Razne vesti. 283
Die Ergebnisse des Coiicursverfahrens in den im Eeichsrathe veitretenen Konigreichen und Ldndern im Jahre 1892. 2. Heft der ,,Statistik der Rechts-pflege", fiir das Jahr 1892. Oesterreichische Statistik. XLm. B. 2. Heft, Bearbeitet vom k. k. Justizministerium. — Wien. 1896. — K. k. Hof- und Staatsdruckerei. — Carl Gerold's Sohn.
Statistische Nachiieisungen iiber das civilgerichtliche Depositeniresen, die cumulativen Waisencassen und iiber den Geschaftsverkehr der Grund-buchsamter (Veranderungen im Besitz- und Lastenstande der Realitaten) im Jahre 1893. 5. Heft der „Statistik der Rechtspflege" fiir das Jahr 1893. Oesterreichische Statistik. XLV. B. 5. Heft. Bearbeitet von dem Bureau der k, k. statistischen Central-Commission — Wien. 1886. — K. k. Hof- und Staatsdruckerei. — Carl GeroId's Sohn.
Die neue Execut!onsordnung. Mit Erlauterungen aus der Rechts-sprechung und Einleitungen. Dr. L. Geller. — Na Dunaji. 1896. — Moriz Perles.
Das osterr. Concursrechf. Dr. C. Schwarz. H. zv. Formelles Concurs-recht. — Na Dunaji. 1896. — Manz.
Abhandlungen iiber Fragen des osterreichischen fVahlrechles. Dr. Fr. V. Juraschek. — Na Dunaji. 1896. — Manz.
Einige dringende Reformen der Stra/rechfspflege. Dr. Al. Zucker. — Na Dunaji. 1896. — Fr. Deuticke.
Die neue Executionsordnung samita Einfilkrungsgsesetz. Dr. Fr. Duschenes. Praga. 1896. Hoffer & KlouCek.
Knjiga razločuje se od drugih jednakih posebno v tem, da ne podaja pisatelj samo motivov in poroCil parlamentaričnih komisij, ampak tudi lastne razlage posebno vseh novot v eksekucijskem postopanji, kakor se tudi bavi z raznimi dvomljivimi vprašanji, katera so bila pereSa tudi že po sedaj veljavnem eksekucijskem redu.
Zur Kritik und Aniiendung des § S78 der neuen Civilprocessordnung. Dr. C. Fr. Ritsch. — Prachatitz. 1896. — G. Tilp.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. septembra 1896.
— (Društveni izlet v Divačo.) Kakor vsako leto, ako ni posebnih zaprek, kakor na primer lani vsled izrednih po potresu nastalih Ljubljanskih razmer, priredilo je i letos dne 6. septembra društvo „Pravnik" svoj izlet. Ker se je društveni shod dne 2. julija t. 1. izrekel za to, da poletimo letos zopet na jug, kakor že pred par leti, zmatral je odbor, uvažuje nasvete tržaških, isterskih in goriških koleg, Divačo kot najprimernejši kraj letošnjemu sestanku slovenskih pravnikov, in tako zbralo se je navedenega dne na kršnih kraških tleh nad petdeset društvenikov in prijateljev društva s Primorja, Štajerskega in Kranjskega. Ko se je
284 Razne vesti.
pripeljalo proti 10. uri dopoldne blizu 20 Ljubljanskih vdeležnikov na Di-vaško postajo, bili so tamkaj že zbrani primorski in notranjski slovenski pravniki v obilem številu. Po kratkem odmoru v kolodvorski restavraciji odpeljali so se vsi izletniki in nekaj dam na pripravljenih vozovih skozi Divačo, kjer so jih narodne dame obsipale z lepimi šopki proti Motovunu, ogledati si slovite Škocijanske jame. Pri slavoloku, okrašenem z narodnimi trobojnicami in z napisoma: „Živeli narodni pravniki!" in „Na zdar!", ki je stal pri vhodu v vas Motovun, pričakovalo je izletnike mnogobrojno občinstvo z naklskim županom g. A. Mahorčičem na čelu. Lepemu pozdravu slednjega odgovoril je društveni podpredsednik g. dr. D. Majaron, zahvaljujoč se na tako prisrčnem dokazu kraške uljudnosti, na kar so zaorili burni ,.živio"-klici in so jeli pokati topiči na bližnjih homcih.  Izletniki odpravili so se nato takoj z osmimi spremljevalci in svetilci proti vhodu v škocijanske jame. Ozke stezice med velikanskimi skalami in globokimi prepadi, v katerih so šumeli krasni slapovi navdali so vdeležnike, še predno so prišli do pravih jam, z nekako tesnobo, a vender so odšli srčno v temne podzemske votline, poslovivši se za par ur od krasnega solnčnega dne. Dasi so mogle velike plamenice le slabo razsvetliti neizmerne prostore in dasi je bila pot po umetno v skalo vsekanih stopnjicah in serpentinah jako težavna, dasi se je trebalo ves čas skoro krčevito držati svilkovih ograj, da se človek obvaruje padca v grozne prepade, na katerih skoro nedoglednem dnu mogočno šumi divje valovje, vender so velikanska podzemeljska čuda kraške zemlje, med katerimi se mora pred vsem opozoriti na prekrasne kapnike, stalagmite in stalaktite, zlasti pa na takozvane ,,studence", tako mogočno vplivala na vse vdeležnike, da gotovo ni prav nihče obžaloval naporne hoje in se res le težko ločil od tega bajevitega sveta. Ko so se po drugih lepših potih po jedni uri po-poludne izletniki vrnili v Motovun, pozdravili so jih zopet s pokanjem topičev in po kratkem počitku, med katerim sta si zlasti g. župan Ma-horCič in g. naduCitelj Štrekelj prizadevala, 1 tukaj vdeležencem čas kolikor možno prikrajšati, vrnili so se vsi obiskovalci jame nazaj v Divačo, kjer jih je že pričakoval navlašč v to svrho iz Sežane prišedši g. c. kr. okrajni glavar dr. A. grof Schaffgotsch.
Obeda, ki se je pričel ob 2. uri v kolodvorski restavraciji in s katerim so bili vsi zadovoljni, vdeležili so se razven vseh izletnikov in nekaterih dam tudi g. okrajni glavar grof Schaffgotsch, g. deželni poslanec Muha, g. načelnik postaje Planinec in g. nadučitelj Štrekelj namesto zadržanega župana ; predsedoval mu je v odsotnosti društvenega predsednika njegov namestnik g. dr. Majaron. Prvi povzame besedo g. okrajni glavar grof Schaffgotsch ter izpregovori v lepi slovenščini s posebnim poudarkom nastopno napitnico: Čast mi je pozdraviti, društvo ,,Pravnik", katero si je že toliko zaslug pridobilo za slovensko uradovanje; kot praktični uradnik vem ceniti delavnost društva, katero si trudi ustanoviti jednotno terminologijo. Če uradujemo v slovenskem jeziku, ne izpolnujemo le svoje uradne dolžnosti, (Čujmo! čujmo;) ampak
Razne vesti. 286
tudi  dolžnost,  katero  nam  predpisuje  ustava  naše  avstrijske države. Cesar bi se moral držati vsak avstrij sk i uradnik (Burni dobro-klici in viharno odobravanje!). Mene zelo veseli, biti v sredi tega društva, kateremu kliCem: ,Vivat, crescat, floreat!'" — Tej od vsega omizja z izrednim navdušenjem sprejeti napitnici odzval se je podpredsednik gosp. dr. Majaron, ki je naglašal, da ni nihče pričakoval, da mu bodo danes donele na uho take besede od take strani, ker društvo „Pravnik" v obče ni navajeno, da bi mu okrajni glavarji izrekali svoje simpatije in celo ne v slovenskem jeziku (Živahni dobro-klici!): iz okolnosti pa, da je tu okrajni glavar počastil društvo s svojo prisotnostjo in priznal njega lojalno prizadevanje, pa moramo sklepati, da se bližamo času, ko izginejo taki stari, neopravičeni  predsodki (Pritrjevanje !), radi česar se zahvaljuje predgovorniku na njegovi nepristranosti (Živio!). Nadalje omenja, da mora danes nadomeščati društvenega predsednika gospoda dr. Andreja FerjanCiča, ki bi se bil izleta tako rad vde-ležil, kateremu pa je nemila usoda v zadnjem, času to veselje tako kruto uničila; potem navaja kratko zgodovino društvenih izletov in njihov namen, seznanjati slovenske pravnike v raznih kronovinah in jih bodriti k vzajemnemu delovanju. Konečno pozdravlja vse prisotnike zlasti goste, ter jim kliče srčen; „Na zdar!" kateremu cela družba navdušeno pritrdi.  V imenu Primorskih pravnikov se zahvali Tržaški odvetnik g. dr. Gregor in, ki pravi, da bi imel sicer v prvi vrsti v imenu primorskih pravnikov govoriti mož, ki se že dolgo vrsto let neutrudno poteza za jednakopravnost jugoslovanskih jezikov v uradu in ki se je že toliko trudil za našo pravno terminologijo, namreč gospod sodni svetnik Trnovec (Živio! Živio!), da pa naj vender on v imenu istih zlasti kot Kraševec izrazi posebno veselje Primorcev nad tem, da je izletel „Pravnik" že drugič na Kras ter nazdravlja društvu. G. dr. Krisper nazdravil je nato g. okrajnemu sodniku Du-kic-u iz Sežane in g. postajnemu načelniku Planincu iz Divače, ki sta se toliko trudila, da se je v Divači vse tako lepo priredilo, kateremu govoru so vsi vdeleženci hvaležno pritrdili. Za to napitnico se je zahvalil g. Planinec ter v navdušenem govoru povzdravljal društvo „Pravnik" v imenu občine, bralnega društva, ki je sicer še v povojih, in vsega narodnega prebivalstva, ki se je tega izleta tako veselilo, da ga posetijo enkrat tudi domačini, ki se sicer vse premalo zanimajo za krasote kraškega sveta, ter nazdravi društvu „Pravnik". Slednjič se je oglasil k besedi še odvetnik g. dr. Rudolf iz Konjic, ki je naglašal, da se štajerski pravniki zato niso mogU odzvati povabilu na izlet v Sežano v tolikem številu kakor drugi, ker jih deloma zadržuje prevelika razdalja, deloma druge narodne veselice na Štajerskem, katerih se morajo vdeležiti, deloma pa tudi bližajoče se deželnozborske volitve; konečno izraža posebno zadoščenje nad tem, da se je izleta vdeležilo toliko zastopnikov sodniškega stanu, kateremu s tem ob burnem odobravanji vsega obmizja nazdravi. PreCitale so se še brzojavke odvetnika g. dr. T r i 11 e r-ja iz Tolmina, društvenega predsednika g. dr. Ferjančič-a z Bleda in pa načelništva ženske
286 Razne vesti.
podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani, ki so bile z velikim navdušenjem sprejete, na kar se je brzojavno odzdravilo predsedniku g. dr. Ferjančiču, obžaluje njegovo odsotnost. Žal, da se je bilo le prehitro posloviti zlasti od Tržaških kolegov, katerih nekateri so se kmalu po končanem obedu morali odpeljati domov, dočim so vsi ostali odSli v Spodnje Ležeče v Prhavčevo gostilno, kjer se je tudi njim med petjem in napitnicami, med katerimi je omeniti zlasti ono g. sodnega svetnika Trnovc-a iz Trsta na slovensko razumništvo, kateri so vsi prisotniki navdušeno pritrjali, le prenaglo približal čas povratka v Divačo, kjer je bilo mogoče le še kratek čas ostati v gostilni g. Obrsnela, dokler jih niso zadnji vlaki opomnili, da vsako veselje le prehitro mine, radi česar so se vsi ločili z iskreno željo, da se vidimo, če ne preje, vsi zopet k letu ob „Pravnikovem" izletu. Na svidenje! R.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: dvornim svetnikom pri upravnem sodišču Fran Z e n k e r; namestniškim tajnikom na Primorskem okrajni komisar Anton Rebek; avskultantom na Kranjskem pravni prak-tikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Jurij Polinšek.
— (Statistika odvetnikov.) Zanimive podatke glede statistike odvetnikov v času od 1. januvarija 1869. do konca 1. 1895. podaja list „Statistische Monatschrift", iz katerih se razvidi razvoj odvetnikov, odkar je odvetništvo prosto. V obče naraslo je število odvetnikov v tem času od 1138 na 3758, torej za 230 odstotkov. Ta naraščaj ne razdeluje se pa jednako po vseh kronovinah, v nekaterih presega omenjene odstotke namreč na Češkem, v Šleziji, v zapadni Gališki in v Bukovini, v drugih kronovinah pa teh odstotkov daleč ne dosega, namreč na Kranjskem, Tirolskem in Zgornje Avstrijskem. Še večja razlika je glede naraščaja po raznih sodiščnih okrajih. Vidi se lahko, da je število odvetnikov naraščalo posebno v večjih mestih, v prvi vrsti v deželnih stolnih mestih. Na Dunaju naraslo je število od 210 na 856, v Pragi od 72 na 276, v Lvovu od 43 na 123, v Brnu od 25 na 90, v Krakovu od 17 na 83, v Trstu od 29 na 73, v Gradcu od 24 na 64. Število prebivalstva v teh mestih naraslo je samo za 557 odstotka, namreč od 1,334.721 na 2,077.961, število odvetnikov pa za 2726 odstotke, to je za 1146 odvetnikov. Vender je še 270 sodišč, kjer ni nobenega odvetnika in sicer: na Nižje Arstrij-skem 16, Gornje Avstrijskem 14, Solnograškem 15, Štajerskem 20, Koroškem 17, Kranjskem 22, Primorskem 8, Tirolskem 26, Predarlskem 2, Češkem 27, Moravskem 5, v Šleziji 6, v Zapadni Gališki 18, v Vzhodni Gališki 54, v Bukovini 3 in v Dalmaciji 17.
— (Statistika konkurzov.) Kakor povzemamo iz 2. zvezka od pravosodnega ministerstva izdane statistike pravosodstva I. 1892. bilo je v tem letu 1074 konkurzov. Trgovskih konkurzov bilo je za 114 odstotka več, kakor prejšnje leto, vseh skupaj za 21 odstotka več. Inventare vseh konkurzev pokazalo je 13,834.274 gld. na aktivih, oglašenih pasivov bilo je 21,428 (X57 gld. Na 100 gld. aktivov odpadlo je povprečno 11 gld. stroškov.