KARO INŽENIRING tl.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si VIPEO Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš, tel. 7238-988 \ Odprto vsak dan v letu tudi / ob nedeljah in praznikih Poletni delovni čas od 17.00 do 21.00 ure! PRODAMO: Stanovanja: - Kamnik; enosobno stanovanje v izmeri 40 ml, z balkonom in lepim razgledom. - Mengeš; dvosobno stanovanje v izmeri 80 m2 v visokem pritličju po ugodni ceni. - Domžale; trisobno stanovanje v izmeri 80 ml, obnovljeno z balkonom s pogledom na SV. - Kamniška Bistrica; trisobno stanovanje v izmeri 80 ml, obnovljeno, z balkonom s pogledom SV. - Domžale; enosobno stanovanje, novo gradnja, z balkonom, vselitev možna takoj. Parcele: - Podgorica pri Ljubljani; lepa lokacija, parcela v velikosti 700 ml, bližina vrtca, šole, mestni promet. - Gorjuša pri Dobu; prodamo zazidljivo parcelo površine po 827 ml, sončna lega, lep razgled. - Dob; nezazidano stavbno zemljišče, možnost gradnje enostanovanjske hiše, dvojčka ali večstanovanjskega objekta, v izmeri 810 ml. Vsi komunalni vodi ob parceli. - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 1250 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli. Hiše: - Podgorica pri Ljubljani; starejšo stanovanjsko hišo, lepo vzdrževano na parceli 700 m2. - Mengeš; hiša za nadomestno gradnjo, na parceli 640 m2, dovoz urejen, mirna okolica. - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč. - Mengeš; center, dvodružinska hiša na manjši parceli, dva krat po 100 m2 bivalne površine. - Loka pri Mengšu; novejša hiša na parceli 810 m2, mirna okolica, velika terasa (p,n,m). ODDAMO: - Več prostorov za poslovno dejavnost - Domžale, Mengeš, Kamnik. Za znano stranko iščemo novejšo hišo, na parceli okrog 800 m2, Mengeš okolica. - poslovni prostor od 100 do 500 m2, primerno za skladišče ali trgovino. - stanovanje v Mengšu za nakup ali najem. - parcelo za postavitev poslovno-stanovanjskega objekta v izmeri od 1000 m2 do 4000 m2, Mengeš, Domžale, Trzin 1. VOJNA ZVEZD 2 - NAPAD KLONOV, zn.fant., Ewan Mcgregor, Natalia Portman Saga se nadaljuje... 2. GROF MONTE CRISTO - zgod. rom. pustol. ep, Jim Caviezel, Guy Pierce Pripravite se na avanturo. Računajte na maščevanje... 3. VOHUNSKE SPLETKE - ak. triller, Brad Pitt, Robert Redford Vietnam. .. Berlin... Bejmut... Hong Kong... Potovanje, ki še vedno ni končano. 4. PRAVI ZLOČINI, triller, Ashley Judd, Morgan Freeman »Visoka napetost. Izredno vznemirljivo...« 5. IZVIRNI GREH, erot.triller, Angelina Jolie, Antonio Banderas Kaj se zgodi, ko mož odkrije, da... 6. ČASOVNI STROJ, pustol., Guy Pearce, Jeremy Irons »Kar je narejeno, je narejeno. Nič se ne da spermeniti! Morda pa let?! 7. MEAN MACHINE, kultni, Vinnie Jones, Jason Stratham Producenti filmov Morilci, tatovi... in Pljuni in jo stisni... 8. NORENJE, triller, Paul Walker, Leelee Sobieski Vse se je začelo kot šala, toda vprašanje je, kdo se bo zadnji smejal... 9. CIVILNA ŽRTEV, akcija, Arnold Schwarzenegger, John Torturo Film režiserja filma »Begunec«... Akcija od začetka pa do... 10. CUKR IN POPR, najstniška komedija, Maria Sokoloff, Mena Suvari Komedija, v kateri boste navijali za negativke! 11. LUKNJA, grozljivka, Thora Birch, Desmond Harrington Opustite vse upanje, vi, ki vstopate... 12. NAČRT0VALKA POROK, romant. kom., Jennifer Lopez, Mathew McConaughey Romantična komecija »lepe« Jennifer Lopez! 13. OKUS PO T0RTILLI, komedija, Hector Elizondo, Elizabeth Pena Idealna komedija za vzbujanje teka... 14. LEPOTICA IN ZVER, LEPOTICA IN ZVE - BOŽIČNI VEČER, risanki Walt Disney 15. VANILLA SKY, triller, Tom Cruise, Penelope Cruz, Cameron Diaz Ljubezen, sovarštvo, sanjsko življenje, prijateljstvo, sex... PRIHAJA NA VIDEO: 1. BAL SMRTI, drama Hally Berry, Heath ledgar, Billy Bob Thornton 2. ASTERIX IN 0BÉLIX, Ml,l|a Kleopatra, pustol. komodl|a 3. SC00BY D00, otrotkl, WaR Drino* Suroh Mkholle Mr* Froddlo Printe jr. 4. ŽIVČNI IZBRUH, kultni. Fab Flllpo 5. KAČJI PASTIR, triller. Kevin Colinot K PAX, kultni, Kevin Spatey, left Bridge, POSEBNO POROČILO, it. triller, Tom CtttlH PODMORNICA U-57T, Motlbew MtConaughey, Bill Paiton BEING JOHN MALK0VIČH - kultna drama I. SHOWTIME - ak. bom., Robert do Nlre, Eddie Murphy Trgoavto Koper Trgovina Burnik Mengeš, Prešernova 3, tel/fax. 01/7237-785 AKCIJA MODRO V ZIMO Snežne verige MAGGIICE BLOK.........................5.000 SIT Strešni kovček CARG0 3 .................................... 26.000 SIT Magnetni nosilec smuči SKIMATIC.......................4.000 SIT Nosilec za 4 pare smuči.......................................3.600 SIT Akumulator SOLITE 12/44 Ah...............................5.650 SIT Polnilec akumulatorjev NEVADA 6......................4.999 SIT v Čistilo za vetrobranska stekla 1/1 .........................240 SIT Čistilo za vetrobransko steklo 3 I..........................600 SIT Antifriz koncentrat 1 1.............................................400 SIT Strgalo za led............................................................90 SIT Odmrzovalec ključavnic..........................................300 SIT 0RBITREK - magnetno......................................49.990 SIT Varilni aparat TELVVIN.......................................11.990 SIT Vedno na zalogi: rezervni deli za osebna in tovorna vozila; elektro orodje FELISATTI; motorna kolesa PIAGGIO, GILERA, TOMOS; akumulatorji FIAMM, SOLITE, BANER; kolesa ROG, MERIDA... Možnost plačila na obroke z Mercator Pika kartico Del. čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. J .ivTosiiirvis IN AVTOMATSKA l'IMLNICA <;i:i:l ' il JlVOIi 11:,(il II I A\/(,l V III'I (AVI NA M( llilj Nil I 11 I I 1 ()NII l(Kliči1e v primeru zasedenosti liksnega telefona na delovnem mostu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek,torek, četrtek: od /.00do 15.00 Sreda7.00do 17.00 Petek7.00do 13 00 _yPWlb>: Po fiksnem telelnnskem nmrnžiu ITeleknmt so sodelavci uprave doseoliivi v času uradnih ur.PONEDEUEK:8.00-11 00 12.00 -15.00: SREDA: 8 00 -11 00 13.00 - 17 00. PETEK: B.00 -11 0011 30-13 00 OBČINSKA UPRAVA Zaključena dela na Kolodvorski cesti Konec novembra so bila zaključena dela pri rekonstrukciji Kolodvorske ceste v Mengšu. Vzrokov za prenovo je bilo več in sicer od slabega stanja asfaltne prevleke, pomanjkljive javne razsvetljave, slabega stanja kanalizacije idr.. Prav tako je bila dolgoletna Želja, predvsem krajanov, ki živijo ob prometni cesti, izgradnja hodnikov za pešce. Glede na to, da po tej cesti poteka trasa glavnega plinovoda za Mengeš in Trzin, je bilo vzrokov za prenovo več ko dovolj. Z investicijo srno želeli odpraviti vse zgoraj omenjene pomanjkljivosti, obenem pa so se v okviru te investicije zamenjale tudi azbestno-cementne vodovodne cevi ter izgradila dodatna kanalizacija za telefon, elektro in informacijsko omrežje ter plinovod z odcepi za priključke. Prav tako se je hkrati zgradil ekološki otok za to področje, kot tudi X prepotrebnih parkirnih mest pred blokom pred križiščem Pavovec. Vrednost vseh del, oddanih na javnem razpisu je bilo za 77 mio SIT. Dela je opravljalo podjetje H1S d.o.o. iz Ljubljane, nadzor pa Domplan d.d. Kranj. Velik problem pri obnovi je bil avtobnusni promet, ki poteka ravno po tej prometnici. Dela so se tudi zaradi tega preveč zavlekla. Občinska uprava se vsem občanom zahvaljuje za potrpljenje, ki so ga pokazali ob tej zahtevni gradnji. Končni sloj asfalta bo položen spomladi 200.1 V izdelavi je tudi projekt rekonstrukcije mostu na Kolodvorski cesti. Gradnja vrtca »SONČEK« Gradnja nadomestnega vrtca »Sonček« nekoliko Zamuja zaradi kasnejšega pričetka gradnje. V letošnjem letu bi moral hiti zgrajen do III. gradbene faze. Gradnjo izvaja Razvojni zav<.xl d.d. Trzin, gradnjo pa vodi Domplan d.d. Kranj. Trenutno je podpisana pogodba za gradnjo, ki pa še ne obsega opreme, za katero je potrebno pridobili še projekt in izvesti naročilo. Vrednost javnega naročila za gradnjo je 140 mio SIT. Po pogodbi bi moral biti vrtec dokončan do julija 2003. Vodooskrba-globinske vrtine Občina Mengeš se je z. namenom oskrbe s kvalitetno pitno vodo lotila projektov izgradnje globinskih vrtin. V letu 2001 je bila zgrajena prva vrtina pri Opekarni, o čemer smo že pisali. Do danes so bile, skladno z zakonodajo, izdelane vse analize , ki so predpisane za pitno vodo. Na podlagi študije o vodooskrbi je bila izdelana projektna dokumentacija vključitve te vrtine v vodooskrbni sistem Mengša (izgradnja črpališča s povezavo v sistem).Projekt je bil osnova za javno naročilo, na katerem je bil izbran izvajalec del. ki bo pričel z delom takoj po pridobitvi upravnega dovoljenja za gradnjo. Po predvidevanjih bi lahko vključili vrtino v sistem do maja 2003. Voda je naravno bogastvo, zato je potrebno za izkoriščanje tega bogastva dovoljenje pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOP). Občina je v ta namen v novembru pridobila tudi vodno dovoljenje za izkoriščanje tega vodnega vira. Hkrati potekajo priprave za drugo vrtino na severnem delu Mengša. Zaradi sprememb v zakonodaji je potrebno tudi za izdelavo raziskovalne vrtine dovoljenje MOP. Lokacija vrtine je določena. Zaradi nove z,akonodajc( Zakon o vodah) sam postopek pridobivanja teh dovoljenj še ni bil določen. Zato smo trenutno v fazi dopolnjevanja vloge. Na pozitivno rešitev računamo lahko v dveh mesecih. Takoj, ko bo pridobljeno dovoljenje za raziskovalno vrlino, bomo pričeli z vrtanjem. A ndrej Urbane PLINIFIKACIJA OBČINE MENGEŠ V prejšnjih člankih glasila Mengšan ste že večkrat prebrali, da se koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d.d. pospešeno pripravlja na oskrbo z zemeljskim plinom v občini Mengeš. I. faza plinifikacije občine Mengeš bo zajemala gradnjo povezovalnega plinovoda do občine Trzin, to je od tovarne Lek po Kolodvorski cesti, ulici Zavrti, Zoranini ulici, Zadružniški ulici, Maistrovi ulici. Slovenski cesti, Murnovi ulici, Liparjevi ulici, Tcstenovi ulici. Gasilski cesti in Trzinski cesti do občinske meje. Omenjena trasa plinovoda je delno že zgrajena (Kolodvorska cesta. Zoranina ulica. Zadružniška ulica in Maistrova ulica), ostalo naj bi se po našem terminskem planu izvedlo do konca leta 2002. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pa smo naleteli na nepričakovane zaplete (v zvezi s pridobivanjem služnostnih pogodb, soglasij, dovoljenj,...) in zato seje ta faza podaljšala precej čez. naš predvideni časovni termin. Gradbeno dovoljenje za omenjeno I. fazo plinifikacije sedaj pričakujemo vsak čas in takoj zatem začnemo z gradnjo. Predvidoma bodo dela na I. lazi končana do pomladi leta 2003, priklop na zemeljski plin pa bo možen šele po koncu kurilne sezone 2002/ 2(X)3 (zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja). Medtem smo že začeli s trženjem hišnih plinskih priključkov za II. fazo, ki bo zajemala izgradnjo plinovodnega omrežja v preostalem delu občine Mengeš in naj bi bila predvidoma končana do začetka kurilne sezone 2003/2004. Odseki, kjer bo interes premajhen oziroma odziv lastnikov preslab in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičeni, bodo puščeni za III. fazo ali pa bodo prešli na oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom preko posameznih plinohramov. CENA ZA PRIKLJUČEK V lazi gradnje osnovnega plinovodnega omrežja PETROL d.d. pridobi za hišne plinske priključke vsa potrebna dovoljenja in ga tudi zgradi. Cena za priključek in priklop na omrežje znaša (z. že upoštevanim DDV-jem); - v zgradbah z več kol štirimi stanovanjskimi enotami 36.000,00 S IT/odjemalca - v zgradbah z manj in vključno s štirimi Stan, enotami 72.000.00 SIT/odjemalca Cena za priključek je enaka kot v občini Trzin, dejanski stroški /a izgradnjo hišnega plinskega priključka pa so seveda bistveno večji (poleg tega je treba prišteti še stroške Zl v(xlenjc upravno-pravnega postopka). Tako določena cena priključka velja, če je dolžina hišnega priključka od uličnega plinovoda do požarne pipe uporabnika do vključno 12 m. Za daljše priključke od 12 m se cena priključka nad 12 m zaračuna , Murnova 1, 1/11 Mspol.nf"t ■ www Inhrrwx.M POLITIČNE STRANKE Spoštovani - občanke, občani! • Iskreno se vam zahvaljujem za močno podporo v drugem krogu županskih volitev. Cenim vaše zaupanje kljub številni negativni propagandi, ki so jo nasprotniki vodili proti meni. Moja velika želja je bila -postaviti Občino ponovno med uspešne, saj imam razvit občutek za pozitiven razvoj in povezovanje ljudi. Vselej si prizadevam biti korekten do druge strani, v kar sem s sodelavci usmeril svojo volilno propagando. Mnogi ste to razumeli, zato hvala, ker ste verjeli vame in mi zaupali svoj glas. Preživite lepe božične praznike, ki naj bodo vstopnica v uspešno, zdravo in mirno prihodnje leto. Janez Per V Mengšu, 9.12.2002 Spoštovani, trdnega zdravja, sreče, miru, dobrih in prijaznih navdihov ter ustvarjalne moči za njihovo uresničitev, osebni napredek, medsebojno naklonjenost, prijazno družinsko vzdušje, zavzeto skrb za našo domovino in še druge božje blagoslove Vam želimo v novem letu 2003! Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Mengeš N.Sl Nova Slovenija Britanska 1/uOska stranka Občinski odbor Mengeš Drage občanke, spoštovani občani, vesele božične praznike, dan samostojnosti, ter srečno in uspehov polno novo leto 2003. Vam želi OO SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA MENGEŠ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA LDS Prijetno praznovanje dneva samostojnosti, , 1. „.r. « , „„„„ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE lep bozic in srečno v letu 2003, Vam želi OO LDS Mengeš ! Želimo vam doživet Božič, veselo praznovanje Novega leta, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v letu 2003. OO SDS Mengeš SDS DRUŠTVA KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ Vsem Dobencem, Ločanom, Mengšanom in Topolcem želimo srečno novo leto 2003. Pridružite se nam v prizadevanju za kulturni napredek in dobro medsebojno počutje! Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš MIKLAVŽ EVAN JE Kulturno društvo Kratica Jelovška Mengeš je organiziralo prvo Miklavževanjc na prostem, v nebesih pa so poskrbeli, da ni deževalo. Tudi letos je sv. Miklavž obiskal mengeške otroke, tokrat v torek, 3. 12. 2002. Prejšnja leta se je Miklavževanjc odvijalo v Kulturnem domu Mengeš, letos je bilo malo drugače, saj je bila predstava kar na prostem pri cerkvi. Program seje začel ob petih z igrico. Potlej seje med občinstvom zaslišalo otroško kričanje in vriskanje. Prikazal seje parkelj, oblečen v rdeče ogrinjalo in v roki je nosil vile in verigo. Medtem, ko je parkelj pritegnil pozornost občinstva nase, seje prikazal sv. Miklavž v spremstvu dveh angelčkov. Vsak od njiju je v rokah držal veliko knjigo. V prvi knjigi so bila zapisana dobra dela otrok, v drugi pa njihove vragolije. Sv. Miklavž seje z zbranimi pogovoril o minulem letu. Končno je prišel trenutek, na katerega so otroci tako težko čakali. Sv, Miklavž, je začel razdeljevati darila. Vsak otrok je dobil 3 mandarine, en parkelj iz testa, dve knjigi, bonbone in še več čokoladnih dobrot. Na koncu seje sv. Miklavž poslovil od otrok, ti pa so zadovoljni in s polnimi usti sladkarij odšli domov. Polona Golob Zvestim obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk na naših razstavah. Vsem želimo [ep Božič in srečno novo leto. KD Mengeška godba in Turistično društvo Mengeš organizirala TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT V POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI ki bo 26.12.2002 ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu V delu prireditve v počastitev dneva samostojnosti nastopajo: MKZ MENGEŠKI ZVON, slavnostni govornik župan mag.Toma« Stebe in glasbena skupina INCE Mengeš." Pokrovitelj prireditve je občina Mengeš Prisrčno vabljeni! Vstopnine ni! Kulturno društvo Svoboda Mengeš MEŠANI PEVSKI ZBOR z zborovodjem Fernandom Mejiasem želi vsem svojim zvestim poslušalcem miren Božič in srečno novo leto 2003 ter obenem vabi na Božlčno-novoletnl koncert, ki bo v Loški cerkvi v Mengšu, dne 27.12.2002 ob 19.00 uri. Srečno, s čim manj raznovrstnimi tegobami polno novo leto 2003 želim tudi Vam g.Koncillja In vsem Vašim sodelavcem. Jerneja Behrlč DRUŠTVA Mladi in Mengeš Študentski klub Mengeš Verjetno med vami ni več veliko takih, ki še niste slišali, da ima Mengeš svoj študentski klub - Študentski klub Mengeš. Kar je čista resnica, dejstvo lahko preverite na Slovenski cesti 28. nad knjižnico. Ideja o lastnem klubu seje porodila v aprilu, saj mladi v Mengšu praktično nismo imeli prostora /a druženje. Na začetku maja smo seže udeležili Škisove tržnice v Ljubljani in se uspešno spopadli (zabavne igre) s preostalimi slovenskimi študentskimi klubi ter se tako prvič tudi javno predstavili. Kmalu smo s pomočjo Občine prišli do svojega »kotička pod soncem«, kjer lahko kopirate za K SIT na kopijo, brezplačno sulfate po internetu, pišete seminarske naloge, prebirate revije, se družile, spijele kozarček vode in še in še. Kot se za vsak Študentski klub spodobi, smo tudi mi organizirali brucovanje, ki seje odvilo 25.10. 2002 v pododrju Kulturnega doma Mengeš. Kot prva je publiko ogrela in navdušila skupina Tigerija, sledil je tradicionalni krst britcev. dogodek pa je zaključila v Mengšu že dobro poznana skupina Day Out. Seveda smo uradni del programa še malce raztegnili, pri tem nam je bil v veliko pomoč 1X1 Alko. Zunaj smo obiskovalcem nudili kuhano vino in pečen kostanj, vse po šlitdenlskih centih, ter tako pričarali malo jesenskega vzdušja. In kakšni so načrti za prihodnost? V izdelavi je naša inlcrnclna stran, kjer boste našli podatke o dogajanju na klubu ter mnoge druge zanimivosti, v povojih pa je tudi interni časopis, spletni mesečnik, ki ga bodo naši člani prejemali prek inlerneta. /a ljubitelje snežnih radosti bomo organizirali nočni veleslalom v bližnji okolici Mengša, obisk smučarske tekme (Kitzbuchel), nočno sankanje (Vršič, .lošt), tečaj smučanja Z mednarodnim Učiteljem... Projektov in idej je veliko, radi pa hi. dti sodelujete tudi vi. Zato so zaželeni predlogi, komentarji, kritiko, polivale...z vaše strani, da bomo z združenimi močmi še boljši. Delavni bomo tudi na novega leta dan, saj bomo skupaj z Občino Mengeš organizirali silvestrovanje na prostem. Obljubljamo dobro živo glasbo, kuhano vino in čaj. ognjemet in dobro družbo. Se vidimo! Miran Jelen DIABETIKI IZ DOMŽAL V DOBRNI (08.-15.10.2002) Tistega lepega jesenskega jutra v oktobru smo se z malo zamude družno odpravili z avtobusne postaje v Domžalah proti Dobrni. Zaradi lepega vremena in dobrega vzdušja smo izvoz za Dobrno na avtocesti kar ignorirali in se preko Celja in Vojnika še malo razgledali naokrog, saj so polja in sadovnjaki v tem času najlepši, Pričakali so nas prijazni hotelirji bolela Vita. kjer smo se nekako razporedili od drugega do devetega nadstropja, vse iz želje, da/av/anicmo čimbolj strateške točke hotela. Kasneje so bile seveda možne zamenjave, kar so nam prijazne hoielirke tudi omogočile. Za začetek so nam dodobra razkazali vse objekte in najzanimivejše točke tega najstarejšega in še delujočega zdravilišča v Sloveniji, ki ima poleg bogate zgodovine tudi nove pridobitve, v čudoviti pokrajini, ki te vsrka vase in vabi, vabi. Zdravniki so nas pregledali /še kar dobro vzdrževani smo se jim zdeli/, določili terapije; v kuhinji pa so za nas vsak dan pripravljali "varovalne" menije, ki so bili okusni, raznoliki in nam "pisani na kožo", jutranja gimnastika pod vodstvom mladih liziolerapevlk nam je vsak dan več kot dobro dela, saj smo razgibani lažje začeli vsak novi dan. Tudi sprehodi okrog in mimo Kačjega gradu in izlet v Hudičev graben so imeli poseben čar, nekaj mističnega je bilo v njih. Kljub dobremu vodstvu smo se malo razkropili, malo zasanjali, v sebi pa utrjevali prepričanje, kako dobro se znajdemo. Ideje so kar deževale, v nas so prebudile tiste dobre sile in ko smo jih aktivirali, smo tudi vražička ugnali v kozji rog v slogu "kaj nam pa morejo, morejo....." Skoraj vsi smo se udeležili Strokovne delavnice Oskrba diabetičnega STOPALA, katero kljub visoki anagižiranosli tako strokovnajkov kol bolnikov, še vedno predstavlja izredno velik zdravstveni problem, ki ne povzroča težav le lastnikom nog. marveč strahotno bremeni zavarovalniško blagajno. Srečo imamo, da so tudi društva (vsaj naše je tako) tako dejavna in poskušajo dajati čimveč znanja za vsakdanjo rabo z namenom, tla bi s seznanjanjem ljudi bilo hudih posledic neurejene sladkorne bolezni čim manj. Zastopnica podjetja Zaloker - Zaloker je predstavila tudi obutev za diabetike, ki pa je še vedno draga kot žefran in če imaš še cele noge. moraš za čevlje odšteli že majhno premoženje. Tako ljudje še vedno ne obu jejo prave obutve, dokler nimajo že resnih ležav s svojmi stopali. Čeprav smo vetleli. da je voda vir življenja, nas je predavanje dr, Vladimirja Maganje, zdravnika v Zdravilišču Dobrna, očaralo. Tako cenjeni refošk in cviček sta nekako izgubila svoj lesk. ko nam je predstavil nezamenljive vrednosti pravega pitja vode v zadostnih količinah. Toda - kje si dobiti, živa voda? Bomo na to vprašanje kdaj dobili odgovor od strokovnjakov ali bomo še naprej slepo zaupali vsem črpalcem vode. ki nam jo ponujajo ustekleničeno iz raznih globin in je dokazano slabša voda kot ob vsakem izviru? Veselo je bilo tudi v soboto na kostanjevem pikniku, kjer smo v družbi ljubijanjskih diabetikov uživali oh nastopu folklorne skupine in čisto "ia pravega" Alberta. Mnoge so zasrbele pete in ob pokušanju mošta, sladkega kostanja in kruhovih dobrot okoliških gospodinj, seje dan kaj kmalu prevesil v večer. Tudi ribolova smo se šli. V nedeljo smo si nalovili rib in sledila je slastna ribja večerja s hrustljavo zapečenimi in pregrešno dobrimi postrvmi. ki so tudi morale plavati trikrat kol se za ribe spodobi. Ob večerih smo vedno mak) posedeli in pokramljali ob dobri glasbi v kavarni našega hotela, tudi vinska klel ni ostala neraziskana in ob zvokih harmonike je gibanje nog postalo listo "Iti pravo". Vsakodnevne meritve krvnega sladkorja, pritiska in holesterola so nas malo prizemljile in ker smo Živeli sproščeno, povezani kot prijatelji, so tudi rezultati kazali na naše dobro počutje. Začetne težave so postale težavice in če poskrbiš za dušo. tudi telo uboga, smo spoznali. Mladi animator Žiga je takrat, ko je utegnil, potrpežljivo poslušal naše dovtipe in nas prevažal okrog, ganljivo je bilo prisluhniti gospe Veri. ki s tolikšno ljubeznijo opisuje okolico in tista edinstvena drevesa, da Ic-ta postanejo tudi obdežju zanimiva, da o ustrežljivi Lilijim, ki naj je brala želje iz. oči, ne govorimo. Na zadnjem skupnem srečanju vseli udeležencev okrevanja, je gospod Hrovat. kot se za predsednika društva spodobi, razdelil vsem udeležencem priznanja za uspešno sodelovanje na okrevanju, saj smo s skupnimi napori močnejši. Ko se družimo, izmenjujemo izkušnje, lažje položimo drug drugemu svoje ležave. brez olepševanja si povemo tudi "grehe" le sčasoma tako dobro poznamo, da močno trkajo na našo vest, če se jih pogosto poslužujemo. ŽIVETI Z BOLEZNIJO IN JO OBVLADOVATI je zagotovo tisti cilj. ki je najpomembnejši. Na večer pred odhodom smo se še seznanili z /akladi narave, z zdravilnimi zelišči, in vsak zase si je morda potiho zamrmral -TI d)l ZAME KJE ZAGOTOVO KAKŠNA ROŽ'CA RASTE - le verjeli iti upati je treba. Okrevanje v Dobrni nam bo zagotovo ostalo še dolgo v lepem spominu. Vida Čeh patronaina sestra Vsem našim pacientom, članom društvu Diabetiko\ Domžale in drugim želimo zdra\ o m srečno novo leto 2003. f RIBOLOV v DRUŠTVA Proslava v počastitev prof. dr. Ljudevita Merčuna, dr. med. v Mengšu Zveza društev diabetikov Slovenije in Občina Mengeš sta pripravili prvo srečanje v spomin na prof. dr. Ljudevita Merčuna, kije rojen v Mengšu. Srečanje je bilo v petek. 27.9.2002, ob 14.30. uri. diabetikov Slovenije VlasaGjura Kaloper, dr. med. V kulturnem programu so sodelovali učenci iz glasbene šole Domžale oddelek Mengeš, predavatelj prim. mag. Mario Kocijančič, dr. med.. Mengeška dvorana tik pred prireditvijo. NI ravno pokala po šivih, so jo pa napolnjevali ljudje, katerih življenja je tako ali drugače zaznamovala sladkorna bolezen. V prvi vrsti (z leve proti desni) mengeški župan mag. Tomaž Štebe, doc. dr. Maja Ravnik - Oblak, dr. med., ki je predavala o psihičnih in socialnih potrebah in oskrbi diabetika, ter predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Vlasta Gjura - Kaloper, dr. med. v kulturnem domu v Mengšu. Pozdravila sta nas župan občine Mengeš mag. Tomaž Štebe in predsednica Zveze društev Srečanje so mnogi izkoristili za druženje s prijatelji In znanci, pa tudi za pogovore na strokovni in poslovni ravni. Na sliki sta Jože Snoj, urednik spletne strani Zveze društev diabetikov Slovenije, ter prof. dr. Mario Kocijančič, dr. med., ki je predstavil življenje dr. Ljudevita Marčuna ter sladkorno bolezen v Marčunovem času. ki je predstavil prof. dr. Ljudevita Merčuna kot zdravnika - izrednega internista, endokrinologa in vzgojitelja bodočih zdravnikov ter humanista, predavateljica prim. dr. Maje Ravnik Oblak, dr. med. s temo predavanja Psihosocialni vidik sladkorne bolezni. Svečanost pa je povezoval Slobodan Kaloper. Na koncu so se v preddverju predstavila Mlin in pekarna Krejan iz Trzina z. degustacijo kruha in Grajski kuhar zdegustacijo namazov, ter Zveza društev diabetikov Slovenije. Zveza društev diabetikov Slovenije je predstavila svoje knjige za diabetike, zgoščenko in kaseto New Swing Quarteta, ki je za Zvezo društev diabetikov Slovenije izdal posebno izdajo njihovega popularnega božičnega CD in kaseto »Sveta je noč« in nam s tem pomaga pri zbiranju humanitarnih sredstev za izvajanje programov namenjenih diabetikom po vsej Sloveniji. Z nakupom pa pomagale tudi vi, CD zgoščenko ali kaseto lahko poklonite za novoletna darila. Srečanje je imelo odjek ludi na TVS v oddaji »Naš kraj«. Srečanje je zelo uspelo in želja je, da se skupno sodelovanje z občino Mengeš in Zvezo društev diabetikov Slovenije tudi v bodoče nadaljuje. S peka Rudolf, Zveza društev diabetikov Slovenije FOTO: Urška Kaloper Pa tudi obiskovalci, ki so po prireditvi kar planili po zdravih dobrotah, so s polnimi usti zagotavljali, da Je srečanje zagotovo uspelo in da se že veselijo tistega prihodnje leto. DRUŠTVA KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ Živi in delaj, vendar se ne pozabi zabavali in uživali v življenju. Kakšen smisel pa ima življenje, če ne moreš uživali in se zabavali pri vsem, česar se lotiš, pa naj temu rečeš delo ali igra. S to mislijo v srcu vam člani Kulturnega društva Mihaelov sejem želimo, da bi vas božični čas obdaril z občutkom strpnosti, duhovnosti in kulturnih utrinkov. Tudi. ko mislimo, da nam pohajajo moči, poiščimo najboljše in ne zadovoljimo se z dovolj dobrim. Nikoli se ne bojmo stopiti v neznano, v novo. Storimo lo brez strahu, pričakujoč najboljše, ko stopimo v leto 2003. Liani Kulturnega društva Mihaelov sejem Predsednik Stefan Borin ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ I Obogatimo svoje življenje. Nc s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednote. Naj nam vsem božični prazniki prinesejo miru, duhovnega zadovoljstva in sreče v skupnosti. V leto 2003 pa stopimo po poli, na kateri dobi naše življenje smisel. Pa Čeprav ni najširša med polmi, ki bi jo radi. ČlaniZKDOM Predsednik Jože Vahtar MEMORIAL ALOJZIJA JAGODICA V POSPEŠENEM ŠAHU V nedeljo 10. novembra 2002 je bil v spomin Alojzija Jagodica (1925-2001) odigran turnir v pospešenem šahu. Turnirja seje udeležilo 56 igralcev. Igralci so prišli iz raznih koncev Slovenije, celo iz Maribora. Turnirje potekal v restavraciji Grohar. Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil ljubitelj kraljevske igre, Sahist, prizadevni šahovski delavec, zlasti na področju dela z mladimi, soustanovitelj ŠD Mengeš in dolgoletni predsednik društva. Prizadeven je "il tudi pri društvu zelenih. Poleg njega se ob tej priliki spominjamo tudi drugih pokojnih članov Šahovskega društva Mengeš Slavka Berganla, Toneta Vcsa, st. Ivana Ocepka, Stanislava Jaklič in drugih. Tako upamo, da bo ta memorial postal tradicionalen. Jakoh liokalič V spomin na Lojzeta Jagodica Dovolite mi objavo nepovedanega nagovora ob obletnici smrti našega spoštovanega Lojzeta Jagodica. »Spoštovani Lojze! Dovoli mi, kljub Tvoji želji ostati skromen, samo nekaj besed o tvojem delu kol okoljevarstveniku in brezkompromisnem borcu za varovanje temeljnih naravnih vrednot. V bistvu si imel rad to našo lepo deželo in državo Slovenijo. Tebi se zdijo sedaj besede odveč, morda ne želiš olepševanja in moraliziranja ob Tvojem grobu. Toda pomembno je Tvoje delo, uspehi in porazi, za naše preteklo in prihodnje ravnanje in odnose. S Tvojim obdobjem se zaključuje del zavzemanja za pravice narave, vključno z ljudmi kot njen najbolj odvisen in hkrati nespameten del. Da nisi oz. nismo uspeli z domžalsko avtocesto in mengeško obvoznico še ne pomeni da smo zato veliki poraženci. Morebiti bodo šele naslednji rodovi spoznali dolgoročnost Tvojih zahtev, ki se je sedanja generacija v ihti /a golim materialnim napredkom brez priznavanja omejitev v naravi, s svojimi odločitvami očitno ne zaveda. In bodo ravnali vsaj oni mnogo bolj preudarno z mislimi o posledicah daleč v prihodnost. Ti in Tvoje razmišljanje jim bo morebiti v odločilno pomoč. Že zaradi tega cilja, ki bo dosežen daleč v prihodnosti seje vredno borili. Lojze jagodic je bil dolgoletni predsednik Šahovskega društva Mengeš, ki je s svojimi soigralci ustanovil iz šahovske sekcije, ki je delovala v okviru Partizana mengeš. V zadnjih dveh letih je predsednikovanje prepustil svojemu mlajšemu kolegu Bajcu. sam pa seje še vedno neutrudno ukvarjal z vzgojo mladih igralcev in vnelo deloval tudi kot član in predsednik društva za varstvo Okolja Domžale, Kamnik Mengeš.« Tomaž ŠTEBE Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš Vsem krajanom Mengša želimo Vesele božične praznike in Srečno Novo leto 2003. Istočasno pa se vam zahvaljujemo za moralno in materialno pomoč, ki ste nam jo nudili v letu 2002. Na pomoč Mengeški gasilci INTERVIJU GOSPOD ŽUPAN, KAKO NAPREJ? Župan, mag. Toma/. Štebe, čestitam vam za zmago na volitvah in za zaupani drugi mandat v občini Mengeš. Volilna komisija.je ugotovila, da ste nesporno zmagovalec volitev, čeprav je bilo o tem nekaj dvomov. Lahko komentirate? Ne želim komentirati, ker ne poznam podrobnosti. Seznanjen sem samo s končnimi rezultati občinske volilne komisije. V nedeljo smo imeli podatke z volišč, daje volilni rezultat za devetdeset glasov v mojo korist, ponovno štetje pa je povečalo razliko na sto triinpetdeset glasov. Ne utegnem in ne vidim smisla razglabljati o tem. To je pristojnost drugih. Torej delavno naprej. Bo v novem mandatu prišlo do kakšnih sprememb na občinski upravi? Že dlje časa imam v mislih precejšnje izboljšave pri delu občinske uprave. Glede na to, da imamo ustrezno sistemsko okolje in uporabniške programe, bo treba bolj dosledno in kvalitetno dokumentirati in spremljati delo na projektih in nalogah in delo sodelavcev. Za vsa dela, ki jih bomo opravili oz. poslovne dogodke, bomo dokumentirali vsebinsko in časovno. Ne gre le za evidentiranje delovnega časa, ampak zato, da je vsako delo, posebej na zahtevnejših projektih, dokumentirano in da lahko vsak sodelavec, župan, direktor uprave itd. to delo spremlja, vidi, kje so zapleti, kje je treba pomagati, kako se delo odvija. Tako lahko pri naslednjih projektih vidimo, kje smo delali dobro in kje slabo in kako lahko izboljšamo postopke in delo sodelavcev. To je podoben način dokumentiranja, kot ga poznajo ISO postopki za zagotavljanje kakovosti dela. To pomeni ustrezno dokumentiranje, sledenje te dokumentacije in ustrezno ukrepanje. Bistvo paje v povezanem skupinskem delu in seveda tudi v boljšem spremljanju napredka in dela posameznikov. Se pripravljajo kakšne kadrovske spremembe v občinski upravi? Število zaposlenih (to je deset delavcev), naj se ne bi spremenilo. Če bo prišlo do zmanjšanja obsega dela za projekte ali če bo to postalo bolj rutinsko, se lahko število delavcev tudi zmanjša. Edino delovno mesto, ki bi deloma povečalo število zaposlenih, je komunalni nadzornik, ki bi ga zaposlovale tri občine (Mengeš, Vodice in Komenda). Zaposlen bi bil polno, vendar bi vsaka od omenjenih občin prispevala tretjino za njegovo plačo, sedež pa bi imel v eni od občim. Sodelovanja ne pričakujem samo z omenjenimi tremi občinami, ampak precej širše na področju podjetne regije in ljubljanske urbane regije. Sodelovanje na teh nivojih lahko prinese tudi marsikatero korist za domačo občino. Zdi se mi da naziv podjetna regija še ni dovolj znan. Kaj pomeni in kakšno področje pokriva? To je naziv, ki ga bomo morali še upravičiti s projekti, s katerimi bomo prihranili sredstva ali pa bolje delali na občinskih nalogah. Podjetna regija zajema osem občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice. Torej, razen Dola, občine severno od Ljubljane. Obstaja tudi povezava osmih občin južneje od Ljubljane. Vsi skupaj s še nekaj občinami in Mestno občino Ljubljana pa smo Osrednja Slovenska statistična regija ali tudi Ljubljanska urbana regija. Poskušamo z nekaterimi skupnimi projekti, kot je obvladovanje prostora in infrastrukture, da bomo imeli vso infrastrukturo ustrezno podatkovno in prostorsko dokumentirano. Ko bo to zaključeno, bo mogoče preko računalnika ugotoviti status neke parcele, za vsako parcelo boste lahko pogledali podatke, za vsak element infrastrukture, recimo steber javne razsvetljave ali žarnico, kakšnega tipaje in kolikokrat je bila zamenjana. To je velika naloga in projekt, ki bo verjetno trajal desetletje, da bodo vneseni vsi ti podatki. Prostorske zadeve in kataster imamo že v digitalni obliki in bodo nekako v roku enega leta dostopne preko intemetaoz. računalnika. V prejšnjem mandatu so vam očitali, da niste zaposlili podžupana. Kako bo s tem v novem mandatu? Očitek je bil več ali manj neutemeljen, ker sem pozival politične stranke naj predlagajo podžupana in tudi predlagajo, katere naloge bi prevzel, vendar tega niso storile. Tako je ostalo "neizkoriščenih« šest milijonov tolarjev v mandatu. Bi bil podžupan profesionalno ali neprofesionalno zaposlen? To je stvar ocene in dogovora. Če bi podžupan opravljal zahtevna dela in upravičil svojo plačo, bi bil lahko tudi redno zaposlen. Dogovoriti se moramo, koga bodo predlagali in kakšna dela bo opravljal. S tem bi se lahko tudi sam delno posvetil svoji profesiji. Ce bi se zaposlilo podžupana, bi bil to enajsti zaposleni v občinski upravi? Da, podžupan bi bil enajsti zaposleni. Osebno si želim, da sam ne bi bil polno zaposlen. Čeprav lahko kot župan občine, seveda potem na račun občine Mengeš, opravljam kakšne naloge, ki posredno koristijo občini Mengeš, recimo projekte na področju Podjetne regije ali Ljubljanske urbane regije in države, ki bi bile povezane s področji informatike. Se na Občini Mengeš dela tudi na področju prijazne uprave? Želim si, da bi imeli občani čim lažji dostop do občinske uprave in podatkov. Posodobili bomo tudi delo občinskega sveta. Magnetograme hotno dokumentirali z vidco in audio posnetki, ki bodo dostopni na internetu. Na Internetu bodo objavljena tudi vsa občinska gradiva, glasilo Mengšan pa bo dostopno še preden ho prišlo na domove v papirnati obliki. Občane torej vabim na ogled spletnih strani: www.mcngcs.si Zaradi večje dostopnosti Občinske uprave imamo delavci vsak svoj mobilni telefon, njihove številke pa objavljamo v občinskem glasilu. Želim si, da bi bili občani prisotni in spremljali seje občinskega sveta. Že dve leti prosim načelnika UEv Domžalah, da bi imeli v Mengšu izpostavo UEza najbolj običajne in najbolj enostavne naloge, kijih upravna enota izvaja. Za to imamo vso infrastrukturo. Treba je samo določiti delavko, delavca, ki bo ob določenih urah v tednu v Mengšu opravljal-a tc naloge. Mislim, da bi lahko celo katero od naših sodelavk usposobili za le naloge. Tako bi občani veliko enostavnih upravnih zadev lahko opravili kar na Občini Mengeš, Kateri so najpomembnejši načrti in naloge za celotno občino Mengeš? Na predvolilnem soočenju županskih kandidatov sem dobil vtis, daje najbolj pereč problem oskrba z zdravo pitno vodo. Znano mi je, daje voda v občini Cerklje, ki se oskrbuje iz. zajetja pod Krvavcem pogosto oporečna in zato klorirana. Vodo iz krvavškega zajetja pa pijemo tudi v Mengšu, zato številni Mengšani hodijo po vodo k izvirom (recimo, blizu term Snovik) in jo točijo v plastenke. Voda vsekakor ni oporečna. Problem je drenažni del zajetij, ki zakali ob večjem deževju. Takrat se ta viravtomastko izključi. Razlogi za to so nespametni in nezakoniti posegi na Krvavcu pri urejanju smučišč in pozidavah. Kloriranje je potrebno zaradi predpisov. Je pa voda iz virov pod Krvavcem boljša kot voda iz zajetij na podtalnici. Voda iz, vrtinskih zajetij pod Krvavcem je enaka ali celo boljša od Kamniške vode, ki ni nič drugega kot prodno zajetje Kamniške Bistrice. Treba bo bolj rigorozno delovati v smislu varovanja vodovarstvenih območij. Urediti bo potrebno kanalizacije in uveljavljati predpise o varovanju vodozbirnih območij, kvalitete in praznenja greznic, ipd. Ne le na Krvavcu oz. Kamniško savinjskih alpah pač pa tudi na Dobenem in Rašici, ki sla vodozbirni območji za naše globinske vrtine. Podtalnico na nižinskem področju (Mengeško polje, Drnovo) pa smo onesnažili že pred desetlelji. Ali je torej rešitev za kvalitetno pitno vodo v globinskih vrtinah? Rešitev oskrbe z vodo in dolgoročni strateški interes je v različnosti virov. Na nobenega se nadolgi rok ne morete zanesti. Tudi lastnosti vode so različni. Mi se nikakor ne mislimo odpovedati krvavškemu sistemu. Cilj je povezovanje sistemov, varovanje območij ter s Icm vzpostavitev stanja, ki nam ho zagotavljalo varno, raznoliko in kvalitetno oskrbo ne glede na naravna in izjemna dogajanja. Kdaj bomo v občini Mengeš lahko točili dobro pitno vodo iz pip? Vprašanje dni je, kdaj bomo dobili gradbeno dovoljenje za I 10 m globoko globinsko vrtino Žeček pri bivši opekarni oz. pri bajerju Mengeš, kot naj bi se imenoval. Predvidoma naj bi voda iz vrtine stekla po vodovodnih ceveh drugo leto spotnladi, računam, da meseca marca. Treba je zgradili električno črpališče in ga povezati z glavnim vodom na vodohran Žeček, iz katerega se bo napajal mali Mengeš in Loka. Namestili bomo tudi pipo na samem črpališču, da bodo ljudje lahko točili vodo v posode. Z razumevanjem gospoda Antona Ipavca pa smo končno dobili ludi možnost za izvedbo še ene vrtine ob cesti v Koseze. Ce bo uspešna tudi ta, bo imela občina Mengeš izjemno kvaliteten in varen vir zdrave pitne izvirske vode. V Icm mandatu, upam, da v prvi polovici bomo to tudi dosegli. Hkrati pa hosla drugo leto povezana krvavški in kamniški vodooskrbni sistem preko vodohrana Komenda. Občina Vodice pa je konec novembra odprla nov vir iz podtalnice. Tako občinam Komenda in Mengeš preostane obnova glavnega vodovoda in lokalnih vodovodov. INTERVIJU Z Občino Komenda bomo podpisali tudi dve pogodbi o sofinanciranju izgradnje kolektorja, mi pa bomo sofinancirali izgradnjo vodovoda iz komcndskega vodohrana proti Mengšu. Država bo morala v zvezi z oskrbo pitne vode v primerih, kot je krvavško ali kamniško zajetje narediti red. Globinske vrtine, h katerim nas je usmerila strokovna študija, imajo popolnoma drug tip vode. Oskrba z, vodo iz globine je tudi veliko varnejša, oziroma je možnost onesnaženja te vode veliko manjša. Druga velika naloga za občino Mengeš je izgradnja plinovoda... Plinovod je ena od pomembnih investicij, za katero je velik ekonomski in občinski interes, da se zgradi čim hitreje. Hkrati Z izgradnjo plinovoda se obvezno obnavlja tudi vodovod in se gradi kanalizacija in vse ostalo, kar še ni bilo zgrajeno. Na tem področju se intenzivno izvajajo projekti za gradnjo proti Loki in Trzinu in od Glavnega trga proti Topolam in Komendi. Prioriteta sta ti dve smeri, potem pa bo prioriteta področje, kjer še ni kanalizacije: severni del Mengša nad razbremenilnikom, industrijska cona in Topole, območje Pristave proti opekarni in druga manjša področja, ki še nimajo kanalizacije itd. Te stvari že precej rutinsko tečejo, usklajene so zadeve Z ostalimi soinvestitorji: manjka nam le še izvajalec za občinsko telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Ta razpis bo objavljen v letu 2003. Po določenem času, ko bo investitor dobil povrnjen vložek, bo lastnik omrežja postala Občina Mengeš, skupaj z. vsemi prihodki, ki jih bo lahko regulirala po svoje. Tako bo lahko Občina Mengeš ponudila občanom izobraževalne programe, internet in druge stvari, ki so v javnem interesu pod ugodnejšimi pogoji. Na občini sc pripravljamo na pridobitev projektantov za preureditev kurilnic na plin in za sodelovanje v Glasbeni šoli (s pošto), v Zdravstvenem domu (z. lekrano). za vse objekte K D, občine in Knjižnice Mengeš, za OŠ in vrtec Mengeš. Občina Mengeš ima vaške skupnosti. Kako boste sodelovali z vaškimi odbori, in kaj bodo pridobili Topole, Mengeš, Loka in Dobeno v prihodnjem obdobju? Vaški odbori pokrivajo vsak svoje območje in so posvetovalni organ županu pri pripravi proračuna in izvajanju določenih nalog. Mengeš vaškega odbora nima, ker je tu sedež občine, Topole. Loka in Dobeno pa ga imajo in z njimi redno in dobro sodelujemo. Na Dobencm pripravljamo vse potrebno za asfaltiranje treh cest. Obnoviti moramo del vodovoda, ki je bil zgrajen nestrokovno in slabo. Za Dobeno bo treba pripravili študijo variant kako reševati problem odvajanja OZ, čiščenja odpadnih voda (s kanalizacijo in / ali zmikročistilnimi napravami). V Loki sc načrtuje celovita obnova dela Gasilske, Testenove ulice, dela Trzinske do Jemčeve ulice, kar je povezano z gradnjo plinovoda. Pripravljajo se tudi projekti za komunalno urejanje na območju Centra za razvoj kmetijstva in podeželja. V Loki bomo v icm mandatu dograjevali objekte v Športnem parku Loka. Proti koncu mandata se začne tudi urejanje nabave novega gasilskega vozila Sc bo v tem mandatu rešil problem gospoda Stoparja v Loki? Pripravili strio osnutek prostorskega plana. Gospod Stopar bo ob cesti imel zazidljivo parcelo, če bo država dala soglasje. Podobno rešitev sem mu predlagal že leta 1999. ko bi lahko poskusili pridobiti soglasje že tedaj. V Topole prihaja novo gasilsko vozilo, kompletno opremljeno. Za novo športno igrišče so projekti izdelani, morda jih je treba samo malo dopolnili. Pridobili bomo gradbeno dovoljenje in gradili v letu 2003. Prioriteta je čim hitreje zgradili kanalizacijski koleklordo meje z občino Komenda, najkasneje v lelu 2004. Postopoma bomo obnavljali kompletno infrastrukturo za severni del Mengša, Topole, industrijska cona Mengeš - Topole. V Mengšu se bo izvajala izgradnja plinovoda in obnova ulic v smeri proti Loki (Zavrti, mimo Vele preko Slovenske ceste po Murnovi in po Loški cesti v Loko). Junija, julija in avgusta 2003 se naj bi izvajal glavni kolektor in vse ostalo l'o Šolski ulici, preko Glavnega trga in po Prešernovi cesti. Pa seveda obnova mostu na Kolodvorski in kompletna obnova Kolodvorske ceste do lovarne Lek. Kako je z urejanjem prometa v občini Mengeš? Imamo težave pri pridobitvi izvajalca za res dobro in celovito prometno študijo. Enostavno še nismo uspeli kljub trem razpisom. Poskušamo tudi z izvajalci izven Slovenije. S prometno študijo bomo celotno občino Mengeš, razen Oobena, definirali na dolgi rok pod pogoji zgrajene obvoznice. Istočasno in v medsebojni soodvisnosti bo morala potekati tudi urbanistična študija: kje bodo bodoče ulice, kakšne ulice morajo biti, kakšen bo prometni režim, to je odnos "led pešci, kolesarji in avtomobilisli, kakšni bodo tehnični in arhitekturni elementi ulic. kako reševati problem parkirišč ter kako jih na novo opredeliti. Ali to pomeni, da se pločniki, ki se sedaj gradijo pri obnovi ulic, gradijo na približno? Pločnike, ki jih zdaj gradimo pri obnavljanju ulic, gradimo na osnovi ocen prometa in v skladu s predpisi za lak promet. Ti predpisi pa so zastareli in togi. Omejitve so lastništvo zemljišč. Z dobro prometno študijo bi imeli strokovne in s strani široke javnosti sprejele rešitve urejanja prometa. Se kolesar po novi Kolodvorski cesti vozi po pločniku ali ob robu ceste? Kolesarjem je uradno namenjen rob ceste. Problem je spoštovanje omejitve hitrosti s strani voznikov. Se bo narisala črta za kolesarje? Ne, žal, potem ni dovolj prostora za vozila. Sicer pa smo z. razumevanjem lastnikov, šele ob sami gradnji pridobili soglasje za pločnik v širini enega metra tudi na južni strani, kar po mojem mnenju zadošča za varno vožnjo s kolesom. Prometna študija bo zahtevala dobro sodelovanje občanov oz. javnosti, da s čim večjim soglasjem določimo (xlnos med pešcem, kolesarjem in avtomobilom, nato pa z ustreznim prometnim režimom to zagotoviti, da bo ta odnos praktičen in varen. Zanimiva ideja je. da bi Liparjcva cesta in celotna smer vse do Dobena postala bolj prijazna za kolesarje in rolkarje in bi morali avtomobilisli lam vozili zelo previdno z Upoštevanjem prednosti za kolesarje in rolkarje. S to študijo bomo tudi določili, kje so peš cone, vama pot v šolo, odpravili še obstoječe arhitektonske ovire, itd. Študija se bo ukvarjala tudi s problematiko parkiranja in sicer dolgoročno. Se lahko v tem mandatu nadejamo gradnje obvoznice? Če bomo uspešni pri lobiranju, če bomo enotni in ne bo šlo za to, kdo ima zasluge in podobni prestižni nesmisli, se obvoznica lahko v najboljšem primeru začne graditi leta 2004. Prosim in vabim vse, ki pri tem lahko pomagajo, da to »lobiranje« resno zastavimo. Nacionalni program gradnje avtocest se še pripravlja. Minister Presečnik je bil pripravljen izjaviti le to, da glavna cesta Zelodnik Mengeš in obvoznica Mengeš ostane v tem programu DARS-a, Da resnično ostane in da bo časovno predvidena gradnja čim preje, da sc najprej izvede obvoznica, se bomo morali potruditi tudi sami. Občina Mengeš je v rokih izpolnila zahteve za dokončno izdelavo dokumentacije, skupaj z občino Domžale in v manjšem delu z občino Lukovica. Želite v zvezi s perspektivo razvoja občine Mengeš še kaj dodati? Predvsem želim narediti čim več za razvoj gospodarstva. Velikim podjetjem občina Mengeš direktno ne more pomagati, razen z zagotavljanjem prostorskih pogojev, gradnjo kvalitetne infrastrukture in kakovosti življenja. Lahko pa pomagamo malim in srednjim podjetjem. Za slednje sem v predvolilnih programih predvidel nekatere ukrepe. Želim tudi prispevati pri reševanju problema druženja mladih v naši občini. Bistvene zadeve bomo morali zopet s širokim sodelovanjem javnosti, doreči v dolgoročnem strateškem razvojnem načrtu. Potrebna bo realnost, smelost predvsem pa inovativnosl in ustvarjalnost, kaj je tisto »ta pravo« za prihodnost naše občine - na primer gospodarsko kompetitivnost in kakovost življenja z upoštevanjem uravnoteženega trajnostnega razvoja, temeljnih naravnih in občečloveških vrednot, javnega interesa in vsakega posameznika. Se na ()bčini Mengeš dela kaj v smeri, da bi mladi lažje prišli do stanovanja? Trudimo se za zgraditev objekta na Prešernovi. V njem je predvidenih okoli \5 stanovanj - socialnih, neprolilnih in za mlade družine. Stanovanja bi bila dodeljena za določeno dobo pod pogojem, da upravičenci stanovanjsko varčujejo, si s tem, lahko tudi s pomočjo rešujejo stanovanjski problem in po izteku dobe uporabe sprostijo stanovanje za nove upravičenec. Problem je. da tam nimamo dovolj zemljišča za parkirne prostore, da bi izpolnili pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Upam, da bomo vendarle lahko odkupili katero od sosednjih zemljišč za ta namen. Protikandidat gospod Perje na soočenju izjavil, da starega vrtca Sonček ne bi podiral. To zamisel bomo preverili - izpolnjevanje pogojev, ustreznost ter stroške obnove in preureditve za nov namen stanovanja, za mlade? Kar nekaj prostorov je, ki niso zasedeni in bi jih morebiti lahko namenih mladim. Uspešna zgleda prostorov tudi za mlade sta letno gledališče, ki je v upravljanju tabornikov in prostori Naš Slamnik, ki so v upravljanju Študentskega kluba Mengeš, Matjaž Koncilja IZJAVA OBVESTILO VOLIVCEM O DELU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PRI VOLITVAH ŽUPANA OBČINE MENGEŠ Občinski svet Občine Mengeš je s sklepom št. 379-40/02 dne 10. 7. 2002 imenoval osem člansko Občinsko volilno komisijo Občine Mengeš, ki jo sestavljajo: ga. Andreja Burja K racman, univ. dipl. pravnica (predsednica komisije); Damijan Gregorc, univ. dipl. pravnik (namestnik predsednice); gdč. Katja Rahne, univ. dipl. pravnica (članica); ga. Margareta Štiftar, pravnica (namestnica); Ivica Mejač, v.u.d. (članica); g. Janko Koren, univ. dipl. pravnik (namestnik), Feliks Škrlcp, univ. dipl. inž. (član); Miha Skok, univ, dipl. inž. arh. (namestnik). Ta komisija je vodila občinske volitve dne 10. I I. 2002 in I. 12. 2002. Kot je volivcem znano, sta se v 2. krog volitev za župana Občine Mengeš uvrstila mag. Tomaž Štebe in Janez Per. Občinska volilna komisija ima pri volitvah v občini najpomembnejše ter najodgovornejše naloge in zato v celoti skrbi za pravilnost in zakonitost volitev. Pri svojem delu mora biti občinska volilna komisija sklepčna, kar pomeni, da mora biti prisotnih več kot polovica članov ter predsednica ali njen namestnik. Komisija sprejema odločitev z večino glasov. Njene naloge in pristojnosti pri volitvah župana so določene v Zakonu o lokalnih volitvah (41. člen v zvezi s 108. členom) in so naslednje: - skrbi za zakonitost volitev za župana, - potrjuje posamične kandidature in sestavlja seznam kandidatov, - določa volišča, - imenuje volilne odbore. - ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri kandidati so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev; - opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Za zakonitost volitev mora občinska volilna komisija skrbeti tudi tako, da po uradni dolžnosti izvršuje nadzor nad delom volilnih odborov, v okviru tega nadzora pa tudi preverja delo volilnih odborov. Volilni odbor namreč v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah (43. člen) le vodi glasovanje na volišču in ugotavlja izid glasovanja na njem, občinska volilna komisija pa na podlagi zakonsko odrejenega nadzora med drugim tudi preverja delo volilnih odborov pri štetju glasovnic in pravilnost z njihove strani ugotovljenega izida glasovanja na posameznem volišču. V primeru napak pri ugotavljanju izida glasovanja s strani volilnega odbora je dolžnost občinske volilne komisije, da takšno nepravilnost odpravi in s tem zagotovi spoštovanje volje volivcev. To pa lahko stori le tako, da tudi sama šteje glasovnice s posameznih volišč. Tako je v prvem krogu lokalnih volitev, ki so bile 10. 1 1.2002, še istega dne občinska volilna komisija ob prisotnosti vseh svojih članov ugotovila, da sta se v drugi krog glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš uvrstila kandidata mag. Tomaž Stebe in Janez. Per (Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš z. dne 13. II. 2002). Drugi krog glasovanja za izvolitev župana je bil I. 12.2002 in je ravno tako istega dne občinska volilna komisija ugotovila, daje v 2. krogu glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš dobil večino oddanih glasov mag. Tomaž Štebe. Tudi ob ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš v drugem krogu je občinska volilna komisija je v okviru svojih nalog izvedla nadzor nad delom volilnih odborov in tako na volišču št. 4 - sejna soba Občine Mengeš ugotovila, daje bilo za g. Štebeta oddanih 34 glasovnic več, za g. Pera pa 34 glasovnic manj, kot je ugotovil volilni odbor. Na podlagi tega je občinska volilna komisija, ki je preverila vse glasovnice tega volišča, ugotovila naslednji izid glasovanja na tem volišču: za g. Stebeta212 in za g. Pera 256 oddanih glasov. Število neveljavnih glasovnic (22) je bilo s strani volilnega odbora ugotovljeno pravilno. Pri volišču št. X - Gasilski dom Loka pri Mengšu je bilo ugotovljeno, daje bila med veljavno oddanimi glasovnicami za g. Pera ena neveljavna, lako da je bilo pravilno število neveljavnih glasovnic 10 namesto 9. Poleg tega je bilo tudi ugotovljeno, da je bila med glasovnicami za g. Štebeta ena glasovnica za g.Pera. Tako je komisija za to volišče ugotovila, daje pravilni rezultat K) neveljavnih glasovnic, 273 glasovnic za g. Štebeta in 161 glasovnic za g. Pera. Ali ena glasovnica več, kot je to ugotovil volilni odbor. Pri preverjanju dela drugih volilnih odborov je bilo ugotovljeno, da so ti izide glasovanja na njihovih voliščih ugotovili pravilno. Na podlagi pritožbe predstavnice kandidata za Župana g. Janeza Pera gospe Marija Pečnik, je volilna komisija na seji dne4. 12.2002 ponovno v prisotnosti gospe Marije Pečnik preverila rezultat glasovanja na volišču št. 4, tako daje ponovno preštela vse glasovnice s tega volišča. Ugotovljeni izid je bil enak, kot je bil ugotovljen že 1.12. 2002, to je 212 glasov za g. Štebeta in 256 glasov za g. Pera, 22 glasovnic je bilo neveljavnih, 190 pa neuporabljenih. Ga. Pečnikova na delo volilne komisije ni imela pripomb, kol jih ni imela (udi v nedeljo 1, 12. 2002, ko je bila prisotna pri delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju rezultata 2. kroga glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš. V skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija sestavila poročilo o izidu volitev ter ga poslala županu. Republiški volilni komisiji ter predstavnikoma kandidatov. Iz tega poročila, ki predstavlja uradni izid glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš izhaja, da je kandidat za župana Tomaž Štebe prejel 1954 glasov, Janez Per pa 1801 glas. S tem je Občinska volilna komisija Občine Mengeš ugotovila, daje bil za župana Občine Mengeš izvoljen kandidal mag. Tomaž Štebe. (Poročilo o izidu 2. kroga glasovanja za izvolitev župana občine Mengeš dne 4.12.2002) Občinska volilna komisija Občine Mengeš Predsednica A ndreja Burja K racman, univ. dipl. prav., l.r. Namestnik predsednice Damijan Gregorc, univ. dipl. prav., l.r. -v RENAULT MEGANE II *NCf J MECANE [VROPSKIAVTO LITA 2003 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! AvtO Car d.O.O. Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79 Renault pomoč; tel: 080 1 000 KULTURA Navdih ne pozna na uro » Slikar Marjan Gabrilo je od izdelovalca harmonik, mojstra Valentina Zupana i/, Mengša, dobil naročilo, da po razpoložljivih virih najde svetnika, ki ga že desetletja navdihuje pri i/delovanju glasbenih inštrumentov, Začutil je namreč, da pri tem delu ne gre le za obrtniško spretnost, dovzetnost za potrebe glasbenikov, pač pa je za izdelavo res dobrega inštrumenta potreben navdih. »Od koti navdih?« se je v « dal na razpolago revnim okoliškim vasem. V farni cerkvi v Arnoldseilerju je posebna kapela / njegovim sarkofagom, kjer se mu verni še danes priporočajo. Njegovo Čaščenje je bilo posebej potrjeno v Id. stoletju, od leta IXX6 tudi /a Kdlnsko nadškofijo. V Aachenski škofiji velja njegov god IX. julija kot nezapovedan praznik. Častijo ga kol zavetnika izdelovalcev glasbil, glasbenikov, organistov in kot poznih večernih urah spraševal mojster Zupan. Frankovski cesar Karel Veliki, kije vladal Evropi na prelomu iz X. v 9. Stoletje, se je kol razumen vladar obdal z učenjaki in uglednimi umetniki lislega časa. Med njimi je bil tudi sv. Arnold. Arnold je bil sveti izpovedovalec, glasbenik in dobrotnik, rojen v X, stoletju V Grčiji, umrl pa je po letu 800 v Benetsweilerju, danes Amoldsweiler pri Dum zahodno od Kdlna v Nemčiji. Ta sveti mož je bil citrar, harfist in pevec na dvoru Karla Velikega. Karel gaje iz hvaležnosti povzdignil v viteza in mu podaril gozd Biirgenald z dvajsetimi vasmi zahodno Od Kdlna, ki ga je Arnold priprošnjika za srečno zadnjo uro. Kol zavetnika izdelovalcev glasbil ga posebno časti in se mu zahvaljuje za mnogotere navdihe konstruktor harmonik Valentin Zupan iz Mengša, hkrati pa uveljavlja njegovo čaščenje v domačem kraju, v Evropi in v svetu. Iz hvaležnosti je Zupan dal upodobiti sv. Arnolda na svoji hiši v Mengšu. Slovesen blagoslov znamenja sv. Arnolda, delo slikarja Marjana Gabrila. je bil v ponedeljek IX. septembra 2002 kot zahvalna molitev ob predstavitvi najnovejše Zupanove harmonike Jubileum M-65/5. »S tem. ko častimo svetnike, častimo Boga. od katerega prihajajo vsi dobri navdihi.« S temi besedami je zbrano sosesko in vse ugledne gosle nagovoril mengeški župnik Matej Zevnik, ki je slovesno blagoslovil sliko sv. Arnolda. Blagoslovu je sledila predstavitev nove harmonike. Ta je po številnih dopolnitvah zunanjega videza, izboljšave pri ergonomiki, prilagojenosti igralcu in pomembnih tehničnih novostih nov inštrument in je, kol celota in po delih, zaščitena / mednarodnim patentom za obogatitev Iona ter mednarodno blagovno znamko. V času, ko s pomočjo domačih zasluškarjev nekontrolirano in nebrzdano vdirajo v naš prostor tuje harmonike do take mere in na način, ki že ogroža domačo tvornost, so Zupanove nove harmonike Jubileum inštrumenti, ki jim po mnenju strokovnjakov ni para. Ponovno dokazujejo, da je slovenski genij ravno v redkih posameznikih. Le ti nas že Stoletja kol enakovredne postavljajo ob bok drugim številčnejšim narodom. Blagor glasbenikom dokler bodo živeli glasbilarji Zupanovega kova. Nekaterim od njih, ki so s svojim pretanjenim občutkom prispevali k plemcnilenju tona hannonike.lubileum M-65/5 je mojster Zupan izročil zahvale z vgravirano upodobitvijo sv. Arnolda, ki naj tudi .Slovencem velja kot zavetnik izdelovalcev glasbil. Janez Škrlep D/REKTOR ČISTILNI SERVIS TESTENOVA 50 LOKA PRI MENGŠU IZJAVAMO: - generalna čiščenja - impregnacija in vzdrževanje vseh talnih oblog - čiščenje oblazinjenega pohištva - kemično čiščenje vozil - montaža in popravilo vseh vrst žaluzij GSM: 041 717 943 in 041 325 696 KULTURA Mengeške jaslice na razstavi v Veroni Stare župnijske jaslice, delo kiparja in rezbarja Franca Ropreta, so že v novembru odpotovale v Verono. V stari rimskodobni areni bodo razstavljene v decembru 2002 in januarju 2003. Mednarodna razstava jaslic, med katerimi bodo letos slovenske deležne posebne pozornosti, je svojevrstna prijazna in topla predstavitev slovenske umetniške ljudske tvornosti in pobožnosti. Zahvaljujemo se za sodelovanje mengeškemu župniku Mateju Zevniku, mojstru Tonetu Ipavcu za prevoz. Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije in njegovemu predsedniku, velikemu strokovnjaku za jasličarstvo, patru dr. Leopoldu Grčarju, ki uspešno uveljavlja slovensko jasličarsko tvornost v Sloveniji in v svetu. Janez. Skrlep DIREKTOR MENGEŠKA GODBA NA MUSIKANTENSTADLU Izšel je mengeški koledar Dvanajst domačih motivov, šest novih in šest iz muzejske zakladnice, nas bo spremljalo skozi leto 2003. Oblika koledarja je moderna, stojalo je škatlica iz pleksi stekla podobne oblike in formata kot škatlice za CD-je. Ima 14 listov. Na prvem je med drugim seznani 25 pomembnejših Mengšanov z. rojstnimi podatki. Vsak list meseca je perforiran. Zgornji del je nekoliko pomanjšana razglednica, spodnji del pa seveda koledar s posebej označenimi rojstnimi dnevi nekaterih uglednih domačinov. Na zadnjem listu je prikazan način uporabe, podatku o izdajatelju in vseh 12 motivov s koledarja. Koledarje za vaše potrebe izdal in založil Muzej Mengeš, kupite pa ga lahko v prostorih muzeja v mežnariji na Trdinovem trgu I I vsak ponedeljek in torek med 8. in 16. uro, ob sredah pa med S. in 12. uro. Na voljo bo tudi na nekaterih drugih prodajnih mestih. Janez Škrlep DIREKTOR Musikantenstadl, senik godcev ali glasbeni kozolec so imena,ki ljubiteljem narodnozabavne glasbe pomenijo isto oddajo avstrijske nacionalke ORF , ki pa v zadnjih letih izgublja svojo narodnozabavno konolacijo in v svoj repertoar vključuje vedno več zabavnih žanrov, s katerimi zadovoljujejo široke kroge od jemalcev. Kari Moick in ekipa njegovih sodelavcev vodijo to industrijo dobre volje in glasbe za vse okuse, ki se seli po celi Evropi in zadnja leta tudi po ostalih kontinentih. Na tej oddaji se je v več kot dvajsetletnem obdobju zvrstilo že kar nekaj slovenskih narodnozabavnih ansamblov, od legendarnih Avsenikov na prvi oddaji, pa do ansambla Igor in zlati zvoki na oddaji v Bad Gleichenbergu.ki je bila 16.1 1.2002. Redkost, če ne že izjema, pa je sodelovanje godbe iz Slovenije na tej prireditvi. Na snemanju žc omenjene oddaje 16.1 I. v Bad Gleichcnbergu sc je med prvimi iz Slovenije predstavila Mengeška godba, znana po narodnih nošah in ubranem igranju viž izpod peres priljubljenih slovenskih skladateljev narodnozabavne glasbe. V zaključni špici je Mengeška godba pod taktirko kapelnika Primoža Kosca z zaigrano skladbo bratov A vsenik, Prijatclji.oslanimo prijatelji in petjem duetaJulije Avbclj in Ivana Hudnika, dvignila občinstvo v dvorani na noge. To je izreden uspeh za amaterski orkester, ki je z nastopom pred televizijskim avditorijem več kot 20 milijonov gledalcev (podatek iz internetne strani BR) poskrbel za promocijo tako svojega domačega kraja Mengša, kot Slovenije, ni pa naključen, Nastop na taki oddaji je plod dolgoletnega in načrtnega delti tako na področju vizuelnega, kot glasbenega izraza Mengeške godbe in velikega angažiranja člana godbe Janeza Pera, kije vzpostavil kontakte s pravimi ljudmi in dejansko omogočil nastop godbe v tem showu. Nastop na prireditvi je velika vzpodbuda za godbo, ki bo še naprej gojila narodnozabavno glasbo, kot eno svojih temeljnih glasbenih usmeritev. Predsednik Mengeške godbe Žun Franc Slike: Ra/ko Vuga KULTURA KOROŠKI VEČER -MANJŠINA KOT MOST V četrtek, 10. oktobra 2002 je bil prav poseben večer. Poimenovan Koroški večer, dan čezmejnega sodelovanja. Ne vem. če so vsi prebivalci Mengša pravočasno prejeli vabila za prireditev (za Dobeno lo zlahka potrdim), sem bila presenečena nad lako nizko prisotnostjo gledalcev. Nekaj predstavnikov kulturnih društev, nekaj občinskih udeležencev . nekaj starejših občanov, mladine niti za vzorec. Naj se sliši še lako čudno, ležko smo s ploskanjem preglasili nastopajoče, in mislim, da nisem edina, ki sem se v dvorani počutila nelagodno, kar Žalostno. Polihonia sem se spraševala, če lahko res samo še komedije in Mengeška marela zapolnila dvorano. Ampak, kakor je lale moj uvodnik sam po sebi na slabem glasu, toliko boljših glasov vseh nastopajočih smo slišali v nadaljevanju. Povezovalka programa Mojca Volkar je bila odlična, prav »paše« ji napovedovanje m se je že odlično izkazala na letošnjem Mihaelovem sejmu. Njen prvi nagovor je bila predslavitev Kvinteta Smrtnikovih fantov, ki niso samo lo, so tudi bratje, ponosni na svojih Sest sesler, k i ludi prepevajo v svojem zboru. Na mengeškem odru so se predstavili s številnimi slovenskimi pesmimi, o kraju, kjer živijo in njihovi zilski dolini, z najbolj znano: »K srn še mih'n bil«. Potem se je predstavila Folklorna skupina Svoboda Mengeš in prikazal šopek gorenjskih plesov. Žal je harmonika preveč preglasila fantovske vriske, nasmejani obrazi plesalcev so bili bolj »narejeni« kol ne. I .ogično, ludi njim ni bilo vseeno, zakaj je gledalcev tako malo. Odlično so odplesali svoj program in kasneje predstavili še nekaj koroških plesov z njihovo pripombo, da bi jih morali ludi v koroški noši, pa žal niso zbrali za drage kostume, Jaz pravim, morda bi se pa našel kdo od sponzorjev, ki bi jim pri tem pomagal. Ker so uigrana ekipa, bi si to vsekakor zaslužili, saj skrbijo za določen nivo vsesplošne kulture, predvsem pa v številnih krajih uspešno promovirajo Mengeš. Mešani pevski zbor Sele se je predstavil tudi s Številnimi znanimi slovenskimi deli. a kot so dejali, brez znane, že prej omenjene ne gre. saj jim pomeni največ, takoj za slovensko himno. Nagovor njihovega vodje je bil dovolj zgovoren sam po sebi. da v vasi Sele vsi radi prepevajo, lako daje na mengeškem odru »Stala« skoraj cela vas. Po njihovem nastopu je eden izmed bratov Smrtnik, soorganizalor koroškega večera, ki je tudi župan v svojem okraju, na kratko predstavil bistvo povezovanja OZ. čezmejnega sodelovanja, Še Zlasti zdaj, ko se Slovenija približuje evropski skupnosti, ko bodo meje pomenile nekaj čisto drugega, kol lo določajo danes. Zahvalil seje županu g. Štebe-tu za povabilo in z veseljem izrazil upanje.da sena podobnem večeru srečamo še kdaj ter mu izročil sliko, na kaleri most, ki povezuje dva kraja, pomeni manjšino. Vsaj v tistem trenutku smo se vsi gledalci kol manjšina v dvorani, počutili tako močne, da bi gore premikali. Tudi g. Štebe se jim je zahvalil, ker so se odzvali vabilu v Mengeš in se lako lepo predstavili ter |im predal znan mengeški simbol plaketo S pesmijo v srcu. In od nek je se je našla tudi steklenica pristnega slovenskega medenega žganja, da hi bol j držalo. S strani Župana smo bili vsi, ki smo se udeležili srečanja, povabljeni v predverje na bogato pogoslilev. Če me ne bi ogovoril sosed, bi težko v tistem trenutku s kom poklepetala. Potem pa sva se kar zadržala in spoznala, da so Korošci prijetni, odprti ljudje, ki jim ni vseeno, kaj bo prinesla prihodnost. Mimogrede, tako dobre police Že dolgo nisem poskusila. Ko mi jo je ponujal sosed, sem oklevala, češ da ima preveč kalorij, a ko je nedko od nastopajočih Korošcev kar vztrajal, sem se predala. Saj meje predzadnja pesem bratov Smrtnik z znatnim refrenom Adija Smolarja: »Res lepa je Slovenija, cetud'en mal je skregana, Slovenci nehajmo ga srat in dajmo bolj sodeloval!« - tako zelo prepričala. In ko sem v tistem deževnem večeru peljala proli domu, mi je bila njihova zadnja Zapeta pesem / nalovom /a be še lako odmevale v glavi, da sem dvakrat /manjšala hitrost zaradi iigobih poskakujočih regie. Nekje globoko v sebi pa sem se spraševala: »Bo kaj trden most?« Ana Jernejčič Agatha Christie - MISOLOVKA 5PASTEATER, Mengeš, premiera 31. 10. 2002 Dvorana v Mengšu je že od premiere nove predstave Mišolovka. avtorice Agathe Christie pretesna za dolge vrste gledalcev, ki bi si radi ogledali znano kriminalko, ki jo v Londonu igrajo že 50 let. Mišolovka je v Sloveniji prvič postavljena na oder, V Sloveniji tudi sicer še nismo videli uprizoritve katerega koli dela Agathe Christie. Špasleater je prebil led tudi kar se lice lega žanra - lo je kriminalke. Direktorica Urška A ličje povedala, da Špasleater deluje že pet let. Do sedaj so igrali zgolj komedije. Zazdelo seji je, daje potrebno vnesti programsko spremembo in se zato odločila za Mišolovko. Režiser Vilo Tauferje povedal, da je prednost neinslilucionalnega gledališča vtem. da režiser sam sestavi ekipo, in izbere igralec, ki so najbolj primerni za vloge. Motivacija celotne ekipe je bila izredna, delo pri postavitvi nepreizkušenega žanra pa je bilo zanj velik izziv. Režiserje v tekstu našel značilen angleški smisel za humor in zabavo in je v tem smislu tudi zrežira] predstavo. Igralci so povedali, da so delali zelo mirno, brez pritiska, lahko so poskušali različne pristope in lako prišli do najboljših rezultatov. Večina igralcev, ki sodelujejo v predstavi je svobodnjakov. Matjaž Koncilja MOJTEATER Gledališče, ki zabava Rojstvo vsakega gledališča je ML«.'W svojevrsten čudež. ;Mifl ^TniBSnr 1 Še prav posebej v časih, ki jih živimo. .le nekaj nerazložljivo vznemirljivega, nekaj svečanega, pa ludi pogumnega... Mojteater je nastal z željo, da bi ljudem sirom Slovenije ponudili kvalitetno gledališko zabavo, izvedeno skrajno profesionalno, z najboljšimi slovenskimi igralkami in igralci. Da bi jim skušali približali sveža dramska besedila sodobnih domačih in tujih komediografov, pa tudi tiste najboljše, klasične uspešnici', neštetokrat odigrane na vseh mogočih svetovnih odrih. Kot prvo uprizoritev novega gledališča smo pripravili preverjeno komedijo enega najuspešnejših hrvaških avtorjev Milana Grgiča z naslovom »Juhica«. Delo je prvič prevedeno v slovenščino (prevajalec je Roman Končar), v sosednji Hrvaški pa je doživelo več kot 250 ponovitev v izvedbi popularnega »Teatra u gostima«, ki ga vodi znani hrvaški igralec in režiser Relja Bašič. Bravurozna komedija prikazuje »prizore iz zakonskega življenja« preprostega človeka, vzpone in padce, prijetne in malo manj prijetne dogodke, vse pa zavile v čudovit papir enkratnega humorja, tako da se lahko gledalke in gledalci od srca nasmejijo, pa čeprav v predstavi mestoma prepoznavajo tudi sami sebe... Odlična igralska Zasedba (Nina [vanič, Maja Končar, Roman Končar) dobro uro in pol zabava publiko, ki si dejansko lahko privošči zvrhan koš smeha, saj smešnim dovtipom in situacijam ni ne konca ne kraja. Prav enostavnost in razumljivost teksta sta tista dva osnovna pogoja, ki sla potrebna za vrhunsko komedijo, za predstavo, ki ni zgolj cenena mešanica različnih »starih štosov«. temveč odraz avtorjevega popolnega obvladanja stroke, iskrivosti prevajalca ter vrhunskih igralskih dosežkov vseh treh protagonistov. Kol taka, lahko »Juhica« nasiti vsakega smeha željnega posameznika, ne glede na leta ali stopnjo izobrazbe. Namenjena je vsem ljudem, ki se želijo vsaj za nekaj trenutkov sprostili in pozabiti na vsakodnevne tegobe, mi pa bomo presrečni, če bo po hodnikih in dvoranah, kjer bomo igrali, odzvanjala izrečena misel kateregakoli obiskovalca ali obiskovalke naših predstav : »Ja. tO je moj teater!« Pozdrav Roman m krt '».^p. nm/aifa Gledališki list \lrltl /If KULTURA Nastopajo še: Franc Kompare, Tomaž Bajželj, Tomaž Plahutnik. Koncert povezuje Marija Ahačič." Vstop prost! vljudno vabljeni! Adventno-božični koncerti po Sloveniji Božična skrivnost v glasbi, pesmi in besedi Mengeš- Nina in Franc Kompare s prijatelji pripravljajo že četrto leto niz adventno-božičnih koncertov po slovenskih cerkvah. Program, ki je v svoji celoti globoka duhovna izkušnja, sestavljajo priljubljene tuje, predvsem pa slovenske pesmi, dopolnjuje pa vezno besedilo Toneta Ftičarja, ki v tematskih sklopih opisuje slovensko praznovanje in doživljanje božiča ter nas spominja, zakaj je božični čas tako poseben čas. Skladbe in vezno besedilo sta razdeljena na adventni in božični del, program pa bo povezovala gostja kanadska Slovenka Marija Ahačič Pollak. Splet čudovitih adventnih in božičnih melodij, ki nam bodo pričarale doživeto vzdušje božične skrivnosti, izvajajo sopranistka Nina Kompare, njen oče Franc Kompare na trobenti in krilnem rogu, priznani citrar Tomaž Plahutnik in organist Tomaž Bajželj. Donator vseh adventno božičnih koncertov je Raiffeisen- Krekova banka Maribor, sponzor prevozov je Avto Car Mengeš ter medijski sponzor Harmonika Lanzinger. Adventno-božični koncerti po slovenskih cerkvah se bodo pričeli v soboto, I4.decembra ob 18.30 uri v Ivančni gorici, v nedeljo, 15. decembra ob 19.00 uri v cerkvi sv. Duha v Celju, v sredo, 18. decembra ob 19.(X) uri v mariborski stolnici, v četrtek, 19. decembra ob 18.30 uri v Šmihelu -Novo mesto, v petek, 20 decembra ob 19.30 uri v Ljubljana-Dravlje, v soboto, 21. decembra ob 18.00 uri v župnijski cerkvi vTržiču. Koncerti bodo še v nedeljo 22. decembra ob 17.00 uri v cerkvi Kristusa Kralja v Novi Gorici, v sredo, 25.deccmbraob20.uri v župnijski cerkvi na Bledu, v petek, 27. decembra ob 20.00 uri v Kulturnem centru v Rogaški Slatini, v soboto, 28. decembra ob 19.00 uri v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu ter v nedeljo, 29. decembra ob 19.00 uri v cerkvi sv. Martina v Trbovljah. Vstopnine tudi na letošnjih adventno-božičnih koncertih ne bo, lahko pa boste prispevali svoj dar za izvajalce. Janez Kuhar IZŠLI STA NOVA ZGOŠČENKA IN KASETA ANSAMBLA SICER • V NAROČJU SREČE V začetku oktobra je pri Založbi ZLATI ZVOKI izšel drugi album ansambla SICER, ki nosi naslov V naročju sreče. Na zgoščenki in kaseti je dvanajst za uho prijetnih polk in valčkov, ki opevajo našo lepo deželo, njene ljudi, njihove navade, ljubezen in še kaj. Dobite ju v vseh bolje založenih trgovinah sirom po Sloveniji. Na voljo je tudi v trgovini GAJA, na Slovenski cesti 28, v Mengšu. Daje projekt odlično uspel in zagledal luč sveta v predvidenem času, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sodelovali -studiu Repnik, producentu Robertu Smolnikarju in Založbi Zlati zvoki. Prav posebna zahvala pa gre našim sponzorjem, ki so nas finančno podprli in imajo prav gotovo največ zaslug, da smo to sploh zmogli. Pomagali so nam: PAPIRKO d.o.o. Radomlje, TRGOVINA VISTRA Grobljc pri Domžalah, KOVINOPASARSTVO DOLINŠEK Mengeš, AVTOCERAR Kamnik, KALCF.R d.o.o. Trzin, FRIZERSTVO META Loka pri Mengšu, SITAR PNEUMATIC CENTER Kamnik, FOTO GROHAR Kamnik, LHSPAL d.o.o. Količevo, BURJA s.p. Lukovica, LIZ KARANTANIA Domžale, TURISTIČNA KMETIJA GRČAR Rova, TRGOVINA HA-NI Mengeš, STANKO ZUPAN s.p. Preserje pri Radomljah, PETER VERBIČ s.p. Serdnje Jarše, ELEKTROMEHANIKA SKOK Mengeš, PLESKARSTVO BLAŽ SODNIK Homec, ELPRO KRIŽNIC Slovenske Konjice, FRANCI ŠTRUKELJ Preserje pri Radomljah, ROBERT STOPA R s.p. Loka pri Mengšu, AVTOMEHANIKA KVEDER Količevo, GROŠELJ MAVRICO s.p. Krtina, ORKAPLAST Tunjice, LAGO.IA s.p. Loka pri Mengšu, BORCI IN ANDREJ CERAR Preserje pri Radomljah, MILKA IN JANEZ ČERNIVEC Vir pri Domžalah, FRANCI ZAJC Preserje pri Radomljah, JANEZ ČERNIVEC ml. Vir pri Domžalah. NEMEC DUŠAN s.p. Homec, TOTTER MIDI Mengeš, KOSIRNIK & KOŽELJ Tunjice, BUDJA Mengeš in ROLETARSTVO KOSED MAJDA Mengeš. Za ansambel SICER Jože Brojan ŽUPNIJA MENGEŠ BOZIC PRAZNIK MEDSEBOJNE POVEZANOSTI! V celotnem poročilu o Jezusovem rojstvu nam evangelist Luka prikazuje čudovite podobe tega otroka in para. ki se mu je rodil. Prav je, da si Marijo in Jožefa vzamemo za odličen zgled in celo za prejemnika neznanskega božjega blagoslova. A Bog ne ceni le svete družine. Vsem družinam želi ponudili varstvo in blagoslov. Vse družine vabi, naj se obrnejo k njemu, da jih bo odrešil greha in zavaroval pred zlom na svetu - zlasti pred zlom, ki ogroža družinsko edinost. Dan za dnem je Bog pripravljen, da bi nas opogumil glede staršev, bratov in sester, naših otrok in celo nas samih. Konec koncev je v vse nas zasejal dobroto - dobrolo, ki se zelo rada izraža. On hoče ozdraviti vse naše rane, celo liste, ki segajo več rodov nazaj. On je Ljubezen in prišel nam je odpustit grehe ter nas naučit, kako naj sami odpuščamo. V božičnih dneh, ko se milost izliva na vse družine, iščimo te izvire v naših odnosih in povezanosti. Silno si želimo, da bi Bog blagoslavljal naše družinsko življenje. Pa mu dovolimo, da vstopi in živi z nami. Zato je potrebno, da gremo iz sebe in nekomu izkažemo ljubezen. Naj bo to vzdušje molitve ali družinskega veselja, ustvarjalnosti in iskrenega zaupanja, medsebojnega spoštovanja in uresničenje ljubezni do Gospoda in drug do dregega. Da nas praznično hrepenenje po miru in blagoslovu ne bo pustilo razočaranih in praznih predvsem odpuščajmo ter bodimo velikodušni in prijazni. Priporočimo vse ljudi Gospodu in poskusimo skupaj tudi moliti. Bog hoče izliti odpuščanje in milost, da bi nam spremenil življenje. Čaka nas, da bomo prišli k njemu in doma, pa tudi v svojem kraju ustvarili okolje, v katerem bo dobrodošel. Ko bo Gospod med nami bo z njim tudi njegov mir in blagoslov. Naj njegova ljubezen napolni vsako srce, da se bo podalo na pot k drugemu in prinašalo mir, veselje in blagoslov za vse ljudi med nami. Polni bomo veselja postajali občestvo v Kristusu in čutili se bomo povezane med seboj v družinah in našem kraju (naši župniji??). Želim vam, da vas ob božičnem praznovanju prav Bog, ki postane človek, da bi nam bil blizu spodbudi, da boste tudi vi drug drugemu blizu in bodo prazniki božji blagoslov za vse vas! Matej Zevnik, župnik NASA SOLA PODROBNEJE O ŠOLSKEM SKLADU Kot je bilo že v prejšnji izdaji glasila »MENGŠAN« napovedano, tokrat podrobneje predstavljamo Šolski sklad Osnovne šole Mengeš. Delo in smele načrte je predstavil prvi predsednik novoustanovljenega sklada, Marij llrh. Izpostavil je nekatera ključna vprašanja o delovanju in nalogah sklada. Kdo in zakaj? Na kratko o ustanovitvi! Šolski sklad jc bil ustanovljen na pobudo Sveta šole Osnovne šole Mengeš. Izkazalo se je, da so potrebe učencev za uspešno izobraževanje ter dohajanjc spoznaj, ki jih producira sodobni svet večje, kot jih zadovoljuje naš šolski sistem. Poleg lega je še množica stvari, ki so neposredno vezane na učence, zahtevajo pa večja finančna sredstva. Tudi humanitarna dejavnost je vključena v Šolski sklad. Kdo so člani Šolskega sklada? Člani šolskega sklada so, oziroma bodo vsi, ki bodo na tak ali drugačen način prispevali k izboljšanju izobraŽevanja naših učencev in jim omogočili vključevanje v dejavnosti za njihov uspešen razvoj. Šolski sklad pa vodijo predstavniki šole in starši učencev. Poleg mene so v Upravnem odboru Šolskega sklada (ŠS) še: Blanka Tomšič, Irena Podboršek, Milica Tomšič, Dušan Pejič kot podpredsednik, Bogo Ropotar ler Aleš Janežič. Začetki? Kar nekaj časa smo tuhtali, kako predstaviti ljudem delo in namen ŠS. Poglavitno pri vsem tem je, da razumejo, zakaj smo se sploh zbrali in kaj hočemo. Vemo, da skoraj za vsakim vogalom že obstaja katera od humanitarnih dejavnosti, kjer se zbirajo sredstva. Zato smo si postavili pravila, v katera smo zapisali, da točno določimo namen sredstev. Tako se prispevki ločijo in ludi potrošijo za listo, za kar se bodo donatorji odločili. Kot zanimivost lahko še povem, da smo sklenili, da ludi stroške administrativnega in računovodskega dela nosi šola, torej vsa sredstva ostanejo v skladu. Pravila so strogo določena Lahko nekaj še o pravilih ŠS? Meni osebno jc nelagodno nekoga »lehtali«. Verjamem, da tudi marsikomu drugemu tudi. Vendar, če je pred nami preko 600 učencev, starši nekaterih med njimi težko zmorejo njihovo šolanje, nekateri presegajo učni program, nimajo pa možnosti napredovanja v smislu pridobivanja znanj, menim, daje Že to zadosten razlog, da stopimo skupaj in skušamo nekaj naredili za učence. V pravilih smo določili, da se bodo sredstva razporedila po željah tistih, ki se bodo odločili za prispevek. Nekateri lahko prispevajo v splošen namen, lahko za določenega učenca ali za razred oziroma za pouk v naravi. Razlika je v številkah na kontih, ki jih bomo določili, ko bo do takega primera prišlo. Seveda pa moramo obenem spoštovati zakon o varovanju osebnih podatkov, tako, da bomo sodelovali s socialno službo na šoli. Tako bomo samo določili številko, za koga gre, pa vedo v socialni službi. Kaj pa naloge? To, kar sem povedal do sedaj, je humanitarnega značaja. Prva naloga, ki pa moram reči, je kar velik zalogaj, je zagotoviti sredstva za izgradnjo oziroma podaljšanje dvigala do druge etaže v šoli. Naslednje leto se namreč prične devetletno šolanje, spodnji prostori pa bodo namenjeni prav prvošolčkom. Na predmetno stopnjo izobraževanja je že letos vključen učenec z motnjami v gibanju, ker pa skuša bili šola prijazna vsem, se lahko zgodi, da bo naslednje leto še kdo s takimi težavami vključen v program šolanja. Težava je torej v tem, da se starejši šolarji zaradi prostorske urejenosti selijo v višje nadstropje, katero pa jc za invalidne učence nedostopno. Naslednje, kar menimo, da je potrebno jc, da pridobimo sredstva za listo, česar ne zagotavlja predpisan učni program. Pravzaprav je to dodatno, ki pa bo prispevalo k manj stresnemu preskoku na višji nivo izobraževanja in pa zagotavlja splošno znanje, ki ga ob hitrem razvoju sveta skušamo obvladovati. Sodelujemo s strokovnim svetom na šoli in kot najnujnejše je, da priskrbimo učencem vsaj tri računalnike. Na kakšen način se bodo zbirala sredstva? Enotnega mnenja smo, daje najlepše, če se pri dobrotniku oglasimo osebno in mu povemo, s kakšnim namenom smo ga zmotili pri njegovem delu. Seveda k vsakomur ne bo mogoče, saj svoje delo opravljamo v prostem času, kljub temu pa je z nami v vsakem trenutku čut odgovornosti za naš naraščaj. Poleg tega pa svojo težo prispeva tudi odgovornost do ljudi dobrega srca. ki nam bodo zaupali, da bomo z njihovimi prispevki res naredili nekaj čudovitega za vso skupnost. Zavedam se, da v današnjem času vse prevečkrat hitimo drug mimo drugega, skrbimo vsak zase in nemalokdaj spregledamo nesrečne obraze okoli sebe. Marsikdo kljub svojim težavam noče, ne zna ali pa je za njega preveč boleče, da bi spregovoril. V zbiranje sredstev se bodo vključili tudi starši, saj gre navsezadnje za njihove otroke, ki bodo morda nekoč vodili ta svel. Absolutno pa smo mnenja, da naj starši prispevajo po svojih možnostih, eden več drugi manj, saj naše »brezplačno« osnovno šolanje ni niti tako poceni. Še to; vsi prispevki so kol olajšava za davčno napoved. Beseda za konec? Pravzaprav samo lo; naj ne bo tislo, kar mora bili storjeno pretežko breme. Zavedati se moramo, da se naši otroci učijo za življenje in pri tem jim moramo nuditi vse, kar je v naši moči. Ni je bolj strme poti, kot je pot do izobrazbe. Ker pa smo v času praznikov, želim v imenu članov Upravnega odbora Šolskega sklada osnovne šole Mengeš, vsem krajanom in krajankam Mengša vesel Božič v krogu domačih in optimističen vstop v leto 2003 z mislijo na naše male in mlade prebivalce. Dušan Pejič IZ PRETEKLOSTI VUCEDOLSKI ORION V NARODNEM MUZEJU V LJUBLJANI Bog je rekel: 'Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujeo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!' 1 Mz, 14-15 5. novembra so v Narodnem muzeju v Ljubljani odprli razstavo VUCEDOLSKI ORION. Ker otvoritve tako pomembnih, kvalitetnih in seveda širše odmevnih arheoloških razstav niso ravno vsakoletna praksa, je prav, da na ta pomemben kulturni dogodek opozorimo tudi v občinskem glasilu. Nenazadnje velik del prebivalcev občine redno - ali pa vsaj pogosto - pot zanese v našo prestolnico in če boste imeli nekaj časa, si ga vzemite za ogled te izjemne razstave. Gre za gostujočo razstavo, ki seje na svoji poti po nekaterih prestolnicah srednje Evrope ustavila v Ljubljani, pri njeni postavitvi pa so sodelovali Arheološki muzej iz Zagreba, Gradska muzeja iz Vinkovccv in Vukovarja, Odsjek za arheologiju Filozofske fakultete iz Zagreba ter Narodni muzej iz. Ljubljane. V začetku 3. tisočletja pr.Kr. (čas poznega eneolitika) so desno obalo Donave na vzhodnem Hrvaškem poselili pripadniki vučedolske kulture, ki so v letih od 2900 do 2400 pr.Kr. močno vplivali na sočasne kulture, zapustili pa so tudi opazne sledove v sodobni evropski dediščini. Kultura je ime dobila po najdiščih Vučedol, ki leži vzhodno od Vukovarja. Bila je sočasna sumerskemu obdobju v Mezopotamiji, staremu kraljestvu v Egiptu (obdobje piramid) in zgodnjemu obdobju Troje. Svoj visoki standard je vučedolska kultura ustvarjala z gospodarstvom, povezanim z živinorejo, v poznejšem obdobju pa z rudarstvom in metalurgijo bakra, ki je temeljila na novem revolucionarnem tehnološkem procesu -serijskem vlivanju. Posledica potrebe po bakru pa je bilo širjenje vučedolske kulture v širši prostor srednje in jugovzhodne Evrope. V tej t.i. stopnji B-2 seje kultura razširila na področje romunskega Banata, madžarske Baranjc, v stopnji C pa na področje zahodne Hrvaške, današnje Slovenije ter tudi v Avstrijo, Češko in Slovaško, na prehodu v bronasto dobo pa so se naselja vučedolske kulture pojavila tudi na vzhodni jadranski obali. Med letoma 2800 in 2400 pr.Kr. je bila na Ljubljanskem barju severno od Iga poseljena vrsta koliščarskih naselbin, kijih po izkopavalcu Dežmanu imenujemo tudi Dežmanova kolišča. Glede na odkrite keramične najdbe so bili prebivalci teh naselbin v tesni zvezi z nosilci vučedolske kulture. Med posodami prevladujejo lonci in vrči, med okrasnimi motivi pa so najpogostejši tisti s sončno in vodno simboliko. Razlog za sorodnost v keramičnih oblikah in okrasju lahko iščemo v že omenjeni ekspanziji Vučedolcev proti predalpskemu prostoru ob iskanju ležišč bakrove rude. Najverjetneje so se barjanski Vučedolci okoriščali z rudišči barkra pri Litiji, Blagovici in pri Sebreljah v zgornjem porečju Sore. Daje temu tako, potrjujejo na Dežmanovih koliščih najdeni kalupi za ulivanjc sekir. Na močno metalurško proizvodnjo pa kažejo številni bakreni predmeti (sekire, bodala, šila). Z gostujočo razstavo pa skušajo njeni avtorji prikazati predvsem vučedolsko dojemanje sveta, kakršno se kaže v ornamentih na keramiki. Pomen je bolj ritualen oz. obreden, kot praktičen. Na posodju je moč razbrati različne prikaze obzorja nad Vodami, na katerih plava Zemlja, dnevno rojstvo Zore in Sonca, tudi pomladi, s katero se začenja novo leto. in prikaze štirih letnih časov z znaki ozvezdij na nočnem nebu: Oriona, Laboda, Kasiopcjc, Pegaza z Ribama Dvojčkov in Plejad. Orion je del zgodbe v večini okrasnih kombinacij. Posode s takim slikovnim sporočilom prikazujejo individualno zgodbo o usodi pokojnika, ob katerem so bila praviloma odkrite, okras na njih pa je v ozki zvezi s situacijo v grobovih, v katerih se nahajajo, in v katere je vključena tudi človeška žrtev. Na eni izmed posod, najdenih v Vinkovcih, je naslikan tudi najstarejši celoviti evropski koledar z ustreznimi ozvezdji v štirih letnih časih, posoda pa sodi v čas okoli 1. 2600 pr.Kr. Koledarje sočasen sumerskemu in egipčanskemu, vendar pa ni njuna kopija, saj je vzpostavljen na mnogo severnejšem 45. vzporedniku. Podnebje na tej geografski širini določa štiri letne čase. Na podlagi preučevanja ornamentov na tej posodi je moč natančno določiti ozvezdja, ki obeležujejo določene letne čase. Prav na podlagi izjemno tankočutnega in pozornega spremljanja nebesnih teles (predvsem ozvezdja Orion) je Vučedolcem pomagalo uskladiti (nam neznano) število dni njihovega koledarskega leta Z dejanskim številom dni letnega obhoda Zemlje okoli Sonca. Pa še to: razstava je odprta do aprila vsak dan razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob četrtkih pa med K), in 20. uro. Gregor Stibernik, Muzej Mengeš pov/eto in prirejeno po: razstavna brošura in enciklopedija Slovenije (-^ Ferdinand Auguštin Hallerstein Mengšan na znamki Pošte Slovenija V januarju 2003 bo na pobudo in s sodelovanjem Muzeja Mengeš pri Pošti Slovenije izšla v seriji Znamenite osebnosti znamka, posvečena 300. obletnici rojstva Mcngšana Ferdinanda Auguština Hallersteina. To je nadaljevanje prizadevanj Muzeja Mengeš za uveljavitev naše dediščine, ki ni le stara krama, kot nekateri mislijo in to miselnost arogantno uveljavljajo, temveč dobiti osnova za naš napredek in pogum pri uveljavitvi našega znanja in dela. Muzej pripravlja v sodelovanju z Državnim arhivom in Številnimi znanstveniki simpozij, razstavo in odkritje spominskega obeležja temu uglednemu Mengšanu svetovnega slovesa, Ferdinand Avguštin Hallerpl. Hallerstein (Č27.8. 1703 Ljubljana; 129. K). 1774 Peking) jc bil sin Janeza Ferdinanda barona Hallersteina. gospodarja Ravbarjevega gradu v Mengšu. Avguštinova mati je bila baronica Marija Suzana Elizabeta Erbcrg iz rodu Kočcvarjev, ki so se že preselili v Dol. Avguštin jc 27. K). 1721 vstopil k jezuitom na Dunaju. 1.9. 1739 seje kol misijonar izkrcal na Kitajskem in lam ostal do smili. Decembra 1743 je bil imenovan za prisednika matematičnega in astronomskega kolegija cesarskega dvora v Pekingu ter mandarina šeste stopnje. Leta 1745 je postal provincial in vizilator japonske jezuitske province. 6.5. 1746 je napredoval v predsednika astronomsko ■■■matematičnega kolegija in mandarina pete, pozneje tretje stopnje. Na kolegiju muje bil nadrejen le mandžurski princ. Zaradi Hallerstcinovega visokega položaja v Pekingu so njegova pisma objavljali in komentirali v Londonu. St. Pelerburgu, Parizu. Berlinu, Leipzigu in na Dunaju, [zdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva, Objavil je dotlej najnatančnejšo oceno šlevila in nalalnosli Kitajcev, Evropi je približal navade, pokrajino, rastlinski in živalski svel Kitajske. S sodelavci je opazoval severni sij, komete, mrke, gibanja planetov in satelitov. Organiziral jc astronomske meritve v različnih krajih obsežnega cesarstva. Razvil je nov postopek za izračunavanje najmanjše razdalje med dvema astronomskima objektoma merjene z. izpopolnjenim mikrometrom. Čeprav je Kranjsko zapustil v mladih letih, je pogosto pisal sorodnikom vse do poslednjih dni. Prištevamo ga k najpomembnejšim kranjskim znanstvenikom. V jezuitski zapuščini v Pekingu je ohranjena tudi Stržinarjeva slovenska pesmarica Calholish Kershanskiga Vuka Peissme, kije gotovo pripadala Hallersteina, Janez Škrlep DIREKTOR \_J DRUŠTVA 1400 - LETNICA IMEN »SLOVENIA« IN »SCLAVINIA« ZA SLOVENIJO 1000-LETNICA RAZPADA SCLAVINIAE (Velike Karantanije) 1001 -LETNICA PRVE OMEMBE »JEZIKA SLOVENCEV« Zadnji - tretji del zapisa govora msgr.dr. Rudolfa Koncilije ob blagoslovitvi starodavnega vodnjaka studenca v nedeljo, 11.8.2002 v Topolah 1001 - LETNICA PRVE ZNANE OMEMBE SLOVENSKEGA JEZIKA Četrti dokument cesarja Otona III., ki sem ga navedel, je darovnica, z dne 28.4.1001, izdana vRavenni »oglejski Cerkvi in njenemu voditelju patriarhu Johannesu (Janezu) in njegovim naslednikom«, s katero poklanja »medietatem unius castelli quod diciturSiliganum et medietatem unius villeque Sclavorum lingua vocatur Goriza« (»polovico gradu, ki se imenuje Solkan, in polovico vasi, ki sc v jeziku Slovencev imenuje Gorica«), Cesar pri omenjanju slovenskega jezika torej ne uporabi pridevnika, ampak samostalnik »Sclavi«, kar pomeni »Slovenci« , in sicer 2. sklon množine lega samostalnika - »Sclavorum«, kar pomeni »Slovencev«. Torej »Sclavorum lingua« - »jezik Slovencev«. Profesor dr. Peter Štih »Sclavorum lingua« prevaja z »jezik Slovanov« (»v jeziku Slovanov«) (Peter Štih, Solkan in njegovo zaledje okrog leta 1000, v: Jako stara vas na Goriškem jc Slokan, zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja, 2001,22). Zakaj prevod »jezik Slovanov« ni pravilen? Zgolj jezikoslovno je pravilen, napačen pa je glede na konkrelne okoliščine. Besedi »Sclavonim lingua« se v darovnici direktno nanašata na jezik, ki ga govorijo ljudje na področju, na katerega se nanaša darovnica. To področje pa je Solkan, Gorica, Vipavska dolina. Na tem področju so 1001 živeli Slovenci s svojim slovenskim jezikom in ne nediferencirani Slovani izpred slovenske etnogeneze s svojim slovanskim jezikom. Na ozemlju Slovencev je živel jezik Slovencev. Neovrgljiv dokaz za obstoj slovenskega jezika leta 1001 so Brižinski spomeniki, ki SO nastali okrog leta 1000 ali že preje. Napisani so namreč v karolinški minuskuli s prehoda K), v II. stoletje. Ta pisava jc dokaz, da so nastali okrog leta 1000. Vendar je ugotovljeno, da gre za prepise veliko Starejših predlog. Že dvesto let prej je namreč cesar Karel Veliki prek škofijskega zbora v Aachnu izposloval zakon, po katerem so morali škofje in duhovniki vernike učili molili, jim pridigati in jih spovedovati v domačem jeziku (prim. France Bemik, Začetek slovenske jezikovne identitete, v: Zbornik Brižinski spomeniki, SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 1996, str. 9). Od starocerkvene slovanščine sv. bralov Cirila in Metoda se Brižinski spomeniki razlikujejo jezikovno in po črkopisu, Starocerkvena slovanščina je slovanski jezik, pisan v glagolici, Brižinski spomeniki pa so napisani v slovenskem jeziku in v latinici, pisani v karolinški minuskuli. Brižinski spomeniki so se ohranili v ponlifikalu, kar pomeni v škofovski bogoslužni knjigi. Ker so uvezeni v tako pomembno knjigo, zato so se tudi ohranili. Nttvzočnost slovenskih tekstov v ponlifikalu freisinškega škofa je dokaz, da je škof med slovenskim ljudstvom uporabljal slovenski jezik. To pa pomeni, daje dobro vedel, na katerem ozemlju živijo Slovenci in da imajo svoj poseben slovenski jezik, različen od jezikov drugih slovanskih narodov. Cesar Oton III. je bil tesno povezan s papežem in škofi, zato ni nobenega dvoma, daje vedel za misijonsko dejavnost freisinškega škofa v slovenskem jeziku kakor za delo oglejskega patriarha in drugih škofov. »Sclavorum lingua« dobesedno res lahko prevedemo »jezik Slovanov« , toda živega jezika Slovanov takrat ni več bilo, pač pa so obstajali slovanski narodi in njihovi živi jeziki. Zato prevod »jezik Slovanov« za čas leta 1001 ne ustreza zgodovinski resničnosti. Dejstvo, da sc beseda »Gorica« nahaja v več slovanskih jezikih, ni razlog za prevod »jezik Slovanov«, kajti še danes imamo veliko primerov, da se določena ista beseda ponovi v več slovanskih jezikih. Ker smo Slovenci za domovino, narod in jezik ohranili slovansko ime, ki je le nekoliko spremenjeno, potem njegovo latinsko obliko, kadar sc ne nanaša na vse Slovane, ampak na Slovence, pravilno prevedemo samo tedaj, kadar prevod razločno pokaže, da gre za Slovence. SKLEP: Razumljivo je, da 1000 - letnica razpada »Sclaviniae« - »Velike Karantanije« (1002-2002) ni motiv za praznovanje, je pa pomembno, da se dogodka spominjamo. Zelo smiselno pa bi bilo. da bi država Slovenija v teh letih enkrat praznovala 1400- letnico zapisa imena »Sclavinia« ter »Slovcnia« in nekoliko kasnejših zapisov imen »Sklavinia« in »Slavinia«. Pa ludi 1001 - letnico najstarejše omembe Slovencev (slovenskega naroda) v cesarskem dokumentu ter najstarejše omembe slovenskega jezika, navzoče v istem dokumentu. Ker država spi, pa smo vsaj mi, tu v Topolah, v srcu Slovenije, radostni nad temi velikimi obletnicami in tu ob svojem starodavnem vaškem vodnjaku, ki je bil gotovo priča dogajanju pred 1000 leti in prej, izražamo Bogu zahvalo za našo vas, za našo državo Slovenijo, za slovenski narod in slovenski jezik v velikem zaupanju, da bo Bog varoval in vodil k zveličanju tudi naše prihodnje rodove v tej domovini, tem narodu in tem jeziku. msgr. dr. Rudolf Koneilija Avtor zapisa je: duho v ni asistent Svetu katoliških luiko v Slo venije. predsednik Slovenskega bibličnega gibanja. nadškofijski referent za versko izobraževanje odraslih predavatelj na Teološko pastoralnišoli Pedagoškega inštituta Teološke fakultete Univerze v Ljubljani) ŠPORT BALINARSKE NOVICE Kar nekaj številk občinskega časopisa že niste prebrali novic iz našega balin-placa. Marsikaj seje dogajalo. Vendar mi tempo življenja in delo, ki ga opravljam, ne dopuščata, da bi se oglašal redno v vsaki izdaji glasila. Smo v taki situaciji, da vam nc morem ločno povedati, ali smo že v II. Državni ligi ali smo izpadli. V tekmovalnem smislu smo izpadli iz. lige, a jc društvo, ki sc je uvrstilo v lo ligo, finančno in igralsko zelo šibko, tako da na zvezi razmišljajo, da mi ostanemo v družbi državnih ligašev. V naslednji številki Mengšana vam bom o tem lahko poročal kaj več. Prestopni roki in organizacija tekmovanj namreč trajajo decembra in januarja. Ne glede na to ali ostanemo ali izpademo iz lige. smo se člani upravnega odbora odločili za ojačitev ekipe. Tako bomo v naslednji sezoni zopet v igri. Vse naloge, ki smo si jih na občnem zboru sekcije naložili, nismo izpolnili. Obnova elektrike na starem delu brunarice nam je ostala nedosegljiva zaradi več razlogov. To bomo uredili v nasledil jem letu. Naredili smo lep prostor ztt namestitev ekip, ki pridejo k nam v gosle. kol ludi zamenjali elektroomarico na betonskem obodu balinišča. Tlakovali smo približno 90m2 dvorišča. Gospod Štefan Kovač je celo leto lepo skrbel za okolico in balinišče. Izpeljali smo vsa tekmovanja, ki jih organiziramo vsako leto. razen meddruštvenega turnirja, ki ga vsako lelo organiziramo v počastitev občinskega praznika. Razlog je v tem, daje v tem času potekalo prvenstvo, ki se odigrava ob sobotah. Tudi organizacijsko smo precej šibki, tako da nam za naslednje leto to ostane ena od točk, kjer se moramo bolj organizirati. V mesecu februarju, ko bomo imeli občni zbor sekcije, Upravnemu odboru in predsedniku poteče mandat, tako da bo to volilni občni zbor in lo je prilika, da se BS okrepi tudi v ŠPORT tem smislu. Dejstvo je, da bi bile nove ideje dobrodošle. Naj vam osvežim spomin še z. nekaj rezultati društvenih prvenstev, ki so bili odigrani v jesenskem času. * Klubske dvojke (sodelovalo je 12 parov): 1. Kužnik - Lagoja - Marolt 2. Suštaršič - Aleš 3. Prijatelj - Orni k 4. Brank - Mikola Marolt Brane je sodeloval v popoldanskem razigravanju za pokale. Hčerka je doživela in k sreči brez posledic preživela trk z avtomobilom, tako da je oče Brane odšel z njo v bolnišnico. Igralec, ki gaje nadomestil, pa je namesto njega osvojil pokal. * Prvenstvo ona on (sodelovalo 14 parov): 1. Tomazin Marjan in Danica 2. Urankar Marija - Suštaršič Jože 3. Koželj Jože in Angelca 4. Lagoja Franc - Kuhar Cvetka Čeprav je zmagal predsednik sekcije z. ženo, tukaj ni bilo protekcije, s poudarkom, daje bila žena boljši del ekipe. * Maraton sever - jug (sodelovalo je 45 igralcev in igralk) Zmaga velikega Mengša nad malim nam ni vzela poguma in odločnosti, da jih naslednje leto premagamo mi. Letos smo izgubili z 106:88. Nekaj igralcev velikega Mengša nam je zagrozilo, da nas nc bodo spustili čez Pšalo na balin-plac, če jih premagamo. A balin-placu se ni mogoče upreti, ne glede na posledice. Po zaključku turnirja sever - jug, smo povabili vse udeležence in goste ter sponzorje na zelo okusni golaž, ki gaje odlično skuhal Sašo Blcjc. S tem smo nekako zaključili igralno sezono 2001/02. Sedaj pa se v zimskih mesecih že tradicionalno odvijajo igre, ki jih organizira Ludvik ob pomoči sponzorjev, ki nam kupijo pokale. Nekaj stvari pa je vendarle, ki nam grenijo življenje. V Mengšu jc namreč nekaj vaših otrok, ki se v nočnih urah zbirajo pri nas pod streho letnega vrta. Do sedaj moram priznati, nam niso naredili škode. Problem je v tem, da za seboj ne pospravijo. Cigarete ugašajo na mizah, prazne steklenice razbijejo. Črepinje ležijo vsepovsod. Za seboj pustijo nesnago. Do sedaj jih nismo preganjali. Z gospodarjem sva jim namreč povedala, da lahko pridejo, vendar naj za seboj pospravijo. A očitno lepa beseda nima pravega učinka. Čudno, saj pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Očitno se mladina tega ne drži. Starši bi morali malo več razmišljati, kje so in kaj delajo njihovi otroci po deseti uri zvečer. Mi počasi izgubljamo potrpljenje. Kako se boste počutili odgovorni na občini, čc bomo morali tudi mi, tako kot tenisači, postaviti žično ogrado okrog balinišča. Ali pa starši, če bomo ime in priimek vašega otroka objavili v časopisu. Vsem članom in simpatizerjem balinanja, želim v letu, ki prihaja vse dobro. Predsednik IIS, Marjan Tomazin VELIK USPEH OSNOVNE SOLE MENGEŠ V KOŠARKI V soboto, 7. 12.2002, je v Domžalah na Osnovni šoli Venclja Perka potekal finale OS v košarki domžalske regije, na katerem so učenke in učenci Osnovne šole Mengeš osvojili odlično prvo mesto. Tekmovanja potekajo v okviru 37. pionirskega festivala v košarki za učenke in učence letnik 1988 in mlajši, ki ga organizirata Košarkarska zveza Slovenije in Zavod za šport Slovenije v sodelovanju s Športno zvezo Domžale in športnimi pedagogi posamezne šole. Učenci so igrali po tekmovalnih stopnjah (šolska, občinska in področna tekmovanja) po ligaškem sistemu. Finalni rezultati medšolskega tekmovanja: DEČKI za prvo mesto OŠ Mengeš : OŠ Trzin 45:35 končna lestvica 1. OŠ MENGEŠ 2. OŠ Trzin 3. OŠ Dob 4. OŠ Domžale 5. OŠ Venclja Perka 6. OŠ Rodica 7. OŠ Radomlje 8. OŠ Janko Kersnik 9. OŠ Jurij Vega DEKLICE OŠ Mengeš : OŠ Domžale 38: 8 končna lestvica 1. OŠ MENGEŠ 2. OŠ Domžale 3. OŠ Janko Kersnik 4. OŠ Radomlje 5. OŠ Rodica 6. OŠ Venclja Perka 7. OŠ Jurij Vega 8. OŠ Trzin Prvi dve ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje, ki je potekalo po šestnajstih področjih.V četrtek, 12. 12. 2002, je v telovadnici OŠ Mengeš potekalo predtekmovanjc Medvoške, Kamniške in Domžalske regije skupine B, kjer so fantje zopet osvojili prvo mesto. Rezultati: OŠ Mengeš : OŠ Marije Vere 54:27 OŠ Mengeš : OŠ Vodice 68:31 Končna lestvica 1. OŠ Mengeš 2. OŠ Marije Vere 3. OŠ Vodice V soboto, 14. 12. 2002, so Mengšani v Medvodah na OŠ Preska v finalu področnega tekmovanja osvojili I. mesto in se s tem uvrstili v četrtlinalc državnega prvenstva. Rezultati: OŠ Mengeš : OŠ Trzin 54:45 OŠ Mengeš : OŠ Preska 52:48 Končna lestvica: 1. OŠ Mengeš 2. OŠ Preska 3. OŠ Trzin 4. OŠ Marije Vere Četrtfinalno tekmovanje bo 28. januarja 2003, sodelovalo bo 32 najboljših ekip Slovenije, ki so razvrščene v 8 skupin. Mengšani so razvrščeni v skupino P, kjer imajo za nasprotnike Ljubljano, Dolenjsko in Notranjsko. Ekipo Mengša vodi mladi trener Primož Glavica, 24-lctni študent gradbeništva iz Trzina, ki ima zasluge, da je fante pripeljal do tako lepega uspeha. Sam pravi, daje to rezultat dolgoletnega kvalitetnega dela in vzgoja že zelo mladih igralcev, saj z njimi dela in »diha« že šesto leto. Fantje trenirajo trikrat tedensko v telovadnici OŠ Mengeš. Ob marljivem delu se je (s)kalilo lepo število dobrih košarkarjev, ki so bili povabljeni v različne klube(KK Komenda, KK llelios Domžale, KK Lastovke). Poleg same košarke pa jc pomembno tudi to, da jih trener usmerja v športno življenje, zdravo preživljanje prostega časa in navajanje na trdo delo in treninge, kar jim bo zagotovo koristilo v življenju. V Medvodah so Mengšani odigrali dve zelo kvalitetni tekmi. Vsak igralec posebej in vsi skupaj si zaslužijo pohvalo in priznanje za odlično in borbeno igro, fantje igrajo zelo povezano, imajo veliko lepih akcij v napadu, odlično obrambo in skok za žogo. Obe tekmi smo do zadnje sekunde burno in glasno Spremljali, vzpodbujali in navijali tudi starši na tribunah. Veselje po Finalni tekmi z OŠ Presko jc bilo nepopisno. Fantje so skakali, se objemali, kričali, jokali od sreče nad velikim uspehom. V garderobi so uspeh proslavi s šampanjcem (otroškim) in čokoladami Milka, kar je »častil« gospod Brane I Iren. Svoje veselje nad zasluženim uspehom so fantje nadaljevali v Mengšu »Pri Pavovcu«, kjer so bili za svoj trud nagrajeni s pico, ki jim jo jc finančno omogočila Športna zveza Domžale. Fantje so po tekmi povedali, da so zelo srečni in zadovoljni lako s trenerjem kot s svojimi uspehi, na finalnih tekmah pa pogrešajo predstavnika šole in kakšno vzpodbudno besedo in pohvalo s strani vodstva šole, saj konec koncev tekmujejo, zastopajo in promovirajo OŠ Mengeš. Vsem košarkarjem in košarkaricam ter trenerjema obeh ekip ob njihovi odlični uvrstitvi iskreno čestitamo in jim želimo v nadaljnjih tekmovanjih veliko košev, zmag in športne sreče. V imenu staršev - navijačev inlrenerja zapisala Stanka Jaklič SPORT ŽIVLJENJE V OBČINI SKAKALCI PRIPRAVLJENI NA ZIMSKO SEZONO Rok Benkovič v svetovnem pokalu šestnajsti Za Smučarsko skakalni klub Mengeš, se je letošnja zimska sezona začela zelo uspešno. Na samem začetku pisanja lega članka, pa bi najprej pohvalil naše mlade skakalce, ki so ludi letošnjo poletno sezono sklenili več kol uspešno. Žal pa jc iz nerazumnega razloga izpadel članek, ki bi moral biti objavljen že v septembrski številki Mengšana. Seveda je bil najbolj odmeven rezultat ROKA BENKOVIČA, ki je na tekmovanju celinskega pokala osvojil skupno 3. mesto in si s tem zagotovil tudi nastopanje na svetovnem pokalu. Takoj za Rokovim dosežkom, pa sta nas razveselila ludi VID OJSTERŠEK in PETER KIRBUS, ki sta na mednarodnih tekmah za Pokal ALPE ADR1A osvojila skupno prvo in drugo mesto, tako pri skokih kot kombinaciji s teki. Tudi Uroš PETERKA je osvojil kar nekaj točk v celinskem pokalu in vztrajno trka na vrata A reprezentance. Že uvodoma sem omenil, da seje zimska sezona začela za naš klub zelo uspešno. Za zelo dober rezultat pa je poskrbel naš A reprezentant Rok Benkovič. Že na uvodni novemberski tekmi svetovnega pokala v Finskem Kusamu, je osvojil 16. mesto med vso svetovno elito. Tako se je izkazalo, daje naše delo tudi v klubu res strokovno. To jc na lep način dokazal še ne sedemnajst letni Rok, ki jc v pičlih petih letih, iz pionirskih vrst priskočil v članske. Za take uspehe se moramo zahvaliti tudi g. Liparju in g. Jeriču, ki nam vedno priskočita na pomoč s prepotrebno šolsko telovadnico in filnes centrom. Tudi okoli skakalnic smo bili čez celo leto kar delovni. Žal nam manjkajo tako potrebne s plasliko pokrite skakalnice, vendar se tudi v to smer že nekaj premika. S plasliko pa bi v naše vrste zvabili kar nekaj podmladka, saj je bil Mengeš vedno znan ludi kot skakalni kraj. Temperature so padle pod ničlo in z veseljem bomo začeli s pripravo umetnega zasneževanja, vse občane pa vabimo, da nas obiščete na Zalokah, kjer se pogumni skakalci pripravljajo za naslednje tekme. 26. januarja 2003 pa se bomo skupaj na memorialni tekmi, ki bo štela ludi za Slovenski pokal spomnili na Blaža, Samota, Mateja in Jane. Š. B. %J^\mučarsko skakalni lub 4 MENGEŠ ^7 http://skakalri-klub-menges.85.net Želi vsem Mengšanom in okoličanom vesele Božične praznike in srečno zdravo ter veselo Novo leto 2003. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani ter nam materialno in finančno pomagate. Zaloke pri spomeniku takem Nagovor na komemoraciji 31.10.2002 ob 11.00 uri Spoštovani! Zbrali smo se da počastimo spomin na ubite talce, da se poglobimo in zamislimo nad ravnanjem ljudi, ki so bili in so sposobni odločati o smrti zaradi nekih višjih interesov, ki nimajo nič skupnega s človečnostjo in naravo. Težko sprejmemo, toda razumemo, ko nam usodnost narave in tuzemnega bivanja vzame naše bližnje iz družine ali skupnosti. Nemogoče pa je razumeti človeka, človeštvo, daje sposobno zaradi interesov, ideologij, boja za oblast, verskih, rasnih, večvrednostnih prepričanj odločati o smili. Kakšne vrednote so imeli oziroma so jih resnično upoštevali voditelji in tisti, ki sojini sledili, da so bili sposobni zaradi svojih ciljev celo odločati oziroma izvajati lake okrutnosti. Kje jc bila in jc njihova vest, nujnost pomiritve in sočutja z, njihovimi žrtvami. Ubiti človeka za namen je nedopustno. Smrtna obsodba je za večino družb, ne glede na storjen zločin, necivilizacijska kazen. Take primere je potrebno obravnavati strpno in jih preprečevati preventivno. Vprašati se moramo o naših odločitvah, o vrednotah, o vzgoji vrednot in dejanskem življenju vsakega posameznika in skupnosti v skladu s sprejetimi vrednotami. Dovolite, da preberem opis dogajanja, ki gaje napisal g. Marko Žerovnik: »Kot na Sv. tri kralje, je bil lep jasen zimski dan ludi 8. januarja 1944. Ura jc bila okoli osem, ko je sonce v mrzlem jutru razganjalo meglo. Čeravno je bila sobottt in nismo imeli šole, sem se tisto jutro zgodaj odpravil od doma in šel po Zavrtih proti Hiralnici, ko po dobrih dvesto metrih naletim na Nemce na dva polna kamiona zvezanih civilistov. Bili so bledi kol sneg, kot mrliči, le po očeh sem spoznal, da so živi. Ko sem se jim približal na okoli petnajst metrov,je stopil domene visok nemški oficir in me po nemško nekaj vprašal, a sc ne spomnim kaj. Ker Nemci za Hiralnico, kjer je bila deponija in veliki kupi hlodov za Žago Kane, ki jo je tedaj vodil nemški direktor Vogel, niso našli ustreznega mesta za streljanje talcev, so se napotili do cerkve, v bližini katere je stanoval župan Hcrtel. Ker jim župan, po rodu Nemec, ni dovolil poslrclili talce na kraju, kjer danes stoji osnovna šola Mengeš, so sc umakmili za hrib na Za loko (Zavoko) in jih tam postrelili. Usoda je hotela, da sem bil tudi tedaj v bližini. Približno pol ure pred streljanjem se nas je zbrala manjša skupina otrok na zaledeneli Pšati. Kot je bilo v navadi, smo se tudi tokrat postavili v dve nasprotni vrsti in pričeli s tako imenovanim »hokejem«. Za pak smo izbrali prazno, nekoliko potolčeno pločevinasto konzervo, palice pa smo si napravili iz malo debelejših vej in jih očistili lubja. Ravno ko smo se dodobra ogreli, je v bližini zaregljala Strojnica. Od Strahu smo vsi popadali na tla, kar na led, nakar smo se počasi splazili na rob obrežja, ki je bilo tod visoko dober meter in pol. Ker je po strojničnem rafalu še pokalo, se precej časa nismo upali iz struge. Ko pa se je umirilo, smo še malo počakali, nato vstali in zagledali Nemce, ki so odhajali izmorišča; zadnji od njih pa je bil prav tisti visok oficir, ki meje pri Hiralnici nekaj spraševal. Prav ta je tudi vsakemu talcu dal tako imenovani milostni strel. Ko so Nemci odšli, smo se zapodili proti postreljenim žrtvam, a še prej smo se ustavili in poiskali kraj, od koder je Nemec s strojnico pokosil talce, da bi našli kak prazen »patron«; bili pa smo močno razočarani, ker srno našli samo enega. Sele nato smo odšli do postreljenih žrtev, ki so ležali v nekakšnem neurejenem krogu. Bili so povečini mladi in srednjih lel. očetje in fantje iz raznih slovenskih krajev. Eden izmed njih je imel na prsih sliko, na kateri sla bili dve svetlolasi kodrasti deklici, stari tri do štirih let in sta v naročju smeje objemali svojega očka. Ob pogledu na žrtve nas je tako pretreslo, da smo zbežali v zavetje svojih domov. Čutili pa smo okupatorjevo zlo in sočustvovali lako z žrtvami sapnice kot z ustreljenimi talci.« S talci v Zalokah in vsemi drugimi ubitimi ter umrlimi poskušajmo v mislih in srcih opraviti pomiritev, ki naj bi skozi naša prihodnja ravnanji prispevala k boljšemu svetu, skupnosti, družini, nas samih!!! S trenutkom tišine počastimo spomin nanje. Naj jim bo blagoslovljena slovenska zemlja! Tomaž ŠTEBE VASA POSTA Referendum o vračanju vlaganj v telefonijo bo 19. januarja 2003 VOLITVE Na Miklavžev dan 6. 12.2002 ob I4h in 30minut smo člani Vseslovenskega združenja vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prinesli v Državni Zbor Republike Slovenije 62000 overjenih podpisov podpore za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma 0 noveli zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za vse, ki so prekomerno vlagali od leta 1974. Predsednik Vseslovenskega /druženja g. Darko Fras je v navzočnosti članov združenja predal predsedniku Državnega Zbora Republike Slovenije g. Borutu Pahorju 62000 overjenih podpisov in pred leni dejal. Spoštovani predsednik DZ RS g.Borut Pahor danes vas obveščam in vam dajem na znanje, da vlagam v skladu z referendumom in ljudski iniciativi, zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega zakonodajnega referenduma, na oziroma v zvezi z predlogom zakona o spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.Naša zahteva je oblikovana skladno z zakonom in je podprta z ustreznim številom podpisov volivk in volivcev, oziroma prilagamo k zahtevi ludi preko 62000 obrazcev podpore in ob enem vas želim obvestiti, da je bilo do danes zbranih že preko 72000 podpor tej naši zahtevi.Izjavljam, da nam je v združenju na nek način žal, da je vendarle moralo priti do tega referenduma. Združenje se je vseskozi Irudilo biti konstruktiven partner in seveda upalo, da bosta DZ in Vlada zmogli veliko moralne odgovornosti in politične modrosti in. da bomo uspeli to vprašanje rešiti kompromisno v normalnih postopkih.Vendar na žalost nam to skupaj ni uspelo, zato smo seveda pri 11 s njeni ob zid in prisiljeni uporabiti ludi lo skrajno sredstvo kot je referendum, da damo ljudem možnost, da se sami izjasnijo in soodločajo o načinu ureditve tega vprašanja.Od DZ in vas kot predsednika pričakujemo, da boste ob predpostavki, da je naša zahteva ustrezno oblikovana predlagali DZ, da razpiše Zakonodajni referendum. Glede na dejansko stanje in dejstvo, da je že razpisan referendum za Slovenske železnice z. 19 januarjem, je stališče našega združenja, da jc potrebno smotrno ravnati z javnimi sredstvi in zato predlagamo, da bi bil referendum na isti dan, kajti le tako bi se izognili nepotrebnim dvojnim stroškom.Zaradi izkušenj z ravnanjem in odnosom DZ do tega vprašanja, pričakujemo v skladu z ustavo in zakonom o referendumu in ljudski iniciativ. Da bo DZ oziroma, da bodo poslanci v primeru, da bo to referendumsko vprašanje podprto upoštevali voljo ljudi in, da bodo ustrezno popravil sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj.Tako, da bodo dejansko prišli do povračila prekomernih sredstev tisti ljudje, ki so vlagali več kot ostali. Predsednik DZ Borut Pahor jc izrazil dobrodošlico DZ predstavnikom Vseslovenskega združenja. Zbrali ste dovolj veliko podpisov, da uveljavile ustavno pravico.Kot veste bom sedaj zahteval, da kar ste danes prinesli skupaj z podpisi moram predali zakonodajni pravni službi DZ. Službe DZ bodo skupaj z vami v ponedeljek 9 decembra preverile in preštele vaše obrazec. V kolikor bo zakonodajno pravna služba DZ ocenila, da jc vse skladno s postopkom in bo ugotovljeno, da je zbrano zadostno število podpisov se ho postopek lahko nadaljeval. DZ mora z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi razpisati referendum najkasneje v roku 30 dni od dne, ko ste to zahlevo vložili to je do 5 januarja leta 2003. Po vsej verjetnosti bo DZ to opravil na izredni seji II oziroma 12 decembra. Vodje poslanskih skupin bom že v ponedeljek uradno obvestil o vaši vloženi pobudi.Glede na to, da je DZ že razpisal predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic za 19. januar, bom predlagal, da se vaš predlog za referendum ravno tako razpiše 19 januarja 2003. Predsednik združenja Darko Fras je nato simbolično izročil Borutu Pahorju en odstotek zbranih podpisov, ki so bili praznično zaviti. Borut Pahor je darilo sprejel in ga povprašal kolikšno vrednost ima, ker ga moram vpisati v inventar, če presega pet Fvrov. Darko Fras mu jc dejal, da ceno ima bolj simbolično vrednost, vredna pa je nekaj milijard slovenskih tolarjev. Nato je Borut Pahor dobil še eno podobno darilo, katerega pa je predal poslanskemu kolegu Francu Poklicu, Slednji mu je odgovoril, če bi seveda moja beseda veljala v DZ in velikega dela poslancev opozicije, potem danes tega darila nebi bilo potrebno sprejemali ne meni ne vam. Potrebno bi bilo prisluhniti vsem ljudem, ki so dejansko prekomerno vlagali v večini na podeželju in na demografsko ogroženih področjih, potem ta referendum ne bi bil potreben. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem občanom i/, občin Domžale, I.ukovica Moravče, Mengša, Trzina, Kamnika in Komende za izkazano zaupanje in podporo s podpisi za referendumsko vprašanje o prekomernem vlaganju v javno telekomunikacije. Posebej pa se zahvaljujem še vsem županom podjetniške regije za izkazano sodelovanje in še za v prihodnje. Vsem skupaj čestitam ob dnevu Samostojnosti Slovenije, želim vam prijetne božične praznike ler srečno novo leto 2003 in nasvidenje na referendumu 19. januarja. Vseslovensko združenje vlagatelje do vračila vlaganj v /a v no telekomunikacijsko omrežje, Danilo Kastelic Odgovorni urednik me jc obvestil, da je uredniški odbor odklonil objavo mojega prispevka v novembrski številki Mengšana. Bojda zaradi drugega kroga volitev župana. Presodile sami, če bi vsebina lahko vplivala na rezultat! Sam odločitev uredniškega odbora ocenjujem za nekoliko pristransko! Jc pa res, da jc med podpisniki Sporočila, žal, ludi protikandidat dosedanjemu županu. Tekst, ki je v nadaljevanju, sem napisal kot prizadeti občan zaradi (nc)dcla občinskih svetnikov, podpisanih na Sporočilu, izdanem v zadnjem trenutku pred minulimi volitvami, Predpostavljam, daje le-to bilo dostavljeno vsem občanom naše občine. Nimam ocene nili podatka, kako jc le-to vplivalo na odločitve volivcev. Vsekakor pa Sporočilo za mene kaže kakšnih občinskih svetnikov ne bi smeli imeti v občinskem svetu. V dobro vseh občanov! Pa presodite sami ali jc moje videnje in razumevanje dela občinskih svetnikov napačno. Napisal sem naslednje: Ob rob Sporočilu članov občinskega sveta pred volitvami. Tik pred zdajci seje v poštnih nabiralnikih /.našlo Sporočilo dela naših predstavnikov v občinskem svetu. Članov opozicije, združenih ne oziraje na politično pripadnost. Sporočilo je imelo namen osvežiti spomin nas občanov, kako slabega župana da imamo in kako trosi »razmetava« z našim denarjem, namenjenim skupnim potrebam občanov. Udarno, vrednostno ovrednoteno, Saj skoraj ne more biti drugače. Vendar pa... V kolikor bi bilo izhodišče tovrstnega Sporočila resnična skrb za racionalno trošenje in uporabo denarja, bi morali podpisanim občinskim svetnikom izreči vse priznanje. Toda, kaj ko vsebina pokaže ravno nasprotno in so si prst uperili v sebc. Sporočilo dokazuje, da so bili kot občinski svetniki ne delavni in ne zainteresirani za tekoče poslovanje občinske uprave, Namenoma ali zaradi neznanja? Moje mišljenje je, da zaradi osebnih ambicij, povezanih z morebitnimi interesi in odsotnosti sposobnosti političnega sodelovanja in najbrž tudi neznanja. Da imam o njih kot občinskih svetnikih zaradi tega sla ho mnenje, so si krivi sami. Bom poizkusil utemeljiti, Leta 1999 je opozicija izdala Občasnik mengeške opozicije. V njem je na pamllctno pisan način očitala županu nedela, samovoljo, skratka nesposobnost. Očitki identični Sporočilu. Nekoliko razlike je bilo v navajanju objektov in del. Toda zanimivo je, da se očilki o športni dvorani in trošenju občinskih sredstev v neznano pojavijo v uvodnem delu kakor leta 1999 v Občasniku. Po stilu pisanja sklepam, da so bili avtorji Občasnika in Sporočila najbrž isti. Torej. V vseh teh treh letih vsi ti vrli občinski svetniki niste imeli za ustrezno, da ugotovite, kje je bilo porabljenih 120 miljonov tolarjev našega denarja. Je bil ta denar porabljen v zasebne namene? Jc bil odtujen? Ali jc bila la vsota denarja premajhna, da bi sejo potrudili poiskati? In to od leta 1999. Ze tega leta sem protestiral v občinskem glasilu proti tovrstnemu načinu obtoževanja, navajam: Posebej navajam očitek trošenja denarnih sredstev, ki so namenjena v proračunu za projekt športna dvorana, v »neznane« namene. Vsekakor se avtorji projekta ne morejo sprijazniti s plebiscilarno, povsem nedvoumno odklonitvijo vlaganj v tovrstni objekt. Tega ozka skupina, ki stoji za tem, ne more preboleti. Navajati, da se trosi naš denar, opredeljen pod lo postavko v občinskem proračunu, v neznane namene, kaže na strokovno (ne)usposobljenost avlorja(cv) oz. popolno odsotnost in nedelavnost opozicijskih svetnikov. Javna sredstva se nikjer ne trosijo v neznano. Za mene in prepričan sem, da ludi za večino občanov naše občine, je neposredno trošenje denarnih sredstev občinskega proračuna sicer skoraj v celoti v neznano. Vendar mi ne pride na misel, da bom kot krivca za moje neznanje obtoževal župana oz. občinski svet. VASA POSTA Tudi o 600 miljonih državnih sredstev, rezerviranih za obvoznico, bi bilo potrebno podpisnike potegnili za ušesa. Če je resnična ta /.godba 0 njihovi izgubljenosti Zaradi samovolje župana, bi morali navedeno pravočasno sporočiti in nam strokovno predočili. Nato vztrajali v odgovornosti župana. Občinsko glasilo izhaja mesečno. Nič od tega ni bilo storjeno! Nadalje sprašujem podpisane gospode občinske svetnike, kaj ste ukrenili, ko seje strošek investicije rekonstrukcije ulic. kijih navajate, več kot podvojil-za 65 miljonov tolarjev? Ste ugotovili, kdo je dobil ta dodatni denar, zakaj in po čigavem soglasju? Je bil potrošen neracionalno? Ste zahtevali odgovornost? Smo bili občani za ta denar neposredno oškodovani? Kako so prizadeli otroci in koliko bo večja denarna obremenitev staršev, ki vodijo otroke v vrtec, zaradi samovoljne odločitve o izgradnji? Kaj so rekli neposredno prizadeti-uprava vrtca, svet staršev? Kdo je oškodovan? Za koliko? Kdo bo poravnal preveč zapravljen denar? Zakaj občinski svet ni konsekvenino ukrepal? ■Ste za nestrokovna dela, ki jih očitate županu, predložili strokovne proti predloge? So bile na tej osnovi nato zahtevane obrazložitve županove samovolje? Je deloval kol monarh? Zakaj nas niste s tem pravočasno seznanili? Vse tO in še marsikaj drugega sc mi je motalo po glavi, ko sem prebiral Sporočilo mojih predstavnikov v občinskem sveiu. Kako naj zaupam, v kolikor bodo isle ljudje v novem občinskem svetu, da bodo v bodoče boljši. Da mi bodo v našem občinskem glasilu ali Sporočilu predstavili, kaj je bik v predhodnem obdobju ali od zadnje seje občinskega sveta uspešno realizirano in, če ne, zakaj ne, in kako občinska uprava ter župan izpolnjujeta svoje naloge. Da me bodo tekoče obveščali o zlorabah in oškodovanju s strani izvršne oblasti občine. Konkretno in dostojno. Da ne bom imel samo tedne informacije od župana! Za več kakor osemsto miljonov tolarjev, ki naj bi po njihovi navedbi bilo »zapravljenega« denarja v preteklem obdobju, je predhodna zahteva minimum, kar pričakujem od naših pooblaščencev! Najmanj, kar pa želim, je kredibilnost vašega sporočila. Ne pamfletno in na zaokroževanje! Kajti z nestrokovnimi in neustreznimi rešitvami, zlorabo pooblastil in samovoljo, smo prizadeti vsi občani. Neposredno denarno in v kvaliteti bivalnega prostora in bivanja, Minule volitve nam prinašajo novo sestavo občinskega sveta. Ko pišem prispevek, novi župan še ni znan. Toda, ko boste tO brali, bo vse znano. Nadejam se, da bodo novi odborniki svojo vlogo občinskih svetnikov bolj uspešno in zavzeto zaključili kot dosedanji. Upam. da so stranke predlagale svoje najkvalitetnejše člane. Izražam pa tudi željo ter zahtevo, in to najbrž lahko tudi v imenu ostalih občanov, da nas bodo seznanjali S svojim delom. I isti v poziciji o narejenem,drugi v opoziciji z rezultatom nadzora ter svojega videnja rešitve zadev ali dejanj. Za kandidaturo so se odločili prostovoljno, si prizadevali, da bi na volitvah uspeli. Želijo politično delovati in s svojimi Pogledi soust varil i boljše bivalno okolje. Torej je zahteva za njihovo kvalitetno delo povsem umestna. Saj sejnina ni toliko privlačna, da bi si zaradi nje naložili odgovornost in s tem tudi morebitne zamere sokrajanov. Jc pa za nedelo občinskih svetnikov kakršno koli plačilo povsem nepotreben strošek. Novemu županu Želim, da bi bil v svojih prizadevanjih uspešen, brez demagoškega leporečja, z dovolj znanja. Človek dejanj, vizionar in predvsem »spešen »menedžer delniške družbe« občina Mengeš. Osnova temu pa je Zagotovo sodelovanje in soglasje med zakonodajno in izvršno oblastjo brez Partijskih razločevanj (iz principa, partijske opredeljenosti ali osebne antipatije!), ko je potrebno skleniti dogovor v skupno korist, Kakor sklepam izObčasnika in Sporočila, je bil v preleklem obdobju na tem področju občuten manjko! Parni verjemite, da je vseeno, kako sc župan piše. Potrebujemo samo dobrega! Aleksander Marka rac, Mengeš" Sostanovalcem blokovskega naselja Zavrti Kot stanovalka blokovskega naselja na Zavrteh sem se odločila, da javno pozovem svoje sostanovalce k skrbnejšemu odnosu do skupnih zunanjih površin. Zelo sem se razveselila preureditve parkirišča in pridobitve dodatnih parkirnih mest, zato me zelo moli, da nekateri še naprej ob napol praznem parkirišču uničujejo zelenice in zasedajo utrjene površine med objekti, ki so namenjene igri otrok in sprostitvi nas odraslih, Ne razumem, zakaj je lažje zapeljati na sprehajalno pol, pustiti avto v temi in po možnosti stopiti v blatno kolesnico, kot pa prehoditi dodatnih 20 -50 m in pustiti avto pod lučjo na asfaltu. Morda je to stvar navade iz časov pred ureditvijo parkirišča, ki seje ne da otresti. Zelenica okoli utrjene površine namenjene za mali nogomet, je postala razrita njiva, sprehajalna pot je prekrita z blatom - izraz kakšne bivalne kulture je to? Strinjam sc. da je parkiranje problem, ampak najprej zapolnimo mesta vzdolž Slamnikarske in Levčeve teste in glavno parkirišče, zale ni izvoz na Detelovo - samo površine namenjene igri otrok in zelenice, ki so ključne za izgled naselja, imejmo za sveto in pustimo pri miru! Iz predvolilne kampanje sem razbrala, da stranke obljubljajo nove sprehajalne steze, mi pa s svojo obstoječo delamo kol svinja z mehom. Mislim, da smo enostavno malo pozabili, da smo vsi. prav vsi do zadnjega, skrbniki zelenega okolja naše soseske. Razširjeno parkirišče nudi dovolj mest, da bi listi, ki parkirajo na zelenici, ki ponekod lo sploh ni več. zapolnili prazna parkirna mesta. Ne govorim na pamet, ampak preverjeno - okoli 21. ure je na parkirišču več prostih mest, kot pa jc aviov na zelenicah in igrišču med objekti. Ti divje parkirani avtomobili prtiv bodejo v oči. še posebno podnevi v soboto in nedeljo, ko je urejeno parkirišče napol prazno, naši otroci pa imajo edino takrat čas za brezskrbno igranje zunaj. Upam si trdit, da za nas stanovalce ne bi bil velik strošek, če bi na sprehajalno pot med bloki postavili oviro za avtomobile in nekaj dodatnih prometnih tabel, npr. prepovedano parkiranje, sprehajalna pot. pozor otroci....Sicer pa ne vem, v čigavi pristojnosti so prometne zadeve. Znaki prepovedi in urejanja za mirujoči promet, bodo morda voznike odvrnili od divjega parkiranja na igrišču, obenem bi bih ludi pravna podlaga za ukrepanje prometne policije. Pomislimo na to. da bi imeli asfalt do naših oken. Otroci se bodo žogali med avtomobili in hodili od doma, da bodo lahko med zelenjem. Starši sc tega bojimo! Lastniki avtomobilov pa prav dajejo vtis. daje stanovalcem blokovskega naselja otroško in mladinsko igrišče odveč in brez funkcije. Morda imajo že odrasle otroke ali pa jih še nimajo in ne uvidijo potrebe po površinah, namenje igri in rekreaciji. Ne pozabimo, za našimi otroci pridejo drugi, ki imajo prav lako pravico do otroštva v zelenju. Mogoče je pa že odločeno, da se bo na igrišču gradilo urejeno parkirišče in si lastniki avtomobilov že sedaj pridržujejo pravico do uničevanja zelenice. Ampak, dokler je površina med objekti še dejansko zelenica ali pa igrišče, naj bo - prosim lepo - primerno zavarovana in vzdrževana. Zavedati se moramo, da imamo veliko srečo, daje naša soseska v tako prijetnem okolju - to dobrino moramo obdržati in negovati, kajti končno je zemlja vsak dan dražja in težje dostopna. Bloki, ki nimajo zelenice sedaj, je tudi nikoli ne bodo imeli. Ne dopustimo, da sc nam takšna vrednota nepovratno izmuzne iz rok. Prepričana sem, da je še veliko podobno la/inišljujočih mam oz. stanovalcev, zalo jih prosim, da spodbudijo predstavnike lastnikov stanovanj v aktivnosti za ureditev razmer. V upanju, da ta razmišljanja ne bodo izzvenela v prazno, vse lepo pozdravljam. Vesna M/sle/, Slamnikarska 4, Mengeš, december 2002 VASA POSTA VOLITVE Z NAPAKO Letošnje volitve so se začele na Martinovo nedeljo. Udeležba v mengeški občini je bila zadovoljiva in je celo odstopala od državnega povprečja. V I. krogu so trije lističi od nas terjali dobro mero zbranosti, saj seje v volilni kampanji nabrala zvrhana mera vseh obljub, ki so jih nam ponujali posazemni kandidati za župana in vse politične stranke, ki obstajajo v Mengšu. Nisem dodobra preučevala vseh gradiv, ker so se nekatere stvari ponavljale pri vse. zlasti omogočanje najboljše pitne vode. Kar je seveda dobro. Pravzaprav obljube so bile vse super. Odvisno samo od posameznikove naivnosti, zakaj nekomu oz. nekaterim verjeti. I. krog je odločil samo o kandidatih občinskega sveta. Za dokončno odločitev gled zasedbe županovega stola pa smo potrebovali še 2. krog. Nekaterim v obup, drugim v veselje. Med slednjimi sem bila tudi sama. Moram povedati in javno priznati, da sem v obeh krogih glasovala za isto osebo, za g. Štebeta. Prepričanje me ni udejanjilo samo iz vse »njegove« volilne propagande, bolj dejanja v kraju, kjer živim. Resnično meje zmotil letak modro-belega tiska z zgovornim naslovom: Mengšani si zaslužimo več!, pomiril pa odgovor izzvanega kandidata na črno-beli verziji. Ker sta oba prispela hkrati, seje že po barvi videlo, kaj na berem najprej. In to šc sploh ni bilo vse. Ko sem že mislila, da seje volilna kampanjska mrzlica preselila daleč na jug naše bivše države, sem dočakala šc eno pismo, naslovljeno osebno name. Sama ga. Jožica Per se je vanj podpisala in priložila družinsko fotko. Nisem mogla verjeti svojim očem. Da jc njena družina izpostavljena volilnemu linču, da imajo spoštljiv odnos do zemlje, da so vsi trije sinovi člani mengeške godbe in celo se, kaj je njen Janez komu dolža. Seveda po njenem ni bilo ničesar dolžan mengeški občini, kaer jc označila za neutrudno sprenevedanje in neresnico g. Štebeta. In še, da se njen mož ni spuščal v polemike z županom, ker je vedno trdil, da verjame v Mengšane. Gospa Jožica per, vaša največja napaka je izpostava vaše lastne družine (za katero je prav, da se nanjo ponosni) -v namene volilne kampanje. S tem ste se spustili na najnižjo možno raven. Škoda. Vaše družine. Ki nima Čisto nič pri tem. Kandidiral jc vendar vaš mož, ki je verjel v Mengšane in mu glede tega ne bi bilo treba dvomiti in iskali v lastni ženi poslednjo rešilno bilko, ki bi ga pri peljala do tako želene zmage. Skupaj z nekaterimi sosedi na Dobcnu, ki smo vsi po vrsti samo preprosti ljudje, imamo enotno stališče in mnenje glede tistih vračanj dolga občini. Sprašujemo se, zakaj jih jc sploh vračal, če je mislil, da se mu je godila krivica? Samo zaradi lepšega in kako smešno, zadnji obrok poravna šele po I. krogu volitev? Svoje trditve bi moral sodno dokazati, drugače so nične, se vam ne zdi? Ne morem mimo znamenitega soočenja kandidatov za župana, ki se je zgodil malo pred volilnim molkom. S petminutno zamudo sc mi je že od zunaj zdelo, da hrup v dvorani presega vse krike »Springerjevega šova«. Lahko zatrdim, da so zavezniki g. Štebeta dosti mirneje sprejeli korektno vodenje g. Rajka Geriča, medicin ko so t.i. nasprotniki ploskali že za vsako vprašanje (kaj šele za odgovor) g, Pera tako močno, da so mene samo od gledanja bolele roke. Z vpitjem »ura«, ko jc odgovarjal g. Štebe, pa so pokazali vso nekulturo, pa čeprav v ustanovi, imenovani Kulturni dom Mengeš. Žalostno. Končno se je zgodil 2. krog. Vesela sem bila ob zmagi g. Štebeta, čeprav je bila razlika v številu glasov majhna. Zavedajmo pa se, da je odločilnega pomena tudi en sam glas. Kot zaupnica na volišu na Dobenu nisem opazila nobene napake pri delu volilne komisije, če bi jo, bi ukrepala po predpisih in predvsem tisti moment in ne tri dni po volitvah, kot gospa na volišču št. 4. Končni epilog: mengeška občina v celoti v negativni luči predstavljena v vseh mogočih medijih. Škoda, Z veseljem pa smo s slovensko penino nazdravili zmagovalcu kot se spodobi; skupaj z njegovo družino, člani SDS ter podporniki strank N.Si in Mladih za Mengeš, Topole, Loko, Dobcno, Svet, stmpatizerjt, bhžn|t sosedje, znanci in prijatelji. Ob dobri hrani in rujni kapljici smo se zadržali do zgodnjih jutranjih ur. Čestitke so deževale iz vseh smeri, v molk seje zavil samo t.i. nasprotnikov tabor. Iz česar lahko povzamemo naslednji nauk: Sprejemati je treba znali z enako mero zmage in poraza, pa čc so slednji še tako majhni. V vsaki tekmi se rojevajo zmagovalci in poraženci in prav slednji morajo imeti dovolj moči, morale, spoštovanja, volje in poštenja v sebi, da prvi s svojo desnico sežejo v nasprotnikovo. Dokler tega ne storijo, za nas nimajo prej naštetih lastnosti. Rada bi dodala še nekaj dobenskih. Volilnega molka menda nismo nikjer kršili, čeprav nas jc mnogo zbodlo v oči portretinjeg. Pera pred kmečkim turizmom Blaž in g. Trobca na lesenem delu Anžinovcdomačije. To res ni bilo pra, ker so bila za to predvidena sanmo določena mesta, na Dobenu na parkirišču pri Bohovem koritu. Čeprav so zaradi bogvekaterc nestrpnosti vsi po vrsti letali v dolino, smo potrebovali zares gorske sposobnosti za njihovo vrnitev. K tir pa sc pridobitev prejšnjega mandata g. Slabela tiče, smo lahko V zadovoljni. Seveda jc bila nabrežina glavna (po vseh hudournikih zadnj čase, ne vem kje bi iskali cesto), zakrpanje delov asfaltiranih cest in pred kratkim še javna razsvetljava na Bohovem koritu. Super. Hitro dodajam, da nekaj odsekov makadamskih ccsl na Gornjem Dobenu kliče po asfaltu, da sc na nekaterih delih vodovodnega sistema kar naprej pojavljajo težave in da so nam lisic luči pri vodi tako všeč, da bi jih radi imeli še na nekaterih najbolj temačnih predelih. To je samo nekaj najbolj nujnih stvari na Dobenu (pa setti zagotovo šc kaj pozabila), koliko jih je šc v Loki, Topolah in samem Mengšu, vedo drugi. Pa vendar bi nekateri vztrajali pri veliki šporlni dvorani in se podpisali pod projekt. Nič lažjega. Ljudje so vendarle pretehtali med dejanji, ki so življenjskega pomena za vse občane in ne za peščico posameznikov. Predvsem pa je potrebno vse volilne rezultate spoštovati in s pravimi pogovori doseči listo, kar bo v nas, občanih, v prihodnosti vlivalo upanja. A na Jernejčič, Dobeno _!__> NAJPREJ ZASTAVA SLAVE... RAZMIŠLJANJE OB VOLITVAH 2002 Zakaj razmišljam o začetnih besedah nikoli priznane slovenske himne/ Zaradi tega, ker je bila s puško pridobljena delna in dokončna svoboda v preteklem stoletju, kar trikrat: a) po končani prvi svetovni vojni pod vodstvom generala Maistra severovzhodni del Slovenije, b) med drugo svetovno vojno 1941-45 z NOV in PO je Slovenija pridobila velik del Notranjske in Primorske, c) v letu 1991 nas je CZ Slovenije osvobodila nadvlade JLA in začeli so se pregovori za priznanje Slovenije kot samostojne države. Sedanja himna je res starejšega datuma. Nezaslišano pa je, da sla državna volilna komisija in Državni zbor pozabila, da bi vendarle za lak dogodek kol so volitve predsednika države in županov v cclolni domovini, morale biti na voliščih razobešenedržavne zastave, pa tudi občinske. Upam trditi, da tO ni le pozabljivost, je več, malomarnost, siromaštvo in je dokaz, ki potrjuje Cankarjevo misel: "PRVA IN POSLEDNJA BESEDA JE OBLAST," V prvi Jugoslaviji smo za dan Zcdinjenja I. decembra imeli vsako leto na predvečer praznika svečano povorko po Mengšu. Od šole okoli Marijinega znamenja v Vel. Mengšu in v Mali Mengeš okoli Jelenovega znamenja do šole. Udeležili so sejo vsi učenci in učitelji, pa posamezne stranke in državni uslužbenci /žandarji/in rezervni oficirji v uniformah. Državno zastavo je nosilv učenec višjega razreda osnovne šole. Mlajši smo nosilv lampijončke in z, njimi osvetljevali lakrat še malo razsvetljen kraj. Na sain praznični dan je bila zahvalna maša z navzočimi, ki sem jih omenil in drugimi prebivalci mengeške občine. Letošnje volitve so minile v duhu velike sebičnosti in nobene dejanske navdušenosti. Ni čudno, daje narodni pregovor še dane lako zelo resničen, saj pravi: OBLAST KOT OBLAST, VSAKA ZASE IŠČE MAST IN SLAST. Vladati je prijetno in lepo. Se lepše je, če lahko že za uvod uporabljaš po svoji volji rezprezentančne objekte. Tako trdijo novinarji! Ni pa nič res, ker tako zatrjuje doktorica za obveščanje javnosti, pa svetovalka predsednika za obveščanje in direktorica predsednikovega urada in še kdo! Ce je NE, jc VAŠA POŠTA NE! Čudotvorno je le samodejno ogrevanje Tilove brunarice. Daje oblast privlačen človeški izum. dokazujejo ludi kandidati za državne svetnike, saj jih je bilo kot bi hruško otrese I. Podan je celo predlog, da bi bili v delovnem razmerju. Zagotovo bi imeli dostojne plače, ni jih pa nikjer Čutiti, Tudi, če kaj ovržejo ne, DZ že na naslednji seji ponovno sprejme isto!? Hvala bogu. imamo jih pa le, saj ustava tako predvideva, in če bodo v delovnem razmerju, se bo državna birokracija spet povečala. Novinarji so bili tako "spretni", da so kandidate spraševali večinoma o zadevah, o katerih ne bodo mogli nikoli odločali. Nihče pa ni vprašal, kako bomo živeli po vstopu v NATO in EU, in kako bo takrat, ko bo GLOBALIZAC1.IA dosegla še več svojih ciljev? Koliko delavcev bo šc odpuščenih in kaj bodo počeli brez. dela, tudi ni nihče vprašal. O občinskih volitvah skoraj ni pomena razpravljali. Največkrat so dane obljube le želje, ki kaj hitro pominejo. Nase glavno mesto je pridobilo novo županjo, ■le pa velika škoda, da dosedanja ni bila izvoljena, pa četudi večini ni všeč. Najbolj neprimerni so pa poslanci župani, ki šc to komaj zmorejo, kar počno pel dni tedensko v parlamentu. Prav bi bilo, da bi že enkrat prišli k sebi in doumeli, da človek dveh zadev ne more hkrati opravljali. Če mora pa zaradi lega imeti dva ali tri podžupane, plačane seveda, je pa ta častna dvojnost prav domišljava. Tudi volivci niso dovolj razgledani, da volijo take povzpetneže. Politična pripadnost županov sploh ni pomembna, razen za vrhove posameznih stank. ki jih všečno preštevajo. Predvsem je važna zavzetost in sposobnost izvoljenih županov, da sc bodo nesebično posvetili delu v prid občanom. V Mengšu, za Miklavža 2002 Slane Lužar IŠČE SE SLOVENSKI TARZAN ALI STE VEDELI: Da je v kraju Homec pod Kamniškimi planinami podjetje v sodelovanju i raziskovalci Biotehniške fakultete, oddelkom za geotehniko, razvila popolno hrano za pse - TARZAN. Hrana Tarzan je popolna peletirana hrana za pse od l do 7 let starosti. Za izdelavo hrane Tarzan sc uporablja samo kakovostne surovine, saj se v proizvodnji zavedajo, da samo visoko kakovostna pripravljena hrana odločilno vpliva na življenjsko dobo našega ljubljenca, Glavne značilnosti hrane tarzan lahko strnemo v naslednje točke: hrana TARZAN jc razvila in izdelana v Sloveniji, kar tudi pomeni, da je vedno sveža: prav na ta račun smo lahko omejili rok uporabnosti na 6 mesecev in lako zmanjšali količino dodatkov, ki so potrebni za zaščito maščob pred žarkostjo in zaščito surovin pred plcsnenjem; - beljakovine živalskega izbora izvirajo iz kakovostne ribje moke, ki je izmed vseh beljakovinskih krmil najkakovostnejše, oplemenitene sirotke in jajc v prahu; prav ribja moka daje hrani okus po ribah, ki ga po naših izkušnjah večina psov obožuje; - zaradi posebne obdelave hrane TARZAN psi nimajo težav z zaprtjem ali drisko; - hrani TARZAN je dodan Farmatan (mešanica laninov iz lesa pravega kostanja), ki .ščiti sluznico prebavil pred škodljivimi mikroorganizmi, Poleg tega pa veže amoniak. ki je vir neprijetnega vonja pasjih iztrebkov; pri izdelavi hrane TARZAN smo posebej poskrbeli za omcga-3 maščobne kisline. Dodali smo ji sicer drage surovine, ki pa so odličen vir kislin (ribja moka, laneno seme in olje oljne repice). S temi surovinami smo dosegli pravilno razmerje med omcga-3 in omcga-6 maščobnimi kislinami, ki jc pomembno za svetlečo, živobarno in zdravo dlako, zdravo kožo ter na Splošno ugodno vpliva na zdravje psa (krepi imunski sistem psa), kar mu Posredno podaljša življenjsko dobo; - hrani TARZAN niso dodana barvila; - nenazadnje vam hrano TARZAN brezplačno dostavijo. Pri menjavi hrane velja za hrano Tarzan enako, kot za druge vrste hrane za Pse. Prehod je potrebno narediti postopoma (najmanj 5 dni), da sc prebavni system psa navadi na novo hrano. Pripravil: Jože Slapar, univ. dipl. ing. zoal. Na podlagi Zakona o javnih financah (L)r.l. SR. šl. 79/99). Pravilnika za sofinanciranje programov športne dejavnosti v Občini Mengeš (Uradni vestnik OM. št. 4/2(X)l), Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Mengeš (Uradni vestnik OM, št. 7/2001) ter Izhodišč za izdelavo proračuna in načrta razvojnih programov Občine Mengeš za leti 2003.2004 in naprej (OS. 43/2002) objavlja Občina Mengeš. Slovenska cesta 30. Mengeš JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športnih, kulturnih in drugih društvenih dejavnosti v Občini Mengeš za leto 2003 in 2004 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Mengeš je sofinanciranje naslednjih programov: - Šport, kultura, druge društvene dejavnosti v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraŽevanja, ki niso predmet redne vzgoje (predšolske mladine: osnovnošolske in srednješolske mladine): - Šport, kultura in druge dejavnosti v društvih (šport, kultura, druge društvene dejavnosti mladih - redna vadba. vaje. aktivnosti: športno rekreativna dejavnost, kulturna in druga dejavnost odraslih; - Spori, kultura in druge društvene dejavnosti invalidov; Športne, kulturne in druge prireditve, tekmovanja, nastopi, gostovanja; - izobraževanja strokovnih kadrov; - mednarodno sodelovanje; - promocijske dejavnosti: - priznanja športnikom in športnim delavcem, kulturnim animalorjem in drugim ljubiteljskim delavcem: - investicijskega VzdrŽevanja športnih, kulturnih objektov in naprav ter društvenih prostorov; 2. Na razpis za sofinanciranje programov se lahko prijavijo: - vsa športna društva, kulturna društva in druga društva zavodi s področja kulture, vzgoje in izobraževanja; 3. Na razpis za sofinanciranje programov društvenih dejavnosti se lahko prijavijo vsi nosilci in izvajalci, ki imajo: - sedež društva v občini Mengeš indrušlva.ki imajo sedež v drugi občini in imajo Člane - občane iz Občine Mengeš; - zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih, kulturnih in drugih aktivnosti; - imajo usklajena pravila z Zakonom o društvih (Ur,I. RS, št. 00/95); - urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. 4. Rok za prijavo programov je 15. januar 2003. Program vpišete na preglednice, kijih lahko dvignete na Občini Mengeš, v času uradnih ur: objavljene bodo ludi na inlernctnih straneh Občine Mengeš. Preglednice pošljite na naslov: Občina Mengeš, Slovenska C. 30, 1234 Mengeš, v zaprti kuverti s pripisom »razpis Programi društva 2003. 2004«. Dodatne informacije - Rika Binter 01/7242107 ali rika.binterŽmenges.si. 5. Izbor bo opravljen do priprave Predloga proračuna 2003. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe po sprejemu občinskega proračuna za leti 2003 in 2004. Občina Mengeš mag. Tomaž Štebe, Župan Na nebu se počasi prižigajo zvezde In počasi ugaša dan, Jaz pa preizkušam, kako močno boli, če si v toplem večeru sam. Topla sapica neslišno piha, a moja nesrečna duša za teboj vzdiha. V zraku se čuti vonj pomladi, okrog mene se vsi imajo radi, le po mojem obrazu solze polzijo, rane so odprte in me še bolijo. Sama z nočjo skrivnost delim si, da princ mojih sanj si ti, a iz daljave kukavica oglasi se in v meni prebudi novo upanje. Tanja Davldovič 3 CAJ BREZPLAČNO ^) OGNJEMET ob 00.18 uri, 1. januarja leta 2003 Z) DOBRA DRUŽBA IN PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE 0 ORGANIZIRA ŠTUDENTSKI KLUB MENGEŠ V SODELOVANJU Z OBČINO MENGEŠ Ol i i' • OBVESTILA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami JULIJ ANE MRHAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljeno mašo in obred, pevskemu zboru Zvon za lepo petje in Aljažu Komparetu za zaigrano Tišino. Zahvala tudi dr. Gabrijeli Kovač Mohar za njeno skrb in prizadevanje. Hvala vsem, ki ste se ali se še boste ustavili ob njenem grobu in se spomnili nanjo. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija JANEZA ORAŽMA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za pogrebni obred, pevcem Mengeškega Zvona za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oči, stari ata in brat EDO JERETINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za opravljen obred ter pevcem Mengeškega Zvona za zapete pesmi in zaigrano tišino. Hvaležni smo tudi dr. Rižnarjevi ter patronažni sestri Majdi Puklovec za skrbno zdravniško pomoč v času bolezni. Iskrena hvala Vsi njegovi E-pošta: ¡nfo@pun-nepremicnine.si .:::. www.pun-nepremicnine .:::. PUN nepremičnine d.o.o. PRAVA LEPOTICA V OBJEMU CENTRA KAMNIK-a - MALI GRAD KAMNIK V soseski Mali Grad je pri del gradnje zaključen ter se že dviga II. faza gradnje. Zunanjost soseske kaže na izredno kvaliteto ter drugačnost od klasičnih stanovanjskih sosesk v Ljubljani z okolico. Že na prvi pogled vidimo klasično streko ter balkone ali terase. Soseska ima vso dokumentacijo urejeno in z Avstria Bank zagotavljao izredno ugodno financiranje nakupa. V soseski so še prosta takoj vseljiva stanovanja ravno ta ko pa lahko že izbirate stanovanja v drugi fazi gradnje. Proste velikosti so od najmanjših garsonjer pa do I33m2 stanovanj. Prodajna služba se nahaja na lokaciji gradnje, na Usnjarski ulisi 10 v pritljičju objekta B! vsak dan med II in 19 uro ter ob sobotah med 9 in I 3 uro. Kot po fotografijah vidimo se je soseska, kateri lahko brez zadržkov rečemo lepotica med objekti, dobila svojo finalno podobo vgradnji I. faze naselja Mali Grad Kamnik. Stanovanjski objekt BI je dobil svojo končno podobo.Prvi kupci stanovanj os že prevzeli kupljena stanovanja. Pomembno je poudariti da je soseska izgrajena iz klasičnih materialov, s čemer se je popolnoma ognila predelnim stenam iz "gipsa", kar še dodatno kaže kvaliteto gradnje. V ter začela II. faza gradnje oziroma, kar pomeni postavitev stanovanjskega objekta B2. V objektu BI je so že vseljeni prebivalcev, vendar je na voljo še nekaj stanovanj. V objekt so vgrajena izredno kvalitetna dvigala svetovno vodečega proizvajalca znamke "Schindler", vrata in okna Jelovica in seveda vrsta drugih kvalitetnih finalnih obdelav. Stanovanja, ki so še na voljo v I. in II. fazi gradnje imajo teraso, atrija ali pa balkon. Velikosti stanovan ki so še na voljo se gible od manjših enot (garsonjer) ter do do 5 sobnih stanovanj. Stanovanja imajo lahko balkon, atrij, teraso lahko pa tudi imate zimski vrt (alu profili ter termopan zasteklitev). Ker je objekt razdeljen na več različnih vhodov, je v povprečju 4-ih stanovanj na etažo kupcem zagotovljen mir in individualnost. Za otroke je poskrbljeno z notranjim delom soseske, kjer je onemogočen dostop z vozili in tako predstavlja varen pristan in preživljanje prostega časa. Kupci stanovanj v soseski Mali Grad Kamnik imajo izreden lokacijo stanovanj saj so od centra mesta oddaljeni le za nekaj korakov, kar pomeni da imajo pošto, banke, ter ostale opravke že na dosegu roke od PUN NEPI P.E. Ljubljana, Kersnikova ulica 10a, telefon: 01 / 433 50 40 .:::. P.E. Kamnik, Usnjarska ulica 6, telefon: 01 / 8317 523 P.E. Ljubljana, Kersnikova ulica 10a, telefon: 01 / 433 50 40 P.E. Kamnik, Usnjarska ulica 6, telefon: 01 / 8317 523 PRAVA LEPOTICA V OBJEMU CENTRA KAMNIK-a - MALI GRAD KAMNIK DNEVI ODPRTIH VRAT V vse to se lahko prepričate tudi sami. V podjetju PUN nepremičnine d.o.o., ki prodaja stanovanja in poslovne prostore v malograjski soseski, so pripravili dneve odprtih vrat, za vse nove interesente in potencialne kupce. Vsak dan med II in 19 uro , Vam bodo z veseljem pokazali tlorise stanovanj, Vam odgovorili na vsa vaša vprašanja ter vas popeljali po gradbišču in po že vseljenij stanovanjih in po II. gfazi gradnje ki tudi že dobiva končno podobo. Pravijo še, da so tudi sicer odprti do vseh tistih, ki bi v tej soseski radi kupili stanovanje ali poslovni prostor. stanovanja. Ravno toliko je oddaljena glavna avtobusna in železniška postaja v Kamniku. Lahko pa se odločite na sprehod na Mali ali pa Stari Grad, ki se vzpenjata v okolici soseske. Lahko bi povedal, da je to najboljšia pozicija za nakup stanovanja v mestu Kamnik. In kaj so prednosti soseske Mali Grad? Staro mestno jedro je tik ob soseski, za streljaj sta oddaljeni avtobusna in železniška postaja. Za ovinkom se skriva Sutna, pred soseko vas očara reka Bistrica. Izleti v bližnjo naravo kar vabijo. Razveseljiva je napoved podjetja Meso Kamnik o selitvi na novo lokacijo. Ravno tako bo zgrajen nov most prek Kamniške Bistrice, tako da bo soseska Mali Grad dobila tudi novo povezavo oziroma dostop. Že zdaj pa obnavljajo Usnjarsko ulico, saj so zamenjali vse komunalne vode, cestišče pa bodo so na novo preplastili z asfaltno prevleko. In kako kaže zdaj? •van/ahi imslnvm aoAattu Mali Grad - Kamnik ' y4& &SJ POSLOVNI PROSTORI Poslovni prostori bodo tudi v pritličju objekta B I, izdelani bodo do podaljšane tretje gradbene faze, kar pomeni izdelane fasade, okna in vrata, z pripeljanimi komunalnimi priključki, vendar brez razvodov le teh in brez finanlne obdelave notranjosti lokalov, s čemer so prepuščene bolše možnosti za oblikovanje po željah bodočih lastnikov.Večina poslovnih prostorov je namenjena za mirno dejavnost. Pomembno je povdariti da soseska ima vso urejeno dokumentacijo ter z Bank Avstira zagotavlja varen nakup nepremičnine. Ob iskanju in nakupu novega domovanja vam priporočamo, da ob skrbni izbiri lokacije vašega novega dolgoletnega domovanja pridete in si ogledate ponudbo stanovanj v soseski MALI GRAD Kamnik. EMICNINE E-pošta: info@pun-nepremicnine.si www.pun-nepremicnine PUN nepremičnine d.o.o. NAGRADNA KRIŽANKA ZNESEK, ; ppncTT Kl SE I bbsnii Fr i miian LATINSKI PLAČA OB ! BRApN.1. TB.°.J*NN IZRAZ SKLENITVI unrnurrii '"AVt" ZA ZRAK uiipriir NOGOMETU OZNAKA AVTOMOBILOV 2 GORENJSKE MERILO, SODILO SKLADATELJ DELIBES 100 m2 ESKIMSKI ČOLN IZ KOŽ IZ PUUČ IZTISNJENI ZRAK TEŽNJA, NAGNJENJE SREDSTVO PROTI BOLEČINAM PREPOVED MANE- V VERZIH KENKA SCHIFFER PISATEU HESSE NORVEŠKA (ORIG.) KRČEVIT JOK ALI JEZA RAZTE-GOVALO 3,14 POVEZO VALEČ POSNETKOV V FILM NATRIJ PLAVALEC THORPE EVA LONGVKA PROSTOR V ZEMLJI SLAVNOST. MOŠKI SUKNJIČ SL. PESNI KMETIJSKI i CA (ERNA) VLAČILNI i IME VEČ STROJ VRST BELEGA VINA FILMSKI DETEKTIV VENTURA AKTIVEN EVROPSKI VULKAN GOROVJE V BOLGARIJI TEKSTILNO VLAKNO ZABAVA MLADIH OB GLASBI JURE IVANUSlČ ZLITINA Z ŽIVIM SREBROM SAOAMOVA DRŽAVA (KNJIŽNO) SOSEDI ČRKE V SOPRA-NISTKA RADOVAN LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE AM. FILM. IGRALKA (GERALDINE) NAJVEČJA FR. REKA KRAJ JZ OD CEUA IT. MESTO SZ OD PESCARE LOŠČ ATA MIRO JE BIVŠI TELOVADEC, MAMA ZDENKA JE TOŽILKA, SIN MIRO PA PRAVNIK IZBOČEN DEL OBRAZA GIBALNA DEJAVNOST JUNAKINJA ZORMANOVE GA ROMANA LOJZE ROZMAN VODNA PTICA ŠALA PUBLICIST VIDMAR BOJAN EMERŠIČ ALFI NIPIČ MEDICIN. IZPI- RALNIK SKUPNOST Z OOLOČ. CIUEM IN PROGRAMOM LIKOVNA OPREMA PRIZORIŠČA NEPROFE-SIONALEC Nagrade: 1. nagrada: 2 vstopnici za predstavo Juhica v mesecu februarju 2003 2. nagrada: 1 darilni bon Maximarket v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: 1 darilni paket Podravka Rešitev križanke pošljite najkasneje do 12. januarja 2003 na naslov občine Mengeš s pripisom "križanka - Mengšan". 1 AVTOŠOLA cS tečaj c.rr 6.1 .03 2D. 1 .D3 ob 1 b.dd uri VESEL BDZIC IN SREČNO NC-VD LETD 2DD3 tel.: d1 / 729 id 26, fax: Ol / 7z9 lO 27 bbm: d4i 623 3d3, ec-mail: retos(h>siol.nert http://www.hetds.si NIKJER NE MORETE ZA TO CENO DOBITI VEČ KURILNEGA 0UA Možnost plačila na obroke Izkoristite ugodne poletne cene kurilnega olja z možnostjo plačila na 4 obroke preko trajnika Dobeno 75, 1234 Mengeš Telefon: 01/723 09 00, www.hp-commerce.si OBNAVLJATE INŠTALACIJE, POTREBUJETE INSTELATERJA? SEDAJ TUDI V MENGŠU ! TRGOVINA IN MONTAŽA ELECOM d.o.o., Slovenska c. 14, Mengeš Vse za: - vodovod - ogrevanje - klima obnovo kopalnic elektro instalacije Tel.: 01/729-11-22 SREČNO, ZDRA V0 TER USPEŠNO LETO 2003! OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA M ZORA, DOMŽALE MENGEŠ, Prešernova 33 Tel.: 72-47-310, faks: 72-37-226 E-pošta: info@zora.si www.zora.si 3jefitno vam ¿€po /tožU/io jjiazntívan/c in- subów i> novem iduS Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulami. C Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo in naglim razvojem proizvodnje tehničnega tekstila. Zaposlimo 5 delavcev za vodenje strojnih linij in pripravo vlaken. Od kandidatov pričakujemo: «■ dokončano srednjo tehnično ali poklicno šolo, elektro ali strojne smeri odslužen vojaški rok x" delovne izkušnje zaželen izpit za voznika viličarjev Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40,1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisa bodo prijavljeni obveščeni v 14. dneh po opravljeni izbiri. (3 s JO ) banka domžale Banka za vas I g 1J - UR I zavarovalno zastopanje d.o.o. SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ Stanovanjske hiše, etažna lastnina, oprema; proizvodnja in delavniški prostori; vse vrste odgovornosti; življenjska rentna zavarovanja; nezgodna zavarovanja. NASVETI PRI REŠEVANJU VSEH VRST ŠKOD IN ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZRAČUNI PREMIJ Kolodvorska 1230 Domžale D.Š.: 40368718 Z REGISTRACIJO, PRODAJO, ODJAVO, PRIJAVO VAŠEGA VOZILA UREDIMO MI! ZASTOPAMO NASLEDNJE ZAVAROVALNICE: zavarovalnico Generali, zavarovalnico Tilia, zavarovalnico Grawe tel/fax.: 01 722 06 40, 01 722 06 45; gsm: 041 758 815; e-mail: labys@siol.net | TOPOLE s 328,5 TP 3-P 334.3a 7" Ueu&lj ro 1-s TO 2-Z ME 28/1 -P ME "ve ME I28/2 eyr/? > A V / X___/< 4Q ) \|Predles A "^HruSevje i y Sp. Dobenp "']" 387," ^pqgoriSCih" ' -in F< K 1 . _ 3rad I Veltxa poljar" jn \ Prevalje x. t-- ^pvtjebr. J fte;!®Sfe ■ >t-—■--^/ra^i PROSTORSKI PLAN OBČINE MENGEŠ PRIKAZ NAMENSKE RABE PROSTORA, UREDITVENI OBMOČIJ TER POBUD LEGENDA: NAMENSKA RABA PROSTORA Območja za poselitev OBMOČJA ZA STANOVANJA OBMOČJA ZA OSKRBNE, STORITVENE IN POSLOVNE DEJAVNOSTI OBMOČJA ZA PROIZVODNJO OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN OBMOČJE VEČJIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV OBMOČJA IN OBJEKTI CESTNE INFRASTRUKTURE GLAVNA CESTA 2. REDA REGIONALNA CESTA 1 REDA LOKALNA ZBIRNA CESTA LOKALNA CESTA Območja kmetijskih zemljišč NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Območja gozdov GOZD Območja vodnih zemljišč površinskih vod POVRŠINSKE VODE 2.REDA 1=1 OBMOČJA REKREACIJE V NARAVNEM OKOUU MEJA OBMOČJA UREDITVENO OBMOČJE NASELJA DRUGO UREDITVENO OBMOČJE RAZPRŠENA GRADNJA MEJA PROSTORSKO PLANSKE ENOTE POBUDE SPREJEMLJIVE POBUDE NESPREJEMLJIVE POBUDE