IZ POLLETNEGA POROČILA POSTAJE MILICE
Vedno več goljufij
Postaja milice je opravila pregled dela za prvo letošnje polletje po posameznib področjih dela.
Tako je viška Postaja milice skupaj z oddelki v prvem polletju obravnavala 904 kaznivih dejanj oziroma 40 kaznivih dejanj manj kot lani. Milični-ki so bili pri svojem delu uspešni, saj so raziskali kar 72,1 odstotka kaznivih dejanj. Največkrat so obravnavali kazniva dejanja tatvin, velikih tatvin, goljufij in poškodovanja tuje stvari. Obravnavali so 409 kaznivih dejanj tatvin, 191 kaznivih dejanj velikih tatvin, 84 kaznivih dejanj goljufij in 118 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Zelo očiten je porast goljufij, zmanjšalo pa se je število kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, kar hkrati pomeni, da občani bolje spoštujemo druž-beni red.
V   prvcm polletju je bilo podanih 463 prijav zaradi kršitvc javncga reda in miru zoper 605 kršitev. V primerjavi z lanskim letom je lo kar 35,4 odslotke prijav manj. Od skupnega štcvila prekrškov jih je bilo največ storjenih v stanovan-jih, nekoliko manj na čestah in v gostinskih loka-lih. Kar 339 prekrškov je bilo storjenih pod vpli-vom alkohola. Veliko število kršiteljev je neza-poslenih in povratnikov, svoj  delež krivde pa nosi/o tudi odgovorne osebe v gostinskih lokalih, ki neodgovorno strežejo alkohol vinjenim in mla-doletnim gostom.
Ceste so vzele osem življenj
Pravzaprav bi bilo bolje rečeno, da so življenja vzeli malomarnost, prehitra vožnja, nespoštovan-je cestno prometnih predpisov in alkohol.
V prvem polletju je bilo na območju naše občine 153 hujših prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje osem oseb, 250 nesreč je bilo lažjih, 50 prometnih nesreč pa je zabeleženih le kot dogo-dek, torej brez večjih posledic.
Seveda so bili zoper kršitelje uvedeni tudi dolo-čeni ukrepi. Naj povemo le nekatere: zoper krši-telje cestno prometnih predpisov j© bilo podanih 1777 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, denarno je bilo kaznovanih 1373 kršiteljev cestno prometnih predpisov, zaradi alkoholiziranosti, brez vozniškega dovoljenja ali neurejenosti vozila je bila vožnja prepovedana 648 voznikom.
Poglejmo še, kaj vse smo delali na cesti narobe, v nasprotju s cestno prometnimi predpisi. 290 voznikov je biio vinjenih, v času odvezma vozniš-kega dovoljenja je bilo na vožnji dobljenih 65 voznikov motornih vozil, 113 vozil je bilo izločenih iz prometa zaradi oviranja prometa zaradi pre-počasne vožnje, 328 voznikov je vozilo v rdečo luč v semaforiziranih križiščih, 230 voznikov je vozilo motorno vozilo, predno so si pridobili pravico voziti motorno vozilo, 99 voznikov med vožnjo ni imelo prižganih luči na vozilu ponoči ali ob zmanj-šani vidljivosti, 60 voznikov ni pustilo mimo pešcev na zaznamovanih prehodih za pešce, ki so prečkali cesto,...
Šc bi lahko naštevali, saj je kršitev in kršilcev žc veliko. Stcvilkc pa bi bilc sevcda Se ncprimer-no viSje, če bi bili vanjc vStcti tudi vsi prekrSki na ccsti, ki jih miličniki niso vidcli. In namesto, da smo vescli, kcr smo prckrSck storili brcz kazni, se raje potrudimo spoitovati cestna pravila, da ne bo pod kolesi našega avtomobila ali molorja, nekega dne nekdo izgubil življenje.
Požarom botruje naša malomarnost
Na postaji milicc so tudi ugolovili, da smo na področju požarnc varnosti Sc vcdno malomarni, tako občani ko( odgovorni v organizacijah združc-ncga dcla. V prvcm pollctju jc hilo namrcčzabclc-žcnih 31 požarov, k srcči v manjScm obscgu in hitro lokaliziranih.
Problcmi so tudi dclovnc nczgodc, ki s<> vcč ali manj pnslcdica nespoStovanja pravilnika o varst-vu pri delu, prcmajhnc strokovnosti dclavccv pri uporabi delovnih srcdstcv in nc nazadnjc alko-hola.
Prav je, da zabclcžimo tudi problem šuSmarst-vainčrnihgradenj. Naobmočju našeobčineje 141 zasebnih obrtnikov, ki svoje obrti niso prijavili. Pri odpravljanju tega pojava imajo veliko vlogo krajevne skupnosli, ki bodo morale bili vsekakor bolj pozorne, saj je pri nekaterih šušmarjih zapo-slenih tudi po dvajset delavcev, prepuščenih samo-volji in izkoriščanju lastnika. Zaskrbljujoč je tudi še vedno problem črnih gradenj, ki jih je na področju naše občine kar 524. Tudi k temu pojavu bomo morali pristopiti bolj učinkovito.
Vse večji poudarek bomo morali dati samo-zaščitnemu izobraževanju, h kateremu je potrebno pristopiti že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v OZD in v krajevnih skupnostih. Za naloge s tega področja pa niso zadolženi le predsedniki komite-jev za SLO in DS, temveč tudi vse odgovorne osebe in poslovodni organ^ v OZD in predsedniki svetov oziroma skupščin KŠ. Prav tako pa morajo na tem področju več storiti družbenopolitične orga-nizacije.                   .            Povzela NINA ČOŽ