Maribor, dne 4 januarja 1918 wkKBm&m&ßte. hm lista: ~ €«k> s ■ %Ì0 i c leta sečno. K TO*— „ 5— » 2-50 ■ V— iifcsnsf AvsiriJ« : — Caio iesa 15-- ŠNtftamttzne številke ~~ SO v?« ar je v. — STRAŽA etSUnSi^ Biaaühk *M. «e računa)# •d 6 redne pet1 večkratnih »znanORs ■ popust. — ^fraža“ izhaja v (***► Itljek in petek poposAa» Rokopisi se ne vračaj^# ^^v:,i;;?FiSr5Twcodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ; UTS^TJ^ Z uredništvo» se more govoriti —12. ure donoldsso. V letu 1918. j ¥«e polno misli in načrtov se nam ob vstopu v movo feto poraja v duši. ......^u-.-****^ ««.v- j j 'LISTEK, Srek en dam. w Trbovljah* I. 13, »Zdravo, gospod doktor!“ A že „gospoda“ mi je presekal z dovtipno o- pazko: „No, imaš še zmerom tako špičast nos kakor nekdaj ?“ „Ti pa tako špičast jezik kot nekdaj !'“ „Saj ti ga še nisem pokazal.“ Tako sva se pozdravila z d!r. Krekom neko nedeljo na trboveljskem kolodvoru. Njegova obleka ni bila preveč nedeljska. Zlasti njegovi čevlji so imeli več barv. Prideva do koleseljna. Zdel je mu je bržčas prenobel, začel je gledati po drugih, bolj vsakdanjih. Pa ker so bili kmalu vsi zasedeni, je stopil «a mojega, Id sem se ž njim pripeljal ponj. V kaplaniji sem mu najprej posodil krtačo. A nato je šel maševat. Ko se vrne v žagrad, je bi! že čas za pozno sv. opravilo. Ponudim mu pridigo. In brž je bil pripravljen ustreči. Na leči je počasi prebral list in evangelij, orisal potem zgodovinsko situacijo evangeljskega dogodka, ga obrnil na naše razmere, kakšne so in kakšne bi morale biti, dia nas sodni dan ne preseneti, ter sklenil kratko: Nebo in •‘žemlja bosta prešla, mo;e besede ne. Bila je ravno zadnja pobinkoštna nedelja. Prosti čas je nato porabil za razgovor z 'delavci in cito,njem. Občudoval sem njegov spomin. Cele j \ f i j l i. i \ Z nezadovoljstvom v srcu stopamo Slovenci vseh dežel v novo leto. Iz tega nezadovoljstva in tlačanstva se je rodila naša velika jugoslovanska ide- j ja Želja po .narodni svobodi, vroča in ognjevita, ne- 1 i premagljiva želja 'po samostojnosti je strnila skoraj j j nepričakovano Slovence vseh dežel skupaj, da se u j tresejo tujega jarma, tujega robstva in se z brati I Hrvati in avstrijskimi Srbi strnejo v habsburško Ju-I goslavijo. Ideja, da mora postati naš rod svoboden, samosvoj gospodar na lastni grudi, ideja, ki hoče storiti naš rod srečen ne samo za leto dni ali za desetletja, ampak za vedno, ta ideja je prodrla že do zadlnje slovenske koče v Korotanu, ob jezikovni meji na Štajerskem, ob sinji 'Adriji, v Bosni, na Hrvats-kem. na Prekmurskem, povsod, kjer prebiva slovenski rod. Hudournik naših zahtev po svobodli naraš- ; ča v veletok, ki se da sicer uravnati, ne pa ustavi- ■ ti, kajti kar je nara.va združila, mora priti prej ali j slej skupaj. In ob novem letu vstajajo proti nam naši sta- j n narodni protivniki in tlačitelji, prihajajo ljudje s ! mSmSmSSmämmm ^greewwawMu prebrane odstavke je na shodu skoro dobesedno ponovil. Za snov ni bil nikoli v zadregi. Ker so tudi kmetje bili na shodu, je govoril tako, da so bili zadovoljni premogarji in oni. Socialni demokrati so ga tudi prišli poslušat, oziroma motit. A na vsako opazko jih je v veliko veselje naših tako zafrknil, da so „lednjič utihnili. S povzdignjenim glasom jim je zaklical: „Vi, demokrati, povabite me v svoj lokal na pameten razgovor. Ce mi jamčite, da ostanem živ, pridem prav, rad. Ne bo vam žal.“ A socijalisti so mu odgovorili z — odhodom. Govoril je potem nemo-I leno eno uro. Nato sedemo k mizi. On si naroči ne-j alkoholno pijačo in smodbe, jih razdeli, prižige, in pogovor se suče dahe o delavskih razmerah. Pride nek paznik in uljudno vpraša, če sme prisesti. A Janez Evangelist mu odgovori u „Kaj me vprašaš — saj miza ni moja.“ Govor je nanesel tudi na državni zbor, na Ma-saryka et consortes. ki so hoteli vprizoriti kulturni boj. Dr. Krek jih je zavrnil, da so utihnili in mu — čestitali. Nam je rekel o teh kulturoborcih, da jih osebno ima rad, ker so med njimi duhoviti možje, s katerimi je prava slast polemizirati. Ko mine čas, gre v spremstvu več rudarjev Ipeš na postajo. Jako se je bal, da bi bil komu mogoče v nadlego. Kake odškodnine za pot mu ni smel nihče omeniti. Vprašam, ali kot bogoslovski profesor, ki poz-! na svoje gojence, kaj skrbi, da pridejo v industrijske ! kraje, n. pr. v Zagorje, kaplani, ki imajo veselje do j i socialnega dela, j.e rekel: „Ne, ker jaz nisem za to j i plačan, da kaplane nastavljam.“ črno dušo in nas slikajo kot grde izdajalce. A mi Domo šli mimo teh zagrizencev, mimo brezvestnih o-vaduhov in izvrševali bomo Krekovo naročilo: „Oznanjujte povsod evangelij naše svobode!“ Z novim letom stopamo na torišče novih bo. Sovražnik mobilizira proti nam tudi Madžare iu menda celo cigane in Lahe. Trpki, hudi boji oa: čakajo. Ne bodimo inalodušni! Sprejmimo boj za šo narodno svobodo in ujedinjenje! Zberimo naše ste, organizirajmo naš jugoslovanski narod od I. rije do Mure, od ogrske ravani do tirolskih gori pripravljajmo ga na veliko dobo srečnih, svobod Jugoslovanov. Ta doba je blizu, bližje kot si jo .«limo mi in naši nasprotniki Razvijmo mago prapor dr. Kreka! Zasfinivo vprašanj© Dne 21. m. m. je imel češko-nemški poslanec dr. Lodgmann shod volilcev, na katerem je med drugim povedal, da mu je pokojni Stiirgkh rekel: „N emški gospodje obdolžujejc Cehe veleizdaje. Vprašam, kako bi se bili oni p o n >a Š a 1 i, ,k o bi bili korakali proti Ne rac i j ir“ To vprašanje smo stavili tudi mi ueštetokr a le na tihem. Ko bi bili to storili glasno, bi i bili postavili pred puške, v najugodnejšem sluČ nas bi bila čakala večletna ječa. Stürgkha : prašanje niso zaprli, ker je pač bil ministra sodnik in Nemec, a odgovora na to svoje vj iudi ni dobil in Čakamo ga tudi mi zaman, pa tudi zunanji minister grof Czernm v nekem razgovoru s časnikarji izjavil, da hočejo milijoni, ki credo danes v boj, vedeti, zakaj se bijejo. A kaj bi nam odgovoril grof Czernin, ko bi ga vprašali, Čemu so se borili in se še bore naši vojaki? > „Na svidenje!“ In vstopil le v ITI. razred osebnega vlaka. Kdor je imel priliko z njim občevati, ga je moral vzljubiti- ali respektirati. Ko smo se vračali, sem zvedel, kak sovt je vsakega antišambriranja. Novi deželni prede ga jo nagovoril v zbornici, češ, da še nima čai poznati. ’A dr. Krek, ki je bil ravno v pogovo nekim poslan.cem, pravi: „Kaj ne, gospod predsed- nik, da ima poslanec I. med vsemi najlepšo orado?? In gospod predsednik je — šel dalje . . . Katoliški misijonar pri Somalcih Piše afrikanski misijonar P. Adolf Cap. Slavo sv. Benediktu hočem oznanjevati, slavo in čast, ki se mu spodobi vsled njegove naklonjenosti, katero skazuje našemu misijonu v deželi Somali* Prej pa na.i mi bo dovoljeno, 'da seznanim bralce naslednje zgodbe z deželo in ljudmi, med katerimi delujemo, kot tudi z načinom našega dušnopastirskega delovanja. Somalec ni poljedelec; če‘bi hotel živeti od sadov svo'e zemlje, bi kmalu zapadel beraštvu in bedi. Nerodovitna tla pokrajine Gubun (t. j. pečenka), k’ se raztega nad 5Ò milj daleč v notranjost dežele, so nesposobna, da bi preskrbovala prebivalstvo z živežem. Somalec tudi ni trgovec. Ne kakor da bi ne i-mel zmožnosti za ta poklic, temveč kor so tudi tuka] Madžari im ja|osìovaiiskft d & klafrao! fa.- - 'r. " ' ' ' ■ ® • • 'r' ‘‘ Kakor da bi bil dregnil v sršenovo gnezdo, sta. učinkovali jugoslovanska in češka deklaracija na Madžare in naši avstrijski Nemci so dobili v boju zoper Slovane zveste pomagače, ki v svoji besnosti prekašajo celo Nemce same. Ker je važno, da pri svojih političnih bojih poznamo svoje nasprotnike in njih cilje, nam naj služi ta, članek v pojasnilo mn žarskega besnenja proti našemu programu. Madžari so blizu, da postanejo neomejeni gospodarji in voditelji cele Avstro-Ogrske, tako v zunanji kakor tudi v notranji politiki. Do tega je pa prišlo tako-Ie : Ko se je leta 1867 delila do takrat enotna Avstro-Ogrska v dve državni polovici, se je obenem uvedla v obeh polovicah ustava, toda ne po e~ nakih načelih. Na .Ogrskem je bilo uresničeno stroge parlamentarno načelo, pri nas se je pa pod ustavo skrival še vedno na pol absolutizem —- naš državni zbor je ostal to, kar je bil, namreč samo Reiclis-i’ a t, Ogri pa so imeli svoj Reichs tag. Pri nas torej vlada ni bila vezana na državni zbor, kateri i-ma, kakor kaže ime, bolj pravico dajati nasvete kakor pa ustvarjati za vlado obvezne sklepe, na Ogrskem pa je bila vlada vedno tesno zvezana z večino. Brez večine je tam vlada nemogoča, vlada je takore-koč le izvršujoči organ večine. Ogri tudi nimajo našega zloglasnega § 14. Ako na Ogrskem drž. zbor ne dovoli davkov, rekrutov itd., potem se davkov ne more pobirati, rekrutov ne vzeti pod orožje, pri nas pa se v takih slučajih pošlje državni zbor domov in vlada si pomaga s § 14 dio davkov, do rekrutov in do vsega, Česar je treba. Krivda za tako dejanje se odVali na parlamentarne stranke, da niso patriotič-ne, dia nimajo smisla za parlament in kakor je takih iraz še več, ker ne rečejo k vsemu, kar vlada hoče, da in amen. Samonasebi bi ta razlika med Ogrsko in mašo ustavo ne bi bila toliko pomembna, ako bi ne imeli z Osri tudi skupnih zadev. Razun naše vladarske hiše je predvsem tudi naše zastopstvo na zunaj enotno. Trgovinskih pogodb z drugimi državami ne sklepa Ogrska za-se in naša polovica za-se, ampak obe skupno kot ena celota. Ogrski parlament zahteva od svoje vlade, da gleda na to, da se skle- teresom po volji.Zato naša balkanska. politika, ki je nam odtujila vse balkanske države; zato naša politika proti Rusiji. Te države so agrarne države, torej popolno zaprtje mej proti njim, da lahko Ogri svoje pridelke iem dražje prodajo. Naravno, da potem tudi te držaje zapirajo svoje meje proti riitšim industrijskim izdelkom, in iz medsebojnega trgovinskega bojkota nastane tudi politično neprijateljstvo. Ogrski ministrski predsednik Andrassy je preprečil vmešanje Avstro-Ogrske v nemško-francoski vojni v prid Francoski; on je 7 let pozneje kot zunanji minister sklenil uozvezo in nata način našo državo stalno priklenil na industrijsko Nemčijo in Italijo, kamor je mogla Ogrska izvažati svoje poljedelske pridelke, ob enem pa utrdil, v Avstriji nemški režim. Zato ono ostentativ no in demonstrativno hvaljenje Ogrov po nemškem cesarju pred vojno, zato tudi vedno večji vpliv Og-itiv med svetovno vojno. Z vplivom Nemčije raste in pada tudi vpliv Ogrov pri nas. To je le tako dolgo mogoče, dokler imamo du- 1 £ -- kakor povsod v Alriki — vdrli Arabci in Indijci v deželo in imajo vso trgovino v svojih rokah. Somalec jim rad prizna njihove izvrstne lastnosti, se jim klanja in pusti, da dobivajo nad njim vpliv, ki vsak dan raste v njegovo tvarno in zlasti dušno š-kodo. Somalec je pastir in sicer potujoč pastir. Živi od svoje črede, si postavi svoj šotor za en mesec, k večjemu za dva ali tri mesece, ga nato zopet naloži na kamelo, da ga postavi zopet kje dtrugje. Na ta način prepotuje tekom letnih dvanajst mescev vso deželo od morskega obrežja, pa do vrhov najvišjih gora, Dokler se je moral misijon v somalski deželi o-mejevati samo na Berbero in okolico, toliko časa ni bilo upanja, da bo dobil odločujoč vpliv na Somalce in njihove navade. Vedno večja je bila potreba, da zapustimo obrežje in preložimo središče svojega misijonskega delovanja v notranjost dežele. Ali pa da vsaj iztrgamo gojence misijona nezdravemu ozračju Berbere in zlasti tudi kvarnemu vplivu za „evropejske“ nazivanih šeg in običajev. 15. avgusta 1907, na praznik Marijinega Vnebovzetja., so pretekla tri leta, odkar je prodlrl prvi misijonar, sedanji predstojnik P. Stefan, v notranjost dežele, v puščavo in pustinjo. Angeli so šteli vse: potne kaplje, ki so drsele po misijonarjevem Čelu, trnje, ki je trgalo njegovo o-bleko in kožo in posebno tudi dušne bolečine, ki so ranile njegovo srce. Od njegove vstrajnosti, ko je sledil tem potujočim pastirjem, je bil odvisen všpeh misijonarstva v | somalski deželi Doslej je novoustanovljena vas še zelo malo ob- ; Ijudena, kljub temu se zdi misijonarju, da. je dovolj poplačan za svoj trud s Štirimi krščanskimi domovi, ki jih je ustanovil preteklo leto. Dve teh naselbin že aezem z neenako ustavo v obeh državah, kakor hitra bi se na dualizmu kaj spremenilo, bi se moralo šfi emendi tudi razmerje Ogrske v državi. Radi tega so Ogri že leta 1871 preprečili uresničenje cesarsi ~a manifesta na češki narod, v katerem je sam en,var priznal državnopravne zahteve čeških poslancev ter obljubil, da se bo v znak tega znanja dal i kronati za češkega kralja — in radii tega tudi sedaj ’.ako besnijo proti uresničenju češkega in jugoslovanskega programa. Pri tem jih morda ne boli toliko dejstvo, da bi s tem izgubili svoje tlačene narodle, kakor to, da bi izgubili svojo vodilno vlogo v celi državi Ogri so sedaj faktični gospodarji v državi in to stališče hočejo imeti tudi po vojni. Za sedaj prekipevajo njih srca samega patriotizma in udanosti do vladarske hiše, ker še krave nimajo v hlevu. A j jr avo njihovo mišljenje se pa kaže v preganjanju vsake avstrijske misli na Ogrskem, svoje pravo mišljenje so pokazali leta 1848, kažejo ga pa tudi v svojih učnih knjigah, kako se slikajo ti dogodki. Na.j so trenutno še taki patrioti, toliko je gotovo, da naša vladarska hiša pri Ogrih ni priljubljena in da v kritičnem Času nima veliko boljšega za pričakovati, kakor jo je doletelo leta 1848, ko so ogrski magnati za vse večne čase odstavili Habsburžane. Vresničenje madžarske ideje pomenja torej propast Avstrije in propast vladarske hiše, dočim pomenja uresničenje jugoslovanskega« programa krepite^ avstrijske misli in vladarske hiše. Da se torej Ogri ne ogrevajo za naš program, je umevno, da mu vsenemci nasprotujejo, bi še tudi razumeli, nikakor pa ne moremo razumeti, da se ga oni krogi, ki zastopajo avstrijsko misel, ne poprime jo in delajo za njegovo uresničenje. Krivi morejo tu biti le kratkovidnost in predsodki, stari grehi avstrijske politike. Toda kakor si je naš narod priboril kljub raznim spletkam, priznanje, tako bo tudi njegov program šel zmagonosno naprej. Ta program si je e sedaj osvojil srca vseh poštenih Jugoslovanov, tako da je postalo priznanje k našemu programu identično s priznanjem k jugoslovanstvu. Kakor ni mogoče uničiti Jugoslovanov, tako tudi ne njihovega programa — in naj robne Madžari in druge sovražne sile kakor hočejo! Realna politika« Eno glavnih očitanj, s katerimi bi hotel dr. Šušteršič opravičiti svoje uskoštvo, je očitanje, da politika Jugoslovanskega kluba ni realna. No, dr. Šušteršič je imel priliko, da je dobri dve desetletji tiral ..osebno“ -notiliko. kakoršno je pač sam hotej in vsa dosedanja politika naših državnozborskih delegacij v zadnjem polsioletju, to je od proglašenja du-alistične ustave, je bila vseskozi oportunistična, ali, kakor bi rekel dr. Šušteršič, „realna.“ V vsej ustavni dobi naša državnozborska delegacija Še ni bila v resni opoziciji. Podpirali smo vsako vlado in ji dajali na razpolago svoje glasove za malenkostne komedije. A kaka je konečna bilanca naše polstoletne realne“ politike? Na Koroškem še zapirajo naše ljudi, ako zahtevajo na železnicah slovenske vozne listke, na Štajerskem človek na čisto slovenskem ozemlju ne dobi slovenskega voznega listka, na železnici, v najnovejšem času se šopirijo celo na Notranjskem, torej v začenjata svoje posestnike popolnoma preživljati — stale so misijon strašansko žrtev. Somalec je mohamedanec, pogosto brez fanatizma, včasih celo brez prepričanja. Kljub temu se morajo tisti, ki se spreobrnejo h krščanstvu, odpovedati vsaki pomoči od strani svoje rodbine in vsem dednim pravicam, Če jih imajo. Da, videl sem celo matere, ki so nam izročile svoje otroke in jih ni bilo sram, da so jim vzele edini prt, ki jih je pokrival, ito so prestopili naš prag. Tako pade vse breme o-trokovo na misijon popolnoma od tedaj, ko je sprejet pa do dne, ko črede, ki jih pri svoji poroki dobi od misijona, toliko dlonašajo. da more preživljati sebe in družino. Tudi so bili, kot Že omenjeno, ustanovljeni štirje domovi. Bilo je torej nabaviti štiri črede, vsaka obstoječa vsaj iz sto glav. Kdo straži črede? Lastnik ne more popustiti koče in iti za čredo u če bi jo tudi mogel, bi vendar ne mogel sam živali varovati pred divjimi zvermi, hijenami, šakali, leopardi in tatovi, ki so večkrat še nevarnejši kakor divje živali. Pičla sredlstva pa, s katerimi razpolaga, mu ne dovolijo,da bi si najel in plačal pastirja. Tu pride zopet misijon na pomoč, ki mu dovoli, da izroči svojo čredo v varstvo otrokom, ki jih vzgaja in preživlja misijon. Ti otroci so deloma že kristjani, deloma se še pripravljajo za sv. krst. Otroci so manjši ali večji, se radi pogovarjajo med seboj in si včasih tudi privoščijo spanec v senci. Zato je potrebno, da pride pogledat k čredam tudi gospodar sam. Vsakega gospodarja zadene ta naloga za en teden. Potem pride zopet drugi na vrsto, da nadzoruje. Dne 15. septembra se je zgodilo pri takem nadziranju nekaj posebnega. Ta dan je imel službo Ka- 3r deželi, kjer je „realni“ politik dr. Šušteršič deželni"' glavar, ki bi moral pač imeti toliko upliva, 'da prepreči tako nezaslišane škandale, železniški uradniki, ki se ponašajo s tem, da ne znajo slovenski. NaKo-ioškem more vzlic vsej dosedanji „realni“ politiki! staviti nemški šovinizem svoje orgije nad ubogo slovensko rajo. Zastonj bi iskali tudi najmanjši uspeh, ki bi ga smeli smatrati kot posledico naše dosedanj® oportunistične politike. Ako smo tuintam napredovali, bi bili gotovo napredovali še bolj, da se je naša politika gibala v odločno opozicijonelni smeri, kerbt bili ljudstvo vse drugače vzgojili in bi ono bilo danes politično mnogo bolj zrelo, nego je tako. Ljudstvo je mogoče voditi velikim ciljem nasproti le potom opozicije. Te pa med nami do danes ni bilo in posledice smo videli v vsem našem javnem življenju. Kako vse druga sveža sapa je nasprotno zavela v naših narodnih stvareh, odkar je naga državnozborska delegacija v odločni opoziciji! Realna politika je le ona politika, ki se upira na čustvovanj© in voljo naroda ter je v soglasju ž njimi. Ti predpogoji pa so vedno manjkali pri dr. ŠusteršiČevi politični taktiki. Dr. Šušteršič se ni nikdar oziral na to, kaj misli, čuti in hoče narod, pač pa, kaj hočejo razni ministri in takozvani „merodajni krogi.“ Utegnilo bi se zgoditi, da je narod imel od take političn« taktike gospodarske koristi. Toda mi teh koristi ne vidimo nikjer. Res je, da je naša zadružna organizacija dobila od vlade tupatam kak tisočak, a to bi morala dobiti tudi, ko bi bili naši poslanoi v naj-strožji opoziciji; saj je vlada dolžna podpirati gospodarski napredek ljudstva. Isto velja seveda tudi glede državnih podpor za kmetijstvo in obrt. Sicer so pa itak vse take podpore le voda v morje tani, kjer niso že samiposebi dani predpogoji za razvoj, a znano je tudi, da je vlada podpirala v glavnem le nemško zadružništvo in strokovne organizacije, dočim so odpadle na naše zadruge in strokovne organizacije komaj 'desetinke; na vsak način bi bili dobili toliko, kolikor smo dobili tako, tudi ko bi bili naši poslanci ves čas v opoziciji. Vseka,ko na« 'državne podpore ne morejo rešiti in one tudi niso mogle preprečiti gospodarskega propadanja našega kmeta, in številnega izseljevanja našega naroda. Polstoletje .realne“ politike nam torej ni prineslo niti najmanjše gospodarske koristi. Morda kulturne? Gotovo je, 'da je naš narod v zadnjih letih duševno zelo napredoval, toda, to ne vsled dobrohotnosti raznih vlad, temveč proti njim. Sicer pa trebale pogledati naše šolstvo. Slabše bi v tem oziru ne moglo biti, tudi ko bi bili v še tako hudi opoziciji. Ali nam je naša realna politika morda prinesla političnih koristi? O politični upravi na Štajerskem in Koroškem niti ne govorimo; v obeh deželah ni niti enega okrajnega glavar j a-Sloven c a, a tudi med ostalimi političnimi uradniki bi mogli sešteti Slovence na prstih o-beh rok. Na samem Kranjskem pa je — od deželnega predsednika pa do zadnjega konceptnega praktikanta — vsaj 90% Nemcev. Pri finančni upravi je približno isto in pri sodniji enako. Kje so torej uspehi te toli proslavljene dr. Šu-steršičeve „realne“ politične taktike? Zastonj bi jih iskali z Dijogenovo svetilko. Nova politična taktika in orijentacija je torej opravičena že vsled neuspehov dosedanje taktike. Ker z oportunizmom nismo dosegli ničesar, bomo pa morda imeli več sreče z — radikalizmom. rei, najboljši izmed naših kristjanov. Najprej sm« molili skupno sv. rožni venec, kakor je ob nedeljah navada, potem je šel naprej, da se zvečer pred večerno molitvijo zopet vrne. Ko je bila ura poldne in smo ravno odmolili angelovo Češčenje, sem se baš hotel vsesti h kosilu, za katero je bila izjemoma pripravljena tudi poprejšnji večer ustreljena jerebica. Naenkrat sem zaslišal klic: Karel je tu! Vstanem in res vidim Karla, kako nekoga 'drži, ki se brani z rokami in nogami. Sprva sem mislil, da je vjel tatu in že sem bit vesel, 'da nam je prišel v roke. Hitro sem sklenil, da ga pošljemo, dobro zastražene/ga, v ječo berbersko. Ali vedenje tega domnevanega tatu je bilo res skrajno čudaško. 'Pel je in žvižgal, plesal in suval. Cim bolj se nam je bližal, tem bolj znane so se mi; rdele poteze njegovega obraza. A oči je imel tako nenaravno široko odprte in obraz tako skremžen, da ga nisem mogel spoznati. Otroci so ga spoznali prej kot jaz. „Jama je“, so kričali. Jama je bil Še mlad, in smo ga sprejeli pred enim ali dvema mesecema. To jutro je šel, da bi pasel čredo. Pa danes je bil Jama popolnoma izpremenjen. Mislil sem, da se mu je zmešalo. Ker norcev tukaj ne moremo rabiti in je bil še le pred kratkim sprejet, sem ga prijel za rame, ga zasukal in mu pokaral pot, ki pelje iz naše vasi. Jama pa je bil drugačnega mnenja. Zagrozil mi je s pestjo in neprestano žvižgal in plesal. Nenadoma'se je obrnil in kakor mrtev padel na tla. Tako je ležal nekaj minut, potem naenkrat skočil pokoncu in odhitel kot izstreljena pušica, ne oziraje se na nikakšne zapreke. Kmalu je zadel ob kamen in zopet padel ns tla. Mislili smo, da se je potolkel, pa ko je trenutek nepremično ležal, je hipoma skočil zopet kvišku ia priletel ravno tako hitro zopet nazaj. Pri vhodu v vas jo obstal, pobral nekaj železnih drobcev od po* '4. Rimarju 1918.' HIRAŠ 1. Str dà g. Mirovna pogajanja, Danes dno 4. {. m. se bodo zadela nadaljevati piirovua pogajanja v Brest-Litovsku. Dosedaj sta še pokazali dve veliki nasprotji v ubiranju nemških in ruskih zastopnikov: Nemei odklanjajo nadelo samo- • odloèho narodov tudi v mejah lastne države,.in Nem-ek zastopajo, četudi' samo prikrito, aneksijsko stališče glede Poljske, Livske in K m-onske. tiro! (.'.zor n in .gre slepo za Nemci, zopet dokaz, da grof Czernin un Mela mirovne politike našega cesarja, ampak; prus-xega kralja. V nepiškem državnem zboru, pravzaprav v.njo-.govern glavnem odseku, s postopanjem svoje vlade niso zadovoljni, ker je Vsenomeem še premalo anek-- sijsfka., drugim strankam, ostentoneodvisnim socialdemokratom, pa preveč., Nemci zahtevajo več «tika ljudskih zastopnikov z dipjomatičuimi zastopniki, ker diplomatom nihče več ne zaupa, r .zveu avstrijjski 11 Nemcev, ki v starem sovraštvu do Slovanov nočejo, da bi sodelovali: tudi slovanski poslanci pri mirovnih pogajanjih. Grof Czernin odpotoval v Brest-Litovsk. Grof Czernin je zadnje dni obširno poročal cesarju o poteku in stanju mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku. Dne 2. jan. je imel grof Czernin daljši pogovor s predsednikom avstrijske 'delegacije, prelatom Hauserjem! V četrtek, dne 3. t. m., je grof Czernin odpotoval v Brest-Jiitovsk. Proti aneksijam. »Vossische Zeitung« se obrača proti včlanjen-ja kakih ruskih narodov k osrednjim silam, ker bi s tem bil dan povod za stalne politične prepire. »Berliner Tagblatt« piše, da bi vsaka ekstre mna rešitev, vsaka aneksija ali vcianjenje kakega ozemlja, ki bi segalo do vrat Petrograda, prineslo le težka oškodovanja. Opetovano se moranaglaša ti, da bi še najpopraj popolna svoboda, absolutna, na vse strani jasno dokazana nepristranost narodnosti obvarovala pred brezkončnimi zmedami. V Monakovem je nad 15 0( 0 oseb podpisalo izjavo, v kateri se odločno zahteva od nemške vlade, naj opusti vsako aneksijsko misel in naj raje resno misli na sporazumni mir z vsemi vojskujočimi se državami Enake izjave krožijo tudi v Be-rolinu, Frankobrodu, Hamburgu ln drugih velikih nemških mestih. V reviji »Die Spitze« se obrača profesor dr. Lohnmü’ler ostro proti aneksionističnim težnjam nemške vlade in pravi med drugim: »Kdor hoče v sedanjem položaju še anektirati kaj nekdanjega sovražnikovega ozemlja, je — bedak Nemčija naj bo zadovoljna, če ji ostane nedotaknjeno njeno staro ozemlje in če ji bodo Angleži in Francozi vrnili vsaj del njenih izgubljenih kolonij. Vsak. kdor zahteva aneksije, je za aadaljevanje vojske, je krvo lok, katerega je treba obesiti na prvo drevo ob cesti.« Busija in Turčija se pobotata. Turško mirovno odposlanstvo -‘je te dni odpeto- *’ \ ul« ; reko Berolina v Petrograd, da po - sklenjeni mi- j ro.vni pogodbi spravi Rusijo v star« odnošaje s Tur- 5 čijo. I Maksim Gorkij o Ljenimi, V svojem listu „Novaja Žiznj“ podaja slavni miški pisatelj Maksim Gorkij sledečo karakteristiko sekNg; „a nakogu mo_ot«a Ljetnim, ki g.t dobro pozna izza dobe carizma, ko sta oba — takrat še popolna somišljenika —• skupno delovala v tajnih revolucijo-narnflj organizacijah za svobodo ruskega naroda. Gorkij torej sodi o Ljeninu : Ljenin se smatra /m nekakega socialističnega Napoleona, pri tem Im pa dopolnil pogibelj Rusije. Res, da je duševno izredno nadarjen. Preko 25 let je stal v prvih vrstah v boju za zmago socijalizma. On spada med največje in najpomembnejše osebnosti v vsej internaeijonalni socijalni demokraciji. Govornik je in voditelj z vsemi potrebnimi zmožnostmi in v svoji duši je neodvisen od vseh moralnih pomislekov in vseh ozirov na množice, kakor se to najde ie pri velikih in silnih duhovih. Ljudstva pa ne pozna; saj ga tudi nikdar ni živel v njem. Kar ve o njem, mu je znano samo iz knjig. Ljenin hoče razdražiti instinkte delavcev, da s« izražafo v dejanjih. Njemu so delavske mase samo to, kar je surovina za izdelovalca, kovine. Sedaj je pa vprašanje: Ali se 'da. v takih razmerah, kakor so nastale sedaj, ustanoviti sociiali-stična družba s takimi surovinami? Gotovo ne! Čemu torej tak poskus? Saj se mora izjaloviti.“ Zanimiva je vsekakor ta sodba Gorkijeva, o Ljeninu in njegovem državnem preobratu; saj kaže, da veliki ruski mislec ne veruje, da bi se mogel sedanji državni sistem na Ruskem trajno vzdržati. Italijansko bojišče. Italijani se baje resno pripravljajo na veliko ofenzivo ob Piavi in v ozemlju med Asiagom do Piave. Vsled sovražnega pritiska so morali naši iz- polomljenih sulic in šel popolnoma mirno mimo otrok. Se vedno je rajal in žvižgal. Bal sem se, 'da se bodo stepli, kajti naši Somalci so darežljivi; če vržeš vanje kamen, ti vrnejo dva nazaj. Pa to se ni zgodilo. Spremenjeni Jama je šel mimo, izzival vse in klical: Tepec! Tepec! Nato je odšel h kočam omioženih. Tam se je kazal zelo dostojnega, je po vojaško pozdravljal tiste, ki so ga srečali in jim prijazno stiskal roko v znamenje miru in se zraven uslužno smehljal. Nekdo mu je hotel dati jesti in mu je ponudil skledo riža. Jama pa je vrgel riž s skledo vred dobrotniku v glavo. Cesar sem, se bal, se je zgodilo. Jamovo stanje se je še za eno stopnjo poslabšalo: postal je nevaren. Začel je besneti in divjati. Zato sem ga dal prijeti. Polivali so ga z mrzlo vodo, da bi mu pregnali ali vsaj ublažili njegovo besnost. Bele pene so mu vrele iz ust in strašno glasove je dal od. sebe. Rjovel je, se čudno zvijal semin-tja in zmerjal vsevprek, posebno pa hudiča,, ki se ga je polastil, kakor je sam trdil. Poskusil sem mu dati blagoslovljene vode. Pa je ni hotel. Pljunil je vanjo in me zmerjal z norcem. Hotel sem vedeti, zakaj je ne mara. Ali noče vode same, ali se mn studi zato, ker je blagoslovljena? Ponudil sem mu šalo navadne vode in ne da bi se branil jo je iz: (1 v enem dušku. Torej je prav dobro razločeval blagoslovljeno vodo od navadne in se mu je gnuisila samo blagoslovljena. Ta čudni položaj je trajal zdaj že celo uro in Jama. ie neprestano kričal, psoval in zmerjal. A ob enem je pripovedoval prečudne zgodbe. Vse to pa tako Unio in gladko, in v tako nenavadnem jeziku — ret ga še nismo nikdar slišali. Kakor pogosto pri takih nenavadnih in razburljivih dogodkih izgubimo zavednost duha in pozabimo poseči po naibližjem in najboljšem pripomočku, tako se je zgodilo tudi tu. In vendar je bil že skraini čas, 'da. naredimo tej žalostni komediji skoro konec. Naenkrat zakliče eden naših Črncev: „‘Oče, 0-besimo mu svetinjo sv. Benedikta okrog vratu!" Tn v hipu smo bili vsi te misli. Brž po svetinjo sv. Be- nedikta! Takoj so stekli nekateri, da io prineso. A Pavel pa, eden navzočih kristjanov, sname kar svojo svetinjo in jo da ubožcu. Pač mi je bilo malo tesno pri srcu, kajti vedel sem. da bi zelo trpel ugled priljubljene svetinje, Če b' ne pomagalo. In vendar, sv. Benedikt brez dvoma mi bi bil dolžan, da bi posredoval in pomagal. Pa moji otroci so imeli veliko zaupainjéi v svetinjo. 2e več časa smo namreč brali vsak dlan po več čudežev, ki jih je storil benediktinec p. Pavel Moll s svetinjo sv. ustanovitelja svojega reda. Zaupanje, ki «mo ga stavili na češčenje te čudodelne svetinje, nas ni goljufalo! Komaj se je svetinja dotaknila ramo ubogega Jame, pa se je bolnik naenkrat pomiril, utihnil, spustil roke in padel na zemljo kot spehan bolnik. Tako je mirno ležal nekaj minut. Vsi smo se začudeno spogledovali. Rekel sem, naj ga spuste. Stresel je glavo, pogledoval na levo in desno in skušal spoznati, kje da je in kaj se godi okrog njega. Slednjič je mirno vstal in rekel proti nam: „Res je, ravnokar me je zapustilo pet hudičev I“ ‘Jama je bi Pozdravljen. Bil je zopet kot prej. Ponudil sem mu del svo;ega ž& mrzlega kosila. Vzel ie in slastno jedel. Vprašal je, zakaj smo ga tako polivali z vodo in kaj pomeni ta množica, ki stoji krog njega. Takoj nato smo imeli veliko zahvalno pobožnost na. Čast sv. Benediktu, ki nas je tako vidno obiskal in izgnal hudiče iz človeka, ki hoče postali kristjan. Kar je še preostalo dneva, sem ga porabil za to, da sem prebrskal skrinje in kovčeke, kje bi nasal še kako Benediktovo svetinjo. Od tenia trenutka hočem vsi, kristiani in pripravniki fkatehumeni) — ned sto no Številu — nositi čudodelno svetimo, ki prežene hudiča. Srečni varovanec sv. Benedikta je spremenil temu svetniku v Čast svoje mie .jama in se imenuje z-daj: Benedikte. Upajmo, da bo ostal sv Benedikt tudi zanaprej naklonjen svo:emu varovancu in ga t-o hranil in rešil vseh hudobnih duhov, ki se bedo zoperstavljali mcgovemu pokristjanjenju. prazniti mostišče pri Zensonu ob spodnji Piar Italijanske Cete prodirajo proti severa tndi na obe straneh Brente. Najhnjša borba se vrši za goro IM Tomba, kjer so i Francozi že udrli v naSe prodnj jarke. Na celi fronti, posebno pa v gorovju, vlad bud mraz. — Cesar Karel je izdal lastnoročno pi sano zahvalo armadi in mornarici za junaške či ne, ki sta jih doprinesli v zadnjem letu. Naš umik pri Zensomi. Pri mestecu Zeusou ob spodnji Piavi so bil naši že na zahodnem bregu reke Piave. V oblikilo ka so bile našo postojanke pomaknjene proti itali]an ski fronti. Iz gibanja sovražne bojne sile so naši s poznali, da je mostišče pri Zensonu nemogoče držat in so to postojanko dne 27. (tei*, prostovoljno, izpraz uili. Sovražnik, tega uiti opazi J ni in je do 4L dlec neprestano z hudim ognjem obstreljeval izpraznjeni mostišče. Italijansko uradno poročihxpravi, da so i meli naši pri Zensonu velike izgube. Pred Italijansko ofenzivo? Vojni poročevalci javijo, da vsa znamenja 'ka žejo bližajočo se italijansko ofenzivo. Pritisk itali jan ske bojne sile v gorovju na obeh straneh Brente ji vsak dan močnejši. Dogodek pri Zensonu kaže, d; se j emoČno ojačila italijanska armada tudi ob‘rek Piavi, Plen v decembru. Osrednje države so dobile meseca: decembra ! 1917 naslednji plen: 44.000 vjetnikov, 243 topov, 98 strojnih pušk, 85 minskih metačev in 104 štiri jaški) km ozemlja. Politične vesti. Za majniške deklaracijo .lugosluvajiskeg Alliba so se izjavili in poslali svoje izjave klubu r: zen že do sedaj objavljenih: Občina Belaeerkev n •■■Dolanjskentv Žei»o¥w>te na štajerskem, mestno' župas sho^föunyjk Luče, Nevlje, Bukovica, mestna obč na Krške vg' Kropa, trg Šmarje pri Jelšah, Selca na Gorenjskem. Rob pri Velikih Laščah, Velika Loka (okraj Novo Mesto), Šv. Kcjz pri Kostanjevici, dekanijska duhovščina zbrano v Ljutomeru pri zadušnici po dr. Kreku, Bloke, domžalski občani^ zbrani na sestanku rine 25. nov. 1917, Križka vas*'’pr; Višnjigori, Pesnica, Gorenjvas, duhovščina braslov-ške dekanije, v lavantinski škofiji. Krtina (okr. Kamnik), St. Janž na Dolenjskem, Krašnja (okraj Kamnik), Voglje na Gorenjskem, Zagorje na Kranjskem, Veliki Gaber, Kamnje, Studenec-Ig, duhovščina slovenjebistriške dekanije, Podboršt, Moste pri Lj ' liani, Marija Ljubno na Gorenjskem, Lipijena, R: pri Mariboru, mesto Kranj, mesto Kamnik, Meld pri Kamniku, Tržišče na Dolenjskem, Zminec Skofjiloki. Železniki, klub naroduonnprednik obči,, o kih svetnikov v Ljubljani, Banjaloka na Kranjskem Sv. Vid nad Valdekom, St. Janž na Vinski gori, du šni pastirji 'dekanije Vuzenica na Štajerskem, okoli ca St. Jurij ob južni žel., klub občinskih svetoval cev stolnega mesta Ljubljana S. L. S., Sežana, Ma torija v Istri, Poljane pri Skofjiloki, Dob pri Litij Staritrg pri Slovenjgradcu, Radeče pri Zidanemmc stu. St. 'Jernej (okraj Konjice), Naklo na Gorenjs kem, Gorenji Logatec, Zagorje ob Savi, Stepanja vas, mesto Sv. 'Križ na Goriškem, Legen pri Slov. Gradcu. Pameče, Novaštifta, trg Senožeče, Kolovrat Cerklje na Dolenjskem, trg Gornjigrad, Lukovica Polica (okraj Kamnik), Nuljava, Lokev na Krasu Kočice, Dobrina, Čermožiše, Nadole, Žetale, župniji -Žetale, Velite Lašče, “ katoliško politično1 društvo v St. Juriju ob Taboru, okrajni odbor Vransko' na Štajerskem, St. Jurij ob Taboru, Mislinja pri Slov.-Gradcu, St. Ilj pod Turjakom, Cven, Osilnica, Gru-Šovje pri Konjicah, Verhole pri Konjicah, obči- e slovenjegraškega okraja skupno, Draišiči, Vič, Cerklje na Gorenjskem, Smolnik pri Mariboru, Laže (okraj Konjice), Ceršak (okraj Maribor), okolica Šmarje ; Jelšah, Studenec pri Krškem, Marezige, duhovščin:: kamniške dekanije, 'duhovščina gornjegrajske dekanije. občina Želimlje (okraj Ljubljana), Boštanj na Dolenjskem. Slamnjak pri Ljutomeru, Velica (okraj Radgona), mesto Kostanjevica na. Dolenjskem, trg Mozirje, slovenski deželni poslanci goriški, Topolšica (okraj Slovenigradec), Laže pri (Senožečah, duhovništvo starotrške dekanije (okraj Slovenj gradeč), Rakek, Braslovče, Šmarje na Goriškem, Vrhe pri Slovenjgradcu, trg Žalec pri Celju, Okoslavci pri Ljutomeru, Vrhpolje pri Vipavi, trg .Mokronog nd Dolenjskem, okolica Šoštanj, Pristova pri Šmarju, ‘Dol. Logatec, Izobraževalno društvo v Globasnici na Koroškem, Dramlje (okraj Celje), trg „Središče, Selnica ob Muri, Žužemberk, Kanin agon ca, Piltšanj (okraj Brežice), občina Loški potok, okraj Kočevje, z'254 podpisi občanov (volilni okraj Jaklič), okolica Slatina, učiteljstvo kozjanskega okraja na Štajerskem, župnija v Dramljah, krajni šolski svet v Dramljah, Hranilnica in posojilnica v Dramljah, Rankovec pri Ptuju, Sv. Mohor pri Rogaški Slatini, Sp. Sočovo, Sv. Peter na Medvedovem selu (okraj Šmarje),. §>v. Katarina pri Ptuju, Imeno pri Brežicah, Ačžiše pri Litiji, Spodnje Koseze (pri Brdu), Dol pri Kamniku, Podreöje, Sv. Križ pri Kampjiku, trg Motnik, Hru-šovka (okraj Kamnik). Zalog pri Kamniku, Rafolče na Kranjskem, Prevoje na Kranjskem, Gozd pri Kamniku, Bistričica pri Kamniku, Palpviße pri Kamniku,. Županjenjive, Brezovica, TjuniČa, Potlßiruäjö pri Kamniku, Šmartno pri Kamniku, Dob pri Kamniku, Iioka pri Men "Su, Spitaliß, Orehovavas pri Marii o-ru, Rašica pri Kamniku. —- Do sedaj je došlo Jugoslovanskemu klubu blizu 800 izjav- posameznih občin, veö županskih zvez, duhovščine več dekaij, društev, korporacij, veliko število odličnih, na Tiersatu zbranih Hrvatov in Slovencev. Od vseh strani prihajajo še vedno nove navdušene izjave za majniško deklaracijo, sožalja za pokojnim dir. Krekom, za katerega spomenik istočasno prispevajo občine večje zneske. Vse z velikim navdušenjem odobruje nastop knezoškofa ljubljanskega, obsoja, vsak ralzkol in ne-edinost med Slovenci, pozdravlja skupno delovanje v smislu jugoslovanske deklaracije in izraža polno zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Vsem zavednim občinam, društvom, korporacijam in posameznikom, ki so jim ni mogoče sproti zahvaliti posamezno, izreka Jugoslovanski klub tem potom svojo najtopljejšo zahvalo ! Duhovščina braslovške dekanije se je enoglasno izjavila za deklaracijo Jugoslovanskega klnba z dne BO. maja 1917. Okrajni zastop Kornjigrad je v svoji glavni skupščini dne 17. dec. 1917 sklenil soglasno sledečo resolucijo: »Pridružujemo se v popolriem obsegu deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne BO. maia 1917. Izražamo svoje popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in posebej njegovemu načelnike dr Korošcu in našemu ožjemu zastopnika dr. VerVovšeku. Obsojamo pa vsak nastop, ki hoče sejati razdor v vrste jugoslovanskega naroda na veselje naših narodnih nasprotn koe v času, ko cela Jugoslavija želi ujedinjenja pod habsburškim žez lom Obenem se iz celega srca pridružujemo delovanju Njih Svetosti papeža Benedikta XV in Njih c. kr. Veličanstva cesarja Karla I. za dosego trajnega miru.« Navzoči okrajni zastopniki so ob tej priliki darovali za spomenik apostola edinstva in klicatelja na složno delo dr. J. Ev. Kreka znesek 25Ò K — Okrajni odbor Gorojigrad, dne 17. dec. 1917 Za načelnikar Anton Turnšek. Okrajs» 'zastop Vransko je poslal Jugoslovanske-JUS-4tSdu izjavo, v kateri soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30. maja 1917 za združeno Jugosla vijo pod žezlom Habsburžanov. (Občni zbor dne 10. dec. 1917) S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Njih Svetosti 3V Očeta Benedikta XV. in našega iskreno ljubljenega cesarja Karla I. za Častni skorajšnji mir. — Slične izjavo sta sklenila tudi županstvo Št. Jurij ob Tabora in Kat. pol društvo za vranski okraj. Občina cmureškega okraja za deklakacijo. Da mora Mura delati na severu mejo med bodočo Ju goslavijo in nemškim delom Avstrije je brezdvorn no. Za Jugoslavijo so se dosedaj izrekle že tri velike občine ob Muri- Ceršak, Selnica in 3edaj So Velka pri Cmureku. Prvi dve ležita v mariborskem Velka pa v cmureškem okraju. Vsakega Jugoslova na mora veseliti, da celo občine na jezikovni me' ji, ki mejijo na nemško ozemlje, tako odločno zahtevajo, da mora biti Mura severna meja bodoče Jugoslavije. Središče za deklaracijo. Občinski zastop trga Središče se je pri svoji zadnji seji izrekel za majniško deklaracijo in je poslal dotično izjavo Jugoslov. klubu na Dunaju. Občinski odbor Trg St. Jurij ob južni žel. je v svoji seji koncem novembra 1917 sklenil soglasno zaupnico vsem poslancem Jugoslovanskega kluba in osobito njegovemu načelniku g. dr. Korošcu in se z navdušenjem izjavil za majniško deklaracijo. O tem se je obvestil državnozborski Jugoslovanski klub. Županstvo trg St. Jurij ob južni žel., dne 28. decembra 1917, Il II j Velenjsko slovensko delavstvo c, kr. šaleškega premogokepa se soglasno pridružuje izjavam vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo z dne 30. maja leta 1917. Izreka zahvalo prevzvi-šenemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za tako odločni in javni nastop ter vsem voditeljem slovenskega naroda, kateri so izjavili podpirati majniško deklaracijo v prospeh in srečno bodočnost Jugoslavije. Izraža Jugoslovanskemu klubu iskreno sožalje nad prerano izgubo buditelja jugoslovanske misli dr. Janeza Ev. Kreka. Delavstvo izreka tudi najsrčnejšo zahvalo papefu Benediktu XV. in cesarju Karlu I. za neumorno prizadevanje, da bi med razdvojenimi narodi zopet zavladal vroče zaželjeni mir. — Jagoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu kliče delavstvo: neustrašeno, brezobzirno za narodne pravice naprej do končnega cilja z zavestjo, da stoji za Vami res pravi slovenski narod kot en mož! Dru. Šušteršiču kot ubežnemu kralja iz Jugoslovanskega kluba v najizrazitejšem momentu pravimo delavci: Vi niste Slovenec in vsak, ki z Vami čuti, tudi ne! Kajti Vi, kakor se je izrazil prevzvišeni knezoškof, opravljate med slovenskim narodom krivo delo. Nehajte torej s tem v slovenski javnosti, kajti narod Vam ne zaupa več! — Za c. kr. slovensko delavstvo v Velenju: Vekoslav Zajc. Zerkovce pri Mariboru. Občinski odbor občine Zerkovce se je v seji dne 29, decembra enoglasno in v popolnem obsegu pridružil deklaraciji jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja 1917 ter želi, da bi se ta misel čimprej uresničila. Alojzij Sel, župan, Maks Zemljič, Janez Rebernik, Anton Starnberger, Franc Wretzl, Alojzij Rebernik, Andrej Marčič, Jožef Lemeš, Jožef Pivec, odborniki. Zedinjenje hrvatskih strank. Vseučiliški pro-; fesor Milobar, član čiste stranke prava, je predlagal ; v „Hrvatski“ zedinjenje vseh hrvatskih strank. Gla-j silo Starčevičeve stranke prava, „Hrvatska Država“ « je kratkomalo odklonila ta predlog. Starčevičajici ne marajo imeti z Frankovci nikake zveze, ker je zadržanje teh ljudi bilo v, važnih vprašanjih, posebno pa glede ujedinjenja Jugoslovanov, več kot čudno. Hr-vatsko-srbska koalicija pa se za predlog Čiste stranke prava sploh ni zmenila. Podban dr. Kriskovič odstopi. Hrvatski pod-ban dr. Vinko Kriskovič je radi nesporazumljenja, ki vlada med koalicij on aši, vložil na božični večer prošnjo, za odstop. Ce bo Kriskovičeva demisija sprejeta, bo baje imenovan za podban a dosedanji naučni načelnik Milan Rojc. Madžarska ljubezen do Hrvatov. Po cele skupine otrok odpošiljajo iz Istre, Dalmacije, Bosne in oagovine v bogatejše kraje na Hrvatsko in v Slavonijo, da jih tamkaj prehranijo, ker bi sicer morali doma umreti od lakote. V Novem Sadu na Ogrskem so pa tamošnji Hrvati in Srbi ustanovili poseben odbor z .nalogo, naseliti y Bački in Banatu med tamo-šnjimi Hrvati in Srbi čim več bosansko-hercegovln-skib lačnih otročičev. Ogrski ministrski predsednik ur. Wekerle je izjavil, da nima prav nič proti temu. \ Sredi najlepšega dela tega odbora pa je naenkrat iz-I šla naredba ogrske vlade, da ne smejo Bosanci nič več prihajati na Ogrsko. Tako je torej preprečeno to dobrodelno delo. Znak madžarske ljubezni nasproti Jugoslovanom! Avstrijski Ukrajinci za samoodločbo. V Lvovu se je dne 31. decembra 1917 vršila izredna seja ukrajinskega narodnega kongresa, ki je sklenila zahtevo, da se mirovna pogajacja vodijo tudi z zastopniki ukrajinske republike in da se k tem dogovorom pripuste tudi zastopniki avstrijske U-krajine. Nadalje se vzhodna Galicija in severna Bukovina združita v administrativno enoto, ki bi za slučaj neizpremenjenih avstrijsko ruskih mej, postala v okvirju monarhije samostojna državna enota. Kongres zavrača priklopitev ukrajinske zemlje poljski državi. Če pa obstoja ta namen, zah teva kongres proglasitev vzhodne Galicije in severne Bukovine za mednarodno sporno ozemlje, kjer dobi prebivalstvo pravico samoodločbe za državo, ki ji hoče pripadati Kongres protestira proti novi madžarski majorizaciji Ukrajine. Konference čeških poslancev. Načelnik' CeŠke-f ga Svaza poslanec Stanek je povabil za dne 6. jan. j vse češke’ državne poslance, nadalje Češke deželne ! poslance moravskega, šlezijskega in razpuščenega j češkega deželnega zbora v Prago. Na tej konferenci t bodo zavzeli Češki poslanci svoje stališče napram se-! danjim mirovnim pogajanjem. j i Sklicanje državnega zbora ijn delegacij. Po po- j I ročilih iz Dunaja bode državna zbornica sklicana f I bržčas na dan 15. januarja; tudi delegacije bodo j jj baje v kratkem sklicane. j Enotna nemška stranka. Predsednik nemškega j I narodnega sveta za Češko, dr, Tiita je poslal vsem \ I nemškonacionalnim poslancem in članom ustavo i verne in srednje stranke gosposke zbornice poziv \ za ustanovitev enotne nemške stranke »Deutsche I Gemeinschaft.« Drzne madžarske zahteve »Neue Freie P esse« | I poroča da je Wekerle sestavil naslednji program | madžarskih zahtev: Izpolnitev zahtev takoj po kon- I čani vojni, ožja gospodarska zveza z Nemčijo, za Hrvatsko se mora sestaviti poseben gospodarski in vesticijski program — Vojaški program vsebuje samostojno ogrsko armado, madžarščino kot služ-1 ben in poslovni jezik; povdarja pa se, da se mo-1 ra ohraniti enotnost medsebojnega sporazuma ka j kor tudi enotnega armadnega vodstva Generaliteta 1 bi bila istotako tudi skupna. Za častniško kvalifi kacijo bi ostal pogoj znanja nemškega jezika v o f grški armadi še tudi nadalje v veljavi. Namesto izraza »skupna armada« bi se naj v bodoče rabit izraz »enotna armada.« c Cesar je odločil o razmerju kvote. Ker kvot-na deputacija ni prišla do nobenih sklepov, je odločil cesar, da ostane sedanja kvota za Ogrsko v dosedanji višini 36 4 odstotkov do 19. decembra 1918 Prepovedan dohod bosenskih sirot na Ogrsko.. Hrvatski listi poročajo: V novem Sado se je osnoval odbor z akcijo za prehrano gladnih bosensko- hercegovinskih otrok v Bački in Branata Ali ogrska vlada je sedaj povsem nepričakovano zabranila vsak prihod bosenskih otrok na Ogrsko. Bačka in Banat sta tako bogata, da bi mogla prav lepo prehraniti veliko število gladnih otrok, ali ogrska vlada tega ne dopušča, ker so pač ti otroci ugoslovanski. Nemške: nesramnosti. „Deutscher Montag" se huduje, ker so dobili Slovenci vsporedniee na državni italijanski obrtni šoli v Trstu. Mariborsko nem-škutarsko trobilo raznaša to kot völik uspeh Slovencev in se huduje, ker Nemci Še sedaj niso dobili svoje šole za paroplovstvo v Trstu. Kaj pa imajo Nemci iskati v Trstu? Trst je 'danes po večini poitalijančeno, a sicer naše jugoslovansko mesto, kjer nimajo Nemci ničesar iskati, izvzemši kot gostje, ki se pa morajoTzato seveda tudi dostojno obnašati, Česar bi pa pri naših Nemcih in nemškutarjih seveda zaman pričakovali. Tedens.be ndvice» Na znanje. Ponoči je nenadoma odpovedal pri stavnem stroju plin, radi tega je moralo danes izostati več važnih poročil Novim naročnikom. Vsled pasivne resistence pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaja dobimo denar poslan poštni položnici šele čez 14 dni. Zato naj novi naročniki pošiljajo denar po poštnih nakaznicah. Novoletna voščila. Naš prem. g. Nadpastir sona novega leta sprejemali novoletna voščila odličnih mariborskih oseb in društev. Duhovščina to leto ni bila sprejeta. Nov lavantinski kanonik. Cesar je imenoval špirituala v mariborskem bogoslovju Č. g. dr Maksa Vraber za kanonika lavantinskega stolnega kapitelja Novi kanonik je bil rojen f oktobra leta 1877 v župniji Kapla graške škofije v maš-nika posvečen i. 1901, Sv. Oče moli za mir. Sv. Oče Benedikt XV. je odgovoril na pozdrav ogrskih škofov, da bo z zaupanjem na božjo pomoč tudi nadalje vrši! svojo očetovsko dolžnost in prosi neprestano) m vroče Boga, da bi nam njegova milosrčnost končno podelila mir, katerega nam svet dati ne more. Slovenci! Vaša narodna dolžnost je, da govorite na svoji zemlji vedno le slovenski! Poslužujte se povsodi: v uradih, trgovinah in v vsem javnem življenju le slovenskega jezika. Zapomni si slovenski kmet: Trgovec, ki Ti prodaja blago, je odvisen od Tebe in ne Ti od njega. Uradnik v mestu je radi Tebe in ne Ti radi njega. Zahtevaj zato od obeh, da bodeta govorila s Teboj v Tvojem jeziku. Natečaj za Krekov spomenik. Podpisani odbor razpisuje natečaj za načrte za dr. Jan. Bv. Kreka nagrobni spomenik. Slovenski kiparji se uljudno valijo, cla pošljejo dotične načrte odboru za. Krekov s-pomenik v Ljubljani do konca meseca marca 1918. Načrti naj se pošljejo brez umetnikovega imena, a z njegovim geslom označeni v zapečatenih ovitkih; imo pa naj se pridene v posebnem tudi zapečatenem pismu, na katerem je zapisano geslo. Po preteku roka bo izbral odbor razsodišče, ki ko presodilo poslane načrte. Umetniku, čiear načrt bo po sodbi razsodišča najprimernejši, se prisodi nagrada 600 K; a on je zavezan, po svojem načrtu, za ceno, ki jo je sam označil, iz označene tvarine, v označenem obmeru izvršiti in postaviti tekom enega leta po sprejetju načrta spomenik,, tako da odpadejo za odbor vsaki drugotni stroški. Umetnik se mora ozirati na kraj in. okolico Krekove gomile, pomisliti, da je bil pokojni Krek voditelj naroda in katoliški duhovnik. Spomenik naj bo umetniško dovršen, a preprost. Načrt, ki bo za prvim razsodišču najbolj ugajal, dobi nagrado 300 K. V Ljubljani, dne 10. decembra 1917. Odbor za Krekov spomenik. Medicinska fakulteta na vseučilišče v Sofiji. Dne 1. januarja 1918 je bila otvorjena ma vseučilišču v Sofiji medicinska fakulteta. Porotna sodišča. S 1. jan. so začela v Avstriji zopet poslovati porotna sodišča. Žrebanje porotnikov je že končano. Porotna zasedanja se vršijo v Gelju 4. febru aqa, IB. maja, 9. septembra, in 9. decembra, v Maribora 4. februarja, B. junija, 28. septembra in .9^dece»?bra. ' ì-fmW Nemške marke za slovenske otroke. Podporo vsenemškega društva »Verein für das Deutschtum im Auslande« v Berolinu so dobile letos sledeče iulvereinske iole, oziroma otroški vrtci: Studenci, Pobreif Ormož, Vojnik. Slovenska Bistrica, Sevnica, Velenje, Tezno, Pragersko, Št. Ilj, Pekre in Šoštanj. Mladenke v Savinjski dolini, pozor! Organizacija savinjskih mladenk, združene v Savinjskem okrožju, je vsled vojnih razmer nekako ustavila svoje delovanje, kar je «Bividno škoda. Vsak dan jasne je vidimo, da čas kliče tudi nas slovenske mladenke, da se vzdramimo ter stopimo krepko, z bistrim očesom, z razumom na plan! K temu nam je treba poduka. V ta namen se bo vršil v nedeljo, dne 6. januarja. na praznik sv. Treh Kraljev, občni zbor Sav. okrožja in sicer v prijaznem Št. Petru. Torej, mladenke, pridite vse, ki se zavedate, da ste Slovenke, saj prostori v šentpeterskem Društvenem domu so dovolj prostorni za vse. Vspored bo tako zanimiv, da gotovo ne bo nobeni žal pota. Na ta občni zbor sta obljubila priti vlč. g. dr. Korošec in vlč. g. dr. IJohnjee. To Vam naj bo dovolj, da vsaka v svojem ckolišu agitira, da pridejo vse poštene mladenke na ta občni zbor v Št. Peter. — Vspored občnega zbora: Ob 9. uri slovesno sv. opravilo, nato takoj zborovanje v Društvenem domu. 1. Govor vic. g. dr. Korošca. 2. Govor vlč. g. dr. Hohnjeca. 3. Sledijo t ovpri ali deklamacije došlih zastopnic Dekliških z-\ez. 4. Poročilo odbora. 5. Razna vprašanja in nasveti. 6. Volitev novega odbora za celotno Savinjsko okrožja- Med točkami in nazadnje kratek koncert d!o-bro izvežbane šentpeterske godbe z bogatim vspore-dom. Na svidenje! Duhovniške vesti. C. g, Mihael Kristovič, žup nik pri Sv. Jerneju v Radvanju je dobil župnijo Remšnik nad Marenbergom. — Ć. g. Ivan Messner, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je prestavljen kot mestni kaplan v Ptuj. — C g- Andrej Klobasa, prej kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je zavoljo bolezni stopil v začasni pokoj. ; Odlikovan zdravnik. V priznanje požrtvovalnega delovanja zdravstvene službe v vojni je cesar odlikoval dr. Ferdinanda Kunej, zdravnika v deželni bolnišnici v Slovenjgradcu, z zlatim zaslužnim Križcem na traku hrabrostne kolajne. Skušnje poštnih uradnic v Gradcu s prav dobrim uspehom so končale sledeče Slovenke: Anica Kupec iz Št. Pavla pri Preboldu, Marija Trober iz Mozirja, M. Ermenc iz Luč, L. Vrečko iz Št. Jurija ob južni žel. Pernerstorfer nevarno obolel. »Arbeiter Zeitung« poroča, da se je socialdemokraškemu poslancu in podpredsedniku poslanske zbornice Per nerstorferju, ki je že več mesecev bolan, spanje resno poslabšalo Deželne doklade. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega odbora, po katerem se bodo za 1. 1918 začasao pobirale deželne doklade kakor leta 1917. Deželna naklada na vino in sadjevec se bo pobirala samo tako dolgo, dokler *e ne uvede državno obdačeoje vina, sadjevca in enakih pijač. Za porušene domove na Koroškem. Dne 28. dec. 1917 se je pod predsedstvom koroškega deželnega predsednika grota Lodron-Laterano vršilo posvetovanje, da bi se v najkrajšem Basu zopet pozidali tisti kraji in domovi v Kanalski in Ziljski dolini, ki so bili prizadeti vsled italijanskega obstreljevanja. Kakor hitro bodo dopuščale vremenske razmere, se , bo pričelo z građenjem porušenih krajev in domov v Kanalski in Ziljski dolini. Južna železnica zvišala pristojbine. Železniško ministrstvo je dovolilo upravi južne železnice, da sme s 15. januarjem 1918 zvišati pristojbine za prevažanje oseb za 50%. Pristojbine glede prevažanja tovornega blaga ostanejo nespremenjene. Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t. : Franc Zacherl. učitelj, Ljutomer, 5 K; Franc Remore, kaplan, Sevnica ob Savi, 50 K; dr. Urban Le-mež, odvetnik, Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Križanec-Pivec 10 K; I. Kovačič, učitelj, Sv. Trojica v Slov. gor., 10 K; Dr. Franjo Rosina, odvetnik, Maribor, 20 K; Neimenovan iz Slivnice pri Mariboru 20 K; Fr. Korošec, nadžupnik, Sv. Križ pri Sla-brji, mesto vencev na grobe f dr. Mlakarja in dr. Kreka 50 K; dr. Josip 'Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru, 20 K; Ivan Kotnik, kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor., mesto venca na grob f dr. Kreka 20 K; Leopoldina Stelzer, hotelirka v Mariboru, 2 Iv; dr. Florijan Kukovec, odvetnik, Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Hrastnik kontra Kodelič 20 K; Škof Prane, kaplan, Sv. Lovrenc v Slov. gor., 10 K; Marko Sagaj, vojni kurat, 100 K; šolski svetnik Franc Jerovšek, c. kr. profesor, Maribor, 100 K; (Ur. Franjo Rosina, odvetnik, Maribor, 50 K; Leopoldina Stolzer, hotelirka. Maribor, 6 K; Neimenovana iz Št. Lovrenca pri Ptuju, 10 K; dr. Florijan Kukovec, pdl-vetnik, Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Berdnik kontra Mestinšek, 20 K, Holcer kontra Rebernak in Pivec kontra Pušnik 15 K, Cvirn kontra Pungra-čič go K; 'Jakob Menhart, župnik, Velika Nedelja, dar Mohorjanov 30 K; Milan Slaje, kaplan, Št. Peter pri Radgoni, nabral mesto venca na grob f dr. Kreka 00 K ; dr. Pavel Stermšek, c. kr. profesor v Mariboru, kot Miklavžev dar I. b gimnazijskega razreda 22. K; dir. Urban Lemež, odvetnik, Sl. Bi-orica, 10 K; Josip Lasbaher, župnik v Belih vodah, Mohorjani, 27 K; Satler Franc, Prebold, 20 K; Vid Janžekovič, župnik, Svečina, 20 K; dr. Anton Medved, e. kr. profesor, Maribor, za krompir iz Rogatca 8.10 K ; Deželni odbor štajerski za leto 1917 P K : Frane Voglar, c. kr profesor, Maribor, Miklavžev dar IV. b gimnazijskega razreda 100 K; namesto venca na grob t vrlemu narodnjaku Karlu Bre-zočnik dr. Ravnik 5 K. D. Troha 5 K, Fr. Žabot 4 K. Vsem gg. darovalcem iskrèna hvala! V Mariboru, dne 23. decembra 1917. Prof. M. Pirc, Maribor, Wildenrainergasse 16, t. č. blagajnik. Uporaba sivih in rdečih vojnih dopisnic. Sive vojne dopisnice je rabiti: 1. k armadi na bojišču; 2. na ranjene ali bolne vojaške osebe v bolnicah; 3. v prometu z inozemstvom. — Rdeče vojne 'dopisnice se j pa rabijo: 1. od armade na bojišču; 2. od ranjenih j ali bolnih vojaških oseb med prevažanjem z bojišča v bolnico: 3. od sanitetnega osobja v bolniških via- j kih; 4. odi ranjenih ali bolnih vojaških oseb po bol- j nicah. — Občinstvo mora torej rabiti samo sive voj- l ne dopisnice. j Velika tovarna zgorela. V Ternitzu je zgorela ; tovarna Schöllerja za izdelovanje jekla. Tovarna je j ! bila ena največjih v Avstriji. Škoda znaša 40 mil. ? j K. Vzrok požara Še ni pojasnjen. i Nove cene. Vsled velikanske draginje smo pri- i roorani zvišati tudi cene listom v podrobni razprodaji. Od zdaj za naprej stanejo pos a -m e z n e številke „Slovenskega Gospodarja“ 16 v, p o n d e 1 j k o v e „Straže“ 10 v in oetkove „S traže“ tudi 16 v, kar naj eenj. kupovale! listov blagohotno vzamejo na znanje. Tiskarna sv. Cirila v Maribora naznanja cenjenim odjemalcem, da bo njerta trgovina celi mesec januar vsak dan od 3. ure popoldne naprej zaprta radi ogromnega dela, ki se kupiči dan za dnevom znotraj in radi pomanjkanja osobja. Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tis karni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila, ref v srce segajoča, nanašajoča se na razne razmere, ki so nastale vs-ed vojske ter silno tolažijiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridej&ne po molitve za mir, kakor tudi prošnje za žive e pobožnost za duše rajnih naših vojakov Knjižica stane s poštnino vred BO vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Maribora. Jo jako pri poročamo! Koledar za slovenske vojake za leto 1918. 7s priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Male pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega koledarja in na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918, Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki sopel svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naš' vojaki mičen spis o cesarju Karolu I in cesarici Ziti. Čisto nove določbe e državnih podporah za svojce vpoklicanih, razprave o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega ims j koledar 80 strani praznega papirja za pisanje ir, svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju m naročite si ga. Domači kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu skoraj vse podraži «o za več kakor 100°/n, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 1-80. Naroča se samo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vabilo na naročbo Pondeljkove Straže. Straža, ki izhaja v pondeljek, se more naročiti tudi sama za se. Sama pondeljkove Straža stane: z» oelo leto K 4’— za pol leta K 2 — ta detet leta K I—. Naročnina se pošlje na naslov, Upravništvo Pondeljkove Straže v Mariboru. Že zadnji pondel-jek smo priložili položnice nekdanjega Našega Doma. po katerih se tudi lahko poš je naročnina za Pondeljkovo Stražo. Gospodarske novice j Nein^goJe zahteve. Iz gotovega vira smo ižve-I deli, da je grof Clary z dopisom z dne 22 decem-; bra 1917 pozval mariborsko okrajno glavarstvo, j da morajo rekvizicijske komisije v mariborskem ] okraju vsak tedeu spraviti najmanj 6 vagonov žita skupaj. Namestnik grof Clary poziva glavarstvo, naj naroči voditeljem rekvizicijskih komisij, da morajo nastopati pri popisovanja in rekviriranja zalog žita, fižda in krompirja z vso strogostjo. Voditeljem komisij se grozi s posledicami, če ne bodo zadostili Glaryjevemu povelju. — Zaplemba cementa. Izšla je naredba vlade, ki ureja promet s cementom in zaplenjuj« vsè zaloge cementa, ki je izdelan in ki se še v bodoče izdela. Izšla je tudi odredba glede na ustanovitev gospodarske zveze cementne industrije. V lesu je bodočnost! Marsikdo, ki je pred vojno prodal svoj najlepši les za slepo ceno, obžaluje ta korak že sedaj. Po končani vojski bo treba na novo zgraditi na stotine porušenih mest, trgov, vasi in posameznih kmetskih domov na severu, vzhodu in jugu naše države. V to svrho se bodo potrebovale velike množine stavbnega lesa in že sedaj lazijo razni židovski špekulanti-prekupci okrog naših kmetskih, žena in jim ponujajo navidezno lepe svote denarja zlasti za stavbni les. Naše vrle kmetske žene, kojih možje se nahajajo v vojaški službi, svarimo kar najresneje, n ai se ne prenaglijo s prodajo zlasti stavbnega lesa. kajti v lesu je bodočnost! Tobak bo dražji. Iz Dunaja se poroča, da se v Avstriji ne bo upeljalo tobačnih kart, ker bi se ba^ je s tem ne odpravilo pomanjkanje tobaka. Pač pa se bodo zvišale cene za tobak od 1. februarja za 20 do 30%. Tobak na Hrvatskem. Finančna direkcija na Hrvatskem je izdala naredbo za sajenje tobaka. Nameravajo kolikor mogoče mnogo poljedelcev pripraviti do tega, da bodo sadili tobak. Vojni invalidi dobijo posebne ugodnosti za saienie tobaka. Vino na Ogrskem. Ogri poroBajo, da že nad 50 let niso imeli takega vina, kakor je letos. PriBa-kovali so ga veB, kakor ga je bilo v resnici. Na oralu se je pridelalo v slabih krajih 10 hi, v najboljših do 4.0 hi. Prodaja se navadno rdeče vino po 3 K Ž0 v, najboljše po 7 do 9 K 1 liter. Prav dobro prodajo Ogri goveje salame : 1 kg 18—20 K. Tudi pri nas so začeli na kmetih moBno delati klobase, ker prodaja ni prepovedana. 1 kg se proda doma za 14—10 K. Prekupci plaBajo tudi višje cene. Zaloge žita na Angleškem. Angleška vlada poroča, da so postala žitna skladišBa ob pomorskih mestih premajhna. Nakupila je toliko žita, da ga ni skoro mogoBe spraviti. To bi bilo skoro tako kot za Basa sedmih rodovitnih let v Egiptu. Ce je na Angleškem res tako dobro, ne vemo. Čudno je pa, da vlada po celi deželi nekak strah pred lakoto. Meseca septembra 1915 so domaBi kmetje na Angleškem prodali 9400 vagonov pšenice, leta 1916 pa 5400, letos le 3100. Čudno je tudi, da hočejo v Ameriki vse žito pokupiti in Amerikancem le turšico za hrano pustiti. Že dolgo ni bilo tako malo starega žita v Ameriki, kakor 1917. Še 1916 je bilo ob novi žetvi zaloge stare pšenice 218.000 vagonov, letos le 45.400 vagonov. Po celi Ameriki so zaradi visokih cen veliko pšenice nasejali. Država hoBe imeti od žitnih kupBij svoj dobiček. V Ameriki so določili od vsakih 100 K sklenjenih kupBij na borzi 2 vinarja davka. V Kanadi je davek za bušel pšenice, ki se doma izmelje, 50 vin., za izvoz 1 K. V Indiji in Argentiniji obeta pšenica zelo lepo. V Argentiniji bi Francozi radi ves pridelek pokupili. Zdaj je skoro v vseh evropskih drža^ vah določeno, koliko se sme za eno osebo kruha na dan porabiti. Na Danskem 315 g, v Avstriji in Nemčiji 280 g, na Angleškem (le prostovoljno) 270 g, na Francoskem 250 g, Če bodo izhajali, drugače pa le samo 150 g. O požiiaskem popravljanju cest nam piše kmetovalec iz mariborske okolice tako-le : Kadar smuči-jo sani po cestah, je kmet na konju; ko klopočejo vozovi, pà teče čestokrat v blatu. Ce po zimi ni sani-jaka, izostane mnogo neizogibno potrebne vožnje in kmetijsko delo se potem kopiči od pomladi do jeseni. Sanijak pa seveda ni povsod brez napak. Tupataro izpodje voda sneg, da se napravijo udrtine. Te je treba zamašiti s snegom. Mnogokje slezi voda iz cestnih tal. Tam se naredi led, ki ga je treba s snegom posuti ter poškropiti z vodio, da k ledu primrz-ne. Ob južnem vremenu se to ne zgodi. Takrat je natresti po ledeni cesti zemlje ali kake druge drob- «favi, ki se zaje v led. Kadar «uega ni in vlada suh jnraz, je po cesti natreseno zemljo ali drugo drob- j •nav poškropiti z vodo, ki takoj primrzne k ledu z j natreseno šaro vred. Kjer bi pa tudi to nič ne izda- -io, ondi je led nasekati s krampom. Križna hromost pri konjih. Uradno .se nam /joroda: To,, tudi križna kap, črni mehurjev, slak m hemoglobinomija imenovano, nenadoma pojavljajočo .se bolezen je spoznati na ohromelosti zadka, obenem W, iztaka krvavobarvna scavnica. Bolezen napade pa prav posebno konje težke pasme v starosti od 4 do 8 n i in sicer navadno kmalu po vpregi, če so nekaj dni brez gibanja (hoje) ob krepilnem krmljenju stali ; v toplem, neprezračenem hlevu. Vendar pa niso tu-di tozadevno izvzete izjeme. Kot slučajni vzrok bolezni je označiti nenavadno, močno prehlajenje, ki se navadno pojavlja ob mrzlih, vetrovnih in ostrih zimskih dnevih. Znake te bolezni je opaziti na tem, dia začno konji, ki so sicer navajeni delati (voziti), a so vsled neugodnega vremena, praznikov ali drugih vzrokov skozi nekaj dni stali v hlevu, v kratkem potem, ko pridejo iz hleva, z zadkom neokretno in ne-zančsaio stopati, potiti se, iresti se, težko dihati in se naposled zgrudijo in padejo. Bolezen konča dokaj nepovoljno; 50 do 70% obolelih konj je smatrati izgubljenim. Prerokovanje je tem neugodnejše, čim močneje se pojavi ohromelost in čimbolj je scavnica pomešana s krvavim barvilom. Glavna stvar te bolezni je in ostane zabranjevanje. Najsigurneje more se bolezen zabranjevati s tem, da se konji vsak dan gibljejo in se omeji krmljenje z zrnjem. Z ozirom na to naj se konji tudi ob dnevih počitka in v slabem vremenu vsaj za kratek čas gibljejo in pri tem manj izdatno krmijo. Snaženje in izdatno prezračevanje hleva je tudi važno. Razne novice. Strašna Železniška nesreča. Dne 13. decembra ponoči je v nekem predoru pri Modane na Francoskem skočil s tira vlak, ki je vozil vojake na dopust, Vagoni so pričeli goreti. Število mrtvih cenijo na 800 do 900 Bel kruh za opice. V zoologičnem vrtu z Budimpešti krmijo opice z belim kruhom in sicer ga dobijo toliko,“da gà š® puščajo po svojih klet kah, da se kakemu Avstrijcu, ki pride slučajno v zoologični vrt v Budimpešti, kar sline cede po njem. Četrti razred, nameravajo vpeljati na avstrijskih železnicah. Pravijo, da se o tem že vrše posvetovanja med vlado in železniškimi upravami. Gregorijanski koledar v Rusiji vpeljan. Sedanja ruska vlada je izdala naredbo, da bode s 7. jan. 1918 odpravljen v Rusiji dosedanji julijanski koledar in bo vpeljan gregorijanski koledar. Ker sta že tudi Bqlgarija in Turčija- vpeljali gregorijanski koledar, bo od 7. jan. 1918 nadalje veljaven za vse evropske države gregorijanski koledar. Sir iz krompirja. V Sekesfehervaru na Ogrskem je policija obsodila lastnika mlekarne Skalka na 36.000 K globe, ker je prodajal sir, v katerem je bilo več krompirja nego Česa drugega. Kako je bilo leta 1848? V Brašovi na Hrvats-kem živi še en domobranec iz leta 1848, ki še pomni takratne razmere. Čevljev, pravi, sploh ni bilo več. Ljudje so klali prašiče, da so si iz kož napravili opanke. Kvart pšenice je stal '50 forintov. Žetev ni bila slaba, a narod je trpel vsled nemških in ruskih Čet, ki so hodile skozi deželo. Po nekod so poveljniki dovolili vojaštvu, da. pleni skozi dve uri. V štirih krajih je bilo na ta način vse odnešeno. Drugod so imeli zopet vsega dosti. Predvsem je bilo mesa in masti povsod v izobilju. Funt mesa je veljal 26—29 krajcarjev. Zamenjana mrliča. V Bernu v Švici bi se i-rnel predpoldne vršiti pogreb neke umrle učiteljice, ff pogrebu so prišli sorodniki, znanci ter tudi prote-stantovski duhovnik, ki bi naj blagoslovil mrliča. Zastopnik uČitCPstva kakor tudi protestartovski duhovnik sta v lepih besedah slavila delovanje umrle uČitePice. Nato je bila, krsta izročena zemlji in pevski zbor je še zapel ganljivo žalostinko, nakar so se udeleženci razšli. Popoldne istega dne se je pa vršil pogreb priprostega delavca. K pogrebu je prišel brat umrlega delavca, Pretino so odnesli trunio na poko al išče, je brat umrlega delavca želel videti poslednjič truplo mrtvega brata. Odprli so krsto, a v njej je bilo mrtvo truplo učiteljice, ko:e povreb se Je vršil predpoldne na tako slovesen način. Uslužbenec pogrebnega zavoda ie namreč zamenjal krsti. Delavec ;e imel predpoldne, kar pnjslovesneiši pogreb, u-Čiteliico so pa popoldne izročili materi zemlji brez vsake rogrebne svečanosti. Most čez Bospor. Načrti za zgradbo železnega mosta čez morsko ožino Bospor so že izgotovlieni. Most, ki bo vezal evropsko obal z azijsko, zgradi neka zveza avstrijskih' in ogrskih bank.. Most bi bil velikanske važnosti ne samo za Evropo, ampak tudi za Azijo, ker bi se moglo po suhem prevažati osebe in blago iz Evrope v Azito in nasprotno. Pred sodiščem. Sodnik: Koliko ste stari? — Gospodična: Ì22 let. — Rod"ik: Pred dvema, letoma sie ravno tako rekli! — Gospodična: la, gosoodine sodnik, ihz m'sem tistih ena, ki danes tako reče, ju-trf pn drugače! " ; llopisi. Maribor. Dosedanji uradi za izdajanje kart za obleko, perilo in obuvalo: Maribor okolica, Selnica, Ruše, Hoče, Rače, Jarenina, Gornja, Sv. Kungota i« Sv. Lovrenc nad Mariborom so se združili z izda) nieo kart Maribor mesto. Ta urad posluje v Mars boru. Glavni trg št. 20 (Majorjeva hiša). Uradne c re so vsak pondeljek, torek, Četrtek in petek od 8 do 11. ure dopoldne in v soboto od 9. do 12. ure dopoldne.: Jarenina. Na Novega leta dan sta biia pri nas dva shoda, obiskana od ogromne množice obmejnega slovenskega ljudstva. Na nepolitičnem občnem zboru bralnega društva je govoril prof. dr. H o h n j e c . Na političnem shodu volilcev pa je govoril poslanec dr. Korošec. Med zmagovitim navdušenjem in burnim odobravanjem je bila spre eta naslednja resolucija: »Shod volilcev, zbranih v Jarenini dne 1. januarja 1918, v polnem obsegn sprejema državnopravno izjavo Jugoslovanskega kluba z dne 80. majnika 1917, zahtevajočo zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbov v eni in skupni samostojni državi pod žezlom Habsburžanov, ter izreka Jugoslovanskemu klubu, njegovim članom-poslancem, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu, popolno zaupanje in toplo zahvalo « Ko se je priredilo protiglasovanje, se ni niti eden človek oglasil proti. Obmejni Slovenci enoglasno zahtevajo svojo jugoslovansko državo. Št. lij v Slov. goricah. V Selnici ob Muri je umrla 82 letna Marija Gornik, mati veleposestnika Karla Gornik. Svetila pokojnici večna luč! Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralno društvo v Slivnici priredi na dan sv. Treh kraljev, t. j. v nedeljo, dne 6. prosinca, v spomin velikemu Kreku slavnost, s katero bo obenem združen i občni zbor društva, kar gotovo odgovarja duhu Krekovemu. Na všporedu je slavnostni govor, ki ga govori g. profesor dr. Anton Medved, petje domačega pevskega zbora, poročilo odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti in nazadnje Šaloigra „Pri gospodi.“ Resni òasi zahtevajo novega dela, zato pridite polnoštevilno ! Mala Nedelja.. Naše Bralno društvo ima v nedeljo. dne 6. jan., svoje letno zborovanje. Vabijo se vsi udje in neudje. Zapisovali se bodo stari in novi odje Pridite v obilnem številu! Sv. Barbara v Halozah. Vojak Fr. Emeršič od 5. dragonskega- jjbjka na ruskem bojišču, piše domov staršem in bratu, da ima. Že pet odlikovanj na svojih prsih : 4 križce ig bronasto svetinjo. ..Slovenskega Gospodari«“ i» „Btruže“, m vsak veseli in vsi njegovi tovariši-SIovenci, . ki so tudi za naša deklaracijo z dne 30. maja 1917. . Ptuj’ Geometer Emsb-unner je ustrelil svojega tovariša saperskega narednika Grahorja. Ennsi rutinerja so zaprli. Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo po večernicah, dne 13. t. m., bo v »Posojilnici« občni zbor Bralnega društva. Dobrna. Dne 24. dec. je tukaj umrla cbčeznana vdova gospa Berta Praugner v 76. letu svoie starosti. Bila je krščanska žena skoz in skoz, Dičile so ■o: globoka vernost, otroško zaupanje v Boga in v-danost v božjo volio. Ko je pred kakimi 30 leti bila restavraterka. v tukajšnjih toplicah, je veliko storila za uboge. Sama dobrota jo je bilo. Duhovniki, ki so tedaj tu službovali, se je bodo gotovo hvaležno spominjali. Zadnja leta je trpela veliko pomanjkanje. Bog ji dai večni mir in pokoj! Pogreb je bil za te Čase veličasten! Brežice. Potres v Brežicah še ni popolnoma prenehal. Skoraj vsak teden je kakšen slabejši sunek, vmes pa tudi tak, da ljudi vznemiri. Dne 20. dec. sta bila. ponoči zjutraj ‘dva sunka. Zidarsko delo ie vsled mraza, prenehalo. Dela se Še v notranjih prostorih v bolnišnici in pa v frančiškanski cer--kvi, kjer se kuri, ki bo do Svečnice znotraj popolnoma. gotova. Sondai i Dravograd. Na Viču je umrl dne 21. dec. bivši župan Janez Pungapšek, star 51 let. Ko je prišel leta 1912 tedanji škof dr. B. Kaltner na birmo, ga je Pungaršek pozdlravil tudi v slovenskem jeziku. itilo došlo v petefe im l januarja. Kfejnov.ejie »vstrijiko nrads&o poro<5ilòr Dunaj, 3. jan. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkoy. Premirje. Vzhodno bojišč*. VajnoTojie nemško uradne porodile. ■ , - ■ -, t Beivlin, 3. jan. Francosko bojišče. Na raznih mestih artilerijski boji. Bližin morske obali so se podvzetja posrečila. Vfetik je bilo več sovražnikov. Severno od Prostesa in Le Mesnila v Champagni só se v našem o~ gnju izjalovili francoski sunki Italijansko bojišč*. Položaj nespremenjen. Macedonskp bojišče. Položaj nespremenjen. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov Madžarske mahinacije. Wekerle in Andrassv snujeta novo stranko, katera bi se imenovala »narodna demokraška stranka.« Glavna programna točka nove stranke b® »samostojna ogrska armada« »Pesti Hirtop« piše, da bo Wekerle podal demisijo, če ne bo dobil odi vladarja zagotovila, da se ugodi madžarskim vojaškim zahtevam. Omenjeni list pravi, da je pričakovati v bližnjih dneh cesarjevega potrdila madžarskih zahtev. Wekerle namerava takoj, ko b® ustanovljena nova stranka, razpršiti ogrski državni zbor in pri novih .volitvah priboriti novi stranki večino. Foli tv e v ustavodajno skupščino. - »Matin« poroča iz Stockholma, da se bode volitve v rusko ustavodajno skupščino skorogctovo; končale z naslednjim uspehom : 185 maksimaiisiov, 40 revolucionarnih socia istov z levice, 75 ukrajinskih revolucionarnih socialist w, 375 revolucijß-narnih socijalistov z desnice, 25 socialdemokratov, 60 muzelmanov, 20 Židov in zastopniki drugih j malih narodnosti, 25 kozakov, 10 kmetov z desnice in 24 kadetov. Ukrajina samostojna ljudovlada, Po poročilih iz Petrograda so zastopiM Rusije, Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije za mirovna pogajanja v Brest-Litevsku dovte iili, da se bodo tudi zastopniki Ukrajinske Iju-dovlade smeli udeležiti mirovnih pogajanj, ki se bodo te dni nadaljevala v Brest-Lit e vsku,. Ruska vlada je s tem priznala politično samo>~ stojnost Ukrajinske ijudovlade. Finska samostojna Ijudovlađa, Iz Petrograda se poroča, da je svetoval-stvo ljudskih komisarjev sklen lo staviti v glavnem odboru glede samostojnosti Finske sledeče predloge: Rusija prizna politično samostojnost Finske Ijudovlade in dovoljuje, da se izvoli poseben odbor, ki bi naj 'zdelal načrte in odrodbe, nastale vsled politične odcepitve Finske od Rusije. Posestvo s približno *0-—<0 orali, od tega S orsli v nograda, 20 ora iov travnikov I. vrste, njv i a primeren gos d, z živino se kapi. Zahteva se dobro stani« ptaiopij, bliža železnice. Solidne a ne pre. tirane cene ee n«j pošijeio na opravniStvotega lista pod „A. J St 1084“ na npnvni&tvo „slov. Gfoap.“ w Ud prodaj v Si ari borii* ■ Hlla Cesarska i lic» it. 4 dvonad-stro ha, z post-aaskimi pos'opji, dvorižčem ih vrt m pripravna" za trgovin i ž lfsom al vin*.m. Cena ! 10 i 00 K. — H-Sa vogel Ed Schmid-Viktringh- fgsne, pripra-vin» za vsako trgo no. Cena K '6 0uO. Pojasnila daje gospa M. Koprivnik, Maribor, Badgasne Vil* št. 15. , 1300 Dve prid ai osebi, ki bi pomigale v jfospodarstva, »e »prejmete v iepo ettfnovsnji.ppi Srp üä mesta. Vpra-! m se prt g K-prMek v ! 8i«tn»-r>ov» olirà 1 Dne pri dai ©sebi, ki bi pomagale ▼ gos, rdarstv® se sprejmeta v lepo stanovanjc pol n e o l mesta V iraS» se pri g Kop iviek v Maribora, Bi*» m ar kova ni. I. Zab Ji za v> jno poštne prfiijjatv* »e do J jo na sn izravna rotovža) Papirna trgovina Weix! Glavni trg » » Lagier Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul. (nasproti hoteiu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » Coretti, Grajski trg ? » v Tegettboff-ovi ulici {g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žifko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovioa Scheidbach, Magdalen ski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31: » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 88. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Andritz pri Graden: Trafika Schlacher Marija. Mre&ice: Trgovina g Antena Umek. Vitje : Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu, Knjigarna gosp Adler. fletoree: frgovšoa g. J.Vajnceri, Vefikovšk* cesia h. Sr. MPnh-đjoee: Gosp. Kristei Ferdinand (organist). Motorini pri Vetju: Trafika Ropan Alojzija. Molenji ijogutec : Trafika A. Kraigher. Mr um: Trgovina Janeza Kodrič. Mohnsdorf : Trgovina Jurija Gajšek. Gradec: Zeitungsstand A K kickL Jakominiplate. Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4. G n stan j (Koroško) : Trgovina g. Vinko Brandula. $1. it j r Sloe, gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola)'. Sr. dakoto r Sloe, gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer. Sr. JTurij oto juŽ. žel. : Trgovina M. Zorko. Knjigarna Scheidbach. Sr. Venart r Sloe. gor.. • Trgovina gosp. Antona Zemljič. Mjeotoen : Nicki Rupert. Jbjulomer: Trgovina g Alojzija Vršič. Mata nedelja : Trgovina Senčar Fr. iHoemcerkee pri Vetju: Jankovič Antonija. Meti*oeže : Trgovina Polanc Jožef. JMtuj: Trafika Franc Julis Glavni trg. Modlehnik pri Mlaju: Trgovina gosp. A. Marinčič. Mostojna: J. Marinšič. Hadgona : Trgovina gosp Antona Korošec. Trgovina A. Krempl. Hn$e pri Mariboru. Organist g. Ivan Nep. Slaček V Sloe, ttistrici; Prodajalna g. Rose Piči. Sloe. Gradec: Trgovina g. Basijan&č. Sterni al : Čisel Matilda. Smartin na Mohorju: Trgovina g. Janeza Kos. kostanj. Trgovin» g Are’ Topoimk Sr. Trojica r Slor. gor.: Trgovina g. Peter Čauš. Sr. Tomaž pri Ormožu: Trgovina g, j, Kegel. Sr. Vid pri Mluju: Trgovina D. Tombah. Veržej : Trgovasa gosp Marije Kcroft*. Vojnik: Trgorina g. A Brezovnik. Vransko: G. Brezovšek Ernest. Žetale: Trgovina gosp. Mat. Berlisg. H fSL S S*Vi liTI Cirili •ö'S’fcÄ'ktfl €È'fd€ izhaja vsak- četrtek in stane za celo oioveiiaMLi 4jrfj$p-^ctax ,eto 8 ^ za poi Ieta 4 K, za četrt leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom; Upr»1?« ništre „Slo«?', öoepodaija“ Maribor. Posamezna številka stane 16 vin. ' ' ==a=S~ 1 ..... -n ......... =====^=g ' lzitaja vsal1 P°ndeijek m petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 12 K, za poi leta 6 K in za četrt lets K 8 — Naslov za pošiljatev naročnine: Upr»vaiHvo lista „Straža11, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 16 v, na 4 straneh pa 10 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar* in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista pri- - našata zanimive novice is domačih • krajev, z 'bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste voj ako hs na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirà) v »Slov. Gosp.* io »Straži«. p Alojzija Weiber Kamnici pri Mariborn priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla jedila v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna! Ure! Ure! ¥ veliki izbiri 1st p® »izkita Za vsako uro se jamči! Pieeisijske are, Sckafhauees,. Sesith, Omaga, Stesa® Siala i Za kratkovidna nova, iböijsana stekla. frawlo BiireŠ orar, sl&iomo? in odala?, Tsgettiiofeva cesia SS. Prti urar id |!av. kolagen. KÜP1M vinske drože ter tropine v vsaki množini. Cenj. ponudbe naj se pošiljajo žganjarnlj ROBERT DIEHL, Celie. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu Dolenjske Novice vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelene?» Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone Vsako množino kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. 988 IZDELOV/ NJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski na temu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju Ivanu Ssjé Maribor, Režserjeva ulica it. 26. za pristnost in izvor se jjUi t obsega. VINA beŠR, retata in šrna (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova ¥ MARIBORU, Šolska ulica št. 5. kupuje v vsaki množini in po najvišjiii^ceaah M. RANT, KRANJ, naj večja eksportna tvrdka suhih gob, (a i Edina šiaferska steklarska narodna trgovina m debelo Ì Na drafea&i li* \ FRANC STRUPI Graška cesta ® • @ « # © CELJE prip©ro£» p« siajstliSltt ««nah svojo dogato zalof® stek! ©glassasi® posode, svetilk, ogledal, vsakovrsteiša šip In «sodohe. — Prevzeife vseh steklarskih del pri cerkvah NafsoIMnefža iti točna postrežba. Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno l 1893. Vzajemno podporno društvo v U ubijani Konjska oprava za dva konja teks vprege je Hi Is pokradena. Kdor Hi sa to kaj vedel, dobi nagrade 50 K. Naznani saj žandarmeriji ? Lcitszs-bergu ali ps pri pose svisici Mariji Bauman » O obres ji p. Pesnica, pri Mariboru. Stare regiitrevatia mmu.m s mmmmmlm Jamstvom. Devoliuie fiancuti p *®s@ fill m prati Doroltvu, saltavi živliealiicib ppSIs, posestev, vrednostnih papirjevtali mm&mhl mm iluibene prejemke. Vračajo se gcasoji!» v 7 ’/„ IS ali SS V, le?lh v odsekih eli pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. na Hdsr teli posojilo, naj se «torne v Ljubija»!, Kopgresoi trg 8t. IS, ki potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne pisarne daje vsa vloge in jih obrestuje p© 4 V«%. Društveno lastno premoženje znaša koscem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo kbneem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. cape m oanje kupuje po najviSufa cenah vsake množino Janko Altana Sr, Jnr ob juž. žel. xxxxxkxzxm GOBE lepo posušene kupim indi letos j roški množini. V prvi vrsti ii.#,*-tsSrac fflotoanje «M luri»** §se lesléfe® Prosim sušiti in ponuditi sua» tak.® raste gw»-?/$8a gob, ki i b poznate kot nsiftne. —' Rsäcif StarovaSnik, ekaport gob v Koajl safe Štol ‘ alersko. 881 Uva viniéarja;. ( le samostojne in spretne strokov-\ ne osebe, sprejmem pid ugodnimi j pog ji, kot 2000 ozir. 1500 kron j plače, letno 2—8 gažnje dr r, kos i njive, stanovanje, is vinograda-j deputat. Za prehrano je dobro p eikrbljeuo. Le strokovno izo- Ibražeue oseb» se as j oglasijo pi-isaeao ali ustmeno pri neravnimi „Straže“. ~ Geniji z lesenimi podplat!, QOOOQOQOOQOOQ& najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovine, Št. 26—28 K 14-—. „ 29—34 K 17’—. „ 35—38 K 20-—. „ 39—41 K 2S-—. „ 42—48 K 26'—. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovelftna Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M. Schram? Maribor ob D. m GOSPOSKA ULICA. Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 8 K, O QOOOOQCQQOCCOO »«»»*«(( GOSTILNA pri Vogrincu v Kan niči [prllMaHbsru'’ priporoča svoja prstna, izboma stara in nova vina iz okoiice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in ?> točna postrežba! ; ~ . ................................................................................................................. * Knjigerna, umetalni in muzikalije« Goričar & Leskovšek Celie trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisni® XX P° raznih cenah. XX Za gostilničarje: Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža«** Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, >4)