Začasna obnova najbolj dotrajane ceste v mestu
Kidričeva dobiva novo obleko
v začetku tedna,je mnoge Velenjčane presenetila /apiira Ki-ilričevť ceste cid krožišča do starega kina. Ja, stekla ju obnova aigotovo najboti dotrajane ceste v mestu. Z njeno temeljito obnovo, ki naj bi prišla na vrsto ieta 2U02, je pogojeno piKlalj.šanje obratovalnega dovoljenja za mestno odlagališče komunalnih «Kipadkov; ki sojo piKipisali krajani treh nHjbolj (^roženih krajevnih skupnosti - Stare vasi, Konovt^a in Skal ter Hrastovca. Sedaj bo občina iz svoje blagajne prispevala 9,5 milijona SIT in cest(» le preplastila.
Odgovorni priznavajo, da gre ie za krpanje lukenj, saj jc "sporna" cesta med dolgolelnim prizadevanjem /a obnovo iz lokalne poslala državna. Država pa je, bojda zaradi dolgih postopkov pridobivanja ustrezno dokumentacije, do Velenja še vedno mačeha. Do jutri, ko naj hi pri>mel na Kidričevi spet stekel. naj bi Kidričeva lako dobila le novo plasl asfalta in nove robnike, da bo manj hrupna in ob velikem promelu bolj znosna prebivalcem Ce.sic pod parkom, ki so že grozili z njenim zaprtjem in odlagališča odpadkov.
Celolna obnova bo stala vsaj 140 milijonov Sl i; levji delež pa bo lakrat prispevala država.
■ foto: V05
Letošnje leto si bomo zagotovo zapomnili po več stvareh. Že zato, ker smo ga pričakovali z veliko mero pričakovanja, večjo, kot ponavadi, saj smo se podali v magično leto 2000.
Zapomnili pa si ga bomo ludi po i/redno toplem, že kar po pomladi dišečem decembru, ko nekateri nabirajii regral, drugi so srečni, ker oh obilnem novembrskem deževju niso pospravili vseh pridelkov z vrta. kjer "zamudnikom" v teh dneh prav lepo u-spova solata, peteršilj in korenček. Narava na loplolo reagira, kot zna - cvctoče tro-bentice in okrasno grmičevje,
iz zemlje kukajoče narcise in tulipani, bnsii na češnjah ...
Vse loje letošnji december. A mnogi si želimo sneg, Vsaj
za ščepec predprazničnega utripa, ki ne bo pravi, če ga ne bo!.
■ bš, foto: vos
Obnova tiakovarye Kidričeve od krožišča do starega kina
naj bi bila končana že jutri.
r
gorenje
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/5869-361
in
STRCPNIK IGOR s.p. tel.: 03/5B63-288 GSM: 041/599S3a
BrezpÊaina ograja zavrta ^.„„q
V ŠPORTNO REKREACiJSK! ZAVOD
à rdeča dvorana
Vabi
ob 25-letnici Rdeče dvorane NA KONCERT
nMDOKRESUH
IK «<11 SOSOVI
vtorek, 19. decembra ob 19.30.uri v Rdeči dvorani Vstop prost!
Pa razumi^ če moreš
Tako mislim
Poslušali lisle dijake in šlu-denle, ki so letos precej dolino čakali na Ki, da jim država izplača republiške šíijJíiídije, ni prav prijetno, je pa zanimivo. Ker so sočni že njihovi komentarji, lidcn od njih je sirnjen kar v vprašanje - kaka hi bilo, če hi s takim zamikom prejeli plače zaposleni lam, kjer oiirejajo njihovo usodo. Vedeti je seveda treba, da so republiških Štipendij upravičeni le tisti, ki bodo še s to štipendijo imeii denarja komaj dovolj.
Podolma zaJiuuia kol s štipendijami se letos dof(aja tudi s študentskimi posojili. Razpis je bil objavljen šele .W. novembra, znano }>a je, da se študij začne prve dni oktobra. Šludenije se zanj le stežka odločijo, ker ga je treba vrniti. Za najetje se odločijo le tisti, ki ga res potrebujejo. Potrebujejo pa ga najbrž že takrat, ko se študij začne in ne šele takrat, ki> država misli, da hi ga potrebovali. Če je bilo zamudo lani, ko je šlo za novost, še za razumeti, jo jc letos toliko manj. Tudi to, da lahko za posojilo študent zaprosi za največ štiri leta, je malce čudno. Študij lahko traja namreč ludi dlje. Recimo na medicini šest let. Kredit pa je treba začeti vračati dve leti po tem, ko ta ugasne, 'teoretično, najbrž pa tudi praktično, to pomeni, ila bulo medicinci, ki se bodt) odločili za najetje kredita že prvo leto Študija, lega začeli vračali že prej, preilen bodo študij končali. Pa razumi, če morešf
■ Milena Krstič - Planine
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
^HIAS 14. decembra 2000
n ONOVltEC e
Gorenje med največjimi podjetniškimi situpinami
iJUBUANA« Na osnovi lanskih konsolidiranih poda* tkovje ol)iavila revija (î<>s|Hxlrski vpstnik Iťshico itajvečjili slovenskiii p<Klj«inl.skÍÍi skupin. Na vrhu so Mercaior. IVcrol in (îorenje.
Najvtx* pr<.v/emanj, združevanj In povczwanjjcbilov zadnjem obdobju v irgw.^ panogi, kjer ni veC veliko mane-verskega pn^slora. Nii tem področju sla najveCja Mcrca-lor in Merkur, ki nameravala prevzeme nadaljevati na jugovzhodu Evr(5|x;, med tem kov skupini Sumašc ni jasno. kaiern skupina bo prevladala, nftjvei možnasli imajo po mnenju poznavalcev velenjska Cra, Kranjska "^la, pa ludi domžalski Vele.
■ mz
Za pediatrično kliniko
tJLiKUANA; VEI>:NJIi:-()njanÍ7jil(4:Íi[el(>snje}'adru-dr/jtvne|iH tekmovanja slovenskih slikopleskarjuv so se odločili, da bodu na sirokovneni delu tekmovanja polepšali pediatrično kliniko v Ljubljani. S tem so skupaj s pokrovitelji pripomogli k lepšemu vide/u klinike in pri* ,|etnej^emu ptK'utJu nfrok v njej. IVkmovjld so prepleska-li okrot> kvailnitnih metr<»v, skupaj s pokrovitelji, ki so prispevali material, pa so na taic^en način kliniki da* rovali pet milijonov tolarjev.
Med M slikopleskarji sta bila tudi Velenjčana Franc Skulnik in Matjaž SlaiinSek iz servisa Senior in prispevala svoj dele? tej človekoljubni akciji.
■ b.m.
V ZLSD več kulture
ŠOŠTANJ. 7. decembra - Pred lednom dní so .se šc zadnjič ielos sestali člani ZLSD Soptanja. Analizirali so opravljeno delo in sprejeli okvirni plan dela za naprej. Poudarek bo na kullurnem področju, poskrbeli pa bodo ludi za áporine in družabne priredilve. K sodelovanju bodo poksušali pritegniti mladi lorum, ki je zelo aktiven. ■
Samostojni podjetoik Gorazd Likavec, Maribor, uvoznik električnega sp^kalnika DS-40R 40W» proizvajalca Orient America IVade iz Kitajske» obveščam kupce oziroma uporabnike tega proizvoda, da le-ta ne ustreza osnovnim varnostnim zahtevam v takšni meri) da je za uporabnika smrtno nevaren. Zato vas pozivam,da ga nemudoma vrnete v trgovino, Iger ste spajkalnik kupili ali pa ga vrnete uvozniku neposredno. Sp^kalnik, na katerega se ta oglas nanaša, boste n^jlaiye spoznali po vtiču, kije takšen, kot ta na spodnji stiki.
Macesnikov plaz grozi
Je Log pod Mangartom "streznil" pristojne?
Zlovešči Macesnikov plaz v Podolitevi i>e naprej drsi in vse bolj ogroža vsaj osem domačij, malo verjetno p» Je, (ia bi se ustavil l^e pred Solčavo, če bi ogromna ^mota /ares /grmela proti dolini. Po hudemdei^evju in katastrofalnem neurju na Solčavskem se pla/. od /ačetka novembra vsak dan premakne približno za meter. Tako je bilo tudi konec minulega tedna, /ato vsí ukrepi občinske civilne /aSčite s stalnim dežur«
stvom vred ^e veljajo. Od tem domačini in na solčavski občini še vedno nestrp* no čakajo na alarmni si* stenu ki so ga >;a}>(»tovo obljubili predstavniki ministrstva /a okolje in prostor na /.a d njem (doslej) oli-isku in ogledu.
Alarmna naprava jc seveda nujna, rešitve pa razumljivo ne prinaša. Morda bo Ic nekoliko olajšala neprestan in upraviC*en sirah domačinov, ki se je s tragedijo v Logu pod Mangartom le
Sc okrepil, prav zaradi tega pa na Solčavskem upajo in pričakujejo, da bo la nesreča odprla oči tudi pristojnim dri^avnim organom. Njihovi predstavniki so doslej fx ničkolikokral obiskali plazišče, dolgo 2,5 kilometra in široko do 150 niclrov, možnosti in ra/scžnosti vse bolj grozeče nesreče pa sc očiino niso zavedli.
Dejstvo je, daje trenutno najbolj kritično nasečišču s panoramsko cesto, kjer zasilni most komaj i5e kljubu-
je in jc vsaj zaenkrat prevozen le še za osebna vozila, na vrhu je plo/išče podobno živemu pesku, plaz pa jc doslej povzročil neprecenljivo Škodo zlasti v gozdu, ki je osnovni vir preživetja tamkaj.šnjih domačij, vse večje pa so posledice ludi na travnikih in ostalih povrSinah, Predstavniki ministrstva so obljubili tudi temeljilo Studijo /a sanacijo plazu. Ne bo prva, če le nc bo prepozna.
mjp
V MO Véfeq/e ée deset plazov Iz leta SS9B
Zaradi plazov ogrožene tudi liiše
V začetku novembra 1998 Je ludi MO Velenje prizadelo močno deževje, ki je povzročilo predvsem drsenje zemlje. Plazov je bilo toliko, da so odgovorni takoj povedali, da občina s svojim proračunom sama ne bo zmogla stroški>v «^anaei-Je. Zato vsi še vedno niso odpravljeni, ljudje piKl .Ui-rimi največjimi, ki ogrožajo tudi stanovanjske hiše, pa so v letoši\jem deževno bogatem novembru, spet olKUtili strah.
Zanimalo nas je, koliko Škode po dobrih dveh letih šc vedno ni odpravljene in kdaj lahko pričakujemo pomoč drŽave pri odpravi plazov. Tone Brodnik, predstojnik urada za javne
gospt^darske zadeve pri MO Velenje, nam je povedal: "V lelui^98 smo evidentirah 36 plazov, ki smo jih prijavili ludi na republiško ministrstvo za varsivo okolja in prostor. Od leh smo sanirah plazov, desel plazov, od lega šest manjših ob javnih poteh in lokalnih cestah, naj bi odpravili v lelu 2001. (mamo pa 4 izredno velike plazove, ki ogrožajo tudi stanovanjske hiše - loje plaz na CfOriški cesti 59y 61,63 in 55, gospodarsko poslopje Ilarnik. plaz pod cerkvico sv. Jakea in pa Janškovo selo ena, kjer hiša domačije Lesnik Še vedno dr.^, zato jo bo potrebno v letu 2()i)I sanirali. Nc smem pozabili tudi večjega plazu oh Ljub-
ljanski cesti, ki pa ne i^groža nobenega stanovanjskega objekta.''
/a vseh šesi najbolj kritičnih plazov so naročili projekte za sanacijo, Pred kratkim so jih poslali na ministrstvo v Ljubljano. Od tam so sporočili, da so dobro pripravljeni.
Prejšnji torek je bila v mestu tudi državna komisija, ki si je še enkrat ogledala vse ncodpravljene plazove. Sedaj bodo določili, koliko sredstev bodo dodelili občini. "Glede na to, kar se dogaja v Logu pod Mangartom, bo veliko teh sredstev odteklov ta najbolj ogrožen del. Zato Še ne vemo, koliko sredstev nam bo lahko nova vlada odobri la za sana-
cijo naših plazov. Dali pa so nam vedeli, da naj bi linan-eirali sanacijo vsaj enega plazu, sredstva pa naj bi dobili do marca 2001. Za vse ostale pa bomo morali iskati lastne vire.", jc k temu dodal Brodnik. Povedal je še, da je MO Velenje lelos dobila 7,7 milijona SIT za odpravo posledic toče iz letošnjega leta.
"Vsa ta sredstva bomo namenili za sanacijo plazov, del sredstev pa imamo zato zagotovljenih ludi v proračunu, vendar bistveno premalo za odpravo vseh." Tudi vrstni red odprave plazov je že neicaj časa pripravljen.
mhš
Kmetijsko - gozdarska zbornica
Dokazati se bo morala z delom
Na podlagi ustreznega zakona je Kmetijsk<i — gozdarska zbornica Slovenije začela delovati lani, že letos pa .so njeni člani, <»krog 175.000 Jih je skupaj, kar dvakrat odšli na volišča. Najprej so pomladi izvolili dvet zbornioce na državni ravni, prejšnji teden pa so volili čfane svetov območnih enot in člane odborov izpostav teh enot.
Najprej so bile na vrsti ne-ptïsredne volitve, na katerih so v nedeljo svoje glasove oddali kmetje in lastniki zemljišč, med tednom pa so volitve po predstavni.^kem sistemu opravili še v kmetijskih zadrugah in kmetijskih
podjetjih. Dodali velja, da območna enota na našem področju zajema Šest upravnih enot v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ter na Koroškem, sedež pa ima v Slovenj Gradcu. Na drugi strani njene izpcvtave zajemajo podr(5čjc ene upravne enote.
Udeležba na nedeljskih neposrednih volilvah je bila zelo skromna, celo pod 20 odstotki, lorej je bila precej slab.ša od udeležbe na pomladanskih volitvah v svet zbornice.
Kje so torej razlogi za komaj pctinsko udeležbo, Če upaštevamo, da člani zbornice predstavljajo peiino slovenskega prebivalstva in da
naj bi bila zbornica najmočnejša in najbolj vplivna nevladna organizacija?
"Zanesljivo jc med člani še veliko nejasnosti glede prave vloge zbornice.
Dejansko je zbornica začela delovati zelo hiriro, sprejemanje zakona o njena ustanovitev pa sla bila politično zelo negativno obarvana, pravzaprav jc zbornica dobila prizvok političnega dejanja ene od političnih strank. Z vidika kmetijstva to nikakor ne more veljali. Izkušnje nekaterih razviiih evropskih držav, kjer zbornice že desetletja uspešno delujejo, kažejo, da je njihova vloga izredno po-
membna pri zastopanju kmetijstva do dr/ave,za nas pa v tem obdobju tudi do Evropske skupnosii. Na podlagi tega ocenjujem, da bo zbornica s svojimi enotami in izpostavami 1er njihovimi organi samo z dobrini delom utrdila svojo pomen in vlogo med članstvom.
Le tako bo zanimanje med njenim članstvom v prihodnjem obdobju in posebej na volitvah po štiriletnem obdobju bistveno večji in bolj izražen kot v letošnjem letu," je povedal Andrej Pre-sečnik z Zadruge Mozirje.
mjp
FTTTT	^ CasopitM'Zatožnillta in BTV Uredflfttvo; Boris ZaKoSsk (tfrettor fn Blavnl utWnik}. Stane VovK
áÉ^^iU dmî&a.d.o.o.VelenJe	íodoovcr m uredniki
Velenje
Klisj) ob ieinidh Cena	izvM^ |«22l>Siï,
flvoitMia 630 SJ7,	naročnina 2.420 SiT, poiieiru nvotnin^
4700 ârî, ;eina urMnM S.BOO srr
(odgovorni urednik) Mibra Krstič*Planlnc (poniotrica itrednlb) Jane? Piesnik. Taijand PoďgoióK. Bojanââpegel (novinarji), Mira Z^ek (ursdnicâ radtlâ}. Janja	(lermj&nl urednik)
Damir ŠiTiid (oblikoval«:). Propagaidai Nina Jug [voc^
prcçaoande). Sa^o Konečnilc. Mn Berlin iK (propagandrsta): Sddez uredniitvs In uprave: 3320 Velenje. Kidričeva 2d, p. p. aitelerw (063) 89817 50. leteTax {0S3) 697 iS 43. 2iro raii^ pn APP Velenje. it«vilka 52eoO-d03-3S48?. E-mail: nas .ca5@siDl.net
Oblikovanje In graf. priprave: Nai (as d.0.0
iklt Hi otprema: osk), ú d	LlulJijat«, Dunajska 5
Nenarctenih foiegfatij In rokopisov oe vraćamo!
Po zakonu o DDVje Cas* uvrSCen med pivzvode informaiivn^
inaOta za taiere » platoje davQk po 8% zn^n< slopnjl
14. decembra 2000
DOGODKI
s ponedeljkove seje Sveta Občine Šmartno ob Paki
Bodo odloki rešili ali zapletli zadeve?
ŠMARTNO OB PAKI, 11. decembra - Na seji. v ma// c/voran/ kulturnega do/na v Smartnem ob PaM, so ć/a-ni občinskega sveta od 11 točk dnevnega reda osred' njo pozornost namenili predvsem trem: dvema s področja urejanja prostora ter rebalansu letošnjega proračuna. Med drugim so obravnavali tudi dva dopisa (pisala sta ravnateljica šole In predsednik kulturnega društva)f v razpravi o njuni vsebini pa poudarili ^ da opozarjanje na težave na takšen način naj ne postane vsakdanja praksa.
Merila strogo strokovna
()br«vniiva osnutkov odlokov o spremembah in dopoj-nilvah oJlnka o zazidalnem aačriu Šinarlm^ ob Paki - stanovanjska individualna gradnja Lcr o prostorsko ureditvenih pogojih /a ureditvena območja naselij 1er območje odprlegii prostora občine sta /cJo pi)mcmbna dokumenta za prihodnost okolja. l>ančiška Kočar, ki za občino urejii prcivlorskc akte. je povedala. da so bili sedanji odloki zastareli saj niso sledili spremenjen im ekonomsko družbenim numeram 1er niso zagotavljali mož.no.sli /a ra/voj. Med drugim je priznala. da v zadnjih 10 letih še ni imela tako /ahlevne naloge. Najbr/ zaradi zavedanja njunega pomena so bili svetniki v razpriivi o osnutkih zelo tvorni. Tiik<\)e Bojan Kfa<lnik vprašal, kdo hit bdel nad nadomestnimi gradnjami. Po njegovem prepričanju jc od-
lok Uiko (xJprt. liberalen, da bi lahko nekateri izrabljali do-U)čiJa glede tegavprašania do konca in kraja. Odzvala se je Kočarjeva in poudarila vk^gi^ občine pri lem. Že Kladnik je menil Kočarjeva pa je njegovo ug(Hovitcv tudi potrdila, da bo potrebno imenovati strtjkoven orgitn. ki bo deloval po določenih merilih, "la morajo bili - po mnenju Jožeta Robula • strogo strokovna, si-eer zadeve ne bodo obvladljive. Frančišek Fužir pn je s svojima vprašanjema nekoliko zmeciel pripravljalkt) odlokov in nepi.isredno ludi župa« na (vana Rakuna. Zmedelza lo, ker je Kočarjeva povedala, davseh členov iz prejšnjih odlokov niso spreminjali, ampak nekatere prepisali. Med njima tudi dok)čili. na katere je opozoril Fu?ir: pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja ter varoviiini pn.i-govni pas žclezniee. Ihko nanj bi ravnali zalo, da bi bili slroški sprememb čim nižji.
K besedi sla se liikoj priglasila Jože Robida in Krančiška Krbavac. Oba pričakujeta, da sla (ulJoka pripravljena v skladu z obsU'iječo prostorsko zakonodajen. Župan Ivan Riikun je nato v povzetku razprave ptmtwil ugotovitve o Širokih, (idprtih, p(")nekod cclo preveč poenostavljenih določilih-Svetniki so oba pritrdili. K vsebini sklepa pa tudi pripisali, da.se pri pripravi predloga upoštevajo, preverijo in rešijo dane pripombe v skladu z zakonskimi možnosimi. Do ponovne obravnave dokumentov pa naj bi bilo tudi znano, kdo naj bi bili člani organa, ki bt> spremljal izvrševanje odlokov. (Hede na izra/ene pomisleke SI) se najbr/ tako kot mi ludi nekaleri svetniki spraševali: Kxlo posodoblie-ni odloki Stvari poenostijvili ali celo še bolj zapletli.
Nekatere teme so
postale
dolgočasne
Obravnava zapisnika prejšnje seje sveta je bila zanimiva zaradi dveh točk: do-ma krajanov vCiorenju in dopisa, ki ga je svetnikom poslala ravnateljica šmarške šole Nevenka Hofer in v njem opozorila ni\ težave pri uvajanju progrjinia devetletne osnovne šole, KmnčiSek Berd-
nik, ki g(i je zanimal dom krajanov, ni izvedel nič novega. Župan Ivan Riíkunje namreč znova poudaril, da vaški od-lx)r ni dhl pobude za akliv-nosti, zaLo letos najbrP, dom ne lio doživel kakšnih t>bno-vitvenih del 'Iemo:šola so "načeli" Frančišek Fu^ir in Bojan Kladnik in Frančiška Krbavac. Z<mimalo jih jc. ali so bile glede devetletke narejene kakšne aktivnosti v čiLsu od zadnje seje občinskega sveta, Kladnika pa (glede na dopis ravnateljice), kaj so dogaja. Ivan Rakun je pri podajanju odgt^vorov svetnikov ponovil tisio, kar so ti slišiili že v predhodnih razpravah o tem vprašanju. Po mnenju Jožeta Robide je sodelovanje med .šolo iji ol')čino zelo slabo, pisanja pisem si ne bi smeli priv<)ščiii. Vsi riizpravljavci so se zavzeli /m to. dći je potrebno aktivirali delo oilbora za družbene dejavnosti, ki bo lakoj pristopil k reševanju /:adc-ve. Zelo konkreten je bil Rudi Ježovnik: "Nekatere teme, kot je tudi sola, so postale dolgočasne zato, ker se dogovorimo se, kaj jc potrebno narediti, od tega ni nič. Župan. v več kol mesecu dni nisle ugotovili drugega, kol da predsednik odlxira za družbene dejavnosti nima časa. Malo volje in akcije je potrebno za sklic odbora, la naj o zade-
Ugodne obrestne mere
Pravnim osebam nudimo ugodne obrestne mere za depozite do 30 dni, ki so odvisne od dobe vezdve ter odpovednega roka jn sicer
•	z možnostjo odpoklica: nominalna obrestna mera 3,0 % do 5,5 % letno
•	z odpovednim rokom 1 dan: nominalna obrestna mera 4,0 % ietno
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 899-53-05.
©
/O ) banka Velenje
Banka Velenja dM., Velenje,
t>ančna skupina Nove Qubijanske banke
vi razpravlja, sprejme za-kliučkc, kijih t\)moobravnavah' na svetu/' Frančišek Fir/iv pa je ob koncu razprave zbrane se seznanil, da odhaja dosedanja ravnateljica v pokoj in da bo z novim lelom imel zavod v.d. ravnatelja.
Dogovorimo se nekaj, dela se ...
Tako bi Inhko piivzcli razpravo o rebalansu leti^snjega občinskega proračuna. Največkrat so .se svetniki díHakni-li cestne dejavnosti, za katero
so v občini porabili več denarja, kííl so načrtovali. *'Če bi se dr/ali prednostnega reda, bili realni, polcm se danes o teh stvareh ne bi pogovarjali. Da nam ne bi prišlo v navado prenašanje dolga iz enega v drugo leto," je med drugim opozoril Rudi Ježovnik. Po mnenju Jožeta Robide je realno načrU)vanje osnova za pripravo proračuna za prihodnje Icio, zato bi morali vedeti, kaj se je v občini naredilo in koliko je kaj stalo.
mtp
Razpis posojil za študij Je bil letos objavljen šele 30. novembra
Zoisove štipendije nižje, repubiišite zamujajo
Dyaki. še Inilj pa SLudeiilje, ki pri študiju ne mor«*iu hm sreči-sti*v v (>l>liki Štipendij in (h>s4)-Jil, so se ictos znašli v precej nerodnem poiožiiju: stipendije so začeli i£plače> ali kasneje kot običaj no, vsi jih do zaćetkii de* cemiiraniti prejeli Deniso«razpis pf»sojii i-d študij pa je tudi izšel šele Mh ttovemhra. čeprav se ve, da se to ohiča,ino ^ačne it 1. oktobra, kar pomeni, da lah-k<» upravičenci nanj računajo sele sredi semestra. Pa do takrat?
Lclos jc vloge 7ix pridobitev štipendij, biîdisi Zoisove, bixii-si liste iz republiških sredstev podalo v?š šludenlov in dijakov kot kuii. V celi Sliwenijl približno 74.4i)0. kar pa ne pomeni. da so v^i (o teh Štipendij tudi upravičeni. Za republiške štipendije jt: vveljavi cenzus. Do štipendije so upravičeni iLsti. pri katerih lanski dohodek na družinskega člana ni presegel l.^{)odslotkov zajamčene plače, kar znaša <i 15.523 tolarjev bruto. In Če bilo v Sk)veniji leU*« teh vlog več, lo no ponicni.do jih jc
bil(î več povsod. V Obmcíční sluírbi RZZ Velenje denimo ugotavljajo, daje bilo ponekod manj vlog kol lani. Tak primer je upravna enota Slovenj Gradec.
Izplačilo štipendij $e Je zavleklo
Veliko krilik je bilo vziidnjeni ohdííbju izrečenih, ker seje izplačilo letošnjih .štipendij lako zavlekli). Na republiškem zavodu za zapt"»slovanjc "krivdo" pripisujejo temu, da so kandidati vlo^e oddajali v zadnjih dneh, lik pred zaključkom roka. in da nekatere v|og<î tudi niso tňle popolne. Precej težav pa je bilo, to priznavajo, pri vnosu po-dat kov zaradi novega načina obdelave.
''Glavnino štipendij /a dijake in študente smt> izplačali v oktobru in novembru»zaokoli 20 odstotkov novih študentov pa smo la izplačila opravili 8. decembra," je povedal Robert Rajšter iz. Območne slu^lîc Zavoda Republike Slovenije za za-
p(»sixlijo za največ štiri leta. oni pa ga morajo poleni, po dveh letih odloga, vračali leto dlje kot so ga p reje midi. Najbr/^ je bilo tudi to krivo, da laiu lo pos<->jilo ni bik) lolikc^ z<inimanja kol so pričakovali. Roben E^j.šter je odkrito povedal, das<5 pričakovali blizu î.Oi K) teh vloji. dobili pa jih komaj nekaj več kot i(K) in ludi letos pričakujejo, da se IhxIo številke gibale v
lanskih okvirih. "Kljub temu, da interes lani ni bil velik, posiv jila ostajajo kol oi>iika moi^ne-ga financiranja študija. Najbr? pa se bi> zanimanje zanje postopno povečevalo.**
Letmje bil nizpis objavljen v dnevnem častipisju 30. novembra. Objavljen pa je ludi na in-lernetu, kjer so tudi vsi podatki potrebni za oddajo vloge, obenem pa tudi sama vb^, ki se da
Robert Rajšter: "Posojila ostajajo kot oblika možnega financiranja študija.'*
poslovanje Velenje. K temu pa previdno dodal» da upa, da so bili v tem zadnjem i/plačilu zajeti res vsišiudenli, in da jim ni kakšen "izmuznil".
Tudi letos posojila za študij
Studentom jejasno. da pri posojilu ne gre za štipendijo, ampak za denar, ki jim ga banke
Višine štipendij so različne
Šlipendije - republiške • se med sel>oj razlikujejo. Izračunajo jih na osnovi osnovne štipendije. Ta za dijake znaša l>lizu ft.CHM) tolarjev, pripadajo pa mu tudi dodatki: za uspeh, ki lahko znaša do .s..s()()u)larjev,zxnprev(yz. ki lahko zna.ša do 16.900 tolarjev, za dijaški doni. ki prav tako lahko znaša 16.900 lolarjev... Končna štipendija je izračun vseh dodatkov z osnovno Štipendijo. Poleg lega Šiipendistu pripada Še dodatek glede na doluxlke družine, ki se razlikujejo.
Zoisove štipendije nižje
Dijaška je nt^ja za pribliírno 2.8(X) tolarjev, študentski» pa za 4.{KK) tolarjev,'l^ko je'^predpisal" novi pravilnik o štipendiranju» pripravo in s}>rejem lega pa je najbrž spodbudila količina denarja, ki ga ddava namenja za te štipendije. Interesa zanje pa je iz lela v le to več.
natisnili	(naslov
htlp:/Av\vw,ess.gov.si). Vloge študentje oddajo na zavodu za zaposlovanje, uradu za delo.
"Letos je nekoliko višja vrednost lota. Osnovna vj^ina po-si^jila za studij zjia^i Štiri lote, en loi pa znaša .^..^00 tolarjev. Osnovna višina posojila je 22.()()(» lolarjev, lani je bila 20.000 tolarjev. íctno to znese 264.(KK} lolarjev. (>>novna višina se lahko še poveča za dva lota, lako da znaša najvišji mo/ni znesek ?3.000 mesečno, vendar pa je treba to uveljavili z dodatnimi potrdili," pravi Rajšter,
Rok za posojila do 21. decembra
Rok za prijavo za pt)sojilo za šuidij je 21. deceml)cr. Zavod zii zapi>sl(wjmje pa l>o pestem najkasneje v 60 dneh pn>silcem, ki izpolnjujejo pogoje, izdal potrdila na podlagi katerih b<ido sklepali pogodbe z bankami,
■ Milena Krstić • Pfaninc
DOGODKI
14. decembra 2000
10 M regionalne televlz^e VÏÏV
Zlata olimpijca na dnevu odprtih vrat
IT.dťcembni I99<)jťl/.sli}di;i V'[y lakral ftv velciyske tťíevj-/jjv. .'itekia prva ocl<l;ýa. ViHlila sta jt> SaŠH Dinsidler in Jane/. Dolinar, na zaCelku pa smoin-rorntatlviic oddaje soustvarjali ludi novinarji Naseda casa, pri tem nam Je p4»ma^id Janko Skpiir ('IV Slovenija). 3. decembra 1993 Je vrv, takrat že Vaša televizija, pričela «Kldajati pre> ko oddajnikii Plešivec regionalni prihrani. Ionsko leto« prav tako 3. decembra, so uradno otvoriJi novoVIV hi.šo n:i Žarovi v Velenju, hkrati pa je oddajati pričela 3.'rv mreža, kise je v prvi fa/t delovanja dobni prijela. Ii)kipa VTV-Jevctv, ki danes šteje 11 redno zaposlenih in 5H honoramiii sodelavcev, seje ikIIckíIíi, da l>o deseto obletniC4i ol)ťle/ila delovno. Za soboto, 16. decembra, pripravljajo dan odprtih vnit m vse sToje gledalce in gledalke.
Oh dcscii i^>lctnici sovide-
vi/ijski hii^i vrv dixlohra prebrskali tirhivo in pripravili 15 niinudii kialck Hlm o in ramiju televizije, kalcre pnv gram jc do danes U5ivajjalt) preko 2(K) sodciavccv. Dve Icli in pol imnjo tudi celjsko dopisništvo. Za vrv je bilo prelomno lelo \9\X\ ko je bilo ustanovljeno Gospodarsko združenje lokalnih televi/jj Skv venije» ki danes /druhu je 11 lokalnih lelevi/ij, ki z devetimi oddajniki 1er kabelskimi omrežji pokrivajo veČ kol iri četrtine skïvenskega ozemlja. Na novinarski konferenci prejšnji čelriek, Stevûnim mwinarjem so najprej ra/kazali sodobno opremljene prostore redakcije, montaže in siudia, je direktor VrV-ja Rajko DJordJeviCo razvojnih načrtih ptwedal: "Še naprej *^clinio ostali doí>ra televizija. Imamo nekomercialni status, /alo imamo doluCenc (."»bvezni^ti pri pripravljanju ne-
komercialnih, informativnih programs. Pol rudQi se boino, da tega obogatimo. Radi hi piwečali pokritost na tista ptv droCja, kjer nas Še ne nu>rejo gledali. V nekaterih občinah, preko jih je, smo trenutno edina televizija. Zalo pripravljamo nekaj novosli ludi na leh-nicncm p<xln>ćju. Do konca leta	želimo vključiti mikrovalovno zvezo • povezavo z vsemi našimi <xidajniki in pre-
tvorniki, kar bo mreža VfV-ja To nam bo om<^g(Kak>. da Kv mo program delali tudi v živo s terena, ^.elimo pa ^ razviti in do konca speljati projekt X TV jiireže. Povezani smo / Ljubljano, Novo Cioricx) in Mursko Stv boto. Druga faza 1h> pomenila p<ïvezavt^ z N< »vbn musu«n in j>e nekaterimi drugimi televizijami tudi sTV Slovenija." Znji-mi so namreč pixJpi^ali pogodbo o.si^lelovanju, tako da b(xl<i
Urednica pn^nimov na VIV Tatjana Hudomalj Je predstavila, kako bo potekal Dan odprtih vrai: "Praznovanje smosizamislili delovno, saj delamo 365 dni vletu. Radi bi to, kar počnemo, pokazali ludi na^im gledalkam in gledalcem. To pomeni, da KkJo ta dan dejansko vrata odprta vsem, ki želijo videti, kako naslaja naž program in prihaja v njihove domove. Štlrikratsebomooglasili v živo:ohy.uri bomo zaželeli dobro jutro, oh 12. uridoluTdan. ob Ri. uri pa hosta naSa gosla ziat a olimpijca Izlok Čop in Luka Špik. Dobrodošle pa hoiio tudi želje in nasveti naših gledalcev, ki nas bodo prišli obiskali na naso obletnico.
skupaj kandidirali za (xjd<^jnL<ko točko na Boču. ""Pt^tem bo nase pokritje popolno, videli niish<')-do tudi v Mariboru, nacionalna lelevtdjapabt^v mrežo vključila mariborski in kiïprski studio.," smo se izvedeli. Med drugim jc
Djordjevič napovedal uidi več inlbmiitl ivnilî vsebin iz M( ) Velenje, ki naj bi po novem Iclu 7. VlVjcm pixJpLsala pcígodboo sofinanciranju pri>gramov.
■ Bojana Špege!
Največja vrednost se pravzaprav skriva v skladišču, kjer je arhiv z vsem, kar je bilo kdaj koli prikazario na nekoć velenjski, danes regionalni Vaši televiziji.
Velenjsko združenje častnikov o delu v letu 2001
Bogata obeležitev 10-letnice vojne za Slovenijo
Prejšjyo srwio so se v svojih novih l<lul)skih pn)storih na Kopališki 3 v Velenju /brali člani predsedstva Obmi^čne ornimi-/.a ci je Zdru/enja slovenskih častnikov Velenje. ()ni:ini/jicya združuje častnike vseh treh občin nastalih i/ nekdanje velenjske/1 kvnutno je čkmov cokoli 350, aktivnih Je nekaj manj. velik<i akcij P^i prip^avy^jo skupaj 7. območnim združenjem vojnih veteranov. Takrat, u^o-t;ivljajc». se Jih zl>ere okoH 5(H), kar doka/uje, daje v (»l>eli or^^a-nizacijah aktivna pril)li2no pi»l-ovica članov.
Predsednik ()0 velenjskih častnikov Slavko Korenič je
zbranim najprej p<xlal p<iročiJo o delu ve letu 2(KX), potem pa so skupaj olilikovali pK)gram za leto 200 L "V letu 21XK1 smo opravili več aktivn(.>sti. kol smo jih načrtovali, Dosegli smo nekatere rezultate, ki pt^memhni tudi v držuvnem merilu in da smo zaio ludi llnančno dokaj dobro poslovali." je poudaril. Ziilo je prepričan, da bodo lahko mnoge aktivn<isti. ki so jih pričeli letos, nadaljevali tudi v novem letu. "^.e lettis smo skupaj z območno velemnskoorga-nizaeijo storili prve korake k obeležil vi enega pomembnejših jubilejev tako za vse častnike na^e organizacije koi dane ve-
teranske organi/adje. Prihodnje leto bo minilo 10 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo. V letošnjem letu pa je piMeklo lOlet od prvih priprav, ki smo jih izvajali na podritčju cîbrambe nase síímoslojntwti s skrivanjem orožja in organiziranjem nianeverske strukiure. C) teh aktivnostih smo letos posneli poseben dokumentarni lllm, c^>javili vrsto pri'^pevkov in na srečanju v Lajnah septembra pixJelili vsem družinam, ki sti hranile oix^žje, posebno priznanje - častni znak ""Slwenska družina"/*
Največjo pn)slan> 10-let-nici sloveaske osamiïsvojilve pa
Nxlo skupaj z veteranipripravi-li v letu 2001. "Dali smo p(îl)u-do občinam Velenje, ioStanj in Šmartno oh Paki, občinam, ki sovletu 1991 hfle Se ptxJ enotno
*^kap(V\ da bi junija 2001, na dan, ko je bila raz^ai^na splošna mobilizacija enot teritorialne obrambe, organizirali osrednjo ohmtx'no proslavo.
-
Eden večjih dogodkov v letu 20(K) je bila prid(íbitev novih klubskih prostorov. "Uresničila se nam je dolgoletna želja, da imanio poleg majhne pL^^ame jsc nekoliko večji prostor, ki mu pravimo ""Klub častnikov in veteranov". V njem je prostora za okoli 30 oseh. 'Ikko Ix'jmo jiogo-šteje pripravljali srečanja vetera-ntw, razgovore s predstavniki vet eraa'^ke organizacije Sliïvcni-je, tematske rai^rave, članom pa bomo nudili tudi pravno in upravne pom<.>č veteranom In častnikom pri njihovem delu."
mbš
v novih prostorih.
Vrta Velenje: Zakai višja ekonomska tena?
Na novembrski seji so se velenjski mestni svetniki strinjali s kar povišanjem ekonomske cene varstva otn»k v Vrten Velenje. Ek<»noniskjt cena za celiKlnevni proj>rani v prvi starostni skupini bo po novent 5H.-I49 srn za drua« starostno skupino pa 53.237 SIT. Nove cene ImkIo v veljavo stopile s 1. januarjem 2001. Ker ^re ž.e /a dru;^»pi»vivmjecen pnt^^mov v Vrtcu Velenje v letu 2()IHK nas je /iinimalo. zak^tj je do i^jega prišlo in kaj pravzaprav naj-Im»IJ vpli>H na rust cene programov. Ob tem Je pc»inembno to. da podražitev s<K'ialno šibkih tokrat nebo priz.adela- ti t>odo phtčo ali celo mai\i kot so doslej indu nihče od staršev nc plača ekonomske cene. Njihov prispevek Je odvisen od višine osebnih do ht k1 kov.
Kako v vrlcu ugotovijo ekonomsko ceno, ki je pixilaga za izračun plačila prispevka starcev, nam je razlo/^ila direktorica Vrtca Vl'lenje Melka Í as: Xena prt>gramovv Vrlcu Velenje se i/računava popolnoma ckoiH>msko. tako kot tiidi nasta-
ja. V ekonomsko ceno programa sodijo delavcev, ma-leriala, živil, v določeni meri ludi nakiïptihrabljenegii pohištva. Na večino teh stroj^kov v Vrtcu nimamo nikakršnega vpliva, saj jih je večina dogovorjenih na dri^avnem nivoju, ludi redni stroSki za vodovod in ogrevanje sa fiksni in nanje nimamo vpliva, razen lega, da zdruhjje-mo oddelke, kolikor je mogoče in zapiramo neustrezne oz. manj zasedene enote," smo izvedeli. V preteklih dveh letih je tako Vrtec Velenje zapri že (ri manjše enote. ""Na leni nKoju smo naredili vse mo^e racionalizacije, na.<e enote in oddelki ol>ratujejo maksimalno polne. Ostaja samo delček stroškov, nakaiere imamo v Vrtcu Velenje vpliv - laso stroški za nabavo materiala, vzdr;?,cvanje , čj^enje in /a dek) z otroki. Pri nabavi materiala smo dtwlej p*> skakali mianjiatistrt^ke na minimum, ki ie zagotavlja sptxJnJi nivo kviditete življenja otrok v nařem vrtcu. Ca bi želeli se prihraniti. hi bik) lov šktxlo na.<ih otrok. Število oia>k se manjša.
zatt> menim, da bi morali biti toliko zavedni, da hi rekli, da si na.ši otnxn, če jih je že manj, zaslutijo boljšo kvalheto. C.c pi>gledamo stroške materiala, na katere imamo delno vpiiv, ugotovimo, da za vseh 13 ht^ porabijTio za vzdrževanje in popravila letno 14 milijonov 6^)1 tisoč.srr Strtï^ki materiala za delo 7 otroki znašajo 10 milijo-nw 29 iÍ5<.)ČSrr. to postavko razxlellmtî na vse otroke v na^cm vrtcu, to pomeni SIT letno na otroka - to so slrce^ci, ki jilî lahko porabimo za nabavo materiala. Igrač ... Ib pomeni 788 .SI T na otroku na mesec. Sami pa veste, da kvalitetna slikanica v povprečju stane 3 tisoč SIT zato sem prepričana, da Se bolj varčevati ne morcirK>več."
Do tega, da sose cene programov v Vncii Velenje letos povišale kardvakrat je prišlo, ker «>v lanskem letu v Vrtcu zamujali zdvigom cen. "Izračun ekonomske cene je bil lansko leto pripravljen tako, da bise morale cene pwisui ževzačetku le-la, ne §ele s 1. marcem, kot so
se. To pomcnik) izpad sredste^' v prvih dveh mesecih. Morda jc tudi zalo prišlo .sedaj do ne-ki>liko večjega povečanja ekonomske cene. Največje povečanje nastane zaradi povečanja ^«ebnih doltodkov (OD) delavcev. Moram poudariti, da smo povečevali OD samo v okviru dogovorjenega med sindikati in vlado RS. Pc> večanjaso bila natančno taksna kot na vseh ostalih področjih vzgoje in izol'»ra že Vanja, kjer je to nekoliko l.ižje. Njihovi oseiv ni doht)dki se p^wcčujejo v breme republiskeinu proraCoinu. V primem vrtcev pa je potrebno izračun narediti dejansko ekiv nomsko inví«\ko ptwečanjti plač posredno vpliva tudi na povečanje deleža, ki ga plačajo stai'ši."
Starci 01 rok, ki obiskujejo Vrtec Velenje, ne plačujejo ektv nomske cene v celot i. (îlede na vKino dohixlkiïv st) raA'r^eni v osem pia(^lnih razred<w. Po zadnjih spremembah Ikxío nekateri ob pcxlrařitvi plačali celo manj. Kako je lomogoče?
'Prispevki staiiev so od O 80
ixJstotkovdconomskecenc. V najvišji. (»mi pbčibii razred, zapade najmanj starsev v našem vrtt\j. V tem raziedu so starši, katerih d^K xl-kinadiircidnižinepvsegaji) .soč SIT I wtí 1 na dnižJndcega dana. 'lánsehi>p(vřalpi^ievekza 5,781 srrv dnjgi siaavini skupini za ce-kxlnevni pitnim in fo24 SFF v pjvi stanMni skupini za niijdražjl œk xlnevTii pn^aJiL Vsi (tiíé starsI so razvtSčeni v lestvice, ki so nižje, znižujejo se po lO^-f, do prvega fíačilnqyi rayrcda, J^T.staj^piaćaji> le ]{y/< ek<WKxiiske cene pRi^a-nia. Pniv t em sliušem se lx> pň^-vekzni'idza 1.^77 Sfrvdnjgi,starostni in 1.700 Sri*vpivistaR*ani skupini. Daje kihki') priSk^ do tega, je "kriva" sprememlia pravibiika o plačil ih starfcv, ki je príJa v veljavo kTia ftMinTbra-L>Klcj scistíiTsi ki so l>íli razvidni v prví plačilni razred in st> íhkIí priHižno 30 tkîC Sl'f bruto prihodkov na člana družine, plačevali 159ř prispevek ekonom.ske eenc. Sedaj bodo le šic [0%r Starši otrok v Vrtcu Velenje so v večini razvtKvni v prvi In drugi plačilni razred Twih. ki so v višjih HiZrcdih, je iz leta v leto mćuij, kar
kaže, da mesto ni več takolx)gaio, kotjebOo, Prs^vekiUrtrSev lakov poprečju znašii okt"^l ekiv nomske cene, s^ (»talo pokrije mestni proračun.
■ Bojana Špegel
Izluščite J leta!
Do 22. decembra glasujte za Boba leta - osebo, kf ]e v tem letu najbotje rekla bobu bob-
VECER
Bobu bob.
14. decembra 2000
POGOVOR Z RAZLOGOM
50 let glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
V prihodnje bo morala
jasneje zacrtati svoj razvoj
Trije instrumenti, pet učiteljev in sedemdeset oziroma osemdeset učencev je v šolskem tetu 1950/51 odpňo novo glasbeno pogiavje na področju vzgoje in izobraževanja. Od takrat je minilo petdeset tet Prireditve v počastitev jubileja se bodo zvrstite prihodnje leto, predvidoma od februarja do praznika mestne občina Velenje, kije tudi ustanoviteljica glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
Zavidanja vreden razvoj
Dolgoiolni ravnalelj Sole maj;. Ivan Marin jc <wnai:il 50 Icl delovanja k)\c kol obdobje njenega neslulenega razvoja. V tem šolskem letu se namreč na nižji glasbeni slopnji izob-ra;^ujc več kot 850 uCenccv, na srednji 120 dijakov in dijakinj, poučuje pa jib yO učiteljev. To jc edina glasbena j>ola v Slcweniji, kjer izobražujejo za vse instrumcnie. »Takega razvcv ja ni zabeležila nobena glasbena žola v Sloveniji. Po Številu učencev in dijakov sodimo med največje v državi. Glede na io,da smo tretje središče z glasbeno maturo, smo zagotovo največja glasbena Sola v Sloveniji.« Uspehi, ki jih dosegajo dijaki na zahtevnih tekjnovanjib, so kamenček v mozaiku Sole, ki upravičeno visoko meri v Širšem slovenskem prastoru. Poznajo pa jo tudi kot dobro organizatorieo odmevnih poletnih glasbenih šol. Prvi mt začeli z njimi v državi, malo pretiravali, meni mag. Marin, za prihodnje šolsko leto pa imajo na programu tri: mednarodno orglavsko, v poletnih mesecih pa violinsko, ki jo vodi Igor Ozim, in klavirsko.
V uradnih izjavah smo na vi-sol<em mestu
Po mnenju mag. Marina bi sami težko ocenili, koliko jc šola vpela v ta prostor. Ce bi sodili samo po podatku, da se pri njih izobražuje vsako leto več učenecv, na osnovnih Šolah Šaleške doline pa beležijo precejšen upad. jc vpetost očitna. Po glasbeno znanje
Mag. tvan Marin: "V SO ietlh delovanja je sola doživeia nestuten razvoj. Takega ni zabeležita nobena gíasbena šola v Sloveniji."
prihajajo učenci in dijaki iz38občin v Sloveniji, predvsem zaradi harfe, orgel in tolkal. »Cesmo mi s tem i'adcjvoljni ali ne, pa je druga zgodba,« pravi mag. Ivan Marin in nadaljuje: «Lahko bi bilo drugače in predvidevam, da bov prihodnje še bolje, Vpetost v to okolje med drugim kazuje prispevek, ki ga je ustanoviteljiea vložila v izgradnjo šole. Ko veste, smo nižjostopnjo nadgradili ssrednjo, sedaj si prizadevamo še za univerzitetni Študij - za oddelek instrumentalne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze Maribor. Prejšnja vlada oziroma visokoš(ilski svet je dal zeleno luč za začetek izobraževanja prihodnje Študijsko leto. Ali bo tudi nova viada, nov .sekretar za visoko šolstvo pri republtókeni mi-nislrstvu za Šolstvo in Šport, novi svet takega mnenja, v tem trenutku težko rečem. Sam sem miilo skeptičen.«
V prihodnje bo treba se marsikaj doreči
Ali okolje ceni vaša prizadevanja? »Oh ra/* ličnih priložnostih sem sam pomlaril, d;i skupaj z učitelji, učenci in starši najbri^ ne toliko, kot si morda zaslutimo. To ne p4»meni,da kdaj nismo hili potrebni kakšne kritike, celo večje kol smo jo doživeli. Vendar hi lahko imehi šolu kakšno po/itivno kritiko več. V uradnih izjavah občinskih predstavnikov pa smo na visokem mestu. ho v prihodnje |x>lrehno še marsikaj doreči.« Med odprtimi vprašanji tega trenutka jc plačili) materialnih stroškov. Mestna občina Velenje glasbeni Soli po njegovih besedah že dve leti ni plačala učiteljem prevoza na delo, zato so nekateri med njimi že zamenjali okolje. Ob takšnem nadaljevanju bo kadrovski odlivše večji.
Povsem neurejeno pa je materialno poslovanje na področju srednjega št^lstva. Mestna občina je s koneesijo daJa ministrstvu za šolstvo in šport soglasje za srednješolski program in instrumentalno pelje, denarja zanj Še niso dobili. »Mi pogodl>e /nnj nimamo in »na črno«< učimo dijak« umetniške gimnazije. In 10 s sredstvi ustanoviteljice. Zanimivo pri tem je. da smo vpisani v razvidu slovenskih srednjih šol pod številko 242. To vprašanje
Tudi glasbena àola bo imeia svoj zbor
Med prireditvami ob 50-lelnici delovanja sc bo prvič predstavil tudi pc^'ski zbor glasbene Št>le. /akaj je potreben îa zbor? »Dijaki in dijalanje z oddelka kitare, klavirja in orgel morajo hoditi k orkestru ali prepevali v zboru. Šola jim je dolžna lo možnost ludi organizirati, saj morajo imeti v sprič^ivalu oceno iz zbora. Naši dijaki že lahko prepevajo v zboru Šolskega eentra Velenje, listi, ki pa tega nočcjt^ ali ne morejo, pa bodo poslej v zboru Šole,« je cxigavoril mag. Ivan Marin.
l>o potrebno rešiti prihiHlrye leto, sicer l>omo morali srednješolski prouram zapreti.«
Razvoj v prihodnje * skrb za kadre in knjižnica
Mag,. Ivan Marin je prepričan, da bo šola morala v prihodnje jasneje začrtati svoj razvoj, zlasti na področju srednješolskega programa kol samostojna šola. Nadgradnja zvisoko je pt^ledica dosedanjega razvoja, nuja današnjega časa, kot je tudi povezovanje $ tujino in ureditev knjižnično-infcírmaiivnega centra. »Ta nam še vedno manjka. Je pa pt^sledica srečno ne.srečne gra<lr\je prizi<lka. ki nas je zaradi načina tinancinmja vse presenetila. Pnpra« vili smo prostor Zi)nj4^ iščemo [Hikrovitelje. Dejavnosti, kot imamo predviden za ta centen doslej ne izvaja notwna knjižnica v Sloveniji. Nihče ne /bim, na primer, literature /a oi^le. harfo, študenti pa jo pi»trebujejo in iščejo.« Med prednostne naloge je scigovomik uvrstil Še ncnclino skrbi za kadre, »Predvsem pa se o prh hiKinosti lako, ki»! smo sepoj*ovarjali doslej, ne moremo več.«
Jubilej, 5i)-letnico delovanja, bo Šolazjizna-movala zelo delovno. Poleg žc omenjenih mednarodnih bo pripravila kar nekaj koncertov. Mag. Marin je prepričan, da bo program takšen, da jim bo dai zagonskega poleta za vsaj naslednjih 10 let.
MTp
Simfonični orkester mestni orkester?
v prostorih glasbene Šole zdaj delujeta še pihalni orkester in mešani pevski zbor Gorenje. Predvsem s pomočjo Gorenja in Premogovnika Velenje »goslujočim« skupinam pomagajo, kcilikor lahko. Iz šolskih okvirov sili simfonični orkester, ki ga nameravajo v priliodnje »narediti« v mestni orkester- Z manjšimi sredsivi bi bil - po mnenju mag. Marina - spasohen pripravili .svijj abonma.
Poskusno uvajanje devetletnega programa v MO Velenje
Zakaj le ena šola In še ta tako pozno?
v začetnih razpravah o možnostih poskusnega uvajanja devetletnega programa v osnovnih šolah v Sloveniji se je ustanoviteljica šestih osnovnih šol v mesUi Velenje - Mcsina občina Velenje zavzela za to, da bo najprej zagotovila vsem učencem približno enake pogoje za izobraževanja, šele na lo naj hi po šolah pristopili k uvajanju novtVíti. Kljub temu se je najmlajša osnovna šola — šola Šalek prijavila na tebruarskl razpis republiškega ministrstva za šolstvo in ^ort za drugi krog poskusnega uvajanja programa. Zakaj tako pozno in zakaj le ena šola .smo med df^gim piwprašali mag. Petra Kovača, predstojnika Urada za negospodarske javne službe pri omenjeni občini.
# Na vpraikinje. ki vam ga ho-mo zastavili, fxífiovor ie viatnOj pa v^/ularie: Zakaj sle
Mag. Peter KovdČ:"Hoteli ati ne, Šolskega prostora bo poćas/ preveč in eno od stavb bomo morali zapreti. Vendar se to ne godilo prej kot čez 5 tet"
v mest/ii občini ialco poziio prisiopiU k projektu poshisne-fía uvajanja deveiieínega pro-gr a nia?
Peter Ki>vač: "Riizlog je pre-
pr(">i;t. Ravnatelji šol so se na seji svojega aktiva pred tremi leti dogovori, daje potrebno najprej zagotoviti vsem učencem približno enake pogoje za izobraževanje, in dokler bíxlo imeli na treh .šolah še dvoizmen.ski pouk, sc na razpis za poskusno uvajanje novtwti ne bo prijavila nobena šola."
#	iQjuh temu se je šola Salek priJavi/a na drugi razpis republiškega mitmtrsfva zfl šol* sivo in sport.
Peter KovaČ:'*Ja, vendar v času, ko smo že vedeli (sedaj jc to ludi dejstvo), da bomo lahko organizirali pouk na vseh šestih šolah le v eni izmeni."
#	'Aakaj pa se ni prijavilo na razpis preostalih pet soi?
Peter Kovač: "To nn^raie vprašati ravnatelje.*' % Denar za ure.miHevanje po» gojev za poskusno uvajanje (ieveíleíkeje obči tu dohila od republike, a siega menda pO'
rabili za dri^ie natnene. Peter Kovač:'To ne drži povsem. Republiško ministrstvo 7a šolstvo in šport ni namenilo denaija za obnovo objektov, da bodo potlej li ustrezali pogojem za uvedbo dcvetlctko, ampak za potrebe ^asbcne šole, tako kol jc to zapisano v pogodbi z ministrstvom."
#	V Času poshvi/iega u^'ajanja je rcpt4Mika Jiruincira/a uspo-sablja/ye učiteljev za program devaleikv. Po informocijalt te mozjtosti kasneje nebo več in ga ho morala plačati vsaka Sola sama.
Peter Kovač:"Ne glede na prej povedano usmeritev mestne občine Velenje so to možjiast lahko izkoristili ravnatelji kolikor sojo boleli. Po njihovih zagotovilih se je večina učiteljic in učiteljev že usposobila za novost. "
#	Osnoviut sola Salek ve je pri» javila na razpis za drugi krog poskuxnega uvajanja in bila
izbrana. Novost ho lahko uvrstila v program v prihodnjem šolskem letu, sex'eda če bo zfi' dostila Še fuéíaterim pogojem. Kaj pa astale .Šole? Peter Kovač: "Za Šole, ki se ne bodo vključile v pi«kusno uvajanje dcvetletkc, ampakv zakonsko določenem roku (šolsko leto 2002/2003) zak(v nodajalec predvideva, da bodo izvajale pouk v takih objektih oziroma pogojih, koi so. pRjd časom še nismo vedeli, ali bomo bodoči prvi razred imeli v OŠ, kot dopušča zakon, ali v vrtcih. Slednjemu ravnatelji naših šol niso najbolj naklonjeni, zato je sedaj tudi naša usmeritev, da bo dc-vcllclkavcelotivOŠ, Po sklepu, sprejetem na zadnji seji občinskega sveta, bomo otroke porazdelili enakomerno glede na zmogljivost obstoječih .§ol, vključno z šolo Gustava Šiliha. Kljub temu, da bomo delali a in b ra/rede, bomo morali rešiti zagato, v
kťiteri se bomo znašli. Namreč na šoli Mihe Pmtarja ibleda bodo imeli dve učilnici premalo in bi ju morali torej zgraditi, na drugi strani pa se pogcwarjamo o zapiranju šole. Po moji occa\ bo zaradi upadanja števila otrok to vprašanje aktualno v šolskem letu 2004/2005."
e Koliko denarja nametijate OS in koliko hi .sta! projekt ur€.mičevanja pog/)je\' za devetletni program? Peter Kovač: "Zii Šolstvo namenjamo povprečno (brez naložbe v glasbeno Šolo, ki jo (etos zaključujemo) slabili 200 milijonov SIT- z vsemi nad-slandardnimi programi, materialnimi stroški, redno vzdrževanje. Po predračunih, ki sojih pripravili ravnatelji, bi zagotovitev optimalnih pogojev za uvajanje novosti stalo približno 3(1 milijonov tolar-jcv."
■ tp
GOSPODARSTVO
«"^ÈAS 14. decembra 2000
Svetnik Matjaž Cesar kritičen do razmer v šoštanjskem zdravstvenem domu
Se je v njem res ustavil ias?
Mcitjaž Cesarje Član SveU Občine Šoštanj. Eden tistih, kije kur naprej kritičen, ne krítízerski. Posebno nejevo-IJen postane, ku mu omeniš šuštanjski zdravstveni dom. Prepričan je, da bi si Sostanjčani in okoličani zaslužili kaj b<iljšega« kot imajo« zato velikokrat o tem postavlja v svetu vprašanja in daje pobude. Sk<»zi njegova vprašanja Je čutiti vse tisto, kar in moti poprečnega Sostanjčana.
"Zc v.stiip v zdravstveni dom uc obela. Ol^čutek je. kot da se je v njem čas uslavil. Stavba ddujs zanemarjeno, ne-dnrečcn;* pa ostajajo tudi vprašanja v zvezi z delom zdravnikov. Pacientom pogosto niso dosegljivi, aJi pa nanje čakajo dva. tri dni. Zgodi se, da jih osebje pošlje k de/urnemu zdravniku v Velenje, ker njihov lečcči zdravnik v dopoldanskem ĆJLSU ne dela, tam pa jih vpra^jt), kaj pa sploh lu delale, saj imate svojega /dravnikii v Šoštanju!", 'lako pravi Matjaž Cesar.
Vztrajno ponavljanje in postavljanje vedno enakih vprašanj (postavljati jih je /ačel aprila Ioni), pa tu in Uim dobi ludi odgovor v občinskem sveiu. "Enajst mesecev na moja vprašanja ni bilo nobenih odgovorov, polera pa so le prispeli- Toda kakšni! V njih so nam	zakaj je
slanje takšno kolje. Ziilo. ker je denarja premalo,"
Občina daje, kolikor (z)more
Ziideve je želela omilili Ui-di občina Si>šlanj- V letu IW so za prostorsko ureditev namenili 8 milijonov tolarjev, letcxs 3 milijone. Za celovito
Matjaž Cesar: **Zakaj Šoštanj ne bi mogel imeti zdravstvene postaje?"
ureditev vseeno premak)! "Za nemoieni^ deio. za kadre in za u.sireznc medicinske pripomočke, bi morali skrbeli v Z<Iravstveneni domu Velenje, ki je nosilec osnovnega zdravstva v Šaleški dolini. Občutek pa je. daje bil Jt^slej interes m rešitev problema, izkazan samo v občini Šoštanj. To sklepam po tem, da iz Zdravstvenega doma Velenje doslej še nismo dobili odgovorov, ki bi že v kratkem nakazt>vali rešitev."
V Zdravstvenem domu Velenje pa pravijo drugače. Stavbo si si ogledali s posebno strokovno komisijo, izdelali oceno slanja in preverili moznosl adaptacije cclolnega
Jože Zupančič^ dr, med.: "Interni strokovni nadzori tudi v Šoštanju."
objekta. ZačeU so ^na vrhu" in adaptirali prosU'ïre zobo-z.dravsiva.
Spogledovanje s
sredstvi
ministrstva
*'Za celovito sanacijo celotnega objekta smo predlagali. da kandidiramo za državna sredstva, na denar ministrstva za zdravstvo. V ta namen smo v Šoštanj privabili dr. Jt>2etu Arzenška. ki si je razmere ogledal. Mislim, da so v občini Šoštanj ludi na osnovi lega pripravili ustrezno dokumentaciji in jo posredovali ministrstvu." iako pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje. Jože Zupančič, dr.med.
Direktorica občinske uprave Šošumja Miljam Povh. ki sojo poklicali, da zvemo, ali so se p^ija^nli ali ne. pa jc povedala, da so pripravili vso poLrebno dokumentacijo in se tudi prijavili- Ibda...
"Problem je v tem. da šošCanjski zdravstveni dom nima statusa zdravstvene postaje, kar je pri delitvi sredstev ministrstva lahko problem. Pričakovali smo. da bo do spremembe statusa prišlo z dopolnitvijo statuta javnega zavoda, pase tudi io ni/godili). Zdaj lahko samo upamo, da se bodo na ministrstvu od-ItK'ili za nas, ne glede na tx). da uradno slalusa ni, občina pa
Premalo zdravnikov?
Matjaž Cesar ugtMavlja i« nekaj: Si)i>lanj z vci kcn 8.0(K) prebivalci ima samo zdravnika. Ljudje pa Cakujo ludi dva ali iri dni, da pridejo na vrsio pri svojem IcCcCcm zdravniku. Ni čudno, dii ga mnogi raje poii»čejo v Velenju ali v íniarinem ob Paki. Direktor Zdravs!vcncgiidoma Velenje Jo« Zupiinćič, dr. med., pa: "Po standardih je pokriUïSl v Šoštanjskem zdravstvenem domu s pediulri iak.<na, kol tt\otí\ bili.celoboljâa, medlem koje prt sploSnih zdravnikih res nekoliko pod standardom, a je to zaradi pomanjkanja zdravnikov spuzen, ne samo Îi'Âiaojski, problem."
Interni strokovni nadzori tudi v Šoštanju?
SoStanjčane zanima, ali interne strokovne nadzore, ki jili opravljajo v Velenju, (.^ravljajoîudi v Šcx^lanju. Direklor Zdravsivcne-ga doma Velenje je piwcdal, da sla Inla leit» izvedena dva. eden na p^xlroČJu mamografije. drugi na ptxlroCju pediatrije. opravili soju s priznanimi zunanjimi sirokovnjaki in vkljuCenjchil (udi ŠoSianj,
Statutii javnega zavixia 2UJrav-stveni dom Velenje, ker ni upo.števiil njihove zelje slři-tusu zdravstvene postaje. bi zanj pomenilo statusno sprememlx) in ve^e praviee. stroški in dobiCck bi se vodili
Sa manj notranjost...
kljub temu v osnovno zdravstvo vlaga tako in tt>liko. kot da bi ga imeli. V nasprotnem bomo $e naprej "obsojeni" zgolj na sredstva amt>rtizaci-jc Zdravstvenega doma Velenje."
Želijo postajo!
Najbr/. je bilo tudi to Vvrvo. da pred časom v Svetu Občine Soštiinj niso sprejeli predlaganih sprememb in dopolnitev
Že vhod ne obeta ...
posebej. Prepričan sem. da bi tiik status na koncu privedel do urejene stavbe in inventiirjav njej. Ne nii/adnje pa bi tudi zdravniki in medieinske sestre imeli veliko večje zadovoljstva delali v takih prostorili. kot jih imajo sedaj. .Sami pravijo, da se ne počutijo dobro, pa .še od obč-anov so deležni kritik, velikokrat ne po svoji krivdi. In če kdo pravi, da se Ziide\'nc da urediti in postavili na zdrave temelje, potem pravim, naj
stopijo na Koroško, do gospoda Stanislava Pnšnika in ga vprašajo, kako mu je v kratkem času uspelo postaviti zdravstvo v Mežiški dolini na krepko višji nivo. kot g<i imamo v n<u>i dolini."
Kaj pa
reanimacijska oprema?
Sošlanjčane pa še pt^sebej zanima, kaki> je z reanimaeij-sko opremo v zdravstvenem domu. Jo imajo ali ne?
Direktor Zdravstvenega doma Velenje je na njihovo vprašanje takole odgovoril: "Kompleti reanimaeijske opreme, vključno z defibrila-torjem. imata obe zdravstveni ustanovi, tako Šoštanj kol Smartn<^ ob Paki. Dejstvo pa je, da ljudje v nujnih primerili. kličejo sluzh.) nujne medieinske pomoči. Ekipa gre tiikoj na teren s pt>sebnim vozilom, v kateri je kompletna oprema 7ÁX oživljanje in vse drugo. Danes ni več tako. kot je bilo včasih, daje po paeiema v lakih primerih odšel najprej rešilec, ga pripeljal v zdravstveni dom, kjer so polem opravili vse potrebno. Zdaj se odk>čilni trenutki opravijo že v tem vozilu."
■ Milena Hrstič • Planine
Naravno zdravilišče Terme Topolsica
Zamujajo za mesec dni
V nanivnem zdravilišču me Topalšica so se letos lotili dokaj zajetnť naložbe, s kiile-n» bodo posodobili in popestrili zdraviliško-turističm» ponudbo. Po pmiračunu ho vredna približno 8<ID milijonov tolarjev. Toliko naj bi stala izgradnja zunar\jih in obnova obstoječih bazenskih površin 1er prizidka k hotelu Vesna s 120 posteljami. Po napovedih naj hi gost« /e v drugi polovici letošnjega decembra razveselili z dodatno bazensko ptmudbo. povsem na novo urejenimi sa\iiami in tlt-ne.som. dodatne nastanitvene zm<^ljiv<)sti pa naj bile na voljo spomladi priht»dnje leto. Danes je jasno, da so glede prve napovedi ušteli. Vse pa tudi kůle, da bodo zaradi nepredvidenih nekaterih del morali ta naložbo mlSteti več, kolje predračunska vre<lnost.
"7<miujamo pribliî^no me-see dni," je pwedala direktorica Term Tap«>lšiea Lidija Fi-javž - Speh in nadaljevala." Razlog jc zelo neugodno vreme v času, koso bila zaključna dela na vrhuncu. Ocenjujemo,
da lK>mo eekwito ba/ensko ponudbo z vsen^. kar stxii zraven, lahko iržih od srede januarja prihodnje leto."
Okrnjeno turistično poiiudlx^) gosli zdravilišča, po zagotovilih Spe ho ve, sprejemajo z mid-
GostjB zdravišča so bili tisti, ki so dati pobudo za ureditev zunanjih vodnih površin.
povprečno mero razumevanja, kar naj bi pt^trjeval tudi podatek, da so kijub gradbišču ob holelu zabeležili za 5-odstoikov več nočitev, koi v enakem lanskem obdobja, ko so bile razmere za dopusiova-nje pri njih nemotene. "Mi jih ob prihodu v zdravilišče po-sku.samo seznaniti s stanjem čim î>olj objektivno» za njihovo razumevanje pa jim poklonimo dodaten dan bivanja ali pji koriščenje dodatnih uslug ob naslednjem obisku, ki> Ivido pogoji takšni, kol si jih oboji iselimo." Bremenalo^bezza-po.sjenimi zdravilišča vred nosijo U:di bolniki, ki prihajajo k njim na pmgrame ambulantne fizioicrapije, stacionarnega zdraviUškega zdravljenja in na obnovitveno rehabilitacijo. Tem so sicer že od letošnjega poletja dalje na voljo delno prenovljeni pnxslori za izvaja-
Del bremena naložbe skupaj z zaposlenimi, turisti nosijo tudi bolniki, ki prihajajo na programe ambulantne fizioterapije in obnovitvene rehabilitacije. V precejšni
meri so te že posodobiti.
nje teh programov.
Izgradnjo prizidka k holelu Vesna naj bi z-ačeli gradili spomladi prihodnje leio, vendar pa ta v teh dneh dobiva zunanjo podobo. Po besedah Spťhove bodo v naslednjih
dneh zaključih grad t^ena dela, nato lakt)j pristopili k nadaljnji ureditvi notranjosti, saj so sol>e, ki danes še niso vidne, za mesec marec 2(){)1 že razprodali.
■ Tp
14. decembra 2000 «"^ÈAS
AKTUALNO
7
Gorenje Orodjarna vse bolj usmerjena v Izvoz
^^Uspeva nam, ker vlagamo v tehnologijo in ljudi!"
Ko so sruJi mnj» letos k/ili .sedmo obletnico delo* vanjd.Jc 185 xaposicnih v piicljťtju <>orvnjc - <>r<KljHrn» /X vedelo, àa ho letošnje leto po sToJc prelomno. Po /^četnih te/^VHli »inidi razpad» ju^osloviinskc^u Ir^H in tc/kega	<»nKlj2irskc
induslrijc, so v sedmih letifi ohslojji uspeli ^rndid in /^ni* di(i ptKlovno ]H)i, ki d^tjc vsa* ko leto holjiSe re/ultale. Lc* (os n.iiTte prcscg<iJo /ji kar dol>ro pa [ai/ii tudi ïja leto 2tHi1. To ho leto, ko .se Im Orcrtljama Se bolj odprla Evropi in svetu, s»\ /elijo knr /a 50^ poveCati izvoz svojih i/dcikov. Predvsem /. vsa večjim sodolovAnjcm z zahtevno avlomohiKsko indu* stryo.
O pi«loviicm leiu. uspehih in naCriih smu spregovorili dirckiorjcm Gorenje -Oix^d-jân)e Ma(:íanoin K<miêem. ki nam je najprej předšla vil glavne projekte podjelja v lelu
2m).
Poleg projektov za tíwanio (jorenjc • gospt^djnjski aparati. kjer aktivno sodciujcnio pri vstíh ncwíK projektih, snu-» v leîu 2í)CH) precej posegli n^i avtomobilski ir^
V Cíorťnju sodelujemo pri projektu nove generacijc šte-dilnikiw 61)0. ki ho konřaiia v prvem k-varlalu leta 2l)0i. V njem sodelujemo / velikim
Številom orodij. Res je. da smo Nt o leni projektu velikt> nauCili Že pri izdelavi or^»dij za gencracijo .^ledilnikov 500, ki je bila konCana pred úď him letom. Avtomobilska industrija pa ostaja za nas stalnica in lisli trg. na katerem želimo biti vedno bolj prisotni. Uspeli smoohraniti vse naic dosedanje kupce, pridobili pa smo tudi novega v /DA." ^ Soílelujťie ft idi pri obnovi (ialvane?
^V sanacijo on^dij smo se
bilo treba narediti zaradi nove tehnologije izdelave žilnega programa. .StRiji. ki smo jili zato uporabljali. namreč p^>goreli. /ato so se v CJore* nju odU>ííli. da bodo z dru-gaćno tehnologijo prillt do enakih izdeik<w. V rekordnem ca.su. v Jîckaj dneh, smo izdelali kompleksna orodja za to proizvx^dnjo. Zato hi se rad /zahvalil vsem sodelavcem, ki so z veliko mero požriwwaliiosii in pripadnosti pttkai'ali. da jim sistem C;t>
rezultati zadovoljni. Plan boni« prestgli 7a kar je
Septembra so v proizvodno hafo namesUfi nov CNC horizontalni obdetovalní center
vključili takoj, Večino dela smo opravili in lo tako rekoč preko m>Či. /alo je lahko proizvodnja hitro stekla- Pi^ drugi strani pa smo nadomestili cel kup orř^dij. ki jili je
retija pomeni veliko." # Ž« srbeli Ida ste ugotavljali, da ho (O eno hotj uspe.fuih let Orodjarne. Kaj ugotavljale oh i:Jeku Itfia? "Laliko bi rekli, da bomi> z
Direktor Marjan Kovač
zelo spodbudno. To pa nam ne bi uspeki brez ustrezne in-ve.sticij-sk-e p<'>lltike, ki jo vidimo zadnja ui leta. Nove investicijske pridobitve namreC bistveno pript)morejo k produktivnosti in kakiwBti naSih izdelkíW. Veiiko pa vlagamo ludi v nove kadre in izobraževanje. Vsi naSi iz^Jelki na-mreC temeljijo na lastnem znanju, ki ga je v posameznem izdelku zelo veliko! V letu 2iJ0(î Stí hile prve investicije namenjene kompletiranju centra za potopno erozijo. kjer smo dokupili merilni stroj in programsko mesto, 'loje sedaj iehnok\<ka celica, ki avtonomno opravlja zeio zahtevne tehnološke posege
naorodjih. Dniga veija pridobitev je nakup vertikalnega obdelovalnega centra za rez-kanje najzalitevnej.^ih sestavnih delov orodij- Najvcćja letošnja inveslicija pa je nakup horizon t a 1 nega oh de loval ne -ga centra s paletnim sisie-mom. To pomeni, da imamo na ol^delovalni mizi dve i-k^lo-vni mesti: cn obdelovancc obdelujemo, drugega priprav-ljam(v 'lo investicijo bomo Se doptUnili. kontni cilj pa je, da izdelamo kompletno tehnološki^ celico, ki bo lahki"» samostojno delala tudi preko vikenda
# y zadfijih laifi ae vladali predvsem v proizyothijoy naMitjtíe pa ludi novo podobo poslovnih prostorov. Kilaj /mj {o prišlo na vrsto?
"Rt'sje, Poleg vlagajïj v tehnologijo smo veliko vložili tudi v urcdite'v delovnih prostorov v prtiizvodnji. Sedaj pa jc cas. da dekwne razmere iz-boljšanu^ tudi tistim, ki nlsc^ v neposredni proizvodnji, lo imamo v načrtu žc za leto 2001."
% Hišo kakovost in kvalifetif iZ' defave potrjujeta že dva cer-iifikala kakovosti • !S0 m)l i,, FAQF, ki gfi podeljuje QvtomobiUkft industrija. V kratkem hoste dobili tretjega, ekološkega, /SO J40tll. Je zanj ze vse pri' pravljeno?
"V torek. 19- decembra, imamo predprcsojo za certifikat ISO 14ÍÍ01. Zavedamo se p<imembnostt pridobitve tega certifikata, saj je okolje-varstvo vedno pomembnejši faktor, ki ga vse holjrahteva-p ludt kupci. / nestrpnostjo pričakujemo presojo, saj snu» že vse pripravili. ( )b odkritju mo re h i t n i h po m a njkij i vost i bornih imeli zeki mak> řasa za njibíwn odpravo. Pričakujemo namreč, da bomo certifikat pridobili v začetku leta
imr
# Kakšni so vasi poslovni nacrti za naslednje leto. Ob sedmi obletnici smo slišali očitke, da se vedno prcvec delate za Oorenje. fLd. ?
•'Cilji -skupine Ck^renje so. da hi^erinska podjetja pridobimo Oim vcC dela izven hL^e-lèni ciljem se ?*:limo ćim Mj približali, kur pomeni, da btv mo poskušali v letu 2001 za 50% p<wefaii izvoz v primerjavi z letošnjim letom, ko smo izv(^zili za dobrih 4tM3 milijonov Sri! Prihodnje Ido naj bi z izvozom astvarili za preko (M milijon(w SIX in to predvsem na avitvtuihiLskcni trgu-Stidelujemi^ predvsem z Avstrijci, Ncmci. Nizozemci. Francozi in po novem ^e z Amertiani. za katere pravkar opravljamo prvi posel."
■ Bojana Špegel
Vehvar bo brezplačno prispeval ograjo za vrtec Ciciban
"Ker se vzgoja otrok o drogah začne že v vrtiu!"
Takojc na kmtko komentiral veliko humanitarno dejji* nje direktor podjetja Vel-var Mchmed Bcčič. ko nnm je .sporočil, da seje sknpaj zmi-jo/Jimi siKlclavci odločil, da i/delajo in postavijo 4(HI me* trov ograje okoli vrtca Ciciban na Goríci- Do odločitve jc priAlo dan po objavi ziihtevc ogorčenih sinršev po postavitvi zaščitne o^^nije okoli te^ii vrtcii v na.sem ledniku. Idej;i .sv je direktorju ponxlila prav /j^radi te objave, cesar smo veseli tudi v uredni.^tvu. Sploh, ker smo prav mi sporočili predstojniku Urada /a nc^ospcxlarske javne službe pri MO Velenje l\iru Kih vaću, kaj so pripravljeni storiti v podjelju Vel->'ar. In izve* deli, da bo ogrnjo moč postaviti i.e spomladi in nc -^cte jeseni 2<Hl|. kot hi jo si-ccr ol>Čina z varčevalno na« ravnanim prorsićunom zmo-Sla.
Ve I-var bo namreC z Izdelavo in postavitvijo ograje mestu in otrokom daroval kar štiri milijone SI K kar je polovica predvidenega slrc^ka z-a postavitev ograje- Kol pravijo saniL ho to njiiîov prispevek zj boj proii vse večjemu
porastu narkomanije v mestu. "Vedno zagovarjam stališče. daje preventiva bolj po-mejnbna kot kurativa. Vzgoja otrok pa se tudi za to področje začne ?e v vricu in ne Sele pístem, ko za preprečevanje in zdravljenje narkoman-skega zJa družba porabi in nameni ogjomna sredstva," je prepričan BcčiC. ki sam siccr nima več majhnih otrok, kot bo morda najprej pomislili kdo izmed bralcev in bralk, a bo skupaj s sodelavci ograjo izdelal in pc^taviJ z iskrenimi nameni p5.Mjjetjez4l zapele-nimi se sicer ukvarja s specialnim varilstvom in montažo, njih t w največji projekt ^k^slej pa je bila izdelava jeklenih konstrukcij za mariborski Ev-ropark.
Otroci, Igle In "dre-kr ne gredo skupaj
Naj na kratke^ pwzamemo. zakaj je 95 starscv varovancev vrtca Ciciban ptislalo uradu župana Srečka Meha kol na naslov na^ga uredništva ogorčeni» pLsnn\ Zapisali so. da že nekaj lei opozarjajo na prtîblem okolice vrtca. Odkar je okrog Sole na Gorici ograja, naj bi bila problematika Se večjžt. Pred oirt'tSkim
igriščem vrtca se v pc»p<î I danskom in nočnem času zadržuje mladina iz sosednjih bloki)v in cxl drugtid. Med njimi je. žal, vse več narkomanov. "Tako je okolica vrtca ••pcwejana"zodvTŽenimi iglami in steklenicami. Poleg tega je lam vse več iztrebkov-Živalskih m človečkih." so lU; zapi.sali. Tega perečega vprašanja naj hi se /.avedali tudiv MC)Velenje.vendarv predračunu /m letu 2000 naj ne bi bilo mogoče zagotoviti sredstev za ptwiavitev t^aje okoli Cicibana, kije poleg vrtca Tinkara - Kekec .še ediiii vrtcev mestu Velenje, ki ni zaščiten z ograji^.
Na občini prijetno presenečeni
Za komentar smo. po lem, ko smo mu sporočili odk^itev podjetja Vel-var. prosili ludi i^dgcivornega za to pcxlročje na MO Velenje Petra Kwača: "Na Uradu za ne gospodarske javne službe smo že pred časom prejeli dve pismi "ogorčenih" starsev oirok, ki imajo svoje olr<^ke v velenjskem vricu. Oglasili so se slarSi. katerih otroci sîï veniv lah Tinkara-Kekec in Cici-
Mehmed Bečfč: "Skupaj s sodelavci smo se odloHH, da Iz preventivnih razlogov brezplačno izdelamo in postavimo ograjo okoli vrtca Ciciban. "
ban. To sla tudi edina vrtca v mestu, ki še nista ograjena, z-atosmo ludi vzeli .stvar zares. Glavni razlog, da se na pý^mi .Í0 nismo odzvali, je v tem. da ravno sedaj končujemo predlog proračuna Z3 leto 2(H)i. Dokler iii sprejel, ni mo?.no razpolagali z sredstvi -/ja prihodnje Iclo. V letošnjem pa žal leh sretfciiev ni bilo moôîo zagotoviti, kol tudi za marsikatero drugo stvar ne. Če bo proračun 19. decembra spre-
jel. in mislim, tla bo. píMem ne btî več ovir. da pričnemo s postopkom za izgradnjo obeh ograj. Vzunskem času. ko delo na terenu zaradi vremena ni mogoče. bt>mo uredili potrebno dt^kumeniacijcx da bcv-mo spomladi lahko pričeli delo. Ravno v času priprave lega odgovora staržcm pa me jc prijetno presenetil odziv direktorja podjetja VCL-VaR. gospoda Mehmeda Bečjča. ki je sklenil, da bo priskočil na pomoč- Cc ne bi bilt^ lega iKlzŇa.bi zaradi pre-mak> sredsiev ograjo okrog vrtca Ciciban pričeli delati šele v jeseni prihodnje leto. zaradi lega. da bi polovica plačila ZÁípadla v letu 2002. Tako pa bimio lahko pričeli z delom na obeh vrleih že spomladi," je zapisal v odgovťír. ki nain ga jc p<\^lal po elektronski po^li. Občina bo tako zagotovila sredstva za pripravo dokumentacije in opravljanje gradbenih del. Posio-pek za pridobitev dokumentacije pa žal v naši drŽavi traja vsaj dva meseca, vmes bo zima razmočila teren in zato botio dela lahk<^ slekla šele spomladi.
Izvedeli smo da so za
ziiŠčilne i^graje okoli otJiovuili Sol v mestu iU^le samo zbrale potreben denar pri doriaior-jih. Občina je pri tem sodelo-vabzpivpre^no I0%piîtreb-ne vsote. 'Ib naj bi bil namreč tudi eden od i'^itkov zaskrbljenih slarfiev ot^čini. če-^ da je denar za Šole nasla, za vrl-ce pa ne. A slance jel reha razumeli. Vsak otrok je njihovo življenje in Ivgnedaj. da bi lo bilo ogroženo zaradi okužene narkomanske igle. ki je na dvori-^ču vrica ostala zato. ker družba ni našla denarja za zaščitno ograjo okoli vrtca-/-alo bj morali več kol veliko potezo podjelja Vel-var ne le hvalili, ampak vzeti z^ vzor vsi tisti, ki imajo moč (in možnost) p(Mn aga IL Po drugi strani pa znali poskrbeli tudi za mlade, ki se zaradi izgraditve -šolskih igrišč v prostem času ne morejo večukvarjaii s 5pt>rtom- Ki se nimajo kje zadrževali, saj jih p<5d )>loki podijo stanovalci, ker mc^tijo njihov mir. igrliča pa so zaklenjena. Kaj bomo naredili za njili.se-Sprašujem, saj niso vsi mladi narkojnani. ne vandali in ne barabe?!
■ Bojana Špegel foto.bè. mkp
8
UTRIP
14. decembra 2000
Pretopio, da bi vsaj topovi grmeli
Obicalno jc tako. tla ob pK^etem času ^nijo tap<j\i pri nas je v lem čil m dntgače. Pri nas je preloplo. cla hi i^ii'li lopcAi Mislifruf seveda na lopove za pripraw sne^^a. Vzdrževalci cest se nezlmske^d vremena veselijo, i' zimskih ^iK)ruúh ccnlrih vije jo roke. Na Ro^li po dolgem času konec novembra niso moi^li po'^nati naprav, zaskrl'>ljem so tudi novi lastniki centra na CMieks In seveda dnigod, kjer služijo s sne-}iijm.Œ'i x'seh teh so uprtena\'zgOK Se x'isje, kol oči navadnih Slox'encev, ki sicer ludi p/icakujemo od ta ni z^)raj kakšne dobre rešitve. In tan7 zgoraj, kot je zilaj že znano, imamo z nan^a olh močja dva.
Pn i sloxvn.ski prometnih zanika, da hi ga župani z njegovega območja gledali ktíj postrani in ker ni zamerljiv je tudi oiičanom odpustil, ker mn na xv-litvah niso dah dowlj glasov, /ato se lx) vseeno p(Ariuld in i)omagal zMjsaii cesinc poveza\x* no pswjem^ koncu. Kaj takega ljudje našega območja pričakujejo tudi pnv slox'enske kultur-nice. Uc kateri pravijo, da ji pri vo-
denju .slovenske kulturne politike prišla kaj prav njena narava: saj poznavalci pravijo, da .si v muzeju, ki ga je doslej Vťnlila. ni dopiíščala. da hi še drugi kaj veliko odločali. Morda se njene od-loćno.sti nekateri že Ixjjijo; .saj ji je Uuli prejšn ji minister kot p<jpoinico naložil na srce, naj ima »rtihlo roko'*.
O naši priluxlnji usali so v dobršni me/i odločali mdi v francoski Niči. Novi zunanji mumler je evropske veljake kar malo pokritiziral in jim očital dishiminacijo, ker tako radi prishduie-jo kritizcrski in izsilje\'al.'iki naši .'ieverni sosedi. Tudi vrlumsko zasedanje listih pravih evmpskih vfxlileljev ni minilo brez naše tideležl)e. Lahko hi rekli, da so bili na vri}unskem srečanju tudi Vele/i jča ni. Ne praxih dvoranah, ampak na idicah mesta. Tam, kjer so pro-le.stiralil In če so bili Velenjčani r Niči, se /)odo Velenjčani kmalu umaknili iz Ljubljane, iz najpomembnejšega slovenskega poslopja. Velenjčani bodo od<ti iz parlamenta. Vendar ne pf)slan-ci iz tega območja, ampak gradl^niki Ve^rada, ki so imeli glavno besedo pti
prenovi parlamentarne dxvrane.
Ki) že gfjvorimo o popuščanju /Iv-.strijcem, naj zanikamo govfjrice. da so na zahteva teh v Poilčeiriku spremenili ime Ziiravilišča. Dolga leut se je itrwio-valo Atomske toplice, zdaj nič x'eČ. Tu ni bilo nikakršnega pritiskanja .se\'ernih sosedox', kijih .wc^r moti vse, kar je nuklearnega ah atomskega, res pa jey da .'ioga preimenovali Uidi zaradi uijcev. Resnici na Ijulxjje namreč treba priznati, (Ui v.seh uiristov tako ime vendarle ne privlači. V Podčetrtku pa bi radi, da bi k njim prišlo vendarle veČ Uijcex'. Tt se upajo javno povedali: kar pa ne velja zii anonimneža. kije za-.sirupil oilnose med lovci fui šo.stanj-skem koncu. Zgleái, da je to za.urup-Jjevanje nadalje\'anje zastrupljatija psox", pa čeprav so hiU mnogi prepričani. da se je ta »sirupa že razkrojd. In tako je anonimno pi.smo prispelo uidi na medol>činsko zvezo zelene bratovščine. '/.nova so izrekli precej besed, zadnje menda še ne.
m (k)
Varstveno'delovnl center Ježek Velenje
Bo morda sedaj res ladniii?
V dosedanjih pi)g(>vt>rih o izgradnji prizidk^i k Centru za vzgajo, izob* raževanje in usposabljanje Velenje za potrebe varstveno*^ delovnega centra JežekJe ravnateljica le ustanove Marija Kovačič izrazila možnost preložitve temeline^a kamna konec te^a leta. K temu jo Je med drugim spodbudilo dejstvo, daje republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že dalo zelo luč za projekt^ kije od prvih zasnov doživel kar neluij popravkov. Vse pa kaže, da so se veseliti prezgtKlaj.
Kovaćičcva je v pogovoru poudarila, da je menjava skwcnske vlade, ministrov 1er sekretarjev pustila svoje sledi predvsem v zakonodaji, ki ureja lo podroCje. "Posledico spreminjanja, dopolnjevanja njenih členov so, da nas dobro pripravljen projekt, ki so jja potrdili '?.c do le mere, da bi lahko letos res zaceli, znova Čaka na ponovno obravnavo na pristojnem ministrstvu. Spremembe Pravilnika o tehničnih pogojih za izvajanje socialnovarstvenih storitev, vodenje, varstvo ter zaposlitev pt^d pt>scbnimi pogoii in za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov teh storitev so namreč v celoti spremenile normative, ki niso v prid nagemu Ježku. Znova smo morali preveriti naš projekt, uskladili potrebe, prostorske mo/nosii in podobno. Upam. da smo to pt^ćeli .sedaj resnično zadnjič." Če bo spremembe potrdilo pristojno mini.sir-stvo, bo potrebno počakali še na mnenje ministrstva za linance. Očitno od-govora na vprašanje, ali bodo postavili temeljni kamen zgodaj spomladi pri-hiulnje leto, ne bo kmalu.
Ob nestrpnem čakanju je razveseljivo, po njenem mnenju vsaj to, da šir-ša javm^st pozna njihove težave, jim stoji ob strani in jim v prizadevanjih po primernijših prostorih za delo oseb z motnjami v razvoju pomaga. Veseli so vsakega tolarja. Na njihovem poseb-
nem i^iru računu je v tem trenutku 100 tisoč Srr, ki iih ie .ležku namenilo podjetje Čeplak Velenje, od pt>djelja F<kí .so jim sporočili, da jim bodo nakazali 230 tisoč tolarjev, zbranih s poletno aukcijo slik, organizatorji VIP turnirja pa so ob izročitvi čeka v vrednosti 3UU tisoč srr poudarili, da denar namenjajo za dobro počutje varovancev v obliki izieta. Organizirali ga bodo skupaj s predstavniki organaatorja turnirja in TV ekipe spomladi prihodnje leto. Na posebnem žiru računu, ki ga je za .íežka odprla mestna občina Velenje pa seje do konca minulega ledna nabralo nekaj manj kot 2 milijona tolarjev.
Na prilt>žnosti ob podpisu donatorske pogodbe Lion kluba Velenje in mestne občine Velenje ie župan Srečko Meh menil, da ni prav, ker nekateri nakazujejo denar za Ježka centru, dru-
gi pa na poseben račun pri občini. Ko smo povprašali za mnenje o tem Marijo Kovačič, je odgovorila: "Zbiranje dimalorskega denarja poteka za eno stvar in en namen. Nekateri vedo za naš poseben račun, drugi za občinskega. Pri tem ne vidim nič slabega. Dejstvo je, da je Jczck kljub poskusom organiziranja VDC-jevv regijske sistemske mreže, še vedno enota našega centra in ne nekaj posebnega. Kot ravnateljica menim, da ni pomembno, na katerem računu se zbira donalorski denar, ampak je pomembneje, za kasne namene. Konec koncev gre za naše občane, ki so prerasli obveznosti šole s priîagi\jenim programom in so na veliko zadovoljstvo staršev 1er njih samih lahko o.slali v domačem okolju. "
■ tp

Pred nedavnim je republiško ministrstvo za delo, družino /n socialne zadeve razveselilo varovance VDC-Ja z novim kombijem za prevoze. Na centru pravijo^ da so Jim z nJim vsaj malo olajšali čakanje na zeleno luč za začetek
izgradnje prizidka.

r	^
Socialno poljubljanje
To se pra vi-p( iljuNjanje oh prija telj.skih. uradnih, .svečanih in dnigih prilikah, kije x'éasih Uikrjiežkrujpredeljiw. Kit se te prilike in neprilike proti iztekanju ktiledar-skega leta zg(Mujejo. vam }xhIo nechx)-mno prišle prav moje Ix^gow izkušnje na tetn pcxlrrjčju. čeprav piiznam, da ga vćasili polomim in se alločim mro-Ih' - poljubim nepnn'0 osebo ob nepnivem času na napačno tnesto. Moja ziulnja poloniijeda: na žuni, kjer.s'nvj .slavili no-x'opeèenc}^ diplominmca, sktlnjenni čestitanj, /antdi raz-fxAoženju, mzposajenœii in swtk prihodnosti, ki sedaj lel> di nad ?ijim. .^emijezdelosamoumevnrj. da si poleg oMi lic x-zamem na koncu se njegcnv ustnice, lalaj se slavljenvc .skloni k mojenui ušesu in p(Á)ži vanj in fomutcijo. dasen^ lo storila edina. Ne da sem ga s tem m\ vo raižalila. Ne da sem oselil, ki xdyttja lakkn Jizični odpor soljudi, da hi moje pol-juin: jemali kot kitzen. In vendar je osvrknilo moj egfi). ki ga imam za tako nezmotljix'ega. kurse zaznavanja (xHočilex' o Ix^juNjanju tiče. Vst}}icet(tré^. lírogeno. sporno oivnočje, kit-teregfi dotakjjixvst jev na.si kulturi še jyosebno nedoločna, če iščemo s\vjeslovanske korenine na Halkunualičesezgjedu-jemo p(j Iialijanih. ki sem jim zaradi običajne loče poljidxm izrazite vnuifijskih filmilL žehn /xmiehujejo, tedaj lx) hladna olrdelosl in nepripravljenost na poljube r naši kulturi iz-zx ala negativne reakcije. Toda pripeti se, da imamo opravka z ljudmi, kijih težko spniiimo v kalef^mje - niso niti naŠi dnižinski člani, niliprijatelji, netruira so znanci, ah Ijiulje. ki jim je potrebno oh voščilu izrazili določeno spošioxxtnje. 'lo so lahko primerki akademskih, umetniških ali izobraževalnih krogov, ki v n(isizz(n'ejo(hvme že o sxrjjičloxvškosii, kaj .k'leodosegljixvsiizap(jljuI)lpnje.Aker.so{o- praxíjo-prav lako Ijtulje s sxxijimi potrelwni in olxčaji, jih s pretitano spoštljix "O hladnostjo do njih. s lem, da se jih komajda drznemo díJtakniti ali pnjeii, lahko prav takí> pu.stirru) s slabitm občutki. Nepozidima kiikDSozítntdiruimws-yvje^i izitířw-ga in spoštlji\'ega dela li ljudje fyogftsio prihajšani že za otÁčajne, toplejše sociidne stike. Pit tlosti besedičenja, čexxmt lahko postrežem zlx)gaiozl)id:(ysx'ojih rï!z3.ski7\'alnih testira n-m: .Skozi mrjjslisk rok, na.srneške, čestidce in p(jljul)e seje po imtdni doIžn()Sijz\rilil(ni'likí)Šie\il()Ziumí/i IjiulL iMhk^ poročatn da ako sle mktda, Uvahna mliulenka in rrvjraie komu čestitati, (xjdo zlasti umetniki po s'wjih predelavah uàdje-ni, če zraven ne priložite še poijulxi Najdlje in do.siikral na listnice se poljubljajo difigenii, prve violine in dmgi solisti, ig-nilci obdržijo nekoliko knijli ,stik z dx-ema mimol'iežninut lleshmui na Hca. ustnic ne terjajo vedno, nizen če nisopras"-kar odigrali vloge x'elikega zvpeljivca uli jK'n'erzneža -potlej poljuI)ijo tako. da se to spmize vjavno izjaw. dy kateri se hihita dvorana in preostala igrdska zasedba, medtem ki) tople, raznežene ufmtnice (lahko uuii igralke, toda tisie najizjem-nejšcy fxjginjepf> slovesu in značaju) v deklici z rožami vidijo nekoliko hčerinsld lik in ji namenijo sladke. zauplji\'e. malone materinske poljube v tesne razdalje, ki meji na pol-objem In kakšna je fonnukt. kjer uganete, kaj hočejo? Vzgfj-raj omenjenih primerih imale opnivka z ljudmi, ki so pravkar opravili svoje delo, so :»icer olaj.hwi, a .k x'edno pod pritiskom, ko poslušajo aplaiz ljedo\xjljdolg?ni?)^ njihox'a koncem ničija jmle in preplaxyo jih čitm-a, mestoma se pn-kiiže tudi prej uspešt\ozaiaje\vna u-ema. Ki>l taki ti ljudje ne .skrix'ajo pretirano s\r>jú\ željd. dowljje stegniti rvko. se pomenljiv nasmdmili, naUJ.K'v nekaj sekundah izmenjajo čislo jasni telesni .sigjutli kaj in vhikšni meri .se Ixj^pdilo. Neberete jih kot knjigo. Knda^ ste torej glede poljubljanja v ne^tcjvosti • in znova - ako Sle mlada, živahna mladenka ■ ponudile njko in nasmeh, kerixj astalo sledilo v nekaj lisKičin-kah .sekunde. Prav tako hi bilo - ah) sle mlada, živahna mladenka - ffdo odwgniti dva mimol)ežna pcjljuhčka na x'sako lice. ONčajno nato pnjemnikpi)kLiže dokaj hiiw Ox)-ditepazlj\i in ne umikajte se predčasno), ah se mu zch .samo-laneivn še paket z ustnicami če Ixistepredčasno za.sukali ^a-pfj.^ko<ll7e niso izključene. Bivši kuluirrri mini.\icrg(jspa(l Capuder me je ob taki nerodnosli peniju bil i' uho, ko je pričakiA'al ustnice, jxjsledicepa so f?ile.še dolffjirajno n onje-njevnjem. da nekoliko xůiĎiegani zr/prnega Mutka v okolici sit Jiowda niii r}e omenjitm. Ta Uuii karajoče me je gle-did, mene, ki očilno nepoziumsx^eiovljan.ske pari.'^ke etikete.
Torej' ako ste mlada, živahna dama, pozitbite na bacile, predsodke, .spolno nadlegovanje in zadrtost. Sejte to, kar imale, in poljiàljajie, dokler Ix) <xi vas kdo .fe poljuh)v hotel So namrečzlelipohwljixxjblago.Kakolkoliže. meni.so pooktisu ljul)si na.ši poljuixjvalrn ol^ičaji, kakor pa pretenciozno. sfHikljixx) in čudaški) ameriško objemanje.
■ Irena Jakopanec
14. decembra 2000 «»^ČAS
KULTURA
Aleksander VIdečnIk
Vijuge in čeri zavil v srebrne in okrogle
Vijuge tn čeri so blie 24. knjiga naèega dobrega zr\anca, neumornega razi$ko>/aica /n p/sca Aieksari-àra \ň<ieónika fn že ob njihovem izidu ga Je ustvar-Jaina žWca s srebrnim peresom gnala naprej. Ni bi' lo težko, vsaj zanj ne.
'làki>j sc je Iciil dokončnega (îMik<>vanja satiričnega besedila Okroiiie iz Mozirja, pri Cecner gre za okrogle in manj okix>gle. TI) je oplswanjc odnosov v drugi polovîcj 18. jii zaCetku 19. stoletja, ko so Miv/tirju dajali peřai malo-mešOani. ir^-aui, "purgerji po domaČe." pravi Aleksander. Pobude^ za lo zaniniMî deio jc naSel v prlpt^mbiih. nikakor zapisih i^e Í_dykaufa, občinskega arhivarja oziroma privatnega ariîivarja v siari Jugoslaviji.
"'la, sicer duluwii pisec in pesnik, ki je objavljal v Slo-v«enhkem narodu, je imel navadi'», daje na<^čin.ska papirje pi5^a! optxnbe, ki danes zlata wed ne. (ako je/api^al sleherno niLsel ali >^odbo. ki mu je Irenuini padla v glavo. Sam :jeni želel iz lega asivari-ti sailrično besedilo, ki bo zelo zanimivo. Na sreOo ni nobenega opisanih več meJ
nami, Izogibal sem se ludi priimkov in uporabljal samo hišna imena, ki pa so danes ludi več ali manj pozabljena. Da ja nc bi bilo kakšne zamere," pravi pisec.
Zgodbe so sililo zanimive, saj je bil občinski arhivar zaradi kruie izkušnje z začetka prve svetovne vojne, ludi lo piker. Koiveleizdajalcas(> ga namreč zaprl; na Šiajer-skem. kjer se je nálezci slraSne revme, zaradi nje In njenih poslediepaje bil marsikdaj deležen posmeha mo-zirskih purge rje v, bil je zazna-niovan. A jim je krepko vničal milo za drago.s pe.smimi. domislicami in ludi z omenjenimi pript^mhami- "Sama po sebi se je ob lem ponudila zantiscl o odrski p<^staviivl In Beri Savodnik že pripravlja zgodbo o ciganih, ki so kradli kirnje na Prihovi in bili zaradi lega v Mozirju sojeni. Prijema in vesela zgodba bo ta-
ko prišla na <Hler. lega pa sc srčno veselim. Zakaj bi gledali samo iragedije in tuje stvari nasmejmo se dojiiačim /^^dbam.saj dmiačih del najraje ne upoštevamo In .s lem rušimo .sami sebi." je zadovcv Ijen In zaskrbljen bkrali Aleksander Videčnik.. Igra bo na odru za slovenski kulturni praznik, obenem z njo pa bodo predstavili tudi "('»krogle/' ki bt^do peliiidvajsela - srebrna Videčnikova knjiga.
Pa mu ustvarjalni nemir ne da miru. Kmalu bo sklenil daljni razpravo o spravilu lesa v /gornji Savinjski dolini pred 2.wctovnovc>jjio.7 njo želi ohraniti tehnično dediščino. na drugi strani pa tudi izrazno. Ze sedaj p<viibljc-ne izraze Nkuša oliranili. kar je prijetna In zahtevna naloga, če upoStcvamo. da je imela riža za spravilo íesa 42 različnih lesenih cvckov In vsak od njih je Imel svoje, domače
Nazarje
Ubrani zvoki - zares klfuč sreče
V prepolni dvorani nazar* .ski<f»aclel»vske^»donia jc hi* lo v nedeljo popoldne /nov» pr(ictno/i) vse, ki sojo n»|)oU nili. Res. pmvo dozivdje /a vse, ki sojo napolnili in jo bodo prihiHinjv lelo šc osmič. Z4i;:4»lovo. Mozirskn območnii i/.posliiva republiškega sklada /M ljubiteljske koUtirnc dujavnosli Je namreč s po-m(»čjo ns^zar^kih dejavnikov .še 7. zapored izvedla žc močno uveljavljeno in ^ bolj priljubljeno lH»;.ično- novoletno srečanje glasl>enih družin in.lclosprvič.druzinskih m»-lih vokalnih skupin s pomenljivim »».slovom "dru/ina -ključ sreče" Vokalne skupine so bile vsekakor dobrodošla popc*strltev. se bolje -oh<i)>ali(ev.
Prijavljenih je bik» 12 druJan iz Zgornje Savinjske dolin in tri gostujoče iz Oplotnicc in Dobja pri Planini, žal je mu-rala irelja iz Dobrne lik preti nasiopt>m udeležbo odpiwe-dall.vsem je vn>čicoprev! na-sU'>p<îm uspcSno "zbijal" Andrej Ilofer, preccj pa je k lezMu z uvodnimi prijaznimi in spodbudnimi ]>escdami dt^-dal tudi župan občine Nazarje Ivan puntat,
In kje družine še negujejo bogato in pomembnii pevsko in glasbeno i/ročilci, In ga vso ljubeznijo precai^ajo wd najmlajše? Tudi do, žal, ni več naključje. Dobrovlje. Crela, Šmihel. Šentjanž. Gneč, pa okolica Rečice.Luč....Neveli-
ko več je laksnih družinvokiv Ijib luanjšili vasi in zasclkw. ki st">se že. ali sc morda Se bodo. predstavile v Nazarjah. Bilo bi lepo in dobrodošlo, pa ludi iz večjih krajev naj se oju-načijo.
Skratka, v nedeljo so družine navdušile. Vsaka po svoje so dokazale, da je daižina res ključ sreče, ubrani zvoki in glasovi pa so bili ključ do več kot prijetnega neticljskega dc^živelja za skcv raj 250 obLskcwalcev. Nastopajoči so po nastopu io enkrat potrdili zamisel Ivane Zvipelj. Na sklepnem srečanju namreč. kjer«") nh zakuski zapeli in zaigrali zasa'c in da^o.pa za dcfbrc» voljo, ki krepi počutje in zdravje. In vsega tega mnogim, najbolj manjka.
■ IP
Zavrinikovi z Dobroveij so bili najštevučnejsa družina
Razstava modnih fotografija oblačil In nakita

Matejin in Petrov "Anima Meditans"
V{>nlQrui KuKurncca centra Ivana Nnp<itnika Vclcr^e so vc-ei*flj	odprli zanimivo raxstHvo dL>l dveh domačinov • oh-
likovnike oblačil in nakita Ma(<|c Krasovec- I^i80^elčnik in fo-tot^rafa Pcira Mann.ska. Razstava je drugačna žc zaradi svoje tematike. Drugačna je bila (udi otvoritev, ki jo je z nas(o|Him popc.stril Jan Plestcnjak.
Projekt, ki ga je Mateja pol menovid a "Aniiua Med i tans", predstavlja dve njeni večerni obleki z vdelanimi aplikacijami nakita iz srebra in belega zJaia. izdelanega v ZlaUu'n i Celje. Obleki sla bili izdelani za natečaj za ml.vs Slovenije in takrat prišli v o^ i izbor. Razsiavodap<'>lnjujejo modne tbiografije teh (>b|ck. delo fotografa Petra Marinška. Zibani f<^logtať MIlan Pajk je o njegovih foti> grafrjali med dniglin Ziipisal: "So enostavne, pa istočasno drarna-llčne v}>vojid(xlelaniproiisvelM>i, Monokromatska obdelava jih dela skoraj brezčasno, pristop, ki sc zdi, v običajni modni in komercialni fotograliji današnjega ća.sa arhaičen, tu deluje glamurozno in svečano..." Vabljeni k ogledu!
■ bš
ime. 'Ib je več ali manj že narejeno, zalo že imavdclu zjd-pis o spravilu sena v velikih strminah. Spet ga navdu.^uje-jo krasni izrazi, saj hribovci niso poznali germanizmiw.
"Večkrat imam občutek, da imam premak^ čaj«, pa to nI tisto po "penzionistično. Dobil in sprejel sem ponudbo iz Celja, da napišem besedilo o Zgornji Savinjski dolini za obziren vodnik Od S(}ile do Karavank." kar sem z vese-Ijenj Jsprejel. Zal senî moral odkitmili prcfinjo. da bi napisal knjigo o jubileju p^tsojilnl-ce v Žalcu. Rar žal mi je, sa jc tematika tiK^ja, razlog za cîd-klonitev pa je preveč potovanj, laksnih telesnih napcw rov pa najbrž ne bi zdržal. Zbrano gradivo sem predal mlaj^nm magisiru zgi^dovlne in z veseljem čakam njegovo delo. Kljub velikemu znanju namreč rad Yprai>a, pravzaprav hoče spraSevali, In to je zame najb<îlj dobra lastnost. 'Vsevednih" ne maram."
Strah pred poiovanji in večjimi telesnimi napori pa ni iz trte zvit. Aleksander Videčnik je namreč letaš dobrci presial dve hudi operaciji, do-
bro je ukriMll vse težave, sam s.sel>oj, in pravi: "Nisem navajen na kakršenkoli način izraženi In ptmdarjati bolečine. .Sam jo prenašam- V tem je pravzaprav neko občudovanje svoje lastne moči. kar ml zopet dajenici. Nasrcč^ísem si hitro opomogel, spet lahkt» sedel za računalnik in delal vsakodnevjïc stvari, lo delo bi neizmernih pogreval, in če ne bi mogel delati, bi najbrž, shiral Vsi moji načrli in želje so povezani z zdravjent, kar je pri mojih lelih razumljivo. Dokler bom delal, bom jasno mislil, torej K>m občni 11 življenje. ki ga živinL Će bi se izjočil iz dela, bi postal plen spt^mi-nov, li pa so trpki in lepi. lali-ko le razveselijo, Uihko le spravijo v mučna razmišljanja. To pa je tveganje, zato je ireba kovat: načrte in delati," nam resnico o sebi razkriva Aleksander Videčnik.
Okrogle in manj okrc^gk pa niso Ic zgodbe iz Mozirja, okrogel je bil tudi ta ptmede-ijek. kt^ je naS znanec in prijatelj slavil 80. rtîjstni dan. Obilo zdravja in veliko dela želimo Sandiju. Na zdravje!
MjP
Nova razstava v Gorenju d.d. In
KulturnIcI êê^^êê^êtêêêê^^ê »
Slike Petra Beusa
Zadnji dan vmcsccu novembru sov razstavišču (korenja in hkrali v Kulturnici razstavili dela ak2jdemskc|>a slikarja Petra Bcusa	Raz.sfavo je odprl član
uprave (jorcnje. d.d., ELmil Roje.
Umeinastna kritičarka Milena Koren - Božiček je v kat-ki je iziel ob odprtju obeh razstav, med drugim zapisala: "Petar Beus je slikar, ki je v slovenski likovni prostor prinesel dediáčino stolelij. Najprej se je obDkoval v njemu rodni Hercegovini. Njegov študij slikarstva na loli za "Primjenjeno umeinost'*v Sarajevu je v njegovih tiajbt^lj subtilnih mladostnih letih začrtal zelo osebno obliko, ki jo je izbrusil na akademiji za likovno u me inosl v Ljubljani...
Ustvarjahii dvomi se sprva odjUikujejo v njegovili motivih, ki so posledica njegovega subjektivnega odnosa do na.slikanega motiva. Motivno zasnovo je naslonil na klasične mojslre in to so predvsem porlreti. ženske ligure in Interieri. Vsi.sospremijanispridiliom preteklega, se danjega in prihajajočega čaísa, ki ga daje čutiti z vsako pivle-20 čopiča
■ bi
Po otvoritvi razstava sta umetniku prva čestitata èian l/prave Gorenje d. d. Emil Roje In direktorica Kuttumice Stanislava Pang^ršié.
Največje letošnje pridobitve na Ljubnem so se veselili vsi. (foto: J. Miklavc)
Ljubno ob Savinji
Vrtec în jasli tudi "uradno"
Na Ljubnem so bili že v začetku novega šolskega leta igemno veseli in srečni, ker so končno uspeli razširiti in posodobiti prostore otroškega vrtca, obenem pa so v kraju prvič sploh pridobili tudi jas-
90 let Minke Hladin
Aktivisti krajevne organizacije Rdečega križa Pesje poskrbijo za marsi-kakšno prijetno presenečenje, s katerim polepšajo dneve svojim sokraja-nom. Med drugim pripravljajo vsakoletna srečanja starejših krajanov, še posebno skrb pa so letos namenili devetdese-tletni Minki Hladin.
Ob veliki torti so se poleg nje veselili sin Branko in aktivistke Rdečega križa.
Minka je privekala na svet v Završah nad Misli-njo, nato odraščala v Pa-ki in si kot mladenka služila kruh kot natakarica pri Pavlincu na Selah. Bila je tudi tkalka v tekstilni tovarni v Otiskem vrhu. Delo je bilo trdo, kar deset ur dnevno je trajalo, delali pa so tudi vse sobote. Minka je še vedno vedrega duha, zelo rada se pošali. Prijeten je bil klepet z njo ob njenem jubileju, zelo veselo razpoložena pa je bila tudi na srečanju sterešjih krajanov, kjer je obljubila, da prihodnje leto spet pride.
li za najmlajše. Prejšnji prostori so bili namreč v vsakem oziru neprimerni, posebej pa so starši pogrešali jaslice, saj so morali otroke voziti celo v Mozirje.
Resnično potrebo po novih prostorih potrjuje dejstvo, da so v trenutku zapolnili vseh 14 prostorov v jaslih, bistveno pa seje povečalo tudi število otrok v organiziranem otroškem varstvu. Drugače povedano - pred obnovo je bilo v organiziranem varstvu 21 odstotkov otrok iz občine Ljubno, sedaj pa jih je že 33 odstotkov. To je sicer nad povprečjem Zgornje Savinjske doline, vendar še precej pod republiškim, ki je okrog 50 odstotkov. Vsekakor so na Ljubnem izjemno zadovoljni ob novi pridobitvi, otroci pa se v novih in lepih prostorih s kotički in novo opremo čudovito počutijo, kar so z največjim veseljem, s srcem in
dušo, pokazali na četrtkovi prireditvi ob uradni otvoritvi.
Sicer pa je to drugi del prenove osnovnega šolstva in otroškega varstva na Ljubnem. V prvem so z nadstreškom na stari šoli zagotovili pouk v eni izmeni, tretji del pa prav sedaj pospešeno uresničujejo. Z njim bodo zagotovili pogoje za devetletno šolo, v tem sklopu pa gradijo novo telovadnico ter prizidek s specialnimi učilnicami za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko. Sredstva za tako zajetno naložbo zagotavljajo z občinskim samoprispevkom in sredstvi občinskega proračuna, v katerem bo imelo šolstvo tudi v naslednjih dveh letih prednostno mesto. Telovadnico in prizidek bodo spravili streho še letos, zelo pa upajo, da bodo šolarji v njih uživali že ob začetku naslednjega šolskega leta.
Mjp
Božično-novoletna koncerta
LOKOVICA - Člani Prosvetnega društva Lokovica že nekaj let vabijo svoje krajane pred iztekom leta na božično-novoletni koncert. Na njem se predstavijo vse sekcije društva.
To bodo storili tudi letos, in sicer v nedeljo, 17. decembra ob 15. uri. Nastopili bodo domača ženski in moški pevski zbor, mladi glasbeniki in vokalna skupina. Ti koncerti so bili doslej vedno dobro obiskani, zato so organizatorji prepričani, da bo tudi letos dvorana lokoviškega doma krajanov polna.
ŠOŠTANJ - V dvorani doma kulture v Šoštanju bo v torek, 19. decembra, ob 19. uri godba Zarja Šoštanj pripravila božično-novoletni koncert. Vstopnice bodo v prodaji jutri od 16. do 18. ure v šoštanjskem domu kulture.
INSTALACIJE
KREVZEL FRANCs.p.
Metleče 14/a, 3325 Šoštanj_
Zaposli:
1.	samostojni monter vodovoda
2.	samostojni monter ogrevanja POGOJI:
-	ustrezna strol<ovna usposobljenost in samostojnost pri delu
-	vozniški izpit B kategorije
-	delovne izkušnje 5 let
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poizkusno dobo 60 dni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pisne prošnje sprejemamo na gornji naslov.
Obistiaii smo potrošnišiio pisarno
Od trgovine k storitvam
"Naše delo je predvsem svetovanje, potrošnikom pomagamo pri zapletili, do katerih prihaja pri menjavi blaga in storitev. Lažje se opredelijo, če imajo prav. Svetujemo pa Jim tudi postopke načina reševanja posameznih zapletov, jih seznanimo z zakonodajo pravi vodja velenjske Svetovalne pisarne, namenjene potrošnikom, Janez Pelko. Prostore imajo še vedno tam, kjer so jih imeli, na Efenkovi 61.
V letih, kar delujejo, se je precej spremenila struktura svetovanj. Če so še pred dvema letoma potrošnikom največkrat svetovali s področja trgovine, zdaj opažajo, daje to področje storitev. "Sem štejemo stanovanjsko-komunalne storitve, bančne, zdravstvene, servisne, nekaj več kot jih je bilo, pa je tudi svetovanj s področja turističnih potovanj," pravi Pelko.
Njihovo svetovalno delo je tudi vzgojno-izobraževalno. Mnogim potrošnikom svetujejo vnaprej, v času, ko se šele odločajo, kako se bodo kakšne zadeve lotili. Za to, da so svetovalci izobraženi, poskrbi urad za varstvo potrošnikov pri ministrstvu, ki organizira različne seminarje, denimo o potrošniških kreditih, trženjem preko interneta, pravicah sta-
Janez Pelko: "Svetovalno delo je tudi vzgojno-izob-raževalno. "
novalcev v večstanovanjskih hišah in podobnem. "Svetovalci v različnih svetovalnih pisarnah po Sloveniji se med seboj posvetujemo, če gre za sorodne probleme ali, če se ne da preprosto reči, na kateri člen zakona se naj sklicujemo. Potrošnikom svetujemo tudi pisno, največkrat pa po telefonu. Vedno več pa je obiskov v pisarni, kjer lahko celoviteje obravnavamo posamičen primer."
Janez Pelko je povedal, da je še vedno aktualna zadeva v zvezi s plačevanjem telefonskih priključkov pred leti, ko so morali občani ponekod za telefonski priključek plačati tudi do 8.000 nemških mark, medtem ko so ga tisti v večjih mestih dobili za takratnih 103.000 tolarjev. "O tem ste pisali tudi v Našem času. Na javni tribuni v občini Tabor so udeležence teh plačil pozvali k skupni akciji za vračilo, ali vsaj delno vračilo teh sredstev, o čemer pa Telekom, kot naslednik PTT, noče nič slišati. Njihova predstavnica je dejala, da je država Slovenija pravi naslov za morebitno rešitev tega problema. Gre za velika sredstva in gre za grenak občutek, da so bili takrat različni kriteriji za različne občane, za tiste v mestih in za tiste na podeželju. V ustavi pa piše, da različnih občanov ni. Akcija je zastavljena dolgoročno in vanjo so povabljene tudi krajevne skupnosti bivše občine Velenje," pravi Janez Pelko.
■ Milena Krstić - Planine
Knjižica pošia
Na žalost Je že pošla drobna rumena knjižica Zakon o varstvu potrošnikov, ki sojo brezplačno delili potrošnikom. Z njo so si lahko na mestu samem: v trgovini, servisu ali ustanovi, pomagali pri zapletih, če je do njih prišlo.
NAJBOLJŠE ZA NAJBOLJŠO CENO
V OECEMBBU
Cnin« EYM (583

ni(RlGNMm733

Trend sistemi d.o.o.
Efenkova 61, Velenje Tel.: 03/898 62 01
procesor Intelcg) Celeron 533 MHz pomnilnik 64 MB 10.0 GB Smart III ATA HDD gibki disk 1,44 MB, CD pogon 40x grafična karta 4 MB AGR modem 56 K minitower ohišje, miška PS/2 tipkovnica Slo WIN
OS WIN 98 Slovenski, garancija 1 leto
procesor Intel® Pemiurtrnf733T^z pomnilnik 64 MB 20.0 GB Smart III ATA HDD gibki disk 1,44 h^CBiiesiiHOx grafična karta umX VANTA,^ MB AGP zvočna karta z ext. zvočniki, stolp ohišje miška PS/2, tipkovnica Slo WIN OS WIN 98 Slovenski, Word 2000, Norton AntlVirasv'oaiwTCita'S leta
Nadgradnja z WIN Mileipnii Edition SU)
ÍIMME^^M
jske in veljajo za gotovinsko plačiio in ijskih količin. Pridržujemo si pravico cen brez predhodne najave.
14. decembra 2000 "»'^ÉAS
107,8 Mhz
11
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Inventura
Bli/a st konec iHn in tako kol v tq>ovinuh * ne sicer še /<liij. Um IxhIo IcHkpnivili v novem letu • c »pni vi m o kakšno inventun) ludi pri sehi. Korí.sIrLi /^i<leva. inventun» potegnemo Črto in z>'emo« koliko smo bili mo^ beseda, koliko smo iire.snićlli tisto, ki^rsmo rekli, da homo, koliko ob-ljuh, ki smn jih d^li sami sebi smo i/.polnill In koliko smo Jih snedli. In potem na nav4): novi cilji, nove obljiihe, novi naC rti. nove /umisli. Novo. Saj /ato pa Je novo... leto.
V uredništvu Naloga ćasa in Radia Velenje bomo na-lančno inventuro tipravili Sele potem, ko bo leto konCano.. Sc bolje bi jo /nali za nas opraviti vi, ki ste nas spremljali.
Ob tem bi nam lahko prišepnili, kaj je bilo dobro, lahko bi nam odkrito povedali, kaj je bilo slabo, lahko bi nam na-ka/iili, ic«i si ;^eliîe in lahko bi nam predlagali Cesa j>i ne.
'!(> lahko storite kadarkoli. Lalikožc jutri. Laliko s kliccm, lahko s pismom. Liihko nam poveste i/ oči v oCi Ena lakih priložnosti bo?e 23. decembra, ko bomo pred javnosi razgrnili almanah treh obiin, kije ta leden ic v rLsku ... Lahko pa 10 slorite kadarkoli.
In ko bi^sle delali inventure prii^'bi, bodile prizanesljivi, vseeno pa kritiOni. Prav kritika je (lahko) lista, ki vodi naprej. Tako kol prljiizna misel in pozitivno razmij^ljanje. Predvsem slednjega naj bo veliko. Pri inventuri in pri novem-
■ Milena Krstić • Pfaninc
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
JOHN LENNON
Obcr^^evalci Johna Lennona so minuli pclek počastili 20. obletnico smrti loga slavnega pevca legendarne britanske skupine The Bealles. 8.decembra je namreč minilo dvajset let, odkar gaje na ulici na newyorSkem Man-hatinu Marc David (.'hap-man asta'lil» ko skupaj y ženo Yoko Ono vračal v svoje stanovanje.
Nekdiinji član Beallov Paul McC^artnev se jc svojega prijatelja spomnil s spominskim kiJntvrlom v Liverpivv lu, kjer so Lennona pikčasti-li tudi s častno spomiasko plaketo za življenjske dosevke. Na kratki slovesnosti, ki so se je udeležili člani Len-nonove družine in njegovi prijatelji, so pred njegovo
rojstno hiso slovesno odkrili modro plaketo angleške spominske dediščine. Lennon je prvi pop glasbenik, ki gaje doletela ta čast. Sicer pa so po svetu slovasno odkrili približno dvajset spomenikov v spomin Lennonu. enega celo na sedežu Združenih narodov v New Yorku.
MADONNA
Tatovi so vlomili v Madon-nino londonsko domovanje in ukradli avtomobil njenega partnerja, britanskega režiserja (}uya Ritchieja potem ko so naJii kij uče od avla, so sport>čili londonski policisti. Britanski časniki
p<-)ročajo. da so pevka, njena dva otroka in Ritchie v času tatvine spali v7gornicni nadstropju hiSe v stanovanjski sose^ski Noiiins Hill v Lon-
donu. Policija je šc povedala, da so bili ukradeni Številni drugi predmeti, avto pa so ptvneje na^li v zahodnem delu Londona. Tatvina se je zgodila le nekaj tednov potem, ko je Madonna sporočila. da namerava živeti v Londonu, ker .«^e tam počuti varno.
Britanski ča.snik The Sun, ki se sklicuje na prijatelje para, pi§c, da sla bila Madonna in <xuyŠokirana nad dogodkom in sta se že odločila za natančen pregled varnostnih sistemov v hiši.
EVROVIZIJA
Danci so minuli ponedeljek množično kupovali vstopnice za glasbeno prireditev, na kateri bodo 12. maja prihodnje leto izbirali naj-boljSo evrovi/ijsko pesem za leto 2ÍMH). V samo 55 minutah so jih prodah kar 25xm. Šievilni Danci so za vsu^p-nice v vrstah čakali po več ur, nekateri med njimi niso šli celo spat. /avstopnice je biltî potrebno ixii>teu od 48.9 do 108,5 evra, je poročal organizator prireditve Dan-marsk radio. Za prireditev, ki bo na.stadionu Parken, je§e
na voljo lO.OOO vstopnic, ki jih bo Danmarsk radio namenil posebnim gostom in predstavnikom medijev. lek-mi »vanje za najbolj^") evrovi-zijsko mesto bosta vodila danski igralec Soeren Pil-mark in televizijska voditeljica Nastasja (rone.
SLAVKO iVANČiČ
Svoj prvi sitmostojni album je objavil nekdanji pevec legendarnih Faraonov Slavko Ivančič. Glasbenik, katerega korenine sicer segajo v I Irva^ko primoije, natančneje v C*rikvenico, se lahkem pohvali z zelo bogato glasbeno kariero. Začel j(5 jc /c v zgcxl-njih sedemdesetih in v zadnjih Ueh desetletjih nastopal s Številnimi zasedbami po Sloveniji in lujini. Posko-raj treh desetletjih je priSel do svojega prvega sanK'ïSloj-nega albuma, ki ga je naslovil »Orla«, kakor nosi naslw tudi letošnja zmagovalka festivala Melodije morja in s(înea. Pod skladbe na albumu so se p5xlpisali znani primorski avtorji, kar je zelo dober obet za uspeh albuma.
■ MiČ
Mu/timediJsM projekt v MC Veienje
Reševanje izgubljenih v vesolju
Mladinski cvnter Veleixle in Šule^kl študentski klub stii na Jnvn«m rii/pisu \ letu 2<>00 lînancno p<i(lprlH multimedijski pnijekťlVunsKor* mArs Veienjcan;! Staneta S pegla, ki se rad .skriva /a umetniškim imenom House Mouse. Zđito se bo pn a f)red-s tavíte v pn »Jekla, z zelo l)oga* tím programom, sestavljenim i/ pre<lstavitve nje^ovili skulptur, ničunalniškllt gra-llklnnovegaCD-Ja, /)*odil:i prav Y Mladinskem centru Velenje. Jutri, v |>etek. 15. decembra.
Slane špegel alias House Mouse, v več glasbenih stilih prekaljen glasbenik, v prvi poUwici Cv>emdesetih ustanovitelj prve slovenske »iccíí-nov skoipine PIN, zdaj pa član prostozidarske lože, ki pod okriljem založbe Micro Trip Records soustvarja pod imenom BioNet. DopcControl,
Worm in Dig, je namreč v začetku decembra izdal samostojni glasbeni projekt. Eiu>urni glasbeni mixsodt> bne elektroitske glasbe, od-ti.snjen na kompaktni pIcK^'i »TrunsFormArs« je uglasblje-na življcnsko zgodba prebivalcev planeta Mouselcrria, odpadnikov iz plemena Pe-dcrMouse. ki jih izobčijo, ker se nočejo brezglavo pehati za denarjem, oblastjo, osebno lastnino in največjim idealom - dobičkom. Ljudi-siroje upravlja ve likiinskl invseobse-gajtxi računalniški splet, glavni riičunalnik pa .stoji na skrivnem odlagališču kemijskih in jedrskih odpadkov. Sledi eksplozija in vscspli5îk)n kaos. Pi> rušeno "naravno ravnovc.sje", ki so ga prej vzdrževali s tehniko, privede do emplozije planeUi. Dt^godke predvideli le člani plemena Peder-Mouse, ki v zadnjem trenut-
ku zapustijo telesa in .se izstrelijo v vesolje. Ko tavajoč po vesolju že skoraj obupajo in se samoukinejo, jih tik pred padcem v črno luknjo v časovno zanko ujame Zemljan I louse Mouse, Iz odsluženih kosov železa, plastike, papirja in računiilnikovplcme ponovno vizua lizi ra. Samosvoji kromirani kipci, dopolnjeni z računalniškimi grafikami formata A3, bodo na ogled v galeriji MC-ja, otvoritev razstave pa bo ob 21, uri.
Vedno številčnejši (Jubitelji sodobne elekironske glasbe Staneta Špegla poznajo kcn soavlorja doslej Ireh j/danih CD-jev ()>(^yber (irunge« -DK), »TrashTrance« - Worm, »Artistic Disagreements« -BioNct ), §e l>oIj pa po "živih" niistopih skupine BioNct na največjih SLO techno dogodkih. Sedaj ga bodo spoznali tudi kot kiparja računalniške-
ga gralika in oblikovalca. Vsako predstavljeno skulpturo namreč spremlja avtorska glasbena kreacija iz novega CD-ja, ki jo bo avtor v živo predstavil po otvoritvi razstave na micro-rave-partyju (live act) v koncertni dvorani M(-ja. Glasba je ritmična, mestoma skorajda plemenska, hkrati pa asociira na pa"wtran-stva vc.solja in brezglavih industrializacijo našega planeta. Na odru koncertne dvorane bodo za njim ropotali ^ Do-peControl (live-act), DJ $ub in DJ I lugo Civissa. vide-ouprizoritev plemena Fcder-Mouse bo poskrbel dvojce lOSUBSYSrOMS.
Projeki »TransFormArs« je vceloti ckokxsko obarvan, podrobneje pa je predstavljen na h t tp://hi(»net.$ lo. net/ hou-sem o use.
mbš
ROK'N'BAND
BREZ DVOMA
Kot kaže. so se Rt>k'n'biind kt^nčno odlehčili. Vsaj \Hko lahko sodimo po naskwu njihovega zadnjega albuma »Brez dvoma«. Koje veliki krizi, za katero so v veliki meri obtoževali svojega prejšnjega managerja. ic kazalo, da se bo zgodba o uspehu rockabilly pravljice tz jJlsk«, končala in bo ena najpcipularaejših slovenskih zasedb zadnjih nekaj let ne-slavm> končala, so Člani skupine vendarle zmogli dovolj mi^či in nadaljevali začelo delo. Zamenjali so managcrja, pa ludi celotno ckipi\ ki je sl^delovalR pri nastanku prejšnjih albumov, S tem jim jc uspek» naredili drugačno ploščo, kot so bile prejšnje, katerih skladbe so se preveč podobne druga drugi zdele tudi samim članom skupine.

M.
H

Pr<iducenl nť»vega albuma je {ako hrvaški studijski mojster Denyken. člwek, ki se je podpisal poâ albume skupin, kot so Majke. Pips, Chips & VIdeoclip.s, Zabranjeno pušenje...pa ludi domačih Planet GrcKwe. Pc^lcg novega producenta je nova tudi mnoi^icagostujtx^ih glasbenikov, ki so sodelovali pri snemanju. Skupaj so p<xsnell enajst skladb, med katerimi bt>mo kot avtorja tokrat zaman iskali dalmaliaske-ga kralja popabillvu Nena Belana, kl je sicer močno za-sluiřen za meteorski vzp<m skupine med zvezde. Ibkral je paleta avtorjev skladb mnogo bolj pisana, med njimi pa sť> tudi sami člani skupine, ki sc» tudi sicer bolj tvorno sude-kwali pri nastanku tega albuma- Seveda .se nist> izognili priredbam, stalnici njihovih plošč. Ibkral so v slovenščino predelali skladbi ".Suspicious Minds" ("Dvomiva"), s katero se je nek\^ proslavil Elvis Presley (na albumu jo najdemo tudi v angleščini) in "I Wani You To Wanl Me", uspešnico skupine Cheap Trick, ki ima v njihovi predelavi naslov "Ne ne ne".
Sicer pa so aranžmaji skladb na zadnjem albumu precej bolj N^gati, kot na prejšnjih ploščah. Oe je šlo v začetku zgtxl-be o Rok'n'bandu za pravi rwkabily s klasično z-isedbo in znanimi inštrumenti, najdemo na novem albumu skladbe, v katere so vključena tudi pihala, pa bogati back vokali in nasploh zahtevnejši aranžmaji. Zanimivo bo slišati, koliki> od tega boskupini uspelo prenesti tudi na oder. ko bc>do nastopali v živo, lo jim doslej ni delalo ieiav,sajso Ri^k'n'hand zaradi glasbe, ki jo igrajo, znani prav po dobrih živili nastopih.
■ MiČ
Na razstavi, le delčku projekta TransFormArs, bodo na ogled samosvoji kipci Staneta Špegla. Vsak kipec Ima svojo glasbeno kuliso, izdano na novem CD-ju, ki ga bo v živo predstavil v nadaljevanju večera.
Še o velenjski Efenkovi
"Kaznovana" ulica
Namesto Efenkove - Kaznovana ulica? (foto: vos)
Kiikšnt težave pestiju prebivalce vzdolž Efenkove v Velenju, vedm) le oni sami. Pravijo, da niso Eťenkova« iimpuk Kaznovalna ulica, in ku se mno^i slrinjiijo s tem, da je cesta dotrajana, da nima pl4H:nlk<»v, da je cestisce ozko, da žive meje silijo nanj. in da se tudi avtomobili težko srečujejo na njej, pa se ne moreJ<i sprijainiti s tem, ko jim očitajo« du bi bil problem že zdavnaj rešen, če bi odstopili del zemljišč, da bi cesto uredili kot je treba.
Mnogim ni jasno koliko zemljišča naj bi odstopili, ko
pa lia piîneki>d med ccslo in hišo skorajda ni. Nokalerim se še okna odpirajo skoraj na ccslo. če /adcvt) malo poenostavimo in dodajajo, da bi bilo za i^acelck čisto dovolj, če bi Efenkovo po 35 letih vsaj na novo preplasiili, ne pa, da neprestano samo krpajo luknje v njej. Luknje pa. se ve, so vreča brez dnn. Pa če bi uredili ulično raysvelijavo lako kolje ireba, nc pa. da ob njej svetijo ''kresničke", dodajajo, bi bilo tudi v marsičem drugače. Pa še, to paže malo zajedljivo, da bi bil njihov problem že zdavnaj kako
rešen, saj gre tudi njim samim na živce, če bi v/dolž Efenkove /iveii takšni mo-gcKneži. kol živijo lam naprej, na oni strani zapt^re, kjer imajo /ivo mejo, pa pločnik, pa spel živo mojo. pazelenicx>...
Rći/umejo, da urbanisli pred desetletji, ko so sosesko gradili. niso razmišljali o teh stvareh, ki se dogajajo zdaj. vseeno pa ne pristajajo na (o, da so zaradi tega, ker so kaznovani oni sami. dele/ni še očitkov.
■ mkp
Zlata poroka Marije in Jožeta Kreni^er
Po petdesetih letih sta znova stopllii pred matičarja in pred oltar Marija in Jože KrenkiT Iz Plešivca. V družbi štirih utn)]^ vnukov, pravnu-kinje, številnih sorodnikov, sosedov in prijateljev sta še enkrat potrdila svojo zakcm-ski) zvezi>.
Lela I sta se v/ela, Jože je bil z Jakopove domačije z Graške Gore, Mimiki, kakor jo kličejo znanci In prijatelji, pa je pripadla Kotižnikova domačija, na kaleri sta z Jožetom uspešno gospodarila in vzgojila .^liri olroke.
Mnogo sla pretrpela. Na vi.sinski kmeiiji. ki leži na strmih bregovih, je kruh tanek, a z v/irajnosljo in pridnostjo, ki je Jožetu in Mimiki nikoli ni manjkalo, sla zagouivljala svojim otrokom brezskrbno otroštvo. Borila sta se proti pomanjkanju, ki sta ga sama p<igoslo čutila v svojem otroštvu. Veliko odrekan ja je bilo potrebnega, da so posodobili kmetijo, jo elekirilici-rali, napeljali vodovod, zgradili cesto in napeljali telefon. Ko so končno postorili vse najnujnejše in bi se Mimika in
Jože lahko kdaj pa kdaj tudi odpočila, saj je sin Jože že začel gospodarili na kmetiji, jih je prizadela huda nesreča. Pogorelo jim je gospodarsko posbpje, kar je Jožeta tako zelo prizadelo, daje še bolj načelo njegovo zdravje.
Pa so bili Koližnikiwi ob pomoči sokrajanov kos tudi icj nesreči in živjenje ireh generacij, ki tam prebivajo, je spet vsakodnevno, .lože in Mimika zdaj v glavnem p<K'ivala, ob lepem vremenu pa seveda "pregledala", če je na kmetiji vse tako, kot mora bili.
f '4


^ ii

i
H ^r^'
N.


Ansambel Jožeta Šaleja po 22 letih spet skupaj
Spet smo godci zbran!
Tak je tudi naslov kasete in z^)ščenke, kije izšla pred dnevi in, ki že sam po sebi pove veliko. S»pet so se zbrali. V zasedbi v kakršni so začeli v 70. letih je po 22 letih ansambel Jožeta Šaleju spet skupaj. Člani so zdaj res nekoliko starejši, a po srcu, kot pravijo, še vedno mladi. Ohranili so tudi ime. Vmes, ko niso igrali skupaj, se je vsak znašel po svoje, vsem pa je bila glasba rdeča nit: kitarist Jože Šteharnik je bil pri Kovačih, nekajjib je ij^ralo pri Šiku, Jože Š-alej Je i^ral v Avstriji...
"V letih, ko smo prvič začenjali, je bilo ansamblov manj kot jih je danes, se je bilo pa lakral veliko težje
času spel dobijo? "Z eno svojih skladb smo se želeli predstavili tni prireditvi za izbor naj viže stoletja, pa smo bih žal prepi>zni. Darja Vrhovnik, ena tistih, kije naj vižo j^ripravljala, je predlagala. da v studiu posnamemo skladbo z ene starih plošč. Pa sem ji rekel, veste kaj. zmenimo se takole: mi bomo lo skladbo Še enkrat "naredili". In smo jo."
lako so se spel /brali. Pravijo, da za svoj(^ dušo in za tisle. ki so jih včasih radi poslušali, in ne zato. da bi hodili po festivalih, revijah. Igrajo ob najrazličnejših priložnostih, v tem veselem decembru pa imajo dela čez glavo. Nastopajo tu. naslo-
lembrski celovečerni gosi na celjski televiziji v oddaji Sumijo g<wik>vi <.k)mači. kjer so predstavili ludi prvih šest novih posnetk<w, so bili prav presenečeni, dajih ljudje tudi po tolikih letih še niso pozabili.
Pa kaseta? Ta, ki je izšla pred dnevi? Posnela je bila vstudiu Melopoja. Pokîvico nove kiisete prcdslitvljajo njihove "slarc" slvjiri. polovico kasete pa novejše skladbe. "V januarju se himo predstavili na nadonalki, v oddaji Vsakdanjik in praznik. Z naše nove kasete sem predlagal, da se predstavimo z eno izmed naslednjih sklad-b Mami za praznik. Veselo trobento. Ob .sončnem za-
An sambe! Jožeta Šaleja: Jože Osep (trobenta) ^ Pot de Močnik (klarinet, saksofon), Jože ŠaieJ (harmonika, kfaviature, vokat) Jelka Blaznlk (vokai), Vili Cimperc (bariton, pozavna, bas kitaraj in Jože Šteharnik (kitara).
uveljavili, predstavid. kol danes, ko je ansamblov res i.>gromn(\ a je tudi radijskih in televizijskih programov neprimerno več. kol jih je bilo v lisilh letih.je povedal vodja in duša ansambla Jnže Salej.
Kako pa ao sploh prišli na idejo, da se po tako dolgem
pajo tam ... "(jíasba mi ogromno pomeni. Na nek načinje moja terapija. Sem invalidsko upokojen in dobro dene, pa Še v družbo prideš z glasbo večkrat kot sam." Ljudje, sploh tisti, ki so jih že včasih z veseljem poslušali, so veseli, da so spel skupaj. Ko so bili sep-
tonu; pa tudi tista Po Šaleških piîteh je ena dobra polka." pravi Sa Icj.
Ker so vsi zagnani, lahko Še pričakujemo še ... Ajn-pakza Silvestrovo pa ne bodo nastopili. Jože S*iJej zase pravi, da bo na ta večer prvič po tridesetih letih prost, ■ Milena Krstić - Planine
Čestitkam ob zlati poroki seje pridružil tudi župan mestne občine Vete nje Srečko Meh
Kulturno društvo Avgusta Hribarja Dolic
Žive Jaslice v Hudi iulinji
Kulturno društvo iz Ditliča bo v siKielo« vanju s Šalešk<»-kor<»škim jamarskim klubom Speleos Siga iz Velenja letos že petič postavilo v Hudi luknji na o^led žive jaslice. Prireditev sije v minulih letih oijledalo že več kot 10 tisoč obisk<»valcev.
Žive jaslice bodo scensko in igralsko pripravili domači kullurni ustvarjalci, režirala pa jih bi'» Stana Lušnic-Arsovska. Na tokratni prireditvi btxlo nastopili: kviirtel Mavrica iz Velenja, dekleta b: Doliča ter flavtistka Petra Zupane iz Doliča. Vlogo Jožefa in Marije Kisla že petih predstavila Franc Pavlič in njegova hči Ana, pastirji in angeli Kxlo mlajši dť>mači igralci, manjkal pa ne bo tudi Božiček, ki bo razveseljeval predvsem olroke.
Žive jaslice bt^dt> na ogled 25. in 26. decembra, vedno od 15. do 18. ure.
... in na Rečici ob Savinji
IXjrístlčno društvo z Rečice je lani svojo že sicer raznoliko dejavnost dopolnik»šez živimi jaslicumi v naravnem okolju v za* selku Suha nedaleč od kraja. S p<ma-zori t vijo jaslic, pastirskega In angelskega čaščenja ter prîhfKla treh kraljev so lepo presenetili in udovoljili pričakovanja številnih obiskovalcev od blizu in daleč, izkušnje pne izvedbe pa bododubnxlušle ob letošnji drugi izv«?dbi.
Jaslice bodo na ogled od ponedeljka. 25. decembra, do srede, vsak dan ob [73U iii ly.tlO, vsakokrat s pol urnim sporedcmi.
ludi sicer ho zanimivo na Rečici. Že ti) nedeljo bt^do gostili koncert iz naših krajev, božiČ!Ki - novoletno obdaritev olr<')k pa h>-do pripravili že v torek, 1Í). decembra, popoldne. Za silvestrovo Ki znova vrsti vsakoletno srečanje krajanov "sosed vošči sosedu" v središču Rcčicc.
mjp
14. decembra 2000 «»^CAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Anton Blatnik, predsednik KS Kokarje:
áá
Ce bi bilo denarja toiilio, liot je voije
I"
Let» j€ k:ir prehiln> naokrog. *Saj smo komuj sprejeli Iťta^njť nalo^ť In načrte, /e n)<»runio ocenjevali uspešnost pri njihovem uresničevanju,'* je <lej2il predsednik Krajevne skupnosti Kokarje Anton lllatnik in nada(ievul: "Ra/voj sleherne in Ui<\\ nHse knijevne skupnosli je v največji men «KJvisen <k] pripravljenosti njenih krajanov /a smielovanje na delovnih in ostalih akcijah. Pri ans te pripravljenosti in sodelovanja ne manjka In če hI hll temu primerljiv še denarni dele^« bi se lahko pohvalili s še večjimi uspehi, kot se sicer" V Kokarjah so IcïiVi najvctí ćaJUi in dela iiamcnili nadaljnjemu urejanju velikega rekreacijskega in in .športnega .vedLiča ob znanem îabornem prosloru na La/ah. Dd-konCno smo izravnali zemlji^ in na vseh igriSčih, razen '/A\ lîiaii nogcîmel, pijscjali ira-vo, okrt>g prosl.opra pa posadili smreke, V naslednjem le-

"Marsikaj smo zmogli in še več bomo, saj nas uspehi spodbujajo," praví Anton Btatnik
lu bodo igrišCa in naprave ic na voljo vsem krajanom in ostalim ijubileljem Sporta ter rekreacije. ^'Krajanisosepri tem dobro izkazali. Opravili so 319 delovnih in 152 strojnih ur, in će lo ovrednotim po najnižjih cenah» dobim 61 l.noo tolarjev. K lemu so krajevna skupnost. Športniki
in gasilci dodali 456.000 tolarjev. torej je skupni vloi^ek Iclos presegel milijon tolarjev," pravi pred.scdnik.
Krajani so se i/ka/ali tudi pri obnovi mosia prek Drele, ki je bil zadnjič obnovljen pred davnimi 29 leti. 01>čina Nazarje je za les in oslali material zagotcmla l,650.0œ tolarjev, potrebna dela pas^i opravili vašćuni sami. !b pomeni 414 prostovoljnih delovnih ur in 98 strojnih, kar prevrednoteno pomeni kar 541.000 l(3lariev.
Sodelovanje z ol^Čino Na-Ziiije je na zgledni ravni, zado-voljni so 2 delovanjem gasilcev. Spo rt nik w in tabornikov roda Sot.oCje, ki skupaj pomagajo pri o^iiŠčevalnih akcijah, prirejajo Športne prireditve in pohode, pri čemer piwebej poudarjajo prvomajski pohod prijateljstva na Ćre-to. Slednjega tudi z namenom, da dajo svojevrstno priznanje in zahvalo ljudem navisokogoiskih kmetijiih, da
na tej lepi planoti ohranjajo življenje in krajino. Zato so tudi v Kokarjah zelo veseli, da se jc asfaltna prevleka najvišji kmetiji nať*reli letos približata še za doK^r kilometer, prihodjije leto naj bi se iki bolj.
/a víídovod in telefon so v preteklih letih dohro piwkrbe-li,jezi pa jih neresn^ist izvajalca pri napeljavanju kabelske televizije. Tabo ludi med prvimi nalogami v prihodnjem letu, ko bodo tudi dokoniino uredili in asfaltirali igrišča na Lazah, napeljali javno raz-stvetljavo v Potoku, uredili prometne zadeve in §e marsikaj bi radi postorili. Zagotovo ne bi bilo odveč, Ce bi malo razmislili tudi o siceršnji popestritvi vsakdanjega utripa, denimo pri predstavitvi svojih posebnostiSirši javnosti. /namenita božjepotna eerkev in prav tako znamenito kokarsko lončarstvo sta vsaj dva napotka.
mjp
"Neoporečna" voda z okusom žvepla
UUBNO-V naselju Oko-ni na so SI? letos močno razveselili novega vodovodnemu (»mre^ja. V /iidnjih letih so namreč s pomoOJo ohćine Ljuhn(» prenovili celolno vo* dovodno omrežje in zuradili dva velika vodohnima. Vodovod Irnu 40 priključkov. <lel«i pa so veljala 7 milijonov to* larjev. Oskrba s pitni) vodo je namrvč velika« težava, zlasti je oporečna ol> vsakem
manjšem deževju. Ziito dol-Koletna prizadevanja niso bila naključna.
Na vso nesrečo ta problem kljub zajetni iialožhi ostaja. I îkrati s prizadevanji za kakovostno pitno vodo so namreč na področju Okonine potekale raziskave geotenualne energije, lople vode po domače, ki jili je denarno podprlo tudi ministrstvo za gcwpodarske dejavnosti. Raziskave so pokazale.
(^rme (^polšica
4
GALA SILVESTROVANJE
(12.000 SIT)
IN
NOVOLETNI PLES
(6.000 SJTz večerjo)
Glasba: SEXTET SREDENŠEK
Preživite z nami nekaj prijetnih uric v pozdrav novemu letu!
Rezervacije: 03/89-63-100 ali 89-63-102
SREČNO 2001!
da v nobeni od vrtin na dosedanji gkibini voda ni dovolj vroča, zato so se odločili, da eno od iijili uporabijo za piuio vodo.iaj so količine zadostovale potrebam. Ih odločitev so sprejeli na podlagi analize, ki so jo opravili na inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani, saj sta biološka in trakteriološka analiza potrdili neoporečDCttl v^nJe, v resnici pa jc ta voda zaradi vonja po žveplu neuporabna.
Analize so bile torej napačne, naročilo jili je ptïdjetje Geoko i? Ljubljane, ki pa se sedaj o pokiitju stroškov noče niti pogovarjati. Dodatni sirosek je bil nakup zelo drage črpalke iz tujine, ki je trenutno, sicer nič kriva in dolina, iieuporabna. Zadeva je torej več kot resna. KrajaîKîin je treba nujno zagiv toviti zdravo pitno vire že pospešeno Kvjt» in upajo, da b<^do kmalu uspešni. Dejstvo namreč je. da bi bilo razzveplje-
vanje sedanje vrtine predrago, olîcnem pa tudi ne zagotavlja popolne uspešnosti.
Kaj sedaj? "Največji problem jc v tem. da Okonino obkroJa kraSki svet, zato je vode pre-malt^ pa 5e la je oporečna. Na nalo nesrečo so se načrti z vrlino izjalovili, čeprav so bile drage analize strokovnih ustanov "neoporečne.'^ To resničnih težko razumem, tudi zato, ker sedaj Vsi trdijo. <ja so le opravili svoje delo. Po njihwcmje torej vodil neoporečna in u.<;trez-na za pitje, v re.^iici pa smrdi po žveplu. Takijie vode občanon^ seveda ne sinemo ponuditi in je tudi ne bomt). /mo poizkuSami> z novo vrlino, ki je odmaknjena od naselja in se dan jili vrlin. Plačali jo bomo sami in zelo upanKf. da bomo dobili kako-vcKino pitno v<^dopravi řupa-nja občine Ljubno Anka Rakun.
mjp
Gorn/f Grad
Projekt daljinskega ogrevanja se širi
Zdoksij obetavno, zitčetnoin vzorčno» j^radnjo daljinskega .sistema ogrevanja v (lornjem (tnidu, seje zanimanje/ii takšen sistem raširilo Âirom po Sloveniji. Precej krajev Jc« ki numislja-Jii o tem, pri čemer jim ho i^ornjegrajska izkušnja še kako dobrodošla, po.seheJ $;tedc načina pridobitve sredstev I^vropskc skupnosti. V tem časuje "v i^ri'* ^ deset slovenskih krajev.
Tem bo lahko zgled tudi konzorcij, ki so ga za lažjo povezavo z Evropsko skupnosijt» in njenim programom Phare ustan<wile občine Gornji Cirad, Solčava, Nazu rje in Oomji C5rad. Pri uresničevanju teloánjilí načrtovse je sicer zgodila zamuda, so obeti /Ji na.slednje leto zalo precej bolj ug^^ni. Pred dobrima dvema mesecema je konzorcij podpisal pogodbo z avstrijskim eko-lor^kim skladom, ki k takšnim projektom prispeva znatna sredstva, pred Štirinajstimi dnevi je konzorcij podpisal pogodbe s slovcaskim ministrstvom za gospodarske dejavnosti, v leh dneh pa bodo uskladili Še vso potrebno dokumentacijo z'<i prijavo na
Slovensko društvo HospiCf območni odbor Velenje
Pot si utirajo z majiinimi koraki
Pred 5 leti je dr. Metka KleviSar astanovila Slovensko dru:^tv(> haspic. Ideji gibanja - a'-losina skrb za umirajočega bolnika in njegovo druž'ino v času bolezni in žalovanja — so dve leti kasneje sledili tudi v Velenju. Danes Stcje tukajj^nji Območni odbor slovenskega društva hospic 9.S članov in kol pravi njegova predsednika Slavica .^vl>en5ek si z majhnimi koraki utirajo pot k tistim, zaradi katerih so tukaj in zdaj, V ponedeljek je bil zanje pnúiničen dan. Na pril<^niwini slovesnosti so uamreč v velenj.skem zdravstvenem domu predali namenu prostore odbora (v bivSi prodajalni Optike Irman), v avli pa so f>ripravili zanimivem razstavo na temo "Predstavimo hospic"*, ki bo odprta teden dni.
AvtxîfSkova jc p^ivedala, da st^ v treh letih delovanja po zornoiit namenili predvsem pogovorom o smrti. "Ti so med nami se vedni> ^^pn^vedana'* tema, mi pa v^elimtK da bi liu<lje o njej <Kl|)rto govorili. Na ta njiCin bomo lažje ponta^ali |MJsameznikoni v stiski oh izgubi ljubljenega ali ol) daljši bolezni v družini. V tu namen pripravljamo vsak mesec predavanja, srečanja za člane društva in ivin^i krog ljudi, na katerih jih se7.naf\janio, katn se lahko v takih primeri obrnejo po ponuH;." Do^<Ícj ^o organizirali 32 takih predavanj, 3 delavnico za žalujoče, radi pa se odzovejo tudi vabilom KS ali društev. Na dveh izob-rai^evanjih so u.sposnbili y prostovoljcev, ki odjulija dalje spremljajo umirajoče in njihove s-vojce.
Poleg ohranjanja in dopolnjevanju "/.c utečenih aktivnosti (predavanja, delavnico) bi radi v priltodjem letu organizirali skupino ^iilujočih Zii s;ímí)ponioč. Seveda pa si belijo, da bi jih vodstven velenjskega zdravstvenega doma v njihovih prizadevanjih podpiralo tak<î, kot doslej.
■ tp
Siavica Avberšek
Uradne ure ima druátvo vsako sredo od 8, do tO. ure. Namenjene so nuđenju informacij, pogovorom in uskrbi z lileraluro.
Svetovanja po.^^ameznikom pa organizirajo vsak ponedeljek od 17. do 19 ure, Nanje vabijo ljudi, ki znajdejo v stiski zaradi bolezni v družini in zaradi izgube ljubljene o.scbe.
razpis programa Phare. Nekoliko z z-amudo torej, vendar so nujne in zahtevne postopke vendarle opravili, zalo v štirih občinah upajo, da bodo ob prvem primerne m vre men u pomladi gradnjo nadaljevali oziroma začeli.
Gradili bodo igrišče
Športno igrice v Gornjem <*radu je dol^oletna /elja vseh ljubiteljev sporta in rckreacije v sre<lisču Zadrečke (h^line in v njegovi okolici. Kot vse kai^e se bodo želje vseh, mlajših in .vturoji>ih, izpolnile konec prihodnje pomladi. Priprave n» začetek gradnje so namreč sklenjene, gradbišče so i/vajalu 'V4ikoličili." letos pa bmlo naredili, kolikor hosln dovotje>';da 6is in predvsem vreme.
Gradnjo bodo seveda nadaljevali pomladi, končati pa jo i:e)i-jo do junija in občinskega praznika. Naložba bo zagotovila igrišče za igre z žogo. prav tako igrišče za odbojko na mivki, tekaško progo in naprave za skoke in met krogle, kar bodo zaokrožili z manjSo areno in vsemu skupaj dodali razsvetljavo. Predvidena vrednost vložka je 35 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovili minisiratvo za Šolstvo iJi šport, občinski proračun in drugi viri.
Mjp
14
VI PIŠETE
14. decembra 2000
Gostovali smo v Berlinu
Prvivikeiul decembru smo se pevke in |>evci mešane^:! pevskeuii /bora (Kipnn ili n:i »(»stovaixi« k Slovencem v Ber* lin. PravTiipmv smo se (log(v varjali /a uos((»vanJe že spo* mladi, /;iradf c>l)itice tiastop«»v in snemanji! pa smo âis misli ^ele seclaj. Pa nič /j^t», Berlin je v /acetku decembra naj« lepši, ker /e dobi pm/nično prednovoletno pt»d<»l>ii.
(îosîcwanjcjcpripravil Slovenski kalolii5kl misijon v Berlinu iiziroma njcgw župnik Izidor Pećovnik, ki pogasio povabi različne ansamble in dru2c gosic i/ Slownijc v Berlin.^
Na po\ smo sc odpravili v cJcinek in prispeli v ^r-linvpcíukí')poldiin,pí'tpoklnc pa snio si i^c ogledovali j^raz-nićni Berlin, /večerso nasna-lo v pnîslorih slovcn-skcga ka-loliSkcga misijona sprejeli mladi ixganizaloiji našega go-
stovanja, fanijc In dekleta druge ^neracijc Skwencev iz Berlina in okoiice,yiipcl munje ludi njihov ženski zbor. Imajo ludi moí^kí zbor, pa sojc.senski prehladi lako razredčili njih;>-vc vrsic, da ni bilo vseh glasťw. Seveda smo nekaj pesmi zapeli ludi mi.
Sobola je bila namenjena ogledu Berlina»zvvćer pasmo najprej peli pri maši, nato pa .smo imeli vcerkvi sv. Elii^ahe-te 5e eelovečerni koncerl. SkuAali smoprikiizali v's<'>}»iri-no na^'ga repertoarja, /aio smo zapeli nekaj zahtevnih umeinminih pesmi, nekaj slovenskih narodnih in črnskih duhwnih pesmi, pa ludi nekaj priredb popevk in sk^nskih do molju hnili pesmi. Pasla<iil-cis<W">ili navJu.^ni. zalo smo morali kar prcccj pesmi Še dodali, ('udoviio akusliCna cerkev je bila polna kol íc nikoli, mi pa smo prav umivali
ob pelju, lako lepo je /vene-lil. In bili smo ganjeni ob solzah. ki sijih je skrivaj obrisal marsikaleri posluSalec.
Po koncertu nas jc pozdravil i>e slovenski veleposlanik v Berlinu in se nam zahvalil za éudíwit većer. Mnogo zahval in pohval smo slišali ludi na zabavi po koncertu, ki se je je udeležilo veliko Slovencev, Na zabavi jc zaigral néu> ansambel, na koncu pa .smo z mladimi izseljenci /apeli ^ skupaj.
h Berlina smo prinesli veliko lepih spominov. Najlepi>i pa so spomini na na,^' ljudi v uijini, ki vložijo loliko iruda, da ohranijo svojo narodno kulturo in svoj jezik- So zelo dobro organizirani, neverjetno aktivni in lesno p<rvezani. Najbr/ ima veliko zaslug /a lo tudi njihov /upnik Izidor PeČovnik.
■ S.
Franju Miču v spomin
f^etťkíosi se spleiu s sedih njo^ijo in ikt drobne, majcent niilct v daljno, tw^nuno ho-dočnosi...
li/kosc hiitča ivnum Oi^ia-v(j ^iirha Bc/i dvor in ^/uhoku sfMfočdriosi iefiii xunka nuj ho iz/todišče zťi razmišljanja i* spumin iJifkojfiem}! Fm/yuAr' Uči u, nekdanjemu dolff/hine-mu ravnaceljit osnovne .^olť Oitiildva Silifia, dirtkiorju M'-.fe^a Vz^jno'izohruže\'itfntiga zin-vdii Včknje. Chviikn, ki me /ť, kof mnoge dni^ jH'daga^ke delavce, pred nino^^inii leri sf>rtjel »• Velenju in mi - nam nekako saCnai pod v prihod' ntxif.
Domišljam si, da sem ga /m?-zna! dohro, če je enajst lei kodnevncga delovnega s^nk'-lovanja in ds'-ajsetkt osebnega pozna nxt^'a dovolj, da spozna • mo driig drugega i' srce.
Franjo Arlič Je bil globoko vpet v osnovno Šolstv o v Šaleški dolini. Njegova beseda Je .Mil v àisu. ko se je Veknju osnovno šolstvo najbolj hiiro širilo, po številu učencev in prostorsko, in je manjkalo fičiteljic in učiteljev, strokov-nih, pedagoških in vodstvenih delavcev, stanovanj zanje, iisireznih pogojev zii dela in Še. česa^
To je hil čas. ko Je Vzgojno-izohrazevulni zavod Velenje, sestavljen fzdeseiih centralnih in desetih podružničnih Šol. z
več kakor šeststo zaposlenimi, veljal za enega najboljših osnovnošolskih sistemov v driavi. Iz dnigih mest, tudi iz gl<n-ncga, so prihajali strokovnjaki s vpušanji^ kako se v Velenju reŠtije osn4)vnoŠoLska f Jeda goška, prostorska In kadrovska proMematika. kako je mogoče, da domala vsi učitelji in ludi drugi delinri Šol dobijo stanovanja in so jim Ziigoiovljeni doljri delovni poniji in tudi kur dostojne plače.
Velik del zaslug za takšno uglednost zavoda in učinkovit načina razreševanja tedanjih pmblemovgra brez dvoma tudi Finnju Arliču.
Znal je uivljifvljaii interese šolstva, 2 argumenti in odločnim nasujpom, za katerim pa seje vedno shivalo globoko osebno poštenje, občutek in skrb za sodelavce ter neomajna volja za razitmno in .^upno reše\'anje vpraša/ij in težiiv. učencev, sta/šev in vseh zaposlenih v Šolstvu.
Vpohijil se je, ko je hilu iz-grajemi zadnja osnovna Šola v Velenjti. in prej, preden je občinska oblast sklenila, da osnovno ŠoL'it\'o organizira drugače. Pr) tisiem Je problematiko te dejavnosti spremljal bolj od daleč, nekako z no-.^lalgijo za časi združenega osnovnega šolsr\'a v Šaleški dolini.
Cilolwkúgu je prizadela ženi-
na .tmrt in fe navezanost na najožje Člane dmzine nut je lepšftla poslednja leta.
Sreče\ (dsem ga v mcsm. Nikoli nisva Šla dntg mimo drugega. ne da bi na kratko poklepetala.
" Vedno Vas rad srečam, " .wm mu rekel nazadnje, ko sva se videla.
"Jazf)a iehe!"jeodKTnil, in Žila j .se mi zdi. da Še bolje ni-aimem Sil/hovo misel o prete-klosli, ki se spleta s sedanjostjo in tke drobne, tnajce/w. nitke v daljno, neznano Ijotločnosi.
Verjamem, da .fe bodo listi, ki so Fntnja Arliča dobro jufzna-li, strinjali z mislijo, ki jo naine-njam njemu v sjiomin in nje-goiim vsozalje:
Umrl je polten, dober rn .skromen človek, zttshtžen za nizvoj osnovnega šolstva i' Velenju v času najhitrejše rasti .šie\'ila delovnih meni vgospo-darsn'u in šolstvu Šaleške doline. Umt^je brez dolgfí do dnt-gih: mnogi pa dolgujemo njemu, če ne posmrtnega priznanja za zasluge, najtnanj globoko osebno spoštovanje njegove osebnosti in žh ljenja, kije gorelo in izgfjrvlo za skujt-ne cilje in le malo ali nič za osebne.
Spominjal se Vas bom s pO' sebnim, najglobljim .spoštovanjem, dirckt<>r.'
■ Viaćimir Verdnik
Mbdi dopisniki poro6aj o
Peter Lendero najboliši v logiki
Petťr Lendero, ucvnee 7. 1) OŠ Livada, njihova menlorica jo gospa Zlata Kiilisnik.jc bil večkrat uspešen na različnih tekmovanjih.
Njegov zadnji clíxsvíťkje zlato priznanja na državnem tekmovanju iz logike.
Državno tekmovanje je mimo. f(nk.\w so tvoji ohciitki .sedaj?
/elo di-ihri. saj sem ilobil zlalo priCTiiinjc in zc drugo kio poFiial regijski pivak- Posebej pa ^^cn) bil vesel, ker sem dosegel vse miížiic lo^kc na p^xUitCncni tck-
tmwanju-
Kako je potekalo šolsko tekmovanje? Se je kaj razlikovalo otl dr^vnega?
Naiic^)^kenI lekiiK'iViinju ^o naloge bile di>&(ilu^c, pcMudimjnj jih jc bilo, (îoiovn je bila na državnem teknuwanju int^Onejšii konkurenca.
Kako si se pi>čalil pred tehno-ranjein? Si iiaef kaj treme? Pi^jcuiil sem seêisiovredu, saj
sem hi) diibro priprwljcii. vendar bre/ ircme oe gre.
Povej nam. oli se do logike nattčifi ali awrai za (o imeti poseben talent.
/a K>gikoje polrebno inieii vsaj malo talenta, vendar tudi vjije veliko pripoiniirejt^ k ^U^^ežkom.
Kaj sif rekli na ta uspeh sošofvi OZ- učitelji?
Najprej so bili prcsenecicni. p<Mcm pa so mi	«pose-
bej pau<^ltelji.
Znano Je, da si tudi doher iahist. Jeiudi tam potrebna logika?
Pri 5aha je p'^iiicmbrïo, kuko razmišlja?! in listo, kar se pać naućU. Malo n'ianj pa je p^Mreb-na logika.
Kateri je fi'ty najboljši uspeh pri šahu ?
Ibjc prvo tncNlo v drŽavi, Sledijo 5c drugo in Ccirto nie^io 1er zmage na ^.Inigih nunij<ii]i ickin^v vanjih.
KaJpa se pwne.^ i» prostem času ?
Obiskujem ludíglasbcnoíolo, kjer sc že «sto leto učim trobento. Veliko pa «e ukvarjam tudi z
ní aie tnal iko. /b.ff tvoji načrti ZÍJ prihodno.'^f? Poskusal se boni udeležiti « vcJiki> itíkiiKWanj i/ fizike, kemije. zgtxJoviiie in niatenialike. Sc piisebcj pil sc bom pt'^inidil pri kv giki in
Veliko >fcCc scv pr(ho<lnjc, Ilvaln.
UAgata Kvartič. 7. bOŠ Livada
Kako dolgočasen bi bil svet brez cvetlic
Ko .se jc jesen prevesila v zimo, ^mo pn^jekl o rvciju na OŠ.Salck srcCno pripeljali do koncii.
Mnogo usivatjHinega dela smo vlomili v urejanje /clišenegrccliccvairiju.Hilc. raviski «vali ^mci priljubljenost cvci lic in zclisc. prisluhnili » govorici« rož in zvcdclivclikomwcgaakuluiri p<xlorjanjacvcija,pa ludi. koleri Coji najpogosteje vnaSih ^kodelic;ih in kakšna zdravilna inix^ sc skriva v rastlinah.
Vrtiîici. kraljica smo namenili Se i^osebno pozorno pmuCevanje,
Mnogo lega , kar snu' ic nau^Jili. smo ob za-kljvićku projekta raz.«lavili vavli 5t>lc-
Ob ziikljuCku projekta smo v^ol<i pi^vabili <voje ^larsc- Zanimivo popi^ldnc ^ je s predavanjem o fldravilnih zeli^ih in evetjiL Nekdanji uícnee H'>)e. »vrtnar-^ Boisljan, je zaigral ?gíxlbico<'' vrinar-
jeiiju in z njo zelo nasmejal obCinstvv\
Delo smo nadaljevali v usivaijalnili delavniuih. Pomagiili Sli niim ućiielji in slai'Si, ki^ smo delali iz krep papirja, origamc, risali, kuKaii Cajc in i/tîc-lovali plakate.
V delavnici, kjer smo kuhali iaje. smo ludi risali lA'Ctlićne motive na papirnatu prt (6cc. ki smo jih piv leni piKllozili }>xi ćajnc skixleliee. Ko smo postregli s ćajem in piškoti, ki smo jih .sami spekli, smohi-liv.si zelo/.aUovoijni.
Tudistarii, ki smo jili na koncu povprašali o vtisih, so bil: soglasni, tla je bilo lo ôid^wiio ^kupno \v>-poldne.
■ Mojca Mačkovšek in David Kraljic, Osnovna šola Šaiek
Prvič v operi
Di>gajaT\jc v operi «ik^ si lahko Ic predsiavljali. saj nol^ctlcjiod.soiiïlctfv vopcri dopredkraikimse ni bil. Starej^ osmoMcc, ki so lani ze bili lan>iko leto, .smo vprašali «i mncîije o ope ri, a vsak je inwl drugaCno, Jaz «m upala, da t>o dvorana lepo opremljena. predstava pa zanimiva, ce že ne zabavna.
Po dolgih pripravah smo konec mwembra učenci 7- razjcda ^xlsli v Slwensko nan>dno glcdali^c v Maribor, kjer so upria^rili opcri> iialijat^skcga ^klailatclja Dt^ni/eilija Ljubezenski napoj.
V veliki dvorani S4"i ugasnili iuCi in predstava seje
priCela. Dirige ni je d\'ignil palia^ in orkesierje za-igrrsl.K^i sopcvci zaicli peti. srni'» bili /aiudc ni, kako inivin« glastwc imajo. Peli Sii v slovenskem jeziku. da smo lahko sledili zgíxlbi. Mislim, da se potrudili vsak v svoji vlogi, tako da smo predstavo resnično dožK'cli uidi mi.
Pevci in orkežlerso nas navdu^ili.ToMiio na kon-eu ludi poka/ali zniofnini ploskanjem. Le tnaloka-leri sošolci so 5c vc<.ln«^ vzirajali, da je i'ipcra vlol-piHÎasna.
.laz t>on) v opero sc sla. Tak prvi obisk mi je ostal v najlep^m «pominu.
■ Martina Mlkiavžina, Osnovna šola ŠALEH
MNENJA IN ODMEVI
Koncert
"V škakljanju klavirskih tipk glasnega žulvrenja, v igrivi dinamiki jcgn")m, nevihtno Škropljenje, vzdihi neizrekljivega U-xhJdiwanja.. "S prem (jniije koncerta (v živo): ali jc lo le akustika. Insirumeniacija? Klavirska kompozicija; živahna, lahna, lahkotna. poslušalcu komaj dojemljiva. staromodna, sixlobna • kaj je to.' Pianistka, Njena virluoz-nasi, premikanje obrazniîi mi5tc Víi izraíanje íusiva, blaženost gi-Kw. popolna piediUUîsl dogtxlku -kaj?
Vse to in «veliko lega jcêuie-nje. ki ga ni mo/no opisati /. nobenimi besedami. Upoštevajoč Čutenje pritcgaioéih >e akordov, kaj k povedali oh poslušanju kla-vii-skcga koncerta, Poicmiiióvcd TakSnu premišljevanja so mc i>plajala i^mega decembra lega leia/večer ob glasnem do>K'eiju Hrvaške pianistke IdeGamuJínv dvorani velenjske glasbene ^olc- Do/iveijc na delovnem nivoju. Ob koncu koncerta je žal malošteviinn publika nekajkrat z glasnim pUîskanjem nagradila pianistko. V dmgem delu ki>necr-la je nastopil tudi basist Alek-
sander Kisljev. prvak nn>skov-Kkcga "BolSoj teatra", ki je klini klavirski spremljavi pel v darilo Velenju in štiriindvajsetim obiskovalcem v orgelski dvorani,.,
■ Josip Baèlè - Savs^/
Glasbena šola
Velenje
Odprla vrata otrokom s posebnimi potrebami
V <jiari gra.Vini na Dobrni živijo otroci in mladostniki s prisebnimi potrebami. Zaposleni se irudimo, da jim bivanje p»^pc<itri-mo z različnimi dejavnostmi. V okviru prtigrania vključevanja naših varovancev v o^e in Jirse oki>lje. nam je velenjska glasbena i<'>la vciikiKlu.siu'» omogočila l'ibisk njihove ustanove, kjer^mo do/ivelî glasbeno vzgojo malo drugače.
Napolnili smo aviobus in se odpeljali v Velenje. Že c^^ sprejemu pred galscbno solo smo iuiili, da smo pomembni. Ib-variš ba nas je usmerila v garderobe. kjer snu> <ídk">žiU velrwke. naU^pa nas je napotila v orge fski> dvorano. Vcdoželjnc <îikc .so se ogletU^vale po rahlo zatemnjeni dvorani in mt^ino razs\'ulljenem c^dnj, na katerem so razliùia glas-
bila likala na nasiopaji>Oe.
(tlasbena pedagoginja nas je v uv<xlni zg?,->dbici o paliku Piskaču popeljala v svet glasbe. t*rcd-siavila nam je različno družine glasbil: g<xlala. pihala, trobila, tolkala, velik klavir in orgle ter harfo, Nekater instrumente smo že poznali, kar smo glasno povedali, dmge smo videli prvič. Ob vsakem nastopu mladih izvajalcev nan; je bilo loplo pri srcu. Navdu?5cno .smo ploskali. Predstavila se num je tudi skupina plesalk izraznega plesa v vk^gah malilimi.šk. Nakonai smo vkupaj zapeli sc pesmico Ko si src«5en. RessmobilisrcCni.razen ene deklice, ki ni zdrži<i;i dokon-en pretliiavc. Zelo rad bi v gla^ bcni kiii ostal Dejan, ki mu je glasbena pedagoginja celo dovolila, da ;^brenka na struno harfe.
Ob sli^v^jsu smo si imeli mar-.sikaj ptwedali. Radi bi ^e prii'li k vam. pa ludi vi ste povabljeni v naSi"» hi^i!
V^em zaposlenim in učencem izvaja Iccui ^ za prijelm> doživetje v glasbeni Soli Velenje iz srca /alrvijiviiemo.
■ V Imenu varovancev Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna Bojana Lipičnik, spec.
pedagog
14. decembra 2000
VRTILJAK
15
Arpád Salainon in Peter Petrovič, oba likovna ustvarjalca, se ob naj-različnejših srečanjih ne pogovarjata samo o umetnosti. Kakána pade tudi o politiki. Peler Petrovič ima z njo izkušnje. V prejšnjem mandatu je bil poslanec LDS v državnem zboru, a je politiko po tehtnem premisleku. zamenjal za go* spodarstvo.
Hilda Tovšak, ki jo Velenjčani dobro poznajo, sploh tisti, ki so povezani z Vegradom. je uspešna in podjetna ^ospa» predvsem pa zvesta svojim načelom. Ko je njen nekdanji strankarski šef Peterle (pri SKD je imela Hilda visok položaj, saj je bila sekretarka stranke) skupaj z Ba-jukom začel na novo, v NSi. je Hilda ostala zvesta sama sebi in svojim idejam. Na fotografiji v pogovoru s Tonetom Brodnikom (ZLSD).
Bojan Kontičf poslanec ZLSD v državnem zboru ter neprofesionalni velenjski župan in Drago Martinšek, profesionalni velenjski župan, član LDS: ''Zdaj, ko vodi. si misli. da se mu bodo takole klanjali. Figo. Naša dva sla takoj za njim."
PUR Velenje
Je na delu ekološka neozavešienost ali objestnost?
WW
Odpefjans posoda z otoka na Gorici...
... in zavržena posoda v gozd ot> cesti v Bevče
Tako se sprašujejo deiavci Podjetja za urejanje prostora PUP Ve-ienje ob pogledu na razmetarie, odpeljane in poškodovane posode za smeti. O razlogih za početje lahko samo ugibajo, prav tako o tem, kaj si povzročitelji pri uničevanju imovine misiijo.
GORICA
-i
Pot, iiijo je "prisilno" opravita posoda za smeti.
FRKANJE
Brez (z)veze
/gornjesavinjski Jaka Prcseinik bo kmalu (p)-ostal brez rvcvc. Ostal biî k* mliiLsicr /u promet, nic VCÍ minister za promel in zveze,
Kmetijska zbornica
Kmcijo niso voli (li)!
Za pet
Igra rudarjevih nogomc-ta^ev jc bila v \cm tekmovalnem obdobju za pol. Na 78 cxJ lično - pM pelo mesto.
Rešitev
/cvrahd na vejah čivkajo, da je v Velenju veliko pomanjkanje parkirnih prasiorov. Nekateri predlagajo rc.^iiev: pasckali naj hi drevc«»« (^h parkiriSiib. Piirkirnih mesil menda nc bi bilo dovolj» a vsaj lam vrabčki o lem na vejali nc bi mogli vei čivkal i.
Odvisniki
Res je: pri nas je res vse VCĆ i>dvisnikov. Takih, ki so odvisni od različnih denarnih ali Apakelnih« pomoči,
Smrelid
Smo v času, ko na najrazličnejših mestih poplavljamo smreke. In prizadevajo
si, da dobro slojijo.
V Gornjem Cîradu pravijo, da bi bilo dobro, če bi tudi oni lahko res rekli, da njihova Smreka irdno.*;lo-ji.
Pohvaia
Kar jc res, jc res: nad zimsko slui^bo sc pa Iclos (Se) res ne moremo priloževa-ti.
Osebnost leta
v glasovanju za naj cach-nosl leta dobro kaže tudi župniku Jožclu Vchovar-ju. A vendar njegova zmaga îe ni v boi^jih rokali. Bolj v rokah njegovih o\*čic.
Rešitev II
Kako prcprivsto nekateri iz meiropole iSčejo reSiive za težave na »ierenu«î Mi.slijo. da bi problem Ma-ecsnovega plazu reSiii preprosto lak*), da bi po.seka-ii macesne. Am|'>ak sekanja je že I ako bilo preveč.
»Cicibani«
v Velenju je očitno tudi preeej malo b<>lj txlraslíh eieibanov. Vsaj v okoliei vrtea Cieiban to opažajo, i>aj Mim prihajajo ludi odrasli »dojenčki«, Čeprav sc ne obnašajo prav nič otročje.
16
TV SPORED
14. decembra 2000
ČETRTEK, 14. decembra
PETEK, IS. decembra
SOBOTA, 16. decembra
NEDEUA, 17. decembra
PONEDEUEK, 18. decembra
TOREK, 19. decembra
SREDA, 20. decembra
SLOVENIJA 1
OS.OO	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Kidale sive ceDce, kviz
09.50	Zgodbe iz školjke
10.30	Svat narave, 8/13
11.30	Slovenija, (ležela Kratkega ovčarja
12.00	Dokumeniarra oddâja
13.00	Poročila, §pofî, vreme
13.Í0	Vremenska panorama
13.40	Intervju
14.30	Zoom
16.00	Slovenski uirinki
16.30	Poročila. Spon. vrtine
16.45	Otroékâ oddaja
17.10	ll.šofa.odd.arađoved-ne?e
17.45	National olographic
18.35	Oddaja o znanosti
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Tednik
21.05	Homo Uinsticus
21.26	Osmi dan
22.00	Odmevi, Šport, vreme
22.55	Podoba podobe
23.25	Bolezni našega Časa: rak
jajčnikov
23.55	Ek8cenlrW.7/12
00,20	NaiionalgeograpNc. 14/16
SLOVENIJA 2
09.30 Videospotnice 10.05 Prostosi, 12^12 10.50 Grace na udaru, V14 12.40 TVpnDdaja 13.10 Svelpon:iča 13.40 Mark). Maha, Mario, it. 1. 15.25 Metropolis 16.00 Sestre, 12/22 16.50 Noro zaljubljena, 40/47 17.15 PoSioveniji 17.50 Supn?! Iga v košarki PLANNJA-KRKA TELEKOM, prenos 20.05 Paul Merion predstavlja.
14.+ 15-del 21.25 Med valovi 21.55 Poseben pogled: Requiem for Dominique, avstr. lilm
23.20 Sk)venski jazz Iz jazz oIJ' baGajo
23.50 Polnočno krifeienje. am. t. 01.30 Videospoinice
k _ T
06.00	Dobro jutro. Slovenija
09.00	TV prodaja
09.30	Bœz tebe. nan.
10.30	Ve£na ljubezen, nad.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nad.
12.30	Nawyorika policija, nan.
13.30	TVpnjdaja
14.00	Dharma in Gi^g, nan.
14.30	Umor. je napisala, nan.
15.30	Zakon vLosAngelm, nan.
18.25	Breztebe.nan.
17.15	Večna ljubezen, naa
18.10	1,2.3-žrebanje
18.15	Ne pozabf me nikdar, nad
19.15	24 ur
20.00	Raztresena AJIy. nan.
20.55	N^ita, nan.
21.50	Prijatelji, nan
22.20	Seks v mestu. nan.
22.50	JAG. nan
23.40	Gfavni na vasi. nan.
00.10	24 ur. ponovitev
SLOVENIJA 1
06.00	Odmevi
0d.30	Prisluhnimo tâini
09.00	11.šola
09.25	Otroška oddaia
10.00	Prek^mni tren. zgodovine
10 30	Nabonal ^ographc, 14/16
11.20	Oddaiaoznanosii
11.25	Slovenski magazin
11.55	Krvnevezj,4/4
13.00	Poročila, éport vreme
13.45	EkscentTlW.7/12
14.10	Bolezni naSega časa: rak
jajčnikov
14.40	Osrndan
15.10	'GoSvklelkć^ dela Dolenje - med gasilcf". 2. d.
le.OO	Mostovi
16.30	Poročila, ápořt. vreme
16.45	Zares divje Svall, 4/26
17.10	Poiujoćl škrat
17.45	Resnična resnlčriost
18.20	Doseřki
18.45	Risanka
19.00	Kn^nlka
19.30	TV dnevnik, Iport, vreme
20.05	Prešeren. 2. del
21.05	ZV0K3/6
21.40	DelEiilca
22.00	Odmevi, Sport, vreme
23.00	TV poper
23.30	Pořnočniklub
00.40	Criminal lovers. Iran, film
02,10	Resnična rumenost
02.45	Dosevki
SLOVENIJA 2
08.50	Vldeospotnue
09.25	Nenadoma Suzan. 21/26
09.45	Sestre. 12/22
10.35	Paul Mefton predstavlja
11.35	EPvplavanju, (M)krai)u
bazen, posnetek
12.35	IV prodaja
13.05	Iz ljubezni ali prijateljstva
14.30	Camngton V.C., an. čb f.
16.1S	čarovnikizOza,^18
16.35	VMre v Pafloj Yellowstone, po^udnozn. odd.
17.30	PoStoveniji
18.05	Tanja, 10/13
19.00	Grafične tehnike
19.30	Videospotnk:e
20.05	Planeti
21.00	Nana, 1/6
215S	RlmtednaiOsniidan.an f.
23.45	Jezera, 1/5
00.35	Taksi, 22/24
01.15	Soutbpart(, 10 del
01.40	Videospotnice
06.0 09.0 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.0 14.30 15 30 16.25 17.15 18.10 18.15 19.15 20.0 22.00 22.50 23.40 00.30 01.00
Dobn) jutn), SEovenija TV prodaja Brez tebe. nan. Večna liu bežen. nan. Ne pozabi me nikdar, nan. Razstresena Ally, nan. TV prodaja Dharma in Greg. nan. Umor, je napisala, nan. Zakon v Los An^lesu nan. Breztebe.nan. Večna ljubezen, nan. l.2.3-2rebanje Ne pozabi me nikdar, nad. 24 ur
VsenajboljšeiSJeiPOPTV Teksaški mđ poslave, nan Zlobri dvojček, nan. F/X - umori s trikom, nan. 24 ur, ponovitev TV proďaia

Umw%mîf
a?
«2
<53>
•uanall
ar
09.00	Nai spot dneva	i 09.00	Nai spot dneva
09.05	Video top	[ 09.05	Dobro jutro
9.55	Vabimo k ogledu	i 10.05	Vredno je stopiti noter.
10.00	Vlva turistica. turist, odd.		obisk Verskega muz^a v
10.30	V svetu oktanov, oddaja		St^ni
	0 avtomobilizmu	i 10.35	Vabimo k ogledu
11.00	Videostrani	: 10.40	Naj viža, ponovitev
18.50	Naj spot dneva	) 11.55	Motor sport mundial
18.55	Regionalne novice	i 12.25	Vkieostrani
19.00	Božično presenečenje. 2.	i 18.15	Naj spot dneva
	del ris, f.	i 18.20	Regnnalne novice
19.30	Obvestila	i 18.25	športni blok
19,55	Vabimo k ogledu / Oglasi	Í 1&30	Miš nwš, oir. odd. (3. TV
20.00	Vredno je stopiti noter.		mreža), tema: Otroški kok*
	obisk Verskega muzeia v		tajil in p^znični pogriijlo
	Sdčni	! 19.30	Obvestita
20.30	Zdravje tz narave	i 19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi
21.00	Naj viža. kont. odd. (3. TV	: 20.00	2enska jastreb, am. r.
	mreža), gost: AlfiNipič	i 21.35	Regionalne novice
22.15	Regionalne novice	[ 21.40	Športni blok
22.20	Motor šport mundlai	: 21.45	Iz oddaje Di^ro jutro
22.50	Naj spot dneva	i 22.35	Naj spot dneva
22.55	Videosti^ni	\ 22.40	Videostrani
SLOVENIJA 1
06.00	Odmevi
06.30	Zgodbe Iz Školjke
09.00	Radovedni Taček
09.15	Male sive celice, kviz
10.15	KinoKekec
11.35	Sfebmogrivi kor^ič
1^00	Tednik
13,00	Poročila. Šport, vreme
13.10	Vremenska panorama
14.05	Viharni vdi. amer, lîlm
16.00	Čari začimb
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Franček.7/26
17,10	Fliper tn Lopaka. 24/^6
17,50	Na vrtu
16.15	Ozaie
16.20	UmeinDsi Siv^enja po svetu
16.50	Risanka
19.00	Danes
19,05	UlTip
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20,05	Orion
21.35	ZvlakompoAvstrafiji, 5/7
22.35	Poročila, šport, vreme
23.05	Poljubi me. Kati. 2/6
23.35	Telesni stražarki. 4/6 OOiS	Za kraljco in domovino, an. I
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnice
09.36	V tBk}vadnici, 41/50 10.00	ElfainJosefin,5/6 10.40	Dr^ižinska zaveza, 4/9 11.20	SPvalp.smuč.smuk,
(1). pr^os
12.35	SPvalp.smuč.smuk.
(M), prenos
13.40	Med valovi
14.10	TV prodaja
17.20	NBAac&on
17.55	Zagreb: liga prvakov v rokometu (M). BADa ZA-GRE8:CEIJE PIVOVAR-NA LAŠKO, prenos
19.30	EP v plavanju, krattd bazeni, posnetek
20,05	Božič v avgustu, korej. f.
21.40	Marketing
21.45	Praksa, n. del
22,30	Družinska zaveza, 5/9
23.20	Mâropolis
23.50	Sobotna noč
01.50	Videospotnice
07,20	24 ur. ponovUev
06.00	Princesa Sissi. ris. serija
06.30	DAi2ina Zakaj. ris. senja
09.00	Power Ranoer. nan.
09.20	Harry in Hendersonovi, nan.
09,50	Navihanka. nan.
10.10	Mladi učitelj, nan.
10,30	Lepoje biti milijonar, pon.
11.30	šolska košarkarska liga
12.30	VsenaiboijšeiSietPOPTV
14.30	TV dober dan. nan.
15,25	Prva izdaja, nan.
16.20	Pop'n roll
17.20	Izganjalka vampiqev, nan.
16.15	Jack ćn Jill, nan.
19.15	24 ur
20,00	Nori detektiv, amer, film
2135	Smrtna napetost 2/2
23,10	24 ur
23.50	TVpnjdaja

27 4e oa
\	10 LET VTV-DAN ODPRTIH VRAT
i	09.00 Naj spot dneva
i	09.05 10 let VTV: Dobro jutro iz
:	naSega studia, konL odd.
j	10.(^	Božično presaiečenje. ris. f
:	11.00 Miš maš, ponovitev
i	12 .00 10 let VTV: Dober dan iz
i	našega studia, kont. odd.
i	14.00 Vabimokogledu
i	14.05 Jubil^ni koncert ansam-
i	bia Rosa. posnetek
i	15.35 Videostrani
i	16.00 Gosta v studiu: Iztok Čop
i	in Lukâ špik. konL odd,
\	17.00 3. TV mreža-predstavitev
i	t^., vM|učenihvnire!o
I	16.15 Videostrani
i	16,25 Najspotdneva
:	13 30	N^let^ tđHm darilo, ris. I
i	19.00 Avtomobilistično zrcalo.
:	odd. iz sveta avtomobil.
i	19.30 Obvestila
:	19.55 Vabimokogledu/Ogfasi
i	20,00 948. VTV magazfn
\	20.20	10leiVTV:Dobervečerč
i	n^egasiudiikont odd
I	22,20 Parni valjak in njihovih 25
:	let, posn. 1. delakon.
i	23.35 948. VTV magazfri, pon.
•	23,55 Najspotdneva
j	00.00 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.00	Telebajsld, 4. del
0625	Medvedek, 12/13
06.50	Sneženi mož, risanka
09.15	Sašo. 5/12
Q9iO	Ranč pri Kraguličkovi s^l^ct
09.45	Ozare
09.55	Plan v dlani
11.00	Svetdivjiliživali, 16/26
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudie in zemlja
13.00	Poročila, šport, vrerr>e
13.tO	Vremenska panorama
14.10	Homo turisticus. pon
14.30	4x4
15.00	Prešeren, 2, del
16.05	Prvl^dr^gi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjik fn praznHc
17.45	Alpe-Donava-Jadran
16.15	Naj posijesoncetudinam
16.45	Risanka
16.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Zoom
21.40	Pod preprogo
22.35	Poničila. Šport, vreme
22.55	Večer ob stoletnKÍ rojstva lucijana Marije âkerjanca
0Q.35	Naj posijesonce tudinam
SLOVENIJA 2
06.05 Vkieospoinks 06.40 r^oro zaljubljena, 29/47 09.00 Tanja, 9/13 09.50 SPva(p.smuč.V8L(M),
prenosi.vožnje 10.50 Pripravljeni, oddaja o skK
venski voj^ 11.20 SPvalp.smuč.smuk.
12), prenos 12.30 áport
12.50 SPvalp.smuč. VSL(M).
prenos 2. vožnje 13.45 Prava stvar. 4/13 14.05 Med valovi 14.45 Finale sLpolsla v odbc^kl,
M+iposnetet^prei. 16,f5 EP v plavanju, Kralki bazeni, prenos 17.25 OP v košarki GHOPLIN SLOVAN:KRKATELE. KOM, prenos 19.30 Videospotnke 20.05 življenje na ledu, dok odd. 21.00 fr38ier,4/24 21.30 Trend 22.00 âportvnedeljo 23,00 Her wonJ or theirs, nem. f. 00.30 Vkleospotnk«
07.20	24 ur. ponovitev
06.00	Princesa Sissi. ris. senja
06.30	Družina Zakaj, ris. serija
09.00	Power Ranger, nan.
09.30	Kni^nji molj Wishlxne, nan
09.50	Navihanka
10.10	Košarkarji, nan
10.^	lepo je biti milijonar
11.30	Šolska košarkarska Gga
12.30	Pop'n'RoH
13,30	Resnične zgodbe o umet-
nemsn:u,dok oddaja
14.00	SusieQ. amer, lilm
15.40	ljubezen nf naprodaj, am. t
17.20	Obalna straža, nan.
16.10	VIP
19.15	24 ur
20.00	Moby Dick, 2/2
21.40	Športna scena
22.26	Zg:idba Diane Kilmury. kan t
00.05	24 ur. ponovitev

Umnmil
97
02
09.00 10.00 10.50 11.10 11.30
11.50 11,55
12.55 14.10 14.30 15.20 15.50 16.40 17.00
16.00 19.30 20.20 21.20
Miš Maš. odd. za otroke Iz pon. odd. Dobro jutro
947.	VTV magazin športni torek Športni gost. Jože Kuz-ma, športni novinar Vabimo k ogledu/Oglasi Dober večer, gospod predsednik, gost Borut Pahor, preds. Dit zĎoia RS
Naj viža. gost Alfi Nipč
948.	VTV magazin
Iz sred. odd. DobnD jutro Vredno je stopiti noter )2 peL odd. Dobn) jutro Vkieostrani
Gosta v studiu: Iztok Čop in Luka špik, pon. Jubilejni kon. ans. Rosa Vkieo lop 10 let VTV Vkieostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utrip
08.20	Zrcalo tedna
08.40	4x4
09.10	Risanka
09.25	Zares divje živali
09.50	Potujoči §^19/10
10.10	Dobri duh tz Avstralije
10.35	Resnična resničnost
11.10	Dosežki
11.55	Carizačimb
12.25	Prvi in drugi
13.00	Poročila. Šport, vrene
13.25	Polnočni klub
14.35	Orion
16.0	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila. Špofí. vreme
16.45	Telebaiski. otr. oddaja
17.10	Radovedni Taček
17.45	Recept za zdravo življenje
18.35	Žrebanje3x3 plus6
16.45	Risanka
19.0	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	KomisarRex. 12/15
21.00	Ski Everest 2000
22.00	Odmevi, špojt. vreme
22.55	Ski Everest 2000
23.55	Recept za Zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.30	Videospotnice
10.05	Planeti, 4/8
10.55	Nana. 1/6
1150	TV prodaja
12.20	DP v košarki GEOPLIN SLOVAN:KRKATELE' KOM, posnetek
13.35	Trend
14.05	Sobotna noč
16.10	Pripravljeni, oddaia o
stov. vojski
16.40	Zumeinitó...J.S.Sacn.
skladatelj
17.30	Po Sloveniji
18.05	Cvetživlienja.^^
19.00	Ungo.tvigrica
19.30	Vkleospotnice
20.05	Jasno in glasno
21.00	Studiocity
22.30	South park. nan.
23.00	BraneRonČelizzaodra
00.30	major Carrtngton.ang.f,
02.10	Videospotnice
06.00	Dobrojuuo. Skivenija
09.00	TVpnsdaja
09.30	Brez tebe, nan,
10.30	Večna ljubezen, nan.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nad
12.30	Športna scena
13.90	TV prodaja
14.00	Dharma In Greg, nan,
14.30	Umor, je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angeles^, nan.
16.25	Brez tet^e. nan.
17.15	Večna liubezen, nan.
18.10	1,2,3-ŽTebanje
18,15	Ne pozabf me nikdar, nad
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan,nan.
21.00	Zabava 3. amer, lilm
22.40	Veromkine skušnjave, nan
23.10	JAG. nan.
00.00	Glavni na vasi, nan.
00.30	24 ur, pc^ovitev
©
Umnmit
S7
82
09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro, informa^no
• razvedrilna oddaja 10.05 948. VTV magazin, pon. 10.25 Vabimokogledu 10.30 Jubilejni končen ansambla Rosa, posn. 12.00 10leiVTV,pon, 13.10 Videostrani 18.55 Nai spot dneva 19.00 Regionalne novk^ 19.05 BožĚnopresenečenje.ns.t, 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Ministrski stoi, konL odd. 21.00 Košarka, posnetek tekme. Triglav Kranj : Pivovarna La^ 22.00 Regionalne novice 22.05 Iz oddaje Dobns jutro 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vrdeostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Radovedni Taček
09.15	Pridi, moj mili Anel, 5.^5
09,40	Oddaja za otroke
10.25	Recept za zdravo življenje
11.15	ZvlaKompoAvsUalijI. 5/7
12,05	KomisarRex 12/15
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Ljudje in zemlja
14.10	Podoba podobe
14.40	Ski Everest 2000
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo
17.00	Moje mestece. 24/26
17.45	Potovanje po Indiji, dokům. oddaja
18.45	Risanka
19,00	Knsnrka
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Na morje. 23/26
21.00	Aktualne teme
22.00	Odrrievi, šport, vreme
22.55	Le Ragazzedi Piazza di
Spagna, %
00.25	Potovanje po Indiji, do* kum. Oddaja
SLOVENIJA 2
09.30	Videospotnice
10.05	Cvet življenja, 2/3
10.55	Jasno in glasno
12.45	TV prodaja
13.15	Življenje na ledu. dokum. oddaja
14.05	Viharni vrh, ang. íifm
15.55	Studio city
17.30	Po Sloveniji
18.05	Sestre, 12/22
19.00	Noro zaljubljena. 41/47
19.30	Vkleospotnve
20.05	Bajeslovna bogas^a, 6/6
21.00	Svet poroča
21.30	Zid, belgijski hlm
22.35	MkJnight. brazii^fiim
23.40	Z umetniki... Gilles Apap
igra Mozarta
00.25	DevišU vrelec, švedski film
01.55	Videospotnice
-■-XX
06.00	Dobro jutro, Slovemia
09.00	TVpn:idaja
09.30	Brez tebe. nan.
10.30	Večna Ou bežen, nad.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nan
12.30	TVdoberdan, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Dharma In Greg. nan.
14.30	Umor. je napisala, nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu, nan.
16.25	Brez tebe. nad.
17.15	Večna ljubezen, nad.
18.10	1, 2,3-žrebanje
18.15	Ne poabi me nikdar, nan.
19.15	24 ur
20.00	Dve mamici, amer, film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22 40	Veroniklneskušnjave.nan.
23.10	JAG, nan
00.00	Glavnina vasi, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
<53>
Hmnmn 37
92
09.00 Najspotdneva 09.05 Sokno {vesenečenjg, pen 09.35 Vabimokogledu 09.40 Minisďski stol. pon. 10.40 Košarica, posn. Tr^lav Kranj; Pivovarna Laško 12.10 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Otroški program: Božične
risanke 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 949. VTVmagaan, reg.
informativni program 20.20 Šponnl torek, športna informativna oddaja 20.40 Športni gost 21.00 Evropski turnirji v golfu.
4. oddaja 21.30 ATV predstavlja, šp. odd 22.00 Iz produkcije ZIT V, odd,
TV StudkD Signal Lj 22,30 949. VTVmagaán, pon. 22.50 Športni torek, pon. 23.10 Najspotdneva 23.15 VkJeostrani
SLOVENUA 1
06.00	Odmevi
06,30	Dobadan, Koroška
09.00	Risanka
09.10	Babar, 49/76
09.30	Fliper m Lopaka. 24/26
09,55	Sprehodi v naravo
10.10	Moje mestece, 24/26
10.35	Potovanje po fndiji. dok.
11,30	Obzorjaduha
12.00	Na morje, 23/26
13.00	Poročila, šport, viBme
13.10	Vremenska panorama
13.50	Mojstrsld detektiv, šv. f.
15.10	Aktualne teme
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pod klobukom
17,45	Svet narave. 9/13
16.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, šport vreme
20,05	Življenje je lepo. itai. film
21.45	Gazele-žalostna komu
neznana |e resnica
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Aka, evrop. dokum. film
23,20	Proti nasilju nad ženska*
mi, dok. frim
23,45	V Bachovem letu z novi*
cami in glasbo, 15/15
00.45	Svťí narave, 9/13
SLOVENIJA 2
00.00 videospotnice 06.35 Sestre, 12/22 09.20 SPvalp.smuč.VSL(2). prenos l.voâije SPvapl.smuć.VSL(M). prenos 1, vožnje Športni film
SPvalp.smuč. VSL (2). prenos 2,vo^je SPv3lp.anuč VSL(f^). prenos 2. vožnje Bajeslovna bogastva, dokum. serija TV prodaja
SPvalp.smuč VSL (Ž), posnetek
SPvalp.smuč.VSL (M}, posnetek Po Sloveniji Sestre. 14/12 Noro zaljubljena. 42/47 Videospotnice SPvalp.smuč. v Kniniski gori (analiza tekmovanja) Pokal CEV v odbojki SA-LONfT ANHOVO:PUC. HOV, posnetek Tito Puente. posn. konc. Vse razen umora. 7/14 tJmorTrockega, am. f. Videospotnice
10,05
11.15 12.20
13.10
14,00
15.00 15.30
16.30
17.30 ia05 19.00 19.30 20.05
20.35
21.35 22.30 00,05 01 40
06.00	Dobro jutro. Slovenija
09.00	TV prodaja
09,30	Brez tebe, nan.
10.30	Večna ljubezen, nad.
11.30	Ne pozabi me nikdar, nan.
12.30	Bolnišnfta upanja, nan.
13.30	TV prodaja
14.00	Pica, ti in iaz. nan.
14,30	Umor. je napisala, nan.
15,30	Zakon v Los Angelesu. nan.
16,25	Brez tebe. nad.
17,15	Večna ljubezen, nan.
16,10	1.2.3'žrebanje
18.15	Ne pozabi me nikdar, nan.
19.15	24 ur
20.00	Nadomestek, amer, ftim
21,45	Newyorška polk^ija, nan.
22.40	VenDnildne slojšnjave, nan.
23.10	JAG, nan.
00,00	ûlavninav3si,nan.
00.30	24 ur, ponovitev

Umnmn aY
ea
09.00	Najspotdneva
09.05	Dobn? jutro
10,05	949. VTV magazin, pon.
10.25	športni torek. pon.
10.45	Vabimokogledu
10.50	špormigosi
11.10	12 produkcije ZLTV. odd.
televizije Studio Signal Lj.
11.40	Vkieostrani
ia20	Najspotdneva
16,25	Regionalne novice
16.30	Cas za nas, mlad. odd,
19.30	Obvestila
19.55	Vabimokogiedu/Ogfasi
20.IM	Naj spot gosije: t^iteni Pbnet
21.00	Viva turistica, turis. odd,
21.30	V svetu oktanov
22,00	Najspotdneva
22.05	Regionakie novice
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.00	Najspotdneva
23.05	Videostrani
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Na spolzki cesti izgubil oblast nad vozilom
v nedeljo, 10. decembra, ob O), jc 19-ielni Velo nji an A. M. vo/il osebni avto iz Velenja proti SoSlanju. V bližini 'ler-mcxřlcktramc Žt'>Slanj je na sp(5lzkcm vozISíu izgubi) oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotno smemo voziSče, nalo pa na iravnik, Vozilo jc ircilo ^ v nasip, betonski sicber in zaí^ííno ograjo. V ncsrcíi se jc voznik hudo poSkodoval.
Mladoletniki osumljeni vlomov
Velenjski policisti so prišli na sled petim mladolelnikom, dt>-ma i/ Velenja, ki jih sumijo storitve več kaznivih dejanj vlomov v osebne avtomobile. Cire za A. M., K. P, E. M., P. P. in E. R. Pri njih so naSii tudi nekaj premetov, ki izvirajo iz teh vlomiUkih podvigiw, Zoper njih bodo policisti jiaplsali kazenske ovadbe-
Vlomilec se pripravlja na praznike
Sredi minulega tedna jc nc/nancc na Stanlctovi cc.sli v Velenju iz skupnih kletnih prostorov odnesel 24 steklenic različnega arhivskega vina. Lastnico Z. Š.je oškodoval za okoli mooo tolarjev.
Vlom v petko
Na Koroi^ki cesti v Vcicnjt jc neznani ne pridi pra v v petek, dcccmbra, vlomil v osebni avto renault 5, last M. T. Ukradel mu je torbico z dokumenti ter polnilec /n mobilni telefon. Oikodoval ga je za vsaj 50.000 tolarjev.
Odklenjeno stanovanje - lahko delo
v soboto, 9. decembra, malo po polnoči, je neznanec izkoristil nepazljivost stanovalke M. B. Vstopil jc v odklenjeno stanovanje na Malgajevi ulici v Velenju. Odnesel ji je nahrbtnik, v katerem jc imela osebne dokumente in denar ter jo oškodoval za okoli 60,0(10 tolarjev,
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Ponesrečenca pustil ležati na cesti
v petek, 8. dceembra, 15 minul pred 1. uro, so bili policisti obveščeni, da na Lesarski ulici v Nazarjah na ccsli leži moSki, kije poškodovat. Policisti so ugotoviii.da gre za 4.Mctncga domačina M. V., ki jc hude telesne poškodbe utrpel v prometni nesreči. Policisti so drugega udeleženca začeli takoj iskali, a se je §c preden so ga naSIi, policistom javil sam. Na Policijski postaji Mozirje se je javil
Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Mozirje, na podlagi sklepa Občinskega sveta OOčine Mozirje
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V
NAJEM
1.	Predmet rtajema
a) Stara Osnovna $ofa v ReCici ob Savln|L bj Stavbno zemljišče v izmeri 2.216,00 m2, velikost stavbe 635,33 m2.
C) Mesečna najemnina poslovrsga prostora: 1.199.733,77 Sli
2.	Poslovni pnsstor se odda v najem za nedoločen čas In po podpisu najemne pogodbe.
3.	Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni po odpiranju ponudb.
4.	Merilo za Izbor najuQOdnejâe ponudbe je viSina najemnine. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino.
5.	Predložitev ponudb:
Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 1ih cneh po objavi na naslov; OBČINA MOZIRJE, Savinjska cesta 4 3330 Mozirje, z oznako "Ponudba za najem poslovnih prostorov ne odpirali'
6.	Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 05.01.2001, ob 13.30 uri v prostorih sejne sobe Občine Mozirje« Savinjska cesta?, p. 3330 Mozirje.
Ponudniki, ki bodo prisotni na javnem odpiranju ponudb, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni takoj, vsi ponudniki pa bodo o l^du pisno obveščeni v 5-lh dneti po javnem odpiranju ponudb.
Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnikom prodajalca (g. Jeraj, tel. 6393312).
Ubčina Mozirje
38-ielni M. R., voznik osebnega avtomobila» doma iz Ljub-nega.
Prometna nesreča se je zgodila ob pol eni uri zjulraj. Voznik osebnega avtomobila jc pripeljal iz smer: Spodnjega obrežja proli ccniru Nazarij. V blagem preglednem ovinku jc priOel zavirati, ker jc na cesii opazil peSea, žc omenjenega 45-letnega d{)mačinii» ki je brez oJsevnika t)ziroma kresničke hodil po vozišču. PeŠccjc bil oblečen v lemna ob]ačila,voziŠćc pa je bilo neosvetljeno. S sprednjim delom vcr/ùlajc (rdlvanj, po irCenju pa z vožnjo nadaljeval. Svoj pobeg s kraja nesreče bo morai pojasniti sodišču.
Ukradel, kar potrebuje
v noči na pciek,8. decembra, je neznaneevlomil v pros-lore gostišča Cirad Vrbovcc v Nazarjah. Odnesel jc buteljčna vina, se oskrbel s hrano in cigaretami ter denarjem iz re^str&ke blagajne. Lastnika M. ('. je oškodoval za okoli 70.00IJ tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Požar v tekstilni Prebold
v ponedeljek. 4. dcccmbra, je zagorckw notranjosli stroja za mehčanje ikanine v lèkslilni lovarni Prebold. Pri (îglcdu jebil(5 ugotovljeno, da je v stroju rahlo povešen boben, zaradi Cesarje prišlo do brušenja in iskrenja. To bi lahko bil vzrok za požar, natančnej.^i pa bo znan, ko bodo stroj pregledali strokovnjaki. Cimolna škoda, kije v požaru nastala, je txenjcna na 5.000.000 lolarjev. Po^at: so pogasili zap(«leni.
Olje v potok
v sredo. 6. dcccmbra, malo po 9. uri.jc prii>lo do iztekanja olja v podjetju INDE na Vranskem. Manjša količina olja seje izlila ludi v polok Podgrajšcica. Poklicni gasilci iz Celja so potok zajezili s pivniki in prečrpali 7áW litrov olja v novo cLstema Vzrok iztekanja je bila dotrajana cisterna, piv-
Mesarstvo VALAND Alojz s.p. Slomškova ulica 2
3215 LoCe_
wiiwArnwJ^iVmf^t^^m
•	NAKUPOVALNI CEN^fl VELENJS (nad $parani) lokal 71 m2 lokal 40m2 lokal 43ni2
•	POSLOVNI CENTER VRH^ICA CEUE:
lokal 55 m2
o
Inform acl|6; 68 07-04 (pteama), 03/752-30-15 (itoma) 091/664-330 (GSM)
Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Moarje, na podlagi sklepa Obi^inskega sveta Občine Mozirje
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	PREDMET PRODAJE:
a)	Stara Osr^ovna šola v Rečici ot) Savinji.
b)	Stavbno zemljišče v izmeri 2.216,00 m2, velikost stavbe 635,33 m2.
c)	Cena stavbe s pripadajočim stavblščem znala 91321.725,00 Sil,
2.	POGOJI PRODAJE 2 ZBIRANJEM PISNIH PONUDB:
•	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne In fizične osebe,
*	ponudbi mora ponudnik, ki je:
> fízlčna oseba priložiti potrdilo o državljanstvu RS. • pravna oseba sklep o registraciji v RS ter pooblastilo ?a zastopanje pravne osebe,
' ponujena cena mora bhi enaka izkJlcnl ceni,
- prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno, pn čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
3.	Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 15- ih dneti po objavi na naslov: 06Č1NA MOZIRJE, Savinjska cesta 4 3330 Vozifje, z oznako "Ponudba za odkup neodpírá]!"
4.	Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 05.01.2001, ob 13. uri v prostorih sejne sobe Občine Mozine. Savinjska cesta 7. p. 3330 Mozirje.
5.	Sklenitev pogodbe; kupec mora skleniti pogodbo v 8*ih dneh po prejemu obvestila o izbin.
6.	Kupnino plača kupec v 15-ih dneh po sklenitvi pogodbe.
7.	Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec sam.
6. Prevzem nepremičnine bo naslednii dan po plačilu kupnine.
9. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnikom pmdajaica. (g. Jer^, tel. 8393312).
Občina Mozirje
niki pa so v poloku prcvcniivn(î osiali dva dni.
Odnesla pet ur
Na Mestnem irgu v Žalcu, sla v ponedeljek, 1J. dcccmbra. nekaj pred 14. uro, neznanca v îrgovini Kamelija izkoristila odsotnost prodajalke ter iz vitrine odnesla pci mmkih ur /namkc Citizen in Time lorcc. Odnesene ure so vredne 136.190 tolarjev.
TRGOVINA KOŠARICA KpSfi^A
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) ^	*
Telefon/te» 09/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
OREHOVAJEOERCA1KG samo 799,90 KAVABARtOOB Zfllûuflûdno 139,90 ROZINE 500G	159,90
N APOUTANKE ANETA 1 KG 449,90 ČOKOLAOE ANETA 90G	^.90
JĐ^UZALBilČ AN 12/1L	318,90
PRAŠEK 10KO SUPER KBMN1JEČUEN1KG KRMNA KORUZA 1KG PESNI REZANCU KG UM. GNOJILO KAN VREČA UM. GNOJILO NPK 3x15
1.899,90 39,90 38.90 33,90 1.990,00 2,370,00
CIHEU mnHA QffíUilÁ VEUm SMO VDKBMBBi) • U VlCiSKOUtlHB
DODAJIH řOřUSl DO Stí?. BOMO 2BÍRAU ZHiBKE HA^FOV ViMLSa momim?msu$Qmou\tu):iooGKAnuiiQ(xiBfriHsnxiiH\CQ BmUtHWí VIHA ZA 30.000 8fT. 2AT0 KUmm ÍH HMOČAJTt HAŠi BLAGO m PRSJEU BOSn NAŠ KOUDAB. CSHS VEUAJO 00 RAZPRODAJE ZALOO.
*KDOfl ¥ARČUJE ¥ TMOVÍNÍ KOŠARÍCA KUPUJE!*
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJFTJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Cel|u... Ipavfieva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 42&-12-12 dovozila	Itmifc cenaiDDVvSiT
FORD IMNOEOra CL4V	d4	1.150.COO.OO SIT
FORO ESC0Fm.6C0MroRT	57/98	1.498.000.00 SIT
FORD ESnOHTWKw./rwtlfitr/	flS	m.m nn sn-
BMVSlBIromoact vm oomr» / reolsîr /	98	2.7flS.000 00SlT
ALFA ROME0146 TS 1.4 * Qùtvni / moifttTf	$9	1.999.000 DO srr
FIAT PU^TO 7S SX SVitefllstn/ OPELC0RSA1.O>rMlstr./	fiS	894^.00 SIT 1.340.000.00 SIT
REfiAUU SAFHAN 2.S Miwv	on	4.m«wivisrT
RĚf^AUlX MEGAN 1,4 RT -i- oprsfra	/r«Oldr/ 1.459.000,00 SIT	
VVEIENJU....PartizanskaC.3 \9\9\w{ t^vnTÍlA	Isbik HrazDDVvSrr	
NISSAN TERANDII 2.4 5 V	95	2.349.000.00 SÍT
PORO ESC0nT1.4 CL^Ostr	94	899.000.00 Siï
OPEL VECTRA 1.6 GL vsa oofema / retf$tr/	96/97	1.699.000.00 SÍT
ALFA ROME01461,4 TS	98	1.999.000.00 srr
FlATBnyal.esx/kllma/	96	1.Bd9.000.00SíT
FIATTIP01,4 8 hfVUNOAl scum 1.5 LSI 4v / rrM&y	93 95	559.000.00 SÍT 949.000.00 Siï
HYUNDAI accer 11.3 a 4 v frwŘSS/	9fi	699 000.00 srr
$KOOAF«vomi.&L	Q1	199.000.00 SFT
KREDIT * STARO ZA STARO KOMISIJSKA PRODAJA VOZILA SO TEHNIČNO BREZHIBNA Za določene tipe dajemo delno garancijo! OGLED VOZIL OD 8. D017. URE Ponudba na Internetu: http:/www.avto-celje.si
Občina Mosrje. Savinjska cesta 7,3330 Mozirje, na poúlagt sklepa Občinskega sveta Občine Mozirje
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	PREDMET PRODAJE:
a)	Stanovanje v izmeri 68.33 m2, v mansardl stanovanjskega bloka na Rečici ob Savinji 107 a.
b)	Cena s^novanja znaSa 6.816.070,00 SU
2.	POQOJI PRODAJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB:
-	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe,
• ponudbi HKira ponudnik, W je;
- fizična oseba - priložttl potrdilo o državljanstvu RS, • pravna oseba • sMep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe,
-	ponujena cena mora biti enaka izklicni ceni,
-	prednost pn prodali ima ponudnik ki je ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec nI dolžan sidentti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
3.	Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovoinici s priporočeno poetov 15- Iti dneh po objavi na naslov: OBČtNA MOZIRJE, Savinjska cesta A 3330 Mozirje, z o^ako "Ponudba za odkup neodpirsjl*
4.	Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 05.01.2001, ob 13. uri v prostorih sejne sobe Občine Mozirje.
5.	Sklenitev pogodbe: kupec mora sldeniti pogodbo v 6-ih dneh po prejemu obvestila o Izbiri.
6.	Kupnino plaCakupec v 15-ih dneh po sklenitvi pogodbe.
7.	Davek na promet nepremičnin, strošte prepisa in zemljiškoknjižno Izvedbo plača kupec sam.
6. Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačliu kupnine.
9. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru $ predstavnikom prodajalca, {g. Jeraj.tel. 8393312).
Občina Mozitie
Zimska liga malega nogometa
Maribor,
Publikum, Koper
v Ccliiii Munki Suboti in v Kt»prii so bili v nedelo Malířika-t;y^ki lurnírjí zimske U}^« iniitL'^n	/a CMnc in inÍHdm-
ťv.VrmulcstisiMivrslitcpnouvrSčvru.'vkipv. NaUirniiju v Murski Sobiili so pnn mcsio osvojili MsiriborCani pred Dra\otirndom, Kon»t^nc»in in Muni, rncd mladinci pa Oraviittnid,
V	Kijpru jc /iiiagjlt^	iiiniiiicn&ko moštvo pred Pii-moiicnuIiri'Cîoriccin 'ljborojii, nicd mladinci pa jch]l<i níijÍMíljŠa tfkipa PriiBoije Bilje, Na Uimiiju v Celju bili prav lakonajboljM gcwiilcljj. lorej onajstcrica Puhlikuma. pred Domřaljmi, Rudarjem in Oiiaipijo. VclcnjCani pa ao bili najtH^IjSi n;cd mladinci.
ČJanska vfsta Rudarja jc bila okrepljena z dvema nogomc-laScnia, in siccr Milanom Bi>i3coviícni, ki naj hi k <]ni pi>slal njon ilan. in Ajitlrcjcnj Slnino. Rudarjevi čiaiii v prvi (ckim premagali branilca naslova Olinipijn s 7:4, nulo pa i/^bilisPubli-kumom z2:í in Doin/alamis
Mladinci pa so preinapaii Olíiupijo s 7:4, Doju/ale z H.S in iz-piibili s Publtkun^om s 4:6.
•Sklepni turnir bn 12. ali 13. januarja v Kt^prii ali v< clju. ćelrti udciežcncc pa bo drugouvrsćcna ekipa siumirja v Kopru ali Celju» torej Primorje ali Domžale.
Zadnja novica
v lorek sla p<v»lala ćlana rudarja Milan Bo,^ković fprej Ko-rnian) in Ilir Silo (Koper). Slednji je bil pri Rudarju. Zc-lenoêmi lires biwla nosila pi>ltlrugo leto.
M
KK Velenje
Maščevanje mladih Laščanov
V	sobiHo so velenjski koiŠark:irji ^o»toviili v l,a^ki*rn. Iyer su jim mladi l.aščimi »vrnili«« |)or2U /a 20 liick. m toliko su jih n»-mrcv Velci\|èani premagali prcmii^tali nn prvi tckini v svnji (lvor;tni. <ř»s(je so bili ennki^vredni dn pulensa« ko so 7itosma-n le zu five «K'ki. Natoz2ulr\|ih i>cl minut (relje ècirime niso niti cnkj^at x^ideli domîv&a ki»»D. I^iii&ini so krepko povedli, le nU' liki* p:i Vi>k'i\j^ani niso uspeli y*iC ujeli.
V	sob<Uo, Ui. deccnibra. &e obela zanimiva lekma na domaČem Icrcnu. vendar lokrai v Rdeči dvorani. Nasprotnik Ve-lenjtíamw bo Pivovarna Halcr, Ickmo hcxlo /ačeli iih IK.lJiJ, lo pa bo ludi "general k a- za kvalifikacijsko lekmo med repre-zenlancama SKwenijc ín Ukrajine, katere organizator ho 24. ja-miaija KK Velenje. Vstopna sobotni teknji v Rdeći dvorani ho prost.	■
Tako so igrali
Prva SRI., moi^ki • pi'cložcn)! lekni a: («orei^lu • rriciMi l'rehtijv 27: 26(15:1") (îorvrùc: RulenkoT.Onj^ek.
B. OStir, Sovii 2. Bon, La-inS^k, Rozman 4. Kovai I, Douhonossov. <j;ivrilo>ki. KavriCnik 6. PnaSRLma^ki-V. (àorvnjir • I)olH>vt}
(iiircnje: Stanmik. OajSck, Kav;uv5.Plaskim4.M CXiirX B. CXiir 1, Sovič. Bim 2. La« iii^iek. Rozman 7. K^jva^i 2> Douhotio^^ov. Kaviiinik 7, Gavril<v-ki X
Vrstni mh Celje PL 17. Prevent i7.<»arenje 15. MoNiel Priile U.AvtoMikolifin. Pi^uBSKL. Uk kfog: Bancx • Elektni V6: H6t6M:69< 25:24) KlcMni: BrinovSek Ko-va^evič, Ruprehi 5, Ri/nian 27. làjnik 2, Vug^JaljO 15, Ma-lićcviC Milič 5. C Joj^k. Bo^ić 5,Nuhduovie.KjHol.^.
Vrstni red: Banc^c 2n. Koper 19. Eleklui 19. GD Hra^-imk IRJPUřuna IS. Iretja SKL, 10, kr««:
rt|c
106:86 <27:22,21:24. .^0:1«.
Vcivnjc: Pelrovič.Mijatovič, Bi5gaiaj 32. P<xl|>e6ui 8. jKiiSiC: I, ilibakimč 6. Upnik 4. Pur-iiai 2. Durii, Repine 12. Le-«košck. Puenik 2C>-Vrstni red: huer«ik 17. Voj-
nik 17. pjvov.irim La^ko rnîadi Í7. ...7. Velenje 14 Oru^a DOU nmnki • (11.
kro^:
CViiui^e	TupiiKica
I 5 3 1-20.25,-14,-I«) lUmirv Celju Ru<1:<r Janko 2^ribt<r. Sead Jaliič. Cioran Ji^lii. 7eljkj> S(ia-sojcviii, Niko P<Klviaski. Nir-mel IhrahiinoviC. Milan Bi^^kovi^, Aiuirej Sirima, Darko M i la nov ii. Roman Pti5«ec. Adniir Suljić, Milja llujnik. Dragan Sprc^Jakwiê. Goran Dragic; trener luni IbnuřiO. l/idi:
(>limplia-l^d:ir4:7; "trelei: S|Xisojtfvii XJoIif2. Plesee m Řj^ítiviř 1.
CMCPumiKum.Rudnr5:2; strelca; Jol iS m iiihiř.
Rudur - Df»nûak ř 7; SjTfliikowá 2. Podsinski, SuljiČ
in I lojnik po f.
Vr$mirwl: t. PahfikumV.I Domhile 3. 3. RuJar 3. 4. (>l i m p lia 3,
Rudar - mladimi: Ncnad'là-tii. Anto Pelntíiá, Ak;'5ŠfTW>n. Marki» Pokleká. Anwl Mujako vil*. Vilo Adam. S:inel áíhií. M.ilic Huilarin. Imutiej Be-zeii^k. Denislktlija^ič« Marin ViikaaoviC. Marko Dupl ifcik; treiier: rntnd Oblak. Izidi:
Oilniplin-Rudar4:7. Rudar* Publikum 4 :6, RU(liir-l)um/.-iteH:f. Vrsjni red; 1. Radar 6.2. Publikum 4. 3- Olimpija 4, 4. D^^nlžajc
RK Gorenje
KokomclaŠi vcienjske^;» (iorenja nadaljujejo odlične i^rc. V soliolnem 9. kro^u $4) brez (ežav. in lo knr /.enajstimi zatlelki r.«/.-like. premagali slabo
moAlv<t Duhove.
izid je bil 34:23. Ve-IcnjČaiiJ so si zmago priigrali v dobrih desetih minutah igre v prvem polčasu, kosopnvedlikarzUiO. 'lo-
krat v inoStvu ni bilo njihovega najboljšega strelca Rulenka, ki je moral poCivati zaradi izkljuCiive na prejšnji tekmi, vsoboio pa se je z uCinkovito<sljo
znova izkazal mladi Kav-liCnik. ki jc bil s secliniini zadelki najboljši sirelcc lekme,
Včeraj s PrulamI, v sredo z Rudarjem
z novo zmago in po pi>ra-zu Pru) s Prevcniom med lednotn. sii se Velcnjčani povzpeli na 3. mesU\vs*od-sivu pa so Celjani in Slovenj gradCani. VdcnjCani za njimi zaostajajo samo za dve, pred četrtimi Prulami pa imajo ločko prednosti. Prav pri Icj ekipi jc Gorenje gostovalo 2e vCeraj (srcda^ prihodnjo sredo (20.12. ob 19. uri) pa bmlo v Rdeči dvorani go>s(in /e« lo dobro ekipo AM Rudar ■ vos
OK Šoštanj Topolšica
Potrdili jesensici naslov
(>tllH»jkiirji ŠoAlstnja Tofxtl^ice so na ^«»stova-nju v CniuČHh s\Kt Iztr/ili Iri toêke in S4» tako |)re<l /»díljo toknio je.senskcjjii delsi. ko Ixido v so« Im>(o v domati dvorani i^ostili ekipo IJutomeni, «»stali na vríiu lestvkx*in s.štirimi točkami misko* ka liicli /ugotovili naslov jesenskih prvakov; Kljuh Icmu. da nasiopili btvz Milialinca in
I iiiberska. so crtali i^aki z Ix^rbeno in zanesljivo igr^^ na mreži zapolnili vrzeli. Zane-sljivt^ osvajali ni/e, izjema je bil le dni^, ko sta stvari vzek>vrokcsodn)ka in izdatno pi>magalad>maii ekipi dc^ uspeha. Vi^iaiih treh so bili gostje Iz-ra/Jto bolj.<i in brez ic^iw zmagali s3 :1.
Tudi 27 točk Vtadfmirja Rizmana je biio premalo za uspeh na derbiju (vos)
KK Elektra
V derbiju
boljši
Konjicani
v zadnjem kro^u prvega deUi 1. B košarkarske lige Sla se v Slovenskih Konjicah pomerili dotlej vodilni ekipi domaêe^H Banexa in MÛtanj-ske Ltckire. Konjlčani so bili cclotno .srečanje b<»ljšl in /iisluženo /majjali 5 96 : K6.
Pri Eleklri sta imela žc v drugi četrtini po K\iri mehne napake kljuCna igralca laj-nik in VugdaliC, za nameček pa se je làjnik naioi^ píV\ko-doval. prav (ako Elektřin organizator igre MiliC. Mladi. hitri in prcccj nižji igralci Banexaso 10 znali izkorwtiii in so zane.^ljiw držali niti igre vsvojih rokah. Pri Olekirije dobro igral le Rizioan. kije dosegel 27 UKk, kar pa ni bilo dovolj za zmago in vodilno nteslo.sicerpa je v Konjicah za Elektro ponovno zaigral Andrej Božiči.
Clektra je sedaj skupaj s K<\prom na drugem meslu, oba pa za pním Banexom zaostajata za loiko. Prvenstvo bodo nadaljevali žc v soboto, Elektra pa bo gostovala v Ljubljani pri Iliriji.
■ Tjasa Rehar
ODPAD« DODO DOBILI SVOJO CENO (43)
Ministrstvo u o^l|a in pnsstor (MOP) je predstavilo najnoveila pravBa ravnanjs z odpadiO.Gre za evropske Sfn^mrc«. ki jih mora Slovenija v predpristopnem oMoblu vUjučiti v pravri red, zadevajo pa vse )avn9 komunalne siu!be In podletja. ki imalo opravka z odpadki In eoftalažo. Poietei je bli izpo^vf)^ Prtvllnlk o rsvnanlu zemlislaiD >n odpadne embBÍBŽD t0r Pravilnik o ravnanlit 2 baterijami In akumitittorll.
Oo leta 2004 bo treba urediti loCeno zbiranje odpadkov in embalaže. Isf zagotovil njihovo ti^no zanimivo predeiavo.V Sloveniji naj bi 2aio ustanovili çaspoûarsko diužbo, ki se bo ukvarjala 2 zbiranjem In recUirsnjem embalaže. Oo kofv» Ista n^ M Vlada Izdala Oskrbovalne standarde, M bodo poenotili delovanje kikalnlh konunakilh javnih služb.Obstoiečl odloki po posameznih obćhian pomanjkljivo opredel^lejo dolžr^osti in obveznosti povzroèitellev odpaÂov ín javne komunalne službe, ter izvajanje nadzora lofoinh inápekcijs^ sliižb.Lokalne |avne službe bodo morale pn ravnanju s komunalnimi odcadK zagotoviti ločeno zbiranje mmft odpadkov 2e v letu 2002. V letu 2004 pa bodo morala lavna lokalna komunalna sluiba zagotovit) lofiana zbiranle za vsa odpadka, b katvlh se lahko pridobijo sekundarne surovine za nadaljsjo predelavo (steklo» papir, plastične in kovini ka embalBia. tekstil...}. Z novo ureditvijo ravn^jaz odpadki borna v Skjvenlji uvedli dva sistema. Prvi del bodo predstavljale zbiralnice oziroma ekotoški otoki, K|er bodo lahko prebivalci odlagali svoje odpacR<e» oziroma nepotrebrte snovi. DrugI dél bodo pred^vtjall zbimi centri, z vrsto razIlCnlh posod zabojnikov« kjer bodo javna službe zbirala različne odpadne materiale.
Pravilnik o ureditvi protHeme odsluž^iti baleflj doloma, da bodo dobavHelji dirttid do teta 20(12 poakrtell la sprajemanja hi fldslranjavanja baterij. Baterije. M so Ule prot?vedene po letu 1999, nisi nevaiT«, problemňíčne pa so baterije mobOnIh ta^onov, zlasti ^h, ki niso bli pmizvedeni v EU. Podrofijfl ravnania z odpadnimi olji ja podobno oreieno in |e v veljavi od letošnjega junija. Vsak prodajalec olja mora od druge polovice tega leta zagotoviti primerno hranjenje odvei^e^ tfja. Id ga lahko lojpec vma prodajalcu Pa PravIlRiku o ravnanju z embalažo In odpadno embaisto se obveznost recikliranja In ravnanle po
predelavi prenais ne listesa» U bo pripeljal embellrano blago ne trg, Za uSinkovtto izvalanje te dejavnosti so na MOP predvideli ustanovrtev ^podarske sfužbe. Ustanovila jo lahko podje^ In zavezanci. opravka z embalaže. Oeiovati naj bi začela v letu 2004 potem, ko bo pridobila državno koncesllo. Gospodarska dnižba bo od komun^nega sektorja prevzemala vso pmdajnc embalažo, od pravnih oseb iz storftveni^ dejavnost pa sekundarno ali b^sportno embalažo. Že z letom 2003 nal t» zaživel sistem prevzemanja, zt^ja in odkupovanja transportne embalaže, Dve področli s predpisi Se nista urejeni: ločeno zE^ranje bíorazgradijivín komunalnih odpadkov in področje gradbenin odpadkov, kar pa ne predstavlja večjo nevarnost za naravno okolje.
Za zekfjuček:
PUP Velenje je že v ietu 1992 začefo uvajati projeM ločenega zbiranja odpadkov, imenovan BlûPilS (bloloiU odpadki, papir. sleUo}. V osntih letih smo opremili vsa individualna gospodinjstva v Mestni občini Velenje In občini Žottanj. v občinah Šmartno ob Pakt, Gornji grad, Ljubno, Uiča, Nazarje In Soli^va pa srno na celotnem območju (blokovna in individualna gospodinjstva) uvedli zbiranje sekundamtn surovin in ostanka odpadkov. Z vserni osrrtml obČinajTtf imamo ^njene dolgoročne ali koncesijske pogodbe za izvajanje lavne gospodarske službe. V lelu 1997 smo prvič izvedli akcijo zbiranla nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki le v $drif) l^n prerasla vsa pričakovanja. Dd 1998 pobiramo tUdI kosovna odpadka po sistemu 'od vrat do vraT. Obeh akcij se izleiavletoudeležulevee gospodinjstev, lâr (k}kazuje pravflen pristop tn večjo osveščenost ljudi.
Gospodinjstva. M so vključena v rai^i odvoz odpadkov imajo poleg rednega praznjenj in odvoza odpadkov, motnost oddaje sekundarnih surovhi na za 10 posta^jena centralna mesta (ekološki otoki), oddajo nevarnih odpadkov. 1x letno na točno določeno zbimo mssto in postavitev kosovnih odpadkov po v najye) pripravljenem umiloj. Delo, id SHTo ga opravili dokazuje pravilno odločitev o vzpostavitvi kičenega zbiranja odpadkov, saj bomo po tzidu pričakovanih oskrbovalnUi standardov že delujoč sistem samo §e nadgradili.
PUPVeleniedd.
Jože Siíovšekf predsednik SK Velenje:
v
"Smuiišie v Saleku bo pripraviieno"
Snega primunjkuji' skonij P<i>s<kI po Kvropi. (orcj tudi SK>vvriiJn tli i/jc*ma, ximn pu se s'sig kokniiirskc liítru bti^A N;^ Iljo »e /.ť <lii|i ^a.sn /nv/vln in vsv&lninsko prtpr;ivÍj^o v SmuČsírskcm kluUu Velenje. PrcdMxliiik kliilK) Jož«Silav^k bi> najprej occnil prípravv smuátrjť^':
"Lnnsko stfz<>iK> smo sklenili aprilkj. íji pn srno /»čcií priprave no novo. Obscg irc-nín^ jc	glcdc na sta-
ričine k^ilogarije. saj slatojJÍ rabijo več (rcnifigov na ^ncgu, mInjSj pač nekoliko liianj, vse sckkcijc pa so nkoraj vsak koncc ledna iid snesli, prav/apr^v na ledeniku. Do konca oktobra smo vadili v Ka(5runu, ko pa so odprli veliko blii^e smuílsóc v Moellallu, smo se prej^cIiU ija. Na torej v nesrciji v Ka» pumu iiisnio bili zrnvcn,"
Ko M ko smuCHrjev trenira v lujini inkako Atso(Hv|j»(c<)rv(V
Sl\7l?
da piùrije siroske Ireneijcv în prcvoia.vsc «mialoje na plečih siarsov. Siccr naS klub Slcje okrog 5n člamw. smo pa zelo uspešni. V lanski sezoni smo v V7hr>dn i regiji v skupnem seštevku vseh uspehjv /a mariborskim Branikom owojili drugo mesio. v Sliweiîiji pu smo bili med f>0 klubi .vijajni 5eslL
Na treninge vi uji no ixlhajajo dani štirih Marostnib selekeij. V mladinski je najboljša Ana Drev. ki sc jc na p^>dlai:i odličnih JoseřJcov na Ireningili že prebila izCv Brepre/onlana>.
lega imamo zelo mi^Cne inJajse bi siarejèc <Jcêke in itckli-ce. nekaj iiianjjo cieibanov, ki pa uicli pridno vadijo in veliko obetajo. Omenili moram §e Spelo Osicrc. kijcfe laninasto p;ila 7a reprezonianeo v svoji katejioriji- veliko pa pričakuje* mo ludi od ionia^a Stwiča, ki bo w U> sc/ono ciciban, naslov držav negii prvaka v veleli a k>
mu paje osvojil žev minuli.'
Knko Im) letos & sniucÍKCeni v Saleku, bo prcrtv.seni iidvisno ÍKI sjïeRU?
"Maîij kxi snežnih padavin, kot itd temperatur/raka. lemelji-lo mo namreč obnovili snežni
Jože Sitovsek
lop. kije bil dalj čajana Golieh, s pomočjo Premogovnika pa smo iu<pos*'>í>ilí tudi liai pivi lop, sicer iiar /c 2fi ku Čakamo to-rej le na tcniperalure po^l minus 3 siopmfe in najmanj v tednu dnib*^ smučišče ZiLsneženo. Nía-ho doslop do smučisčn, >.aj je lastnica spodnjega dela postavila določene pogoje. /Aímlji^Če boixIkupila^'ïbCina. mi palx)mo dostop uredili z druge yjani Pake in ^ tako ÍA)gnf!ispt>rncmu prostoru,
Seveda pa sc posebej trudimo. da bi čim bolj« pcïgoje za-goiswili na domačem smučišču, to je na GoIleh. Zmwimi Ulil-niki in OhUilimi klubi «;mo že uskladili urnike irejiingiw. Ni> vosi je, da bomo ob koncih tcd-ua. koje na Golteh tudi veliko ostalih smučarjev in obiskovalcev, začeli treninge že lîh 7.00, kar seje dobrool5ne.sU>na Riv gli. pil v Mariboru in drugod.
{\>/:dbili ne zrněni ludina alpsko i<oli\ ki jo vodi Miran Ravter. zarjo pa bomo ptîskrbeli tudi v Saleku, kije Jiajbližje. Za to smučišče jc veliko zanimanja zUsti med tistimi, ki 60 dopoldne Anposleni, /nio bomo pcv skrbeli ludi zj nočnoMintka"
Kako pil "stoji" vas smučarski <h>m naGoKcIi?
Ta fiam ravn<^ ni v ponos. Delo jmo Ziisiavili pred dvanajsii-mi leti in bili prepričanih da ga bomo dogradili v petih letih. Vsekakor vti^^i na i«xjdnem me-^tu, saj med dr>igim omogoča meritve tekem neposredno iz doTïîa kar iri pn^ge. Dovlej smo uspeli urediti Ic klelnc prostore, ostalo je le vedno pre-pusčemi materi naravi. Seveda lastnik RTC Ooltc zahteva, da donj liiedimo ali ga pr^xJamo. Pr^xlal i ga ne bomo v nobenem prinienu saj ^á zelo pi'>lrcbiije-mo >uiHhranjcvaiije tipreme, iz-vetiho tekem in tudi bivanje med treningi. Akcija je žc stekla, prav sedaj izbiramo najbdj ugodnega i^cvajalca. denar pa bomo tîiorali zagotoviti do mladi, ko bomo morah začeti z deli, R^močje že zagotiwil Pte-nKigovnik. pričakujemo pa jo Uidi od ostalih,"
Smučarski sejem
Mi.<<l pomembnejše dejavnosti kluba sodi tudi vssikoletní .smiiciirski scjcnt?
"Pripr.ivimo ga vsak november. Tiikojebilo ludi letos, vendar nam vivmc ni bilo naklonjeno, saj je wie dni de/evalo. Zato ga bomo v »soboto ii\ nedeljo. 16. in 17. deecmbra, ponovili, /iiiiiud tîiki bo&t tako imeli no-VII priložn<^st, da prodajo ali kupijo ntivti ai i rabljeno smučarsko opremo. Sejem v Rdeči dvorani bo odprt v sobolo iiï nedeljo od 9,00 do 18,lU"
■ V05
Podkraj pri Veienju
Mozirjanom dva rekorda
v siilHito in nedeljo je bil v f^istojiii aicnln^rodni turnir v disciptuu 'indor" na 18 nt Nn umiiqu jo na* stopik> 192 tekmovalcev iz Ifnl^t. Hrv^^ikein Slovenije. 7Jii»va pa so bili iKlIični prvtlsiavniki monrske-(*•! lokostrelskega klub».
Meti veterani je Dušan Periiač s f^ krogi dosegel najboljši rezultat luntii^a in obenem za 5 krofov iz-l*^Ijsal dr?jvni rekord: Janez Plekojc bils.M2 kr(v gipetL Pričlanilijc s5S7krtigizmagiiI Štefan 0,5c|5, pri najmlajših pa jc bil najboljši Aleksander Owp. ki je s 565 krogi postavil državni rekiïrd, drugi paje bil Primi-^ž Perhač	■
Kros atletske sole
Vvtcnjski atletski klub je i/vetlcl knm »etekcij hi at* ictskť sole« M je organizinm^i pod okri(jcin .^K Velenje. Sekkcije >'<Kiy<» trcneiji Mra/. IkSnlnmoii.T. Sahinion. Molniit l^ipelrov in Ko/iir, \k|juce(H pu so učenci z osnovnih šoi Lívivlu, MihePint«irj:iTii-Ivd», Anton;i ,AŠkL're;i, Safek. (îoiica. Gu.stuva Sili* ha, KnU(i>' Ix'tof\j& (iori\j! (^hkI, Kitrhi De>(i»'nikji IC\juhii. Smnrlnoob l*Hki in iojče c»1> Simnji ter dijake itiinn;i/ijc i» CSS Velenje,
Sodelujejo uccnei od pivcga razjeda osnovnih loi m dijaki srednjih iol Kor^^je bil organiziran znamenom. da tiobijo tudi mlajSe selekcije možnost tekmiv vanja in predvsem ziuadi spsxlbudezj nadaînje delo, tokrat pa jc na.«lopiîo 83 tekmovalcev.
Rezultati; 1. - 2 razred, deklice: L Anja Molnai, Z Helena Plazi. Mihaela Štiglie; dečki; I. BortU Lampret.2. Crmifi Nczlč, 3. R<^iBrglcz;3--4. raz-retL deklice: 1. Tadej;« Mejiih. 2. Lucija Ariič. Tina (tol|iif: dcčkit t. David Kraljic. 2. lomo Murko vjč. 3, Žiga Lesjak; 5. - 6. razred, deklice: Kaja Rudnik. 2, Sabina Alihodžic, InesMolnar; dečki:
1.	Nejc Lipník. 2. Malej Zupane, 3. Adnan Pijukiv vjč; 7. - ft. razred, deklice: I, Vcfna <îlin«k. 2. 'là-dejaKolar,3,ÍGenja Pompe; dečki: 1. Miha RolMiik,
2.	hr/c Dobersck. 3. Ado Ahmctovič; mladinke: I. Jožica Hozjan, 2. Lidija Tamie. 3. Ajîja Rak. mladin-
ci in člani: 1. Peter Poles, 2. Domen Ptíer, 3. Igor CVikî.
■
Cicibani prvi v DobovI
v tinalu dvl>^ln^kť5a prvvnstvn v malem niigome-tu v I)ol>nvi zn ckilnnc .«o nastopile štiri V .«ikti-pini A so igralci liKÏ. dosv^N naslednje 'mâe: ICRA -r^»snvjol :0, ER\-Zíilťc0:3 i» ER.\-Š«n^nr2 : 0; vrstni red: 1. ER\ 6, 2. Žalw 5.3. Posas je 2.4. .Šenčur 2.
l/idi v skupini B: ERA - Porabje I : Z ERA -Žalec 3:2, ERA - Šentjur 3:0: vrstni red: 1. Pos.av-je 9. 2. ERA 6, 3, Šentjur 1. 4. Žalec 0.
Viej skupini je bil rwjholj s i strelce Kuscjbaii I/ ERE, trt>e ekipi ERE pa Sla se uvrstili v pt'jlfina-Ic slovenskega prvcnsiv;i v malem no^nnetu, te tekme pa Ixxki odigrali januarja.
■ J.G.
SC Velenje med vodilnimi
v letoiinji Š4»hki kosaríuirski ligi &04»Mnoviio^oki in dijaki tKlig* nili 7x* sedmi krog. V vxluxlni li-srednješolcev so ii^ralci iiC Velenje brez poray>i mod vodilnimi. v i»srio\'no»<il.ski lifii na ccy-skcm ptHiroCju pa lanska pnaki-njn šolske lige OŠ Livada Uďadi menjave gcncracije nc igra po prtč}ikL>vai\jih,
V 7. krogu je Livada premagala OX Ivana Skvarče iz Zagotja z fi2 : 42, dijaki SC Velenje pa so tekmo $ trbi^vcljsko gimnazijo preložili.
V nedeljo 15. novoletni tek
Koje pred petniijslinii k-ll sedem tekačev tekaške sekcije (îorenje <Hltekli» svoj prvi m»v(»lelni tek od Vele* nju do Topoi^ice v nemo* vremenskih rst/menih, saj Je lilo kol i/ škafa, de/ p^t se Je mešal s	v
močnem vetru, nih^e ni pomislil, da se ho novoletni tek tako ^akoreninil med ljubi-teljskimi tekači in ttidi ml-ličnimi silovenskimi atleti.
Mnogi so pretekli številne kilometre ne samo na ntwo-letnih tekih (»orenja. zmipak
tudi na.^tevilnih po Sloveniji in na svetovnih maratonih, /ato SC zeli MTS (jorcnjc vîu:!m ickaCem, ki bodo prišli letos na novoletiii tek, /a-hvulili /a dolijokino sodelovanje in zaupanje.
Lelos bo tekaška prirodi-tevv nedeljo, 17. Ueeembra, na go/dni poti v Podkraju pri Velenju. Začetek tekmovanj ho oh 11.00, prireditelji pa so pripravili teke za dvajset starostnih skupin, na progah od 4(^0 do 7600 metrov, Najbolji>im bodo po-
delili zlaie» srebrne in bronaste kolajne, nagradili najmlajše in najstarejše uUe-lei^cnee, najštevilnejšo družino, poskrbeli bodo za tople ndpitke in prigrizek pri MeDonalUsu in î^rebali zanimive nagrade. Po tradiciji bo najboljši ickač na 7600 melrov prejel športno uro. najboljša tgkaciea na 3800 metrov dolgi progi pa zlati pr.stan. Prijave bodo sprejemali SC uro pred začetkom leknuwanja.
MNJ.
Mikrovalovna paélca QOR£KJE M 63M20 W
•moC:620W
•	prostornina: 20 (itrgv
- $ nasiïvitwnlh stopenj
•	{as^EjtvQ Ceovno stikalo
s signAiom u kom kutiifiji/ 60 tninjt
•	vrtljv podstavsh 29 cm
•	fKMnid osvHitiv
Cvrtnlk MOULINEX T-42
•	paml flttsr v pokrovu
•	prttrdijlvvanicstni rofia)
- tennostsl s posebr o sopr^o 2â zamnnfipa
•	dvojno tnllj^jv nmanle stsrM
•	pfestsrnlw 2,51 -moC:2000W	^^
iariM pMàm GORENJE KR 1800
-•nofe 1800 W
•	dhostavna uporaM
- a iiliro pit9n)è: po^rsvan^ z dvjgnjem zgornjo ploSCo
•	z odprtima o^o^nu
•	Kísts^jřvi ploSii
•	termostat : lu^
7
i (DinoesiT
tuilM 9tK>J >rr WGD123« Tm
otvalav «nlrtfu^:
otrjmin. kolifilns polnjenla; S kg kollâna potn)6nja a suSenje: 2,6 kg 18 programov oranja 2 programa suS«nj2 konMnzadjsU su&Uec TuS'sUtom pranji l2Ďlra tdtripráun In Cass suSenja MWCtMZLEn
S Kartico Kovinotehna, za gotovino, do 5 % popustal


ze^zoešíúóo-tháúii
J^oamrnooo-íetí^ J^meu^mčřioriů^tío^^ otâtie^oifaâ»
o'/iai^jkroi^faùie^ nemogoče je mogoče
kovinOtehna
v Prodajni centerv Nakupovalnem centru v Vetenju
• M}
^f^ HOisnsA
/Bg/
življenje je lahko lepše!
MODMmlAOfn rHMMOIMM MHOMI
Ze zci 4.024 J 78 /il
4 kole/Al pofOA« Sekiro UBI Mfofo, teuoóiHi vf^te. MimoWko Aopfcm + DMUiO 4X KimA« ^iirn« x IIUI pldli>M In otni. zoMt^i^
Mies/efe47if Solee I«
Msoi/uittie
8 eotlijhom £9 dio*«h«
Ribiška družina Mozirje
Nova ribogojnica,
v ■ ■
dom
Haní mo/.irskv rimske dru/Jnť mi iHos veliko posloríli. v.sjg tu*
kli	prihorir\)í niiCrtl, Kmulu horiii xMuiili nsihtiilii) v rl*
hii;i<ijnkn na Prlhovi, kjcr ka /-clo ftohh p<»£ojl /a gujítcv Hv(<ilih>* nik Hhjíh vrst. Kihívi mtmn.*^ vsHk«> 1v(u m nakiipnihidíc ptirsihijo <id per 4li> serlťm milijonov Muijev, la	pu IkmIo i Listními ^tt-
jciijcm bistveno /nl/iili In denar ponibllí í^m dru}*c« lurtí /cl«* p<i( trhne namene.
lidiuiíx^ je v ospredju vložek v Uogracliícv i jbiškcgii duma oh rilv iiiku v Mí>zjr'ikcm goju. Dom bodo prccej ra/^irili m pí«skrbt.|j lu* di za tíjcgovn okolico. Starci iix doirajaiio koío ob tlomti Ix'ido odstranili iti /gradllt n(i\ gospodarski objekt.
Med dvcnia jc»»vonia iia SitvinjiubMozirvkcni goju bu pt?<Iej iro» fcjni rtívir, kol mu ribici praviji>. Vanj hixto vla^li trofejne primci-kc rib /a {Hilreb« luri^iincga ribolova, od Ccwr si veliko obetajo. /ii dnevne ribi i C bodo pripravili nove in bolj pregledne ribolovne kjrle. / veliko koriMnimi (HKla tki /a rlbiî^e in obiskovatee od dru* g^KLNwosijeiuili.důKxIoril^oKw na^leiínje leto/«Celiac Í5. apri-Iď. vNak ribi^ yn bi> lahko ujel tri rlbe, ixl legu Ic encga lipana, ki je /aSíilen. Savinja je namreí/imvdi ra/li<ínih v/Tokov vsako Iclo "řev* r>ej?a." tncli Taradi korinoi'aiHsv. ki pTv^rroíajií ril^i<?ein niilijoiwke škodíc, na píKlIa^ novih predpi.'%*'íV pa ribiči upaj<i, ^In « ho njihovo "pu* slovenje" /lagonui »mirilo, lb seveda ni^o v^i njihovi miCrti. bodo oh lení f)on<larjeno ski b^îli /.a Cisiejso Savinjo in njene pritoke, trenutiio t>a je v "ospredju" k>vna sulcii.
■ /P
Za Beričnikovima ostajajo luknje v Savinji
Mii^iiska ríblÁkii drugimi Je s 1. dminbrom %Klprla'' k»v na sul* in. vsakoletno poslu*>t]iH> m stristnc ribiće in njiltov txij lu kar nuj* lepMT tnit^o. Nil vaN» ivijhoy srvînega In sprvtne^a ribiću 'ôtku' letos 10 ««ulťvv, ki si horto 'mlrhihi»iH" iťle If. ft'hruaijn. (îtede un /umetno (neKrcj^u. knk<»r/ji knj^u pa^. ho nv>;Lmih vub /a .Kulce konec H prej. Že prv'crtnl Ma bila ncpre>idnn dva suint l^rvIJemcrM 91 cen(lmeirr»v jeieliC:)l S kilo^^niinov, dru^i pujebili^c /Jijetnejši-113 cm in I JJOku. l'riteni ni iKl%cc|>ortatek.d:i mora hiti pnihsc* dem ulov^L'iiih sulm dnljsih «mI Kn mi. ^lldtul iru^ P^ tind 90.
/daj pa k Ictosi^cniu najdaljemu, doslej seveda. Pi avvaprax'znana /^ioilbit /odnje desetletje in nekaj vcO. Luknja pri "/gornji kasti" v rre.«eki jespci liericnikova.saj si IJorć in Terene, torej oče in sin.dtv-slej Judi učitelj in (i^elo) nadobtidni uêenec kiiv pokiosto nazdravlja* ta, pri Čemer (ne)piivoi5íljívih kolegov iz ribiške dniiOine nikaktv ne n>anjka. Tokrat sla bila s^îel skupaj obvtKli.in /godilo «eje. kar seje. Sinu Ferenců je prijel čctrit iti Jo:>lej največji le|w>lee d«v5lej.le cetî-tiinetcr italj^i ixl prej največjega. In ^ nenavadno naključje. Če je tisto "ribi 5k<i." je krivsjavljenee."Mato pred tem vem /k>mil rÍhi5ko jrd-lia) in seveda kupil nmo. Naključje pa jev leni, da sem/novo pa]ia> 'Vrgel" prvič • ín suleeje takoj ziigraHI." pravi Ferenc. Prvi met. pivi prijem, lorej • [iwei na tn)fejo: kupite si now palice. Učenec pa učitelja v očetovi pixlohiie nídf»hliel. «ojjc rekordni Oorčcvsulc metil celih 127 cm in lelital 20.5 kiJourama.
■ /P
Ferenc !n BorČ BeriČnik z novo trofejo (nad njima fe
biesk r&kordnega sulca)
"Slaba ura" in njenih deset let
Nejc /jipifrtnik, sk)venski nlpinisl.je /aplssil: 'Kdor IŠčcviy« lm os* tni pn</en. ki>çu Ih» doscjiiel. Kd^triiajdc pot. bo d U veri iio nosil v se* bi."
Bilo je pred disetinii leti. ko seje skupina učiteljev / OŠ Milie Pin* tarja'lbic<la 1er nekaj njihovdi svojcev p^jdala na Krn, Uil je pi ijeten izlet, ki pa se je končal s pravim dc^v^ nim krilom. Nihče verjetno ni sitiiil.dabomo skupaj dese I let in v temCusu preluKlili veliko plaiiliisiccga svxîta ;ia skoraj tridesetih i/Ielik PoimciK»/ali « "sla* ba ui a.^a to je Žcdntgji zgodba. Hodili smo v s<'jncu. de/j», snegu in vvti ajali. Na>li smo pol v gore in mnoge poti lu vrhove in planine.
Lepoto gora smi> prenesli v ili^llno. bù] planinstvo ohranja moči, zadr/uje srečo mladosti inje likraii /aklavl vediiíi spoiniiuw. Lepo je ^cčt> deliti s prijatelji, ko se /aJovoljnih i>bra.?ov vračam-.! s hrilvw in se natoše v(;čkrrtt spominjamo prelu'^jenih poli. N;u'ava čkiveka bo* gali.zaioscmprej'ričiitia. da jeiK)t. kismo jona^li.prav.i ter vodi le naprej k nwim doživetjem.
Dei^et skupnih let smo pr«'>s)avili na I lomu, kjer kar ni zmanjkalo pi ipovedi o doživetjih in lepe ^>csmi. ki je vedno nas sopotnik. Kar ^mc doživeli, nam ne more ukroti nobena moč na svetu, smo zapi* soli v biltenu, ki Rino ga izdali ob jubileju. Na koncu smo si /a/eleli srečno v comh tudi v oovcm desetletju.
■ Magda ŽSst
Dva od dobitnikov najvišjega priznanja • svečane iistine PZ Sfovenije za teto 2000: 90 -letni Bogomir Supin iz Lui ob Savinji in junak najvišje gore sveta Davorin
Karničar
Grad Vrbovec Nazarje
Siavfe siovensicili pianincev
Nji7JírJe in ^rad Vrbovec .sta l>iln prej.sivo s(ilMit<» v ;Kn^metiJu slovenskih planincev. NajpriJ je hiln v prostorih na/.urskc občitte seja upravnega otllHira PZS, nato pa so v ^r^jskih pros* toríh podeliti k*lo$r\jii prÍ7,nHr\ja /<i dulj^olvCnu delo v planinski iii^miz.'Kiji in tA vrhunske dt^seÂke. N^visje liri/n^it^e • svečano listino PZ.S • stil med nstulimi prejela lucit i)H>nrin Karnii^r i/Jeinen di>se^x'k na Everestu, med jtibilanii pn Ro^imir Su* pin i/ (ojč i>b Savii^i oh svoji 90 • tetnid.
rXislej.se na tej .slovcsnostiSe »izbralo loliko planincev Iz vse Slovenije, /hrane pa je nagtwi'iril predsednik P/S Andrej Brvar. po/Uravil jili je liidi iiazarski ž\ipan Ivan Pumat, vsi pa .so / občiKlovjjijeni spremljali iKlličett kulturni spored- Sklepna po-pt>siiicvjc bila seveda prilika zasproSčeno, prijateljsko - phuiin-sko kramljanje.
PrcdscJiilkPlaninske/v«c Slovenije Aiodrej Brvarje zzmio-vtiljsivom povedal:
''N,asa /veza je nekaj časa svoja najvišja vsakoletna priznanja podeljevala v Ljubljani, Po pravid rečeno sii bile te pv^deliive b<">lj "kvniionie." /ato smo se 4XÍU>čili, Ja podelitve prenesemo iz>vn Ljubljane, v trdna jedra slovenske planinske organizacije. Zavoljo tegn je letos priSla na vrsto tudi Savinjska dolinu, kjer inia-tiKi sloveii.ski pkminci najba^lj Itdno jedni znajšlevilčnejšini nied-drastvenini odborom in planinskim iírročiknn. ki je enako izročilu slovenske planinske organizacije. V Nazarjah izredno uspesno deluje tudi mlado planinsko dr\u»tvo. tu pa je tudi lep ^ad Vrlwee. saj .se zadiija leta/biramov^radovili. kar stan gospe. to jenaSa planinska organizacija, tutli priliče. Vse te slovesnosti, tokratna w pi^l>ej,so izjemno prlsrCne in ostanejov.seni, posebej Se naj^rajeneein. v/ares lepem sp^nninu."
■ jp
'Lahko smo ponosni na naše deio fn vrhunske posameznike.' je prepričan Andrej Brvar
Predsednik PZS Andrej Brvar:
"Nad svetovnim alpinističnim vrhom"
Sk>vensk}i pluninsk^i t>rpiniz:t-iiiy.t se v iztekajočem sv letu |m»-nasn i vsu} tivema pomeitihni-ma dnsc/komn. ki bosta ključno vplivniii na ixjetx» Imdoče deío-var^e. Prva pomi^nlinu zíkIcVí)je prihli^evai\je Planinske /vcu' Shivcnyeoslalim velikim evrofv skitn plnninskim 7>'c7am iti ttsfa-novain. luitcrih članicu je. "N^O-prej so slovenski prosCovol,jni planinski voclmki dobili licenco mcdnnrodtte pinninske or^nni-TÁicye VIA.
Za n;i.sje posebej pi^membno, da bodo vsi naâi člani s planinskih iz.ka/nico lahko prîhtxlnje lelo kori.stiii popusl vv&'h planinskih postojankah po Evropi, teh pa je kar Í8(HJ. Stalnica lega in Jiekaj minulih let je tiidi tlejstvc^ da Ui»peŠ3io pridolvivamt) dc nanio pon^oč za ekoU^ko sanae ijo naSih plnninskih [lostojank i/ progtaniiiv Cv^op^J^e skupnosti. Malo majij veselo dejstvo je, daje evropskefHiniočiveč. kiit je že nekaj (el nazaj dobimo od slovenske države. Skratka, slovcnskii plaiiin-jJca /veza s lem potijujc.da ni samo formalni član mednarodnih uslaiKW, ampak se enakopravnih vklaplja v mcdiiar«xlno planin-skt> dogajanje." je zadovoljen pretlsednik PZS Andrej Brvar,
P<i to ni pfedsednikovoetlinoziidovoljstvo. Kljub vsemu "ptička* iijti" zadnjih dni in tedimv je Atidrej Brvar |>on<"isen na vrhxinske dosežke slovcnsk til alpinistov v evropskih iti svetwnih gorah, piv sehcj v Himalaji. " Let^^ssnx) Skivenci sklenili velik alpiitisiiCen pro jckl- Mineva iiainrcć M) lei od prisiopn na 'Irisul. 2f? Ici prve asvojilve Everesla in pet let ixi zadjijejKi osvt^jcnega osenili-»"H^aka. C/eneracija pred štirimi desetletji si je s Trisuloiii zadala nalogo, da ujame svcKWii alpinistični vrh. Tega zahtevnega eilja slovenski alpinisti itist> le daseidi. celo presegli ga. Danes namreč enakovretino krojijo svetovni alpinistični vth. Med drugijii smo zJe/Ji vse osemiisočake, in lo pt^ iA'imiii slovenskih smereh. VelikpK'^jekt jelt>rejk«mčan.oblem pasem prepričan,dab<intv va guueiaeija niiSla in uresničila novo izzive, s čeme; bo ptHrdila in ceUi presegla d«x^žkc .svojih pred híxl!^ (kov. V,sekakor nam div brokažc.karpotrjujetazJastiDaulaglutiinOveresj. Poleg znanja, k^gistike in	ki ga premore tiasa planinska org^mizacija, ima*
m<i torej tmli i/jenine p<xsíinie/níki. kar ojnogtva vrhunske doscii:e, kijiin prisluhne vsa sveii^pvno planinska in alpinistična javncisl.' pravi Andrej Brvar.
mjp
Plavalno (ne)znanje
(3)
Vrste vodnih aktivnosti primernih za rekreacijo
Naučiti se plav;iti je investicija za posanvznika in družlx) ter je |x>memhna za vse řívyenjc, P«) razširjenosti plavanja v poř4;i-mezni dT?.avi lahko pitï^ijamo njeno .^xirino raven. Veliko 5e moramo na redili na sistemu, ki 1x1 vkljneeval razncAT^tnc utne ^lejavni>sti, s;y Ic-le veliko prispevajo k motivaciji za učenje in izvajanju pkivalníh <lcjnvncRli,
Priimnjkujenam/kisii organiziranih piugramov različnih vckI-nih aktivnosti za izboljšanje zdravju. predvNom za otroke po de^item letu starosti in v^e d« |vi/ne jeleni, Ti programi naj bi potekali pod nadzorom iz-kii^nJi učiteljev pljminja. Alternativne ^Icýavnosii v vixii fo: vod-ui jogging, vtxlni fitnes>. gimnastik;! se niorje. aerobik;« v vodi. plavaj na gimi »stika, plavanje s plavutmi, podvo^lni hokej. sinhi oiîo plavanje in di \ige. Za večino na\'edenih aktivnosli je značilno, da so relativno p<»-ecni in da so piimemc /a v.';c starostne kategoiije. Primerne souidizaljudizla^iimi (v^xl-l)nnii,zrevm;itíznxmz dihalnimi ie>a\anii (asmatike), artritisom. s težavami s hrbtenico, multiplosklemzo,/a ljudi spre-komernci telesno te/o. /ariidi svojih znacilm»li (v/g55n.tk>plo-ia)voda namreč drugače vpliva na organizem kot suho okolje.
Ciibiinja so povečini sproWuji»ča in /alvivna.
1.	RiKREATIVKA VADBA iPOKÏHiatk PUVANJA
Piiaienia je za s*»« starostne kategorije. VbdI-a tiaj l>i načrto vana in redna. Lahko jo izvajamo sami»4ojnoali wkiipini. laij* bolje z vodnikom, lahko tudi brc/ njegii. Vsekak^jr od začetka vadimo in i/l>iíjiiu)emo teli-nika plavanja. To pa najltiže počnem«» s ptmi<')Čio vodnika. Vsaka rekreutK'na vadba mora vselrsvati i"»hrcmcnjtev, ki jo lahko natančno nači lujemo. Plavamo tn vadimo lahko strahu pred po.5k<xlbami. saj praktično nc more priti do preobremenitev.
2.V0DNrJ0CGING
Primeren je za vse starostne kategorije. Možno je natančno Lkizirati i >hrenieTiltev vadix:. trajanje ol^remenitve je lahko kraj^ k( «t lui suhem, saj je n;t{x>r /jra^li ]»renwgovaiija upi>r3 voile večji. Vendar pri teku zaradi gilKinja po v«xll ni obremenjcii skeletni aparat, mišične koti-trakcijesopi.ičasnejk^kot na suhem. zaLo ludi nc nioie priti do pogodb. \^dečije laliko neplavalec.
3.V0DNI	HTNESS
Primeren je m vse stari«tne kiUegoi ije. l^wega ziilxivne igre v vixii, iTiztezne vaje. va^lbo za nujč. s{irosil|ue vaje. Preobremenitev organizma ni nioguč;i, ^aj vadba ne deluje negatKaio
na skeletni a|Kirat in mišična kontrakcija ni nikoli balistična, Z^to je piimern:i tudi /n ljudi močneje pfslave. Zaradi spremenjene termoregulacije. ki je posletlica v;Klhc v vodi. je poveča lUt eiieigetskii pí >raK«. Vil-deči je lahkti neplavalec.
4.GIMNASTIKA	ZA SENIDRJE
Vjilba je prilagojen;! slarej^im Ijudent Potek-iti moMvugodni mikroklimi. torej v bazenih s toplo vodu. najbolj primcmii so
/ilravilišča. Ne obremenjuje skele tnega in mišičnega aparata, ugtKim) vpliva na včnt)-^ilni stem, ki ga ne preobremenimo.
5.PIAVALNA	GIMNASTIKA
Ib Sli vaje. ki jih opriwijanio med^mim plavanjem. Vadeči torej numt znati plavati. VadiM je uvod vumemostno plavanje, wndarje |wilagojeiwrekreativ-cem. Omogi'ičasproSčen ulitek gilxinja v skonij bieztežni.«tnem mciliju. VplKa ugoilrn*» jia srčno-žilni sistem.
MEROBIKAVVODI
Pri vixini aexobitó i/kori^nvi nekatere prcdni^sti, ki jih ima gihinje v v<idl pre^l v;ulbi> na suhem: je la^e, voda namreč prev/ame <\o ^^ nase teK\ nianjii je pritisk na sklepe in okostje. Voda jîomeni cxiporgibanju. njena toplota fvndba potěkav bazenih. kjer jevixJa ogreta od do "C) zmanjSa nni/nost poSkodb. i>oleg lega pa ves cas nuisira telo. Vtdba je
sestavljena iz naravnih oblik gi-hanja.kot «o hoja.tck,p<jskoki. kise povežejo v različne kombinacije korakciv. Sledijo jim vaje za razvijanje motoričnih sposo-bnivili(zii gibljivivi.moč.nivm)-težje. kcK)rdinaeijo. hiirosi) in za raztezanje večjih miSiČnih skupin, lako ra/gibiivanje pi> sjK'šujc delovanje srca. pljuč in drugih funkcionalnih sistemov organizma. Tr.ija dovolj dolgo, da pi^/TDČi aeixibne ličinke, Na jniljubljenosi aerobne vatlbe v vodi vpliva ludi to. d;« se jie |>o-timo.
Pri vodnih aefobjiilmj.'6li(|.>o-membna je hitrost ÍAa{a!ija). ki jih ilelamo nb glasbi, je obremenitev dnigitčnii kot na'iiiliem. Intenzivneje v}»l Iva nadiluilní in srčiuv?ilnisi5iem, pri tem pa ne obremenjuje skeletnega d parala. Dt> iHtškixib ne prihaja, saj misičJia kontrakcija ne more bití nikt>h eksplo/ivna. Mrdeči je lahko neplavalec, saj naj v(xLi ^ega nekje od popka do pr^^i. PrinKmaje tudi za močncj.^in starejše, nuu^i /dtavniki jopri-pi>roČajt> pri bole/nih, kot ^o rcvmaiizem. artritis, skleroza, pri visokem pritisku, noscčni-esim. rekonvalescentom. ?^^x)rIni• kom ob piiskodbali ali prch eni-ranosti.
V kratkem b^mo?nekaterimi Nodnimi akti>'nostn>i pričeli tudi v Velenju. Pridružite s«!
■ Katarina Praznik, športni pedagog
HOROSKOP
Oven od21.Xdo21.4.
Veliko skrbi boite imeli, zato ie ne čudile, če se vam bo porušil imunski sislem in sc ne bosie počutili najbolje. Vendar se zan zgoditi, da tokrat samo počitek ne bo dovolj. Čeprav zdravnikov ne marale, tokrat ne bo slabo, če boste šli na kontrolni pregled. Ob tem po ne pozabite, daje veseli december in pridno zbirajte vabila na zabave.
Bik od 22Ado20^.
Družina vas je močno pogrešalo, zato bodo naslednji dnevi pravšnji, doji posvetite čim več časa. Obrestovalo se vam bo na najlepši možni način. V službi še ne bo čislo nič praznično, prej mučno, soj se obelo kar nekaj sprememb. Ampak šele po novem letu, do tokrat po poskušajte delati kar morote, na ostalo po pozabite.
Dvoi<1«i od 215. do 21.6.
Priprave na enega večjih dogodkov v vašem življenju vas bodo po eni strani utrujale, po drugi pa polnile z energijo. Vse bo teklo kot namazano, zalo vas bo začelo že skrbeti, da se bo zalomilo lik pred zdajci, ne skrbite, mesec december je letos vaš mesec in prav vse se bo iztálo, kot si želite.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zadnje čase vse preveč hitile. Ob tem seveda čulite notranji nemir, ki vam lahko, če boste tako nadaljevali, poruši zdravje. Prav nič vam ne bo ušlo. Zavedajte se, da ob hitenju pri delu in doma morda delate preveč, celo listo, kar bi vam sicer pomagali postoriti drugi. Ljubezensko življenje vos bo pričelo upravičeno skr-beli.	_
Uv od 23.7. do 23.8
Iznajdljivi kol ste boste znali premagati ludi najnovejše ovire no poti do vašega skrbno zastavljenega cilja. Pazite le, koga boste no to pol vzeli s seboj. Tokrat so sivari lako občutljive, da bi bilo vredno razmisliti, do izpustite ludi kakšnega zelo dobrega prijatelja, ki zadevi ne bo kos. Ce boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste no pravi poli.
Devica od 24.8. do 23.9.
Znašli se bosle v situaciji, ki si jo najmanj želite. Sploh ne boste vedeli, ali sle ob nepričakovani novici srečni ali ne, saj bo za sobo potegnilo plaz vprašanj in na dvoje razdeljene domače. Eni bodo zelo za, drugi zelo proti. Na vos po bo, da se boste odločili, kako naprej. Tokrat vam pri odločitvi ne bo mogle pomogoti prav nihče, ne zo-vmile povabila na zabavo ob koncu tega tedna.
Tehtnica od 24.9. do 2X10.
Delo bosle imeli vsak dan več, a boste, začudo, vse skupaj pre-nošali z obilico dobre volje. Tudi energije boste imeli toliko, do vos bo kar čudilo, kjejo jemljete. Pazite le, do ne boste v mesecu pričakovanj in obdarovanj poslabšali odnosov s sodelavci. Doma bodite previdni, partner bo zelo občutljiv. Zdravje vam bo spet malo nagajalo, a hujšega ne bo, čeprav vas bodo obhajole črne
misli.
Škoipiion od 24.10. do 22.11.
irmasli boste in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo nojbolje obrestovalo. starejši sorodnik bo namreč tokrol imel prav, čeprav se boste z njim krepko sprli, v prepričanju, da vam trosi prazne nasvete. Zadeve bodo že kmalu bolj jasne, potem pa boste imeli le še malo časa, da jih poslovite no svoje meslo. Cos je, do razmislile o darilu za nekoga, ki vam močno buri domišljijo.
Strelec od 23.11. do 22.12.
V pričakovanju prazničnih dni in daril, kijih bo letos več kot ponavadi, se bosle prav zabavali. Veliko časa boste posvečali partnerju, kar mu bo silno všeč. Nepričakovano boste dobili ludi denar, no katerega sle sicer računali, o še ne loko hitro. To vam bo še olajšalo pot do velikega cilja, ki vse bolj postaja resničnost Pazite, kaj jeste, saj bo želodec spet občutljiv.
Kozorog od 2X12. do 20.1.
Ko težav pravzaprav nimate, jih poiščete sami. Preveč pesimistični sle zadnje čase, kar gre vsok dan bolj na živce vašim domačim. Poskusite se vživeli v njihovo kožo in malo bolj premislite, preden udarite zjezikom. Pred vami je nekaj odličnih zabav, na katerih boste sklenili tudi nova poznanstva. Morda se bo iz katerega razvilo še kaj več.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želeli si boste, da bi v rokah imeli čarobno paličico, s katero bi "odpihnili" vse nakopičene ležove. Po žal ne bo šlo tako lahko, saj so čudeži, ki bi jih res potrebovali, le redki. Če boste zmogli, se lotite manjših ležovic. Če jih boste uspeli odpraviti, boste dobili voljo, da se lotite večjih. In to je edina pravo pol
Ribi od 20.2. do20.X
Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorodniki. Tokrat ne bo mogoče, da bi stvar samo opozovoli, ampak se bosle prisiljeni braniti. Zadeva ne bo lahka, zalo bodite pazljivi. Sploh, ker se bosle znašli med dvema ognjema. Povabilo na neko zabavo bo sicer prišlo pozno, a bo bolje, da ga ne zavrnete. Sploh, ker bo povezano z vašim delom in kariero.
mtk^
3
i
hAtvrao/et^
NATAŠA DOLEJŠU.p.
Goriška 46 3320Ve\en}6 telefon: 041/269-707
V času božiča oživi stara kultura J kije skrivnostna tako odraslim, kot mladini.
Katere materiale uporabljamo za pričaranje božičnega in novoletnega časa, ste že spoznali v prejšnjih člankih. Danes bi vas želela seznaniti s simboliko ie teh.
1.	SVEČE
Sveče širijo pri gorenju svetlobo in toploto. Predstavljajo sonce, od katerega je odvisno naše življenje.
Pri kristjanih simbolizira sveča tudi zvezdo, ki je svetim trem kraljem povedala kje seje rodil Kristus.
Rdeče sveče ponazarjajo življenjsko moč, rumene in tiste v barvi medu pa luč in pričakovanje.
Druge barve sveč je potrebno preudarno izbrati, da ustvarimo primerno razpoloženje.
2.	ZIMZELENE RASTIINE
Zimzelene rastline kot so pušpan (Buxus sempervi-rens), tisa (Taxus baccata), bela omela (Viscum album), bodika (Ilex aguifolium) in brin (Juniperus communis) pomagajo zaščititi hišo pred zlobnimi silami. X ŠIBE
Veje brez listov ali šibe po šegi simbolizirajo plodnost.
Ponazarjajo tudi upanje na ozelenitev in rast.
4. SADJE, PECIVO, SLADKARIJE
Sadje, pecivo in sladkarije so po starih šegah tako zahvala za dobra dela, kot sredstvo za odganjanje hudiča. Semena v sadju so simbol življenja in obnavljanja.
5.	ZVEZDE IN ANGELI Zvezde in angeli so krščanski znak božičnega časa, saj so napovedali Kristusovo rojstvo v Betlehemu.
6.	CVETOČE ŠIBE iN ŽITO
S cvetočimi šibami (veje forzitije, češnje, kutine...) in nakaljeno pšenico vnesemo v božične dekoracije simbol življenjske sile in sreče. Poleg tega ponazarjajo tudi pričakovanje čudeža.
■ Nataša Dolejši, dipl. ing. agronomije
KC Ivana Napotnika Velenje
VEČER Z DR. JOŽETOM KRAŠOVCEM
Drevi, ob 19.00, bo v Knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem se bo predstavil akademik, dr. Jože Krašovec.
Jože Krašovec se je rodil leta 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Doktoriral je na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, na Sorboni in na Katoliškem inštitutu v Parizu. Njegov prevod vSvetega pisma je pri Svetovni biblični zvezi priznan kot eden najboljših na svetu.
Pogovor z gostom bo vodila Marijana Novak. Sodelovala bo tudi skupina za duhovno glasbo "Dominik" iz Žalca. Vstopnine ne bo!
Gledališče: TROJKA, TROJKICA
v ponedeljek, 18. decembra, ob 17.00 za Beli gledališki abonma in ob 20.00 za Rumeni gledališki abonma, bo v Domu kulture Velenje gostovalo gledališče "Dva obraza" iz Celja s komedijo Alfonsa Kumra: "Trojka, trojkica". Komedijo je režiral Miha Alujevič, igrajo pa: Borut Alujevič, Anica Kumer, Drago Kastelic, Niko Krajne Kus, Alenka Tetičkovič, Bojan Umek in Anica Milanovič.
Avtor se v tej komediji dotakne socialnih problemov, kar se v slovenskem komediografskem snovanju redkeje dogaja. Predstava je razgibana, zabavna in duhovita.
Srečanje z vinom, ujetim v steliienico
v Erini blagovnici Standard vsake toliko Časa presenetijo kupce z različnimi akcijami. Prejšnjo soboto so za mimoidoče pripravili strokovno predavanje z naslovom "kultura pitja," kije, kot kaže posnetek, zbudilo precej pozornosti.
■ Foto: vos
Srečno sladko Novo leto 2001 !
DAMJAN JUST/NEK
1 SLADKORNMOTICEj
5 min pred polnočjo prihajajo zadnja navodila za vse »sladkoraše«: s pravim treningom boste dovolj pripravljeni, da boste srečno in uspešno prebrodili prehod v prvo leto novega tisočletja. Sicer smo se na 2000 že kar navadali, a s seboj smo prinesli tudi nekatere neprimerne navade. Za sladkorno bolezen velja, da tudi na praznovanjih zahteva določene prilagoditve. Na primer alkohol: sam nima preveč kalorij (v običajnih kohčinah) in kot gorivo ne predstavlja nevarosti za naš sladkor. Vendar pozor: poleg škodlivega učinka na trebušno slinavko ob koncentriranih pripravkih (viski brez sode, gin brez limoninega soka itd.) ustavi tvorbo glukoze v jetrih za nekaj ur - sladkor nam tako še celo zniža in ne dvigne. Zato v načelu pijemo pijače (tudi vino) vedno po jedi, ko nam (en) kozarček kori-
sti za prebavo in za pravo razpoloženje brez nevarnosti. Pivo pa je bolj kalorično: ob neki aktivnosti je primeren, v mirovanju pa raje izberemo lahko pivo. če izberemo »navadnega«, ga moramo upoštevati v kalorije, enako kot naravni sadni sok. To seveda ne pomeni, da ga ne smemo popiti kak kozarček, na primer zvečer pred spanjem - a kot protiutež mora biti večerja za enake kalorije zmanjšana.
Načeloma vedno za posebne priložnosti čimmanj zapletajte zadeve: bolj kot sama izbira hrane je pomemben skupen seštevek. Kos potice lahko zaužijete namesto kosa kruha, pa tudi tortica ima manj kalorij kot porcija praženega kro-mirja: torej nikoli ne smemo zaužiti obeh jedi, ampak samo eno. V času praznikov vedno uživajte samo Vaše najljubše jedi:
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
(PO NAS! MER!)
■	»kruhovec« bo jedel le kak kos kruha, nič potice
■	»sladkosned« bo pokusil kakšno sladkarijo, a ne bo jedel kruha
■	»krompirjevec« bo sebi privoščil kakšen krompirček, a bo čisto opustil vsak riž in makarone in kruh, pa tudi tortico bo raje odklonil
Srečo imajo tisti, ki imajo najraje meso: beljakovine imajo približno enako kalorij kot ogljikovi hidrati, a potrebujejo za razgradnjo 6x manj inzulina - če nas ne muči povečana telesna teža nasploh, si jih lahko kar privoščimo (seveda brez kruha).
V času praznovanja je najlažje izbrati lahko hrano: wiskiju dodamo led ali sodo, za predjed izberemo lososa ali morske sadeže, kot glavna jed ribje jedi ali perutnino, veliko zelenjave, za sladico pa sadno kupo ali
sorbet, čimveč jedi pripravite sami: tako boste točno vedeli, s kolikimi kalorijami lahko računate.
Na koncu še to: vsaka poštena prireditev ima prej »generalko«: če imate doma ali pri sosedu možnost meritve krvnega sladkorja, novoletni jedilnik »pretestiraj-te« že prej. Izmerite krvni sladkor pred jedjo in 2 uri po njej - za vsak tak obrok lahko poraste le za 2 mmol / ht.! če bo porast večji, pa morate v novoletni program nujno dodati plesni valček, sprehod skozi razsvetljeno mesto, obhod vseh sosedov
Zaradi sladkorne bolezni praznovanje ne bo ( ne sme biti) nič slabše - le priprave so ( morajo biti) bolj temeljite !
Zdaj pa : 3,2,1: na generalko - in srečno novo leto 2001!
KINO VELENJE-
WjJhjyAjiAM.

MULC
komedija
Rezija; Jon Turteitdub Vioge: Bruce Willis. Speocer Breslin
Dolžina: 104 minute Četrtek, 14.11., ob 17.30 Petek. 15.11., otiŽI.OO $ot>otd. 16.11., 0Ů 17.30 fJedelja. 17.11., ob 20.00 Uspešnemu poslcvne2u, svetovalcu zunanje podobe, arogantnemu in vase zavarovanemu Rus su se življenie postavi na glavo. Ko sreča osemletnega mulca Rust^a, za kater&ga kaj hitro ugotovi, da |e on sam pred već kot trideseti leti. Ali je maii Rusty všeč velikemu Russu in obratno?
TRČENI PROFESOR 2 - Klumpovi
komedija
Režija: Peter Segal
Vloge: Eddie Murpliy Janet
Jackson
Doliina: 106 minut Četrtek. 14.11., ob 20.00 Petek. 16.11., ob23.00 Sobota, 16.11., ob20.00in 22.30
Nedelja, 17.11., ob 17.30 Ponedeljek, 18.11., ob 20.00
Profesor Kiump se bo poročil. V družini so vsi srečni. Njegova zaročenka Denis komaj čaka, da bo postala Klumpova. Vse je
lepo dokler se ni vrnil Buddy Love, drugi laz mirnega profesorja. Da bi se znebil vseti Bud-dyjevih sledi in svojega najhujšega sovražnika na sebi preizlojsl Denisine revolucionarne izsledke o DNK. Toda Buddy Love se bo skušal temu upreti in stv^ Obrnili sebi v prid. Kako? Če vas je navdušil prvi film o trčenem profesorju, vas bo tudi drugI!
KRIK 3
komična grozljivka Režija: Wes Craven Vloge: David Arquette, Neve Campbell, Courteney Cox... Dolžina: 116 minut Pređpremiera ! Torek, 19. 12., ob 20.00 Zadnji del trilogije!
HIMALAJA
drama
Režija: Eric Valil
Vloge: Karma Tensing, Nyan
Lama
Dolžina: 108 minut Pređpremiera ! Sreda, 20.12., ob 20.00 Zakotna vasica Dolpo v Himalaji, na 5000 m nadmorske višine. Stari vodja TInle ne želi prepustiti vodstva karavane mlademu Karmi, ki ga dolži tudi smrti svojega sina. Le ta pa še pred obredom odpelje karavano, ki se jI pridružijo mladi vaSčani. Tinle se zato odloči, da se bo tudi sam še enkrat soočil z ve-
ma/f OGLASI
OPRAVIČILO
DRDFINEK ADDLF iz Janškove-Q3 sela 19 se opravičujem za izrečene besede gospodu Jožetu Lebarju. Zahvaljujem se mu. ker je odstopil od tožbe in je pristal na poravnavo, ŽIVALI
PRODAJA NESNIC, dne 17.12. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon: 02/8761-202. PRAŠ]ČA,100ali130kg, prodam po ugodni ceni. Telefon: 5702-194 (Ivan Udrih). TELIČKO, staro dva meseca, prodam. Telefon: 5865-935. BIKCA, sivca, sedem dni starega, p n} dam. Telefon: 041/259-748.
BIKCA, simentalca. prodam. Telefon; 5893-358. BIKCA, sivca, teS(ega 130 kg, prodam. Telefon: 5893-741, TELIČKO, 60 kg težko, prodam. Telefon: 5893-345. POLOVICO PRAŠIČA, domače reje, 70 kg In kozo prodam. Telefon: 589-35-57. OVCO prodam. Telefon: 5886-261.
TELIČKO. 120 kg težko, prodam, Teiefon; 5882-710. MUDO KRAVO za zakol pro-
dam aii menjam za brejo telico. Telefon: 5892-302.
KUPIM
ZAZIDUlVO PARCELO
večje površine ali HIŠO na samem v okolici Velenja kupim. Telefon: 031/630-975.
STANOVANJE, velikosti 45-60 m2, kupim z gotovino. Telefon: 897-45-91.
SAf^DNAKUDALKO StP do 20
m3 kupim. Telefon: 5688-297, ŽIVINSKO TEHTMICO kupim. Telefon: 5886-261.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO DELAVCA kovinarske stroke (rezkalec). Informacije po telefonu (03)781-80-33.041/675-639. Jakop Min^slav, s.p., Zavrh 10, Dobrna.
PRODAJNA MREŽA Z enoletnim uspešnim razvojem v Sloveniji nudi lionorarno delo. Telefon: 01/500-41-62 (BIO NOVA S K K. d.0,0., Ljubljana, Stegne 25).
POSESTI
BLIZU ATOMSKIH TOPLIC, na
lepi sončni legi, prodamo manjšo
ličastno goro v njunem večnem dvoboju.
Naslednji teden: romantična Komedija DOBRE MRHE.
màté Áwy^k^
OTROŠKA MATINEJA:
Sobota, 16.12., ob 16.00 Nedelja, 17.12., ob 16.00
BOŽIČEK
družinska komedija Dolžina; 97 minut
NasteHnil teden: MIŠEK STUART LITTLE
FILMSKI CIKLUS: NAJBOUŠI v MALI DVORANI
Če se vam je letos zgodilo, da so vam na vse pretege hvalili film, ki pa ste ga po spletu okoliščin zamudili, si jih boste nekaj, najbolje obiskaniti med Ciklusi v malf dvorani, lahko ogledali v decembru. Ponedeljek 18.12. ob 19.00 Torek 19.12. ob 19.00
VSE O MOJI MATERI
komi drama
Rezija: Pedro Almodovar Vloge: Cecilia Roth, Marisa Peredes
Dolžina: 105 minut Oskar za tuje jezični film, Evropski film lanskega leta!
Zadnji tlim ciklusa: BUENA VISTA SOCIAL ClUBI
Cena vstopnic: redne predstave 650SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT.
Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni m-prej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje. Ni rezervacij vstopnici
poslovne prostore: Sivi trg 26, Velerqe. m2 3331)
tBBSSEMB
moHsmM 0.0.0.
1imlsa(eslo\02
S^UUmpefVfSsn^áotm
TsláiD: {i3^7D2-303, ^ Morion lanóva -mobífál:(Ml/376446.
! CVETLIČARNA IRIS IN ^ POGREBNA SLUŽBA TiSlNA
Uroka iMiNidba anožni)««, cvetta, ler^ate.. pep^m itorttn i celsti
plieila Bi fH obr«k9v 24 Dt m tel
TíL: 03 / m M S£, UM: Ml/812 • 369
hišo, primemo za bivanje ali vikend. Telefon: 041/985-739, V VELENJU prodam zazidljivo parcelo. Teiefon: 041/812-848.
VOZILA
COLF CL ÛIESEL. 1.96, prodam. Telefon: 031/263-644. PEUGEOT 306)Cri.8,i.95, prodam, Telefon; 041/776-469 aii 5893-618, popoldan. OPEL KADET 1,3 S, 1,89, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5740-610 ali 041/832-336.
GLASBILA
NOV SYNTHESIZER Casio ugodno prodam. Telefon: 041/670-814. HARMONIKO Melodija. 120-basno. prodam. Telefon: 5866-054.
STAN* OPREMA
KUHINJO. 4x4 m. hladilnik in štedilnik (2+2), prodam. Telefon: 5841-213. MIZO ZA ORODJE initedilnik (2-I-2) prodam. Telefon: 5870-016.
MALO RABLJENO posteljo. 190x90, Z jogijem, prodam. Telefon: 5863-038.
RAZNO
OVE ZIMSKI GUMI, 175/70 R13, rabljeni eno sezono,
uQodno prodam. Telefon 5865-360.
POCENI PROOAM dva dobro ohranjena zimska plalča (velikost 36 in 38) in ob tem podarim krzneno kučmo. Telefon: 5863-697,
SMUČI (150 cm) in pancerje Jt. 39 prodam. Telefon: 5874-830.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR muitikuitivator Muta, z vsemi priključki, ugodno prodam. Telefon; 589-35-37. ZGRABUALt4IKZvezda3lD prodam. Telefon: 5885-339. PRENOSNI MOLZNI STROJ Virovitica, malo rabljen, prodam. Telefon: 5863-376,
It A lil O V L K J il
8 : 897 5005
âîRTÉKJi decembra: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in ve-dezevarije; 9.30 Poročila; Povtóilo Olimpijskega komiteja - žporta za vse; 1000 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kie,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK. 15. decembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7.00 Horoskop; 7.15 PoročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila;15.00Aktualno; 15.30 ftjročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00GiaslKne novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16. decembra: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestneintormacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Potepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; Stn^kovnjak svetuje; 16,30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 19.Q0Masvidenje.
NEDELJA, 17. decembra: g oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infwmacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jozelih; laoo Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 18. decembra: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avlo moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov 1-port; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19.decembro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem ledna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8,50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
franjo Arlič. roj. 1920, Velenje, Aškerčeva C. št. 6; Dominik Gračnar, roj. 1925. Curnovec ŠL 7; Alojz Danijel Mrevlje. roj. 1914, Mozirje, Aškerčeva c. šL
60; Fata Suiikanović, Velenje, roj. 1957. Velenje. Kidričeva C. št, 57; Cecilija Britov šek. roj. 1925, Škalske CirkovcešL 8; Rane Krumpačnik, roj. 1924, Lokovica Št. 55; Marija Anclln, roj. 1926, Velenje. Kidričeva c. Št. 35; Anton (Vlavrič, roj, 1913.
Bočna Št. 45; Stanislav Železník. roj. 1916. (Vlali vrti SL13; Janez Vodišek, roj. 1922. Velenje, Tomšičeva C. ŠL 51,
Upravna enota Žalec
Rudolf Kapelari, star 77 let. Mi gojnice 15/a; Janez Podbornik, star 69 let, Železno 7/a.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, svaka se zahvaljujemo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem, ki s\Q sc v ponedeljek, 4.12.2000. s cvetjem, svečami in toplimi besedami poslovili où našega dragega
Glej. '/.einlja si jc hir je njeno, a kar ni n/ono, nam no moiv vy,eti. in io, kûT je neskončno dragoceno, je vfíčno in nihlar ne inoie unirefi.
(S. Mokœ'oviôj
ROMANA ZAGERJA
1930 ■ 2000
Prav tako Iskrena hvala tudi vseni, ki sle nam v času njegove lH>lc?ni stali ob strani, še posebej dr. 'Ibm^ižu Slaviču in patronažnim sestram ZD Velenje.
ysiwíooM
14. decembra 2000 "»'^AS
OBVESCEVALEC
23
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo i/as, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 14. decembra - dopoldan Klemene, dr. med., popoldan Slavič, dr. med., nočni
Blatnik, dr. med. in Stravnik, dr med.
Petek, 15. decembra - dopoldan {ni podatka), dr. med., popoldan Friškovec, dr med., nočni Rus, dr. med. in Budnjo, dr. med.
Sobota, 16. decembra in nedelja, 17. decembra • dežurni Puvalič, dr med. in Vrabič, dr med.
Ponedeljek, 18. decembra -
dopoldan Friškovec, dr. med., popoldan Klemene, dr. med., nočni Žuber, dr. med. in Slavič, dr med.
Torek, 19. decembra - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Vrabič, dr. med, nočni Friškovec, dr. med. in Urbane, dr. med.
Sreda, 20. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Lazar, dr med., nočni Stupar, dr. med. in Vidovič, dr med.
Zobozdravniki:
16. in 17. decembra - Matej Strahovnik, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12, ure).
ISBimHI
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 15. do 22. decembra-Simon Miklavžin, dr. vet. med., gsm 041/633-676.
ZAHVALA
Poslovil se je najin oče
FRANJO ARLIČ
Zahvaljujeva se vsem, ki ste se s toplo besedo, pesmijo in cvetjem poslovili od njega, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Svoje življenje je lahko sklenil doma, kjer je bil najraje, predvsem zaradi izjemne pomoči Justine, Vlaste, Adele in Anice. Neizmerno sva jim hvaležna. Najinega očeta ni več, ostaja pa spomin na njegovo ljubezen in vesele trenutke z njim.
Breda in Vojko z družinama
\
v'* ^ t>


ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 92. letu zapustil dragi
RUDOLF VIDMAR
rojen 1909
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani. Iskrena hvala gospe Hribar, dr. med., zdravnikom in medicinskemu osebju Pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica ter Kirurški intenzivi Slovenj Gradec za
zdravljenje in nego. Hvala gospodu župniku Vehovarju za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
CILKE BRITOVŠEK
iz Cirkovc pri Velenju 20.10.1925-7.12. 2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu kaplanu za opravljen obred, govornikoma, pevcem in praporščakom. Hvala tudi Zvezi borcev Skale, Društvu upokojencev Škale in Planinskemu društvu Velenje.
Posebna zahvala pa velja gospodu Reberniku, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica, posebej gospodu Rijevcu, dr. med. in pogrebnemu zavodu Usar. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani ter v tako velikem številu pospremili našo mamo na njeno zadnjo pot. Hvala vam!
Žalujoči: njeni otroci z družinami
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in brata
JOŽETA FLUHERJA
31.1.1931 - 3.12. 2000
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Enaka zahvala velja tudi rudai'ski častni straži, rudarski godbi, pevcem, govorniku in gospodu župniku ter osebju Bolnišnice Topolšica. Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Mihe Pinterja Toleda, podjetju Era d.d. -Živila, kolektivu Era d.d. - Hrana, Premogovniku Velenje ter pogrebni službi Usar. Posebna zahvala pa velja družinama Trkulja in Napotnik.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
v 74. letu je prenehalo biti plemenito srce
KATARINE CENBAUER
23.5.1927 - 2.12. 2000
Zahvaljujemo se vsem, ki sle ji v času hude bolezni slali ob strani, nudili pomoč,
s tem pa ji lajšali bolečine in krajšali čas, ki seje tako hitro iztekel. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in nas bodrili, ter vsem, ki ste si vzeli čas in jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Njena Slavica in Uroš
Še zmerom hotel svet bi zreti, čeprav skoz šestnajst dioptrij, najlepši glagol je "živetí", rad bi ga spregal večne dni.
(Janez Menart)
ZAHVALA
PETER RAZDEVŠEK
22.1.1954-1.12. 2000
Ni nam bilo dano preživeti s Tabo še več lepih in z ljubeznijo, glasbo ter življenjskimi modrostmi polnih dni. Bolezen je bila močnejša od nas vseh. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in mu to znali pokazati, ko je bil bodrenja najbolj potreben. Hvala, ker ste mu ob odhodu s svojo prisotnostjo, cvetjem in svečami še zadnjikrat nemo pokazali, da ste ga cenili in spoštovali.
Darinka, Petra, Matej
y > ^
Ko bi solza Te zbudila ne bi Te gomila krila.
ZAHVALA
STANISLAV VERLIC
26. 04.1953 - 03.12. 2000
Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnemu Stanislavu Verliču
stali ob strani na njegovi mnogo prerani smrti. Posebno bi se radi zahvalili Bolnišnici Topolšica, Podjetju Gorenje in Balinai'skemu klubu Velenje. Hvala gospodu duhovniku za izrečene besede in za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Podkraj. Hvala tudi vsem sorodnikom in znancem, ki so mu v njegovem življenju in na njegovi zadnji poti stali ob strani.
Žalujoči: mama Marija, žena Mojca, sinovi Simon, Mi^'a in
Aljoša ter ostalo sorodstvo
Zahvala vsem, ki so pomagali preprečiti katastrofo
Mesec decvmber vsako lelo izkorislijii tudi člani prostovoljnih gasilskih dru$(ev, združenih v Gasilsko zvezo Velenje, tako za družabna kot delovna srečanja. Eno največjih je bilo v sredo popoldne. ko so se v jedilnici podjetja (îorenje, d.d.. na zadnji letošnji seji zbrali člani predsedstva in poveljstva (iasil-ske zveze Velei\je. v nadaljevanju pa pripravili odlično obiskano srečanje veteranov in veterank.
Da je bilo srečanje prav v (Jorcnju, ni bilo slučajno. Prav gasilci so namreč v septembrskem požaru (ialvane bili tisti, ki so s svojo slrokov-iiosljo in požrlvovalnosijo preprečili še vei^o katastrofo, ko so z najmanj slopeldeseli-mi cevmi u.speli pred ognjenimi zublji obvarovali novo tovarno hladilno zamrzovalnih aparatov in čistilno napravo. Ziito so se društvom, ki so sii-delovaia pri gašenju, podelili posebne zahvale, najvišja
priznanja iz rok predsednika (iZ Slovenije Ernesta Oerija pa Sla prejela tudi vodilna v akciji gašenja po?4ira Martin Pečečnik in Jože Drobež. Tudi gasilci so se zahvalili vodilnim v (îorenju s posebnimi priložnostnimi darili, potem pa se je pričei še bogal družabni del srečanja. Za pogostitev je poskrbelo (iore-nje Gostinstvo, pa tudi za iilasbo je bilo poskrbljeno...
■ 61
Na srečanju je predsednik GZ Slovenije Ernest Oeri podelil številne zahvale in najvišja državna priznanja za sodelovanje pri gašenju največjega požara v zadnjih 20 letih v
Šaleški dolini • gašenje Gorenjeve Galvane.
RTC Golte
Še novi kabini na nihalki
s postavitvijo novih kabin bodo letošnje naložbe sklenjene, uradno so sezono začeli
15. decembra, vsi pa seveda nestrpno čakajo na sneg.
V teh dneh bosla na Golte začeli vozili novi kabini, ki bosta zamenjali dosedanji in dotrajani. Novi kabini sicer nista povsem novi, saj sta nekaj let vozili smučarjev na tirolskem smučišču, vendar .sta temeljito obnovljeni in zadostujeta visokim varnostnim standardom, podrobno pa so ju pregledali ludi slovenski strokovnjaki in nad/omiki, Vsaka ima pel ton nosilnosli. Za vožjijo med spodnjo in zgorn-
jo postajo bosta potrebovali osem minut, prepeljali pa po 57 potnikov.
Italijansko podjetje je lelos v obnovo R'1'C (lolle vložilo milijon nemških mark. To vsoto ho naslednje leto vsaj podvojQo, največji zalogaj lela 2001 pa bo izgradnja akumu-,ega jezera in sistema zasneževanja.
■ jP
NAJ
osebnost leta
2000
GLASUJEM ZA: OBRAZLOŽITEV:
MOJ NASLOV:
............................................
Naj osebnost leta 2000
Kontlú holo VOÛI
čas je, da po zaključenem 6. krogu objavimo vrstni red listih, ki so doslej prejeli največ vaših glasov. Vse smo skrbno prešteli in lesivica desetih najbolj vročih je livnutno taka:
i. Bojan KONTIČ (poslanec ZLSD v tlr/avnem zboni), kerje super, ker je to, kar je. ker zna prisluhniti tudi mladim 2. Jože KAVTIČNIK (poslanec LDS v državnem zboru, pred tem ravnatelj OS Salek), ker je prijazen, sposoben, dober meščan
3.	Milan KOPUŠAR (poslanec LDS v državnem zboru in župan občine Šošlanj), kerje mlad u.spešen politik, obenem pa čisto preprost oličan
4.	Jože VEHOV.^R (župnik), ker rad prisluhne ljudem, ker /a vsakogai' najde prijazno besedo in lepo uči mladino
5.	Srečko MEH (župan Mesine občine Velenje), kerje dober župan, vedno nasmejan, dostopen slehernemu
6.	Breda TAMŠE (medicinska sestra), ker /na prisluhniti, .svetovati in pomagati, ker svoj poklic opravlja s srcem
7.	Jože STANIČ (predsednik Uprave (io-renja D.d,). kerje uspešen gosptidarstvenik, ki je (iorenje postavil ob bok najuspešnejšim svetovnim proizvajalcem
8.	Damjan KLJAJIČ (zgodovinar, mentor univerze za .3. življensko obdobje), ker je »1'ajn« človek, ker je eden redkih, ki mu za politiko ni mar
9.	Bojan PRAŠNIKAR (nogometni trener), ki z t)limpijo potrjuje, da mu kot trenerju v .Sloveniji ni para
10.	Jože IŒBERMK (zdravnik), ki ni vzvišen in ki si zna za pacienta vzeti čas.
'Ib je deset najbolj vročih, ki jim sledi še vrsta imenitnih imen.
Vi pa imate še vedno priložnost, da glasujete, predlagate, vplivale na vrstni red ...
Nagrajenci 6. kroga
Med prispelimi kuponi, s kiiierimi sle gla-swali za naj osebnost lela 2000 v 6. krogu, smo izžrebali sedem nagrajencev.
I Ilače v vrednosti fi.OiX) tolarjev, nagrado nikroja. prejme: Matej No\inšek. Podkraj 67. 3321) Velenje: vrednostna bona po 2.000 tolarjev Pekarne, slaščičarne, trgovine Brglez prejmeta: liojan Sušeč. Kardeljev trg X, 3320 Velenje in Berta Pušnik. Dušna Kvedra 2, 3320 Velenje: delovno obleki» podjetja Red-nak d.o.o, prejme (iabrijela Verbič. Župančičeva 7,3320 Velenje: praktično nagrado PSC Praprouiik bo piejela Siha Dermol, Lokovica 3.S, 33Z^ .Štwianj; kapi Elan pa Dejan Topler, Koželjskega 3,3320 Velenje in Stane Virbnik. Skale 83a, 332(1 Velenje.
Nagrajenci hoda potrdila, s katerimi bodo lahko uveljavljali nagrade, prejeli po pošti.
Štiri nagrade za 7. krog
v torek. ! 9. deceinbra, homo med lisiimi. ki boste sodelovali pri izboru naj osebnosti 2{)00 na območju, kjer beremo NAŠ ČAS, s kuponom številka 7, izžrebali štiri nagrajence .
Nagrade za 7. krog bodo prispevali: podjetje Rednak, d.o.o., delovno obleko; prodajalec vozil Škoda. Pniprolnik, praktično nagrado: .Sladek butik pa dve nagradi, nakup slaščic v vredno.sti po 2.000 toiarjev.
Kam s kuponi?
Na NAŠ ČAS! In to čim prej. Naslov: Uredništvo Našega ča.sa, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Sušilni stroj še čaka
Ob koncu akcije bomo med vsemi sodelujočimi izžrebali i>lavno nagrado. To bo sušilni stroj. Nagrado prispeva (îorenje.
O
^/m^ATaaa
m-mhmF
Moji, Flop 37.M:03/SBB2S 81 rEI[iiÉlxija.!ti!aajIel,:ll3/fl99 37 3D
PtIiiaiiÍai^3l1íilBji.M:ll3/HllMl
SMDEKBO™
VILMUnMPlU VBiBUGOVNlCE

VABI
gorenje
PRAPROTNIIC.^
3320 Velenje, Šoleiko 15
lelebn»nis:Đ63/B98 32 32. Telefor/fax prodajalna 03/B98 32 20
Pooblaščeni prodpjalec in serviser vozil Skoda
J^ab^ ^laltlui umirajo
Lepo vreme ob Velenjsko jezero privablja številne izletnike. Mnogi med njimi prijazno krmijo tudi labode. Pri tem pa pozabljajo, da so labodi rastlinojede ptice in da se ne smejo krmiti s kruhom. Ta je še posebno nevaren, kadar zmrzne. Če torej želite hraniti
labode, to naredite kvečjemu s koruzo ali hrano za ptice.
■ maja