4M st- 27 (1458) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 14. julija 1977 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom SLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ajlepše Prad petkovim srečanjem borcev Kozjanskega stov .®a?lzatoqi letošnjega tradicionalnega srečanja aktivi- vsakd” Y)rCeV kozjanskega okroga so se res potrudili, da bo nail prišel 22. julija na Senovo, ponesel od tam tt" sP°mine. Uvod ■ P°poldn V t*voc*nevno slavje bo v četrtek, 21. jujija, ob pol treh PKnovliE Z otvor'tv9 ° razširjene ceste Lošce - Zalog in odprtjem bo posvp * P^tizanske tehnike Franceta Prešerna, katere delovanj u Kaj. Spominska hm^nra Nq clounnctni nrpHupppr Vin na Ra. hofc-™ sPom'nska brošura. Na slavnostni predvečer bo na Bo-Pohodnp P^rtjzans'ci kres, ob katerem se bodo zbrali mladinci borci in .e?0te šestih kozjanskih in prav toliko hrvaških občin ter » aktivisti, ki bodo obudili spomine. Pttodg* '30 slovesno že ob 8. uri. Svojemu namenu bo predana meljnj cesta do Koprivnice, uro kasnge pa bo položen te-divejj q za 510v' družbeni dom, ki bo poimenovan po XIV. sta‘3ionu Oh s*ovesnost se bo pričela ob desetih na krajevnem ti čiii delav ?leVa b°do med gosti tudi številni znani družb en opoli-'Sotr>andantCK- • Part'zanskem ogiju bo govoril Marjan Jerin, prvi Katodno ■ ^^skega odreda, Miha Butara, republiški sekretar za slavnostni Iam'3?> b° spregovoril pri vgraditvi temeljnega kamna, ssdstvaSudskem zborovanju pa bo predsednik pred- * Ž. ŠEBEK ^šolali nad 500 šoferjev ,et krškega Zbor tomšičevctf V soboto osrednja proslava v Kočevju 16. julfa 1942 je bila v Starem Logu, sedaj opuščeni kočevski vasici, ustanovljena I. slovenska udarna proletarska brigada Tone Tomšič, ki pomeni prehod k vi^im oblikam partizanskega organiziranja. V spomin na obletnico ustanovitve bo v soboto, 16. julija, v Kočevju osrednja proslava s snidenj em preživelih borcev, pripadnikov enot JLA, ki geje tradicije te brigade, ter pripadniki mladinske enote Tomšičeve brigade. Slavnostni govornik bo generalmajor Miha Petrič. Dva dni pred osrcdrjo proslavo, 14. julija, bo pohod na kraj ustanovitve, s tovariškim srečaj em, 15 . julija pa bodo pripadniki enot JLA in teritorialci Kočevja uprizorili napad na Kočevje. VIKTOR DRAGOŠ ia združenja šoferjev in avtomehanikov i!*bflq^vboJ° je ob vrsti visokih ^J^etnico ** SH' » povt 'Si t*J^rtnuni ® stroko- ; Lesk°vcu »a ftv>^^d70,težkiht-- ta*tsporta vij, vlaiilec krške-W bnj SJ ^el 70 ^ težki ^nu kren? V?arske- ki je v S^edn* krL onski Brod-R4ko Smodič ffega Suženj a s Senovega je člane slovenskega združenja inž. Milan Svetek j e podelil krškemu združenju in številnim posameznikom vrsto visokih priznanj. Kulturni del programa so učinkovito izvedli pevci kostanjeviškega okteta in učenci osnovne šole Jurija Dalmatina iz Brestanice. , A. ŽELEZNIK POLETJE IMA V GRBU MLADOST - Zadostuje pet avtomobilskih zračnic, nekaj desk, stara $ rjuha, za sidro je lahko kamen. Voda in poletje, roke se kar same sklenejo. Murenček v travi, | goba v podrasti - vse je zanimivo, mladost v poletnem cvetu ima kot žrebiček razprte nozdrvi, f Sončni veter odpihne hude misli, vse skrbi so komaj (po)pojutrišnjem. Pa niso posredi malomar- ž no st, lenoba, nezavzetost itd. Samo mladost je, ki odpušča sama sebi in svojim pri letih, ki se obvezno končujejo na „najst‘‘. Na sliki levo: samo 25 ur je bilo potrebno, da se je naučilo £ plavati 35 učencev četrtih razredov šmarješke osnovne šole. Na desnem posnetku pa se je ka- | mera mudila na sotočju Krke in Save. ,,Še vedno so Robinzoni , bi lahko rekli. (Foto: J. Pavlin ^ inl. Vizjak) C^^^^^>X>^N>C^XV>XVCCV\^^XXV\^N^X^^^X\\XXXXXVV\\X\\XX\XV^X\^^XX\XX\^^ če ni sloge, tudi m napredka 10. julija so v Žužemberku slavili pod geslom: Titova ideja, naša akcija I CENlIrv [Nrjibi^VAME - da- osnovne šo- zl od n*- »enTfe0 s «amkov> m s°fer]eV in avtome- P^ica vkeea >n avtn ?veljavlja" 50q Preteklosti J™ 6811 H J,v°žnikov , UsP°sobili Ptiblii,,^ Posavskih članov v Je številu 3on ^ah pa se Predsednik plakete vzim°k priUki u1«! DnLi: .^oniih voznikov ' 'jem: Hen-ttti Miklav- Pt«adevn Vinku Ce-Zdrni!mU Predsed-2dn,fenja Srečku leni Pokl rn ZOrnih ' ..... i -Vanu Kref AJanU MiWav-Z'1 >n Vinku r,- Slavnostno okrašeni Žužemberk je v nedeljo dopoldne z go-_ *3bo in množico krajanov pričakal krajevno parado v počastitev 13. julfa - krajevnega praznika. Predstavniki jurišnega bataljona 18. divizije, ki ima v Žužemberku domicil, četa teritorialne obrambe, mladinska delovna brigada Suha krajina, enote civilne zaščite, lovci, športniki, gasilci in še vrsta drugih so sodelovali v sprevodu. Slavje seje začelo že zjutraj s sejo krajevne skupnosti in otvoritvijo razstave v domu TV D Partizan, ki je še posebno navdušila občinstvo. Na ogled so bile številne fotografi e iz življenja in dela tovariša Tita tei filatelistična razstava. Sledil j e sprevod enot in mehanizacije, zatem pa je bilo slavnostno zborovali e na trgu. Domačini so poskrbeli za izbran kulturni program, slavnostni govornik pa je bil Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDL Novo mesto. Spomnil seje dogodkov pred 35 leti, posegel pa je tudi v zdajšnje življenje in prizadevanja Suhokranj-cev. ,,Niso bistvene le številke, ki nam dokazujmo velik napredek, dosežen v povojnih letih. Uspeli smo pri spreminjati u odnosov med ljudmi in pri ustvarjanju človeka - samoupravi) alea, ki hoče odločati o sado- vih svejega dela,“ je med drugim dejal govornik. Omenil je, da bi morali opustiti prakso, da načrtujemo napredek v teh krajih le s pomo- TREBNJE: GENERAL POTOČAR ČASTNI OBČAN Minuli četrtek so delegati vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje z aplavzom sprejeli poročilo komisije za odlikovanja, ki je pripravila predlog za letošnjo podelitev plaket občine in imenovanja častnega občana. Ob občinskem prazniku bodo imenovali za častnega občana generalpolkovnika Staneta Potočarja - Lazaija, zaradi njegovega igemnega prispevka k razvoju naše družbe in oboroženih sil ter ustvaij alnega sodelovanja s trebanjsko občino. Letošnjih pet plaket občine Trebnje pa bo prejelo: kmetica Marija Berce iz Slepška pri Mokronogu, učiteljica Marija Brezovar iz Šentruperta, komandir postne milice Trebije Tone Gole, direktor razvojnega oddelka Trima inž. Stane Velikonja in pevski zbor Mirna. čjo brigad. To je le del postopka za reševanje problemov, skupnost kra-j evnih skupnosti in vsi krajani pa naj bi složno načrtovali in složno delali za lepši jutri. Premagati pa je potrebno zdrahe, majhne spore, malomeščanska stališča in druge pomanjkljivosti, ki so še občutne v živtjeiju Žužemberka,“ je med drugim rekel Uroš Dular. Pod pokroviteljstvom tovarne IMV so gasilcem z območja žužem-berške krajevne skupnosti slovesno izročili tudi novo avtocistemo. Po stari navadi so novi avto krstili s steklenico vina, gasilci iz Žužemberka in z Dvora pa so občinstvu pokazali še novi način gašenja s peno. , R.B. SEVNICA: KADROVSKE OKREPITVE Delegati vseh treh zborov sevni-ške občinske skupščine so na zadri i seji pred skupščinskimi počitnicami potrdili dvoje imenovanj. Za sodnika občinskega sodišča z osemletnim mandatom so imenovali sodnika okrožnega sodišča v Celju Alojza Vidica iz Loke pri Zidanem mostu. Alojz Vidic je bil do odhoda v Ceje sekretar sevniške občinske skupščine. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije si prizadeva o tudi s kadrovskimi okrepitvami obdržati v Sevnici vsaj oddelek temeljnega sodišča. Delegati so potrdili tudi imenovanje namestnika sodnika za prekrške, ker je dosedanji sodnik Božo Stoj s zaprosil za razrešitev. Delo namestnika bo do zasedbe po razpisu opravljal dosedanji uspešni pripravnik Silvester Tihole. Minuli teden so samoupravni organi zdravstvenega doma Celje — tozd Sevnica imenovali za vršilca dolžnosti direktoija tozda dr. Željka Hala-pijo. Danes troboj Na telovadni prireditvi nastopa Novo mesto, Bratislava in vrsta Kalifornije Minilo je leto, odkar so novomeški športni delavci odlično organizirali XX. državno prvenstvo v športni gimnastiki. Pred nami je druga kakovostna telovadna prireditev. Lj.ubi-telji gimnastike v Novem mestu bodo danes v športni dvorani „Ma-rof“ lahko spremljali telovadni troboj mladih vrst Novega mesta, Bratislave in Kalifomje. Tekmovale se prične ob 16. uri, pokroviteljstvo nad prireditv|o paje prevzel delovni kolektiv novomeške Novotehne. Program tekmovanja: ob 16. uri: Maribor - Bratislava (mladinci), ob 17. uri: Novo mesto - Bratislava (pionirke) in Novo mesto — Bratislava — Kalifornja (mladinke). V novomeški športni dvorani bo nastopila vrsta kvalitetnih slovaških telovadk; za njimi ne zaostajajo Američanke, seveda pa bo posebno zanimiv nastop naSh najboljših, čeprav so zaradi poletnih počitnic v nekoliko slabši formi. Gledalci bodo lahko gledali nastope kar treh letošnjih državnih prvakiij, in sicer Jasne Dokl (članica), Jane Kolar (mladinka) in Nati Roge§ (pionirka) ter mladinskega državnega prvaka Mariborčana Braneta Tripkoviča. S. D.. Horuk zmagoslavja v Dobrniču Storjenega mnogo več, kot je bilo zadanega — Brigadirjeva roka je vaščanova sreča Daleč okoli Dobrniča se od 19. junija razlega brigadirski „ho-iuk“. 2350 metrov vodovodnih jarkov, vse to v 18.000 delovnih urah, je cilj mladih rok in želja vaščanov. naj bodo Za besedo smo zaprosili namestnika komandanta akcije „Suha krajina 77“, ki bdi nad pridnimi rokami v naselju Dobrnič, Dušana Skrebiša. „Na našem delovišču se meiiavajo brigade, ki prihajajo iz baznega tabora na Prevolah vsak teden. Tako je bilo tu do sedaj 141 brigadirjev iz treh brigad, izkopali pa so 13 km vodovodnih jarkov. Ptva je bila tu brigada Ljudske pravice iz Lendave, kije kljub nek ompletnosti presegla normo za 60 odstotkov, na udarniškem dnevu pa celo za več kot 100 odstotkov, ižkopalaje 500 m vodovodnih jarkov in temelje dveh novih rezervoarjev. Tudi druga brigada li I%tfi&lEM.BERKU - Več sto udeležencev nedeljskega sprevoda v počastitev krajevnega ^*> Se več 0b.,.etnic dneva šofeijev je dalo slavju veličasten vtis. Za uniformami so korakali P® jih je bilo v vrstah gledalcev. (Foto: R. Bačer) 0 V drugi polovici tednn bo poslabšanje vremena s občasnimi nevihtami in nekoliko hladneje bo. družbenih organizacij in društev „Boris Kidrič" iz vse Jugoslav|e, ki jo je organizirala Počitniška zveza Slovenije, je presegla normo za okoli 20 odstotkov, poleg tega je pomagala v Trebnjem čistiti kopališki bazen." O delu brigadirjev brigade ,.Milke Kerin" iz Krškega, ki smo jih srečali na delovišču - to je bil iiihov zadnji dan v Dobrniču - paje spregovoril komandant Peter Zorko. „58 brigadirjev, od tega 12 deklet, je prekoračilo predvidena dela za več kot polovico, na udarniškem dnevu pa smo postorili še enkrat toliko, kot bi morali. Močno so nam pomagali tudi vaščani s svojimi traktorji. Naši kultumki so vaščane razveselili ne samo s svojim delom, marveč tudi s športnim in kulturnim programom ob tabornem ognj u. . Nepozabni so naši vtisi, ko zapuščamo Dobrnič. Nadvse dobra kuhinja, za katero skrbi Albina Zupančič, prisrčni stiki z domačini, zado-vojstvo s storjenim.** VELIKE POUANE: V LASTNEM POTU DO USPEHOV Svečani govornik na proslavi ob dnevu borca v Velikih Poljanah dr. Metod Mikuž, zgodovinar na ljubljanski univerzi, je številnim krajanom govoril o jubilejih partije in Tita, ter o vlogi in pomenu NOB. Zatem je zbranim spregovoril še predstavnik ribniške občinske konference SZDL Ivan Petrič in poudaril velike uspehe, ki so jih prebivalci teh krajev zabeležili v zadnjem času. V mislih imamo predvsem otvoritev novega pretvornika na ortneškem gradu, napeljavo električne energije in otvoritev 4 km dolgega vodovoda Velike Poljane-Dolnje Poljane. Ob koncu še to: Poljanci bodo v kratkem dobili še 20 novih telefonskih številk. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Polemika med Komunistično partijo Sovjetske zveze in komunističnimi partijami na zahodu (če poenostavimo poimenovanje udeležencev) se nadaljuje kljub temu, da so v uredništvu revije, ki je polemiko sprožila, namreč v moskovskih ,povoje vremja“, objavili pojasnilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da nikakor ne napadejo zahodnoevropske partije nasploh, španske pa še posebej, marveč samo stališča generalnega sekretarja KP Španije Santiaga Carrilla. Toda to pojasnilo je izzvalo še novo, dodatno hudo kri, saj so, na primer, francoski komunisti ob tem zapisali, da skušajo v Moskvi vnesti razdor v vrste Špan- Polemika se nadaljuje skih komunistov in ločiti generalnega sekretarja KP Spanje od njegove partije. V zvezi s tem se je vnela nekaj dni kasneje še razprava o tem, če niso nekatere zahodnoevropske partije premah odločno stopile v bran Santiaga Carrilla. To se je zgodilo, denimo, v Italiji, kjer se je ob tem razvila kar živahna polemika med socialisti in komunisti. Prvi so namreč slednjim očitali preveliko previdnost kar so ti seveda zanikali Vendar pa ostaja prevladujoč vtis, da se je sovjetska stran umaknila ali se vsaj želi umakniti iz polemike, saj je bila deležna tako ostrih in pikrih besed, da bi vsako nadaljevanje utegnilo zaostriti spor do zarjo zanesljivo neželenih razsežnosti. PREPREČEN UDAR Predsednik afriške otoške republike Sao Tome in Principe Manuel Pinto da Costa je sporočil, da so preprečili državni udar proti njegovi vladi, ki je prevzela oblast pred dvema letoma ob proglasitvi neodvisnosti Kdo so uporniki in kdo jih je podpiral, niso sporočili, čeprav je predsednik republike dejal, da so odpadniki želeli na enem izmed otokov ustanoviti monarhijo. Otočje Sao Tome je bilo stoletja dolgo pod portugalsko kolonialno nadvlado in šteje okoli 70.000 prebivalcev, ki so si neodvisnost izbojevali šele po dolgoletnem boju za svobodo. Sao Tome in Principe je neuvrščena država, ki sodeluje predvsem s sosednjimi afriškimi državami in se mora spopadati z dediščino zaostalosti in bede. POBUDA NEBLOKOVSKIH Medtem se je v Beogradu nadaljevalo zasedanje pripravljalnega sestanka evropske konference o varnosti in sodelovanju, na katerem sodelujejo predstavniki 35 držav Evrope, Združenih držav Amerike in Kanade. Po začetnem ,,patu“, ko se predstavniki dveh blokov nikakor niso mogli zediniti za kompromisno formulo, ki bi omogočila sklicanje jesenskega glavnega dela zaseda-rja, so predstavniki devetih neuvrščenih in nevtralnih dežel predložili svoj načrt dnevnega reda in načina dela. V seriji neuradnih srečanj so neuvrščene in nevtralne dežele svoj predlog še dodatno obrazložile in ima po mnerju opazovalcev možnosti, da postane sprejemljiva podlaga za rešitev. Menijo, da ima dokument, ki sedaj še vedno kroži med delegacijami, neke nove ideje in utegne zato postati kaj več kot samo nujen kompromis med skrajnimi stališči obeh blokovskih taborov. Sicer pa pričakujemo v krogih delegacije, da se bo jesenski glavni sestanek vendarle pričel ob določenem oziroma napovedanem času, se pravi prve dni oktobra letos. JANEZ ČUČEK prodajna razstava pohištva in dopolnilne stanovanjske opreme meblo za lep dom MEBLO novo mesto \W\I VI /V I IS-S/AS/ osnovna šola ..grm"- telovadnica Od 7. 7. do 17. 7 1977 odprto vsak dan od 9h do 19 tudi ob nedeljah TELEGRAMI NIKOZIJA - Prav pasja vročina, ki že več kot teden dni pesti Ciper, je dosegla danes svoj vrh. Živo srebro seje popoldne dvignilo na 44,2 stopinje Celzija v senci. Takšne vročine niso zaznamovali od leta 1956, ko so izmerili rekordno vročino 44,7 stopili e Celzja. VARŠAVA — Prvi sekretar CK PZDP Edvard Gierek je sprejel v Varšavi generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima, ki je na povabilo poljske vlade dopotoval na uradni obisk v to deželo. Kot so sporočili, sta se državnika pogovarjala o mednarodnih problemih in vlogi ter naporih za krepitev Združenih narodov. KAIRO - Egiptovski predsednik Sadat in jordanski kralj Hussein sta se sporazumela, da bi morala biti bodoča palestinska država povezana z Jordanijo. BONN - Prvič odkar obstaja NATO pakt bo neki zahodnonemški general imenovan za drugega namestnika vrhovnega poveljnika enot pakta v Evropi. tedenski mosaiK SAMO NEKAJ M TEM, ko smo minuli M« , tej rubriki objavili no , glasovanju za ali pr, lovarju nevtronska® .}, Združenih državahlA^n je prišla novica, * ^ tem Američani w tudi že pre/ztasA ■ ZDA je ob tem samoj* mnila, da je šlo prt „preizkus“ novega oroj. da s tem nikakor rus ^ s vplivati na -f torjev dinaj 10 ^° čnejo serijsko izdel ne. Kpt smo zapmfj bombo, ki ubija mm, no dozo žarčerja, n P ^ dije pa poslopij, brž za vojskovanje m 9, za ljudi pa nikakor J M ti so v Washingtonu ^ ^ se eno novico t, področja: letalske, 9 v namreč sporočile, ./ fl čeli drugo fazo izdelovanje oro^a’..M* lahko sestrelilo sov] L jaške satelite s krožni« ,t li zemlje. Menda M' > novo orožje bilo nar 0 ta 1982.. . Jfova sp ^ oboroževalni tekm..Mi masten zalogaj za vQ dustrijo... TAČAS PA S DILO nekaj pretijo J Jt Ijivega na drugi str 0 *a reč v SovjetskizV laj čneje rečeno ne gr ^ „e co iz Sovjetske St več o njej-pa za tole: znani nov** Luis, ki je sicer J Jg | državljan, dela pa z« ^ I ski časopis Evening.^ I sporočil, da le «1 " državna varnost P 9^ rilca, ki je postavil sed bombo pred n h skovskim hotelorn- jjjpo novice sicer niso' Mf ^ vendar pa so °Pa2. „ ju ^ J* pričani, da je toc’ ^; pomembna, pom - ^ ^ to. ker, napoveduje J nosti javen proces J1 ^ 2o rilcu - kar pa ^t V ^ jejo z disidenti. J W NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Kratkovidne kadrovske zablod6 ! S ■ : Zakaj smo potemtakem odločno proti klerikalizmu in sektaštvu, se sprašuje Franc Šetinc v tehtnem prispevku za prihodnji koledar Prešernove družbe (prispevek „Vemik v socializmu11 je že objavilo Delo), in tudi odgovaija na postavljeno vprašanje: „pred-vsem v korist resnične človekove osebne svobode, torej tudi zaradi svobode veroizpovedi. Zoper klerikalizem in sektaštvo smo predvsem zato, ker je celotna družba postavljena tako, da vsakdo v njej enakopravno in odgovorno sodeluje, ustvarja in odloča, sektaštvo in klerikalizem pa skušata človeka v tem omejevati. Za nas j e predvsem pomembno, da se ljudje vključujejo v socialistično samoupravno prakso in odnose. Za uresničitev revolucionarnih ciljev je pomembno, da postane človek ustvaijalna osebnost, subjekt Odločilni nasprotniki družbenega in političnega dognanja, in tega ne povezujemo z vprašanjem, če bo in kdaj bo prenehal verovati v boga, ali bo religiozna oblika zavesti morda ostala še tudi potem, ko ne bo več v družbi temeljnih pogojev zanjo, in ali bodo morda še obstajali pogoji za eksistencialno religioznost, ki bo obrnjena v človeka. , Za vse, ki se bojujejo za boljše, humanejše, privlačnejše družbene odnose, mora biti poglavitno preprečevanje klerikalnih in sektaških pojavov, kot tudi tehnokratizma in birokratizma, skratka vsega, kar poskuša človeku preprečevati, da sem odloča o sebi, svoj ih potrebah in svojem delu. OCENA OBISKOV Potem ko j e skupaj s sodelavci sklenil 25 obiskov v slovenskih občinah, je predsednik CK ZKS France Popit, na vprašanj e glavnega urednika Dnevnika Boža Kovača, kakšna j e njegova ocena razmer po obiskih v občinah (obiski sodijo k pripravam za osmi kongres slovenskih komunistov, ki bo spomladi prihodnjega leta) dejal: „Bojj ali manj se še preveč odloča v skupnih službah. Temeljne organizacije združenega dela so prevelike, niso postavljene po merilih, kijih določa zakon o združenem delu. Ponekod si prav izmišljajo merila: moti jih, da bi se videlo, če bi jih dobili, katere tozd so donosne, katere pa imajo izgubo. V, resnici pa bi morali vedeti, kdo zares prispeva k ustvarjanju dohodka. Lahko pa prispeva tudi tisti, ki na prvi pogled ali formalno računsko ustvarja izgubo. Politika cen namreč še vedno ni vključena v razvojne programe, ki smo jih sicer že sprejeli. Kakorkoli že, tozd morajo biti povsod tam, kjer je mqgoče meriti in vrednotiti rezultate gospodarjenja." TURIZEM Jugoslovanski turistični delavci so še vedno optimisti. Upajo, da bo prišlo v teh dneh na našo obalo več tuj ih gostov (predvsem iz ZRN in Italije), kljub temu pa so trdno odločeni, da posvetijo več pozornosti tudi domačemu gostu. In medtem ko slovenska obala trenutno še vedno ponuja proste kapacitete v hotelih, si na hrvaškem manejo roke, saj so zabeležili že v prvih petih mesecih letošnjega leta za 4,3 odstotka več nočitev kot lani v enakem ^ocii MILAN MEDEN * * Načrtovanje kadrov še marsikje ni sestavni del razvojnih načrtov Olj Sleherna ocena gospodarjema in možnosti razvoja se prej ali slej nujno ustavi pri vprašanju ustrezne kadrovske politike, ki mora biti načrtna in dolgoročno usmerjena. To je tudi smisel dogovorov, ki smo jih glede kadrov&e politike načrtovali v družbi. vo, ker je čutiti manj e delavcev za dodat«« #////###//#######///#/#//###/##//##//#/#/#/####/######/##/###, Toda vrsta analiz kadrovskih načrtov v Slovenji kaže, da se srečujemo v veliki meri z nerealnim planiranjem, skaterim želijo v nekaterih organizacijah združenega dela predvsem zadostiti formalnosti in dokazati, da imajo pri njih pač „urejeno“ kadrovsko politiko. V resnici so, če sledimo opozorilom strokovnjakov, dokaj redne delovne organizacij e, ki so v vseh pogledih opredelile kadrovske možnosti in potrebe. Dokaz za to j e nedvomno že primer tistih organizacij združenega dela, ki bi morale zaradi neuspešnih gospodarskih rezultatov sprejeti sanacijske programe. Toda večina tistih, oziroma prav tistih, ki( poslujejo z izgubo, nima izdelanega kadrovskega načrta in so zato tudi vsi sanacijski plani mnogo težje uresničlj ivi. In prav v takih primerih organizacije združenega dela ne le ob težavnih položajih, temveč tudi ob začetkih nove proizvodnje, ob investicijah ali preusmeritvah jemljejo dobre delavce in strokovnjake od drugih s tem, dajim zagotavljajo večje osebne prejemke ali druge ugodnosti. Taki primeri nemalokrat zaostrijo odnose med posameznimi organizacijami združenega dela, škodujejo proizvodnji enih in drugih, največkrat pa vsaj zakrijejo pravilno materialno vredno- tenje določenega strokovnjaka oziroma delovnega mesta, ki ga zaseda. In vendar smo z družbenim dogovorm skušali uveljaviti možnosti za oblike usposabljala in izobraževanj a ter s tem uveljaviti možnosti za učinkovitejše delo na delovnem mestu in opravljanje samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij. Take načrte bi morale imeti še posebej tiste organizacije združenega dela, ki načrtujejo nove investicije. Toda po ocenah ima načrte za izobraževale delavcev v naši republiki le okrog tretjina orga-nizacf združenega dela. V mnogih okoljih se srečujemo z izredno slabo kvalifikacijsko sestavo. To j e toliko bolj presenetlj i- braževanje in sar, kot kaže, ne znam da nočemo uvideti. ^ sei> Dejstvo je namreč,,.^! bražuje kar lepo š ^ $ da bi v mnogih pnf” t0 sp delovne organizacg Za,0,u*"t$ vedele, ugotovitev va Ito £ veliko ljudi P°tern’iy , ni p°sta! * m kadrov še sestavni del razvojnega pr( tozda in da ta re*« krat zavira uresn‘jtoSt f možnosti. Neraz ^efl1 J de, s katerim,*^ kadrovski P01'11*^ in* še daleč od spo^ družbe. JANI ***** ■***' A ************************ **********’ * TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA t „DJURO SALAJ", Krško - TOZD TRA" * objavlja * več prostih delovnih mest * % NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV J za delo na premogu. * J POGOJI: „ J Zdravstvena sposobnost za opravljanje 3-izme * Starost do 30 let. Odslužen vojaški rok. ★ Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba J ******************** ***************’VfJ-f^y —---------------------------------- dela- 15> -jmmm Ani mm r*f S VnfI??N?K0V ~ Skladišče eB moč*. '-“w' ~ oiuauisce Novotehne 0 lešnik , onec tedna dobilo bogato po- S.«-jT ' , 'fot": SaiKij M^ula' ,^a strešniki se selijo: 2» V V a » r ii 11 * —vvguvv J/V j v-c rov’ so jo občani dobesedno raz-urah6 din, skladišče pa je bilo PIONIRJI IZ VSE JUGOSLAVIJE NA OBISKU V DELOVNIH ORGANIZAQJAH: Pionhji tabora Sutjeska 77“ so si pretekli petek ogledali proizvodne prostore novomeške tovarne Novoteks (na sliki), v soboto pa so bili gostje tovarne perila Labod v Ločni (Foto: Janez Pavlin) POČASTILI JUBILEJE — Gasilci z Otočca so 70-letnico svojega prostovoljnega društva in Titove ter partijske jubileje počastili na moč slovesno: z mimohodom čet, kulturnim programom, podelitvijo priznanj zaslužnim članom, razstavo itd. (Foto: Janez Jenič) KOLPA VABI - Metliško kopališče navzlic ob-, ljubam precej časa ni dobilo nič takega, da bi posebej vabilo goste. Polno je zlasti ob sobotah in nedeljah, zato bi lahko odgovorni prizadevnemu osebju ob teh dnevih podali „natakarsko“ pomoč. (Foto: Janez Pezelj) 7aS5AVANJE zakonodaje Družbeni Spanja v P£l°branilec ”>»■ Z? ^ je->el lani 2* sosedni k -°»aci °bčini, v Pa Približno za “ eniški, Redno plačuje le polovica kmetov * ** ******* * ********************************* * . --'>meri“ kandi-‘olektiva SIh- *l.atve klavca do ^debtv^^di neizplačanega dele- fe a “adumeE^V računu; S čtevilo bro-,6 dela; da bi zmanj-I St P0tefnkov z dela, se po-I 'lev, ipd, 1 J° Protiustavnih re- Sejmi. isca f, in^kitrm Žlvahen Promet . 016 ~ to “omna Ponudba eovei e Sd??efevei>'SaVitne značilnosti Kil * IKOVeBa o’- *««;iuiosi S,396 Pbjskovln^' NaPzodaj j no !?rih prašičev md tri mesi, 7tr\ * Pujski c Podanih pa skup- S^ttd^r ° bUi P0 500 do i p,oi!bllo tudi 38 ii n- NaPr°- J žo pa 21 VnfV g0Vq*e živine, ini . din, kravl , SD yeljali 16 do tin‘£v:aodo d0 15,°0, ^Ran žive teže. d° 18 wa ... so bili menjalo noin.mesece- La-^Sk^^sS^.prgski Sam žive teže Pa P° V novomeški občini je 3.759 občanov, ki so dolžni plačevati prispevek za starostno zavarovanje kmetov, ugotovljeno pa je bilo, da ima kar 3,034 zavezancev tega prispevka dolg. Ta je znašal konec leta 1976 preko 6 milijonov dinarjev. Na davčni upravi so ugotovili, da prispevek za starostno zavarovanje — pokojnino — redno plačuje le polovica kmetov, ostali pa poravnavaj o obveznost delno ali pa sploh ne. Lani so morali izdati 686 sklepov o prisilni izterjavi. Ta ukrep je pripomogel, da je 156 dolžnikov vsaj nekaj ali pa v celoti plačalo obveznost, v 530 primerih pa so bili sestavljeni rubežni zapisniki. Po teh zapisnikih so v 261 primerih predlagali vknjižbo na nepremičnine, rubež živine pa je bil predlagan v 269 primerih. Zaenkrat j e ostalo le pri zapisnikih, saj rubežev niso izvršili, ker je po novih predpisih pristojna predlagati vknjižbo samo skupnost starostnega zavarovanja kmetov, medtem ko večje stroške (izplačilo pokojnin) solidarnostno plačujejo delavci v združenem delu. Dolgovi na papirju nimajo nobenega smisla, če do denarja Kor Kmetijski nasveti uzi ni prizaneseno; utežni. °ben^ njivi več koruznice!) vse bolj pa so nevarne ^»eti b dačne' L“'"cten luai poletna sušj ^■^dlave s,.«.: ™Zne rastline, kamor a«— težko prepoznati, četudi je šele v začetni J tfoK *** PosevMr i^° ^ dovolj globoko zakopljemo. s 1 korpn- - ° Prizadeneta še koruzna prašna ta snet J 0 tu snet »a m stebla. Prvo uničujemo na enak način N %> l *° Poljedlf *ri * pojavi, preden začne koruza zo- ^ w in JL'. , *)rez prave moči. Dokazano je, da troh- £ cj*v» s kalijevi • uve*ost koruze preprečuje izdatno - zlasti j^Uir®noj®‘> Mto strokovnjaki priporočajo do- 1 Vu. Ptav i® ’ *er trenutno še ni na voljo primernih tehni- X L^tetih 5en^ 8 fun»cidi No 'J* kom7;xx °^ * Poljedelec ubrani, če pravilno kolo-% Hamoma no! 8?°l)0k0 preoije, koruznico pa zadela v e*tnejii 8*>rav*z njlve- Sfeveda morajo tako ravnati vsi, ni mogoče priti, zato so predlagali, naj skupnost starostnega zavarovanja kmetov ali odpiše ali pa vknjiži svoje pravice na nepremičninah pri kmetovalcih - dolžnikih. Prejemati pokojnino, četudi je skromna, se zdi prizadetim prav, do poravnavanja obveznosti pa nimajo vsi enakega čuta odgovornosti. E, moja soseda, če je žito vsem tako dobro obrodilo, se bo kruh veijetno podražili (Bjelovarski list) finojila po starem Porabnikom mineralnih gnojil (zaenkrat še) ni treba biti v skrbeh: še dve leti in pol bodo kupovali cenejša gnojila. Takšen je dogovor med republikami in pokrajinama. Ze zdaj je znano, kolikšne bodo kompenzacije v posameznih letih: letos bodo znašale še 20 odstotkov proizvajalčeve prodajne cene, prihodnje leto 14, leta 1979 pa samo 7 odstotkov. V letu 1980 kompenzacij ne bo več, vsaj ne iz zveznega proračuna; tako določa nedolgo tega podpisani družbeni dogovor o razvoju jugoslovanskega kmetijstva do leta 1980. Republike in pokrajini smejo vsaka zase odločati o tem, ali bodo še naprej dajale kompenzacije, da bi spodbujale porabo mineralnih gnojil, ki je pri nas v primerjavi z razvitimi deželami še presenetljivo majhna. Ali kompenzacije za mineralna gnojila ali ne, to je bilo eno najbolj spornih vprašanj pri dogovarjanju. Vprašanje ni bilo samo načelno, temveč temeljno: ali bodo na zvezni ravni še naprej ostali skladi? To še tem bolj, če vemo, da se zbirajo sredstva za vse sklade na zvezni ravni po načelu prispevkov republik in pokrajin zveznemu proračunu. Takšna praksa se je, v tem so si vsi enotni, preživela in ne more biti merilo odnosov med republikami in pokrajinami. Gre za velike denarje, saj so znašale kompenzacije lani - iz zveznega proračuna - kar 800 milijonov dinarjev. Tolikšna je bila zvezna pomoč kmetijstvu pri nakupu gnojil, ali rečeno drugače: za toliko je bila hrana za porabnike lahko cenejša, kot bi bila sicer. (Po Gospodarskem vestniku) „Sporazumiade” Lani smo za eno leto podaljšali akcijo sporazumevanja in dogovarjanja med združenim delom in interesnimi skupnostmi, največ zato, da bi se sporazumi izboljšali in da bi prišlo do resnično zavestnega odločanja delavcev. Zdaj lahko ugotovimo, da je bil podaljšek nekoristen, ponekod menijo, da je bil celo škodljiv. V tem času so se odnosi zapletli, ker j e bilo časa še in še, so odlašali, na zadrg e pa se je izkazalo, da vsem pojasnjevanjem navkljub ponekod tudi razumeli niso, za kaj gre. Kako sije sicer mogoče razlagati pripombe k načrtom posameznih interesnih skupnosti, ko pa so bila izhodišča zanje sprejeta in dogovorjena že v temeljih družbenega plana pred letom dnu Nazadnjeje šlo tako rekoč le za „finese“, nekateri pa se prej niso oglašali, zdaj pa bi hoteli vse postaviti na glavo. V novomeški občini kar samokritično ugotavljajo v političnih vrhovih, da je bila akcij a preslabo pripravljena, da pa ne gre za domačo specialnost, marveč splošen pojav. Preveč sporazumiad je bilo naenkrat, zato je prišlo tudi do tega, da so marsikje pozabili oddati izjave, ponekod so sporazumi obtičali v predalih ali pa so se enostavno izgubili. Delovne organizacije, ki imajo svoje tozde v več občinah, so dobile naenkrat od vseh vse sporazume v podpis. Revež delavec pa naj bi vse preštudiral, se o vseh odločil. Čeprav je bilo precej pojasnjevanja, ni mogoče reči, da so se delovni ljutje v splošnem res zavestno odločali za stopnje, ki jih bodo plačevali. Letos smo bili sicer priče odgovornejšemu obnašanju do porabe, prišloje do občutnih premikov, smo pa še daleč od tega, kar želimo in moramo doseči. ria BACER se zlahka vselijo trosi J 8t°pnjj~V ,u težko prepoznati, četudi je šele v začetni ^ v Itaterih • ^ene ** ra bulice, prekrite s srebrno ^ Znak ranožica črnih trosov, so kaj očiten raz- N Nitrite sorte1^*3^3 zanesljivo postavimo po robu, če seje- J N(o[?0ročajo p1^, č_e ^oruzo Pre(* setvijo razkužimo, za kar 5 Inž. M. L. k krčmar p im plani (Karikatura: Varaždinske vijesti) ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ + ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ PROSTA DELOVNA MESTA ŠTIPENDIJE ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA ISKRA, Industrija za avtomatiko TOZD Napajanja n.sub.o., Bršlin 63 NOVO MESTO OB JA VLJA: /. prosta delovna mesta: - ORGANIZATOR delo v poslovno-prodajnem sektorju, zahteva se I. stopnja VŠOD; - EKONOMISTI delo v poslovno-prodajnem sektorju in finančno-računo-vodskem sektorju, zahteva se I. stopnja ekonomske fakultete; - ELEKTROINŽENIRJI delo v sektorju kvalitete in v sektorju priprave proizvodnje; - ELEKTROTEHNIKI - šibki in jaki tok delo v sektorju kvalitete in v sektorju priprave proizvodnje; - EKONOMSKI TEHNIKI delo v poslovno-prodajnem sektorju; - REFERENT ZA SAMOUPRAVLJANJE delo v kadrovsko splošnem sektorju, zahteva se končana gimnazija ali politična srednja šola, družbeno-politična neoporečnost zaželeno znanje strojepisja; - KLJUČAVNIČARJI, ORODJARJI za delo v proizvodnem sektorju Potrebujemo vašo ustvarjalnost in znanje pri vzpostavitvi sodobne tehnologije, proizvodnje, raziskovanju ter plasiranju naših proizvodov na tržišče. Poleg tega vam omogočamo stalno strokovno izpopolnjevanje, napredovanje in nagrajevanje po rezultatih dela. Vabimo vas na razgovor v ISKRO — TOZD Napajanja, Bršlin 63, Novo mesto. Svoj obisk najavite po telefonu 21-050. Delo je za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. II. štipendije za šolsko leto 1977/78 — Ekonomska srednja šola 2 štipendiji — Tehniška srednja šola elektro smeri — šibki tok 1 štipendija — Tehniška srednja šola elektro smeri - jaki tok 1 štipendija — Fakulteta za strojništvo 1 štipendija Učenci v gospodarstvu — strugar 1 učenec — orodjar 1 učenec Vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in jeni potrebno kol kovati, naj kandidati priložijo: — fotokopijo spričevala zadnjega letnika in zaključnega izpita oz. potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajah z ocenami (študentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frekventacij-sko potrdilo; — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1977 na obrazcu 0,12; - potrdilo o višini otroških dodatkov oz. potrdilo, da teh ne prejemajo. Prijave za prosta delovna mesta in za štipendije sprejema kadrovska služba ISKRA — TOZD Napajanja, Novo mesto, Bršlin 63. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i it it ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ it ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ $ ★ ★ ★ ★ i ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ t ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * * ★ * ★ * * * * ★ * ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ •k juliju 1977 DOLENJSKI LIST * *********************** ******************** * $ ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA $ ★ PRI OSNOVNI SOLI ★ $ MIRAN JARC, ČRNOMELJ £ PROSTA DELOVNA J Komisija za razpis ★ prostih delovnih mest ★ pri upravi SKUPŠČINE OBČINE METLIKA ★ $ RAZPISUJE X prosto delovno mesto i ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE \ LJUBLJANA Ž PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO * razpisuje J J za šolsko leto 1977/78 £ * naslednja delovna mesta: * * ★ * — dveh učiteljev slovenskega jezika — PRU, P * * — dveh učiteljev angleškega in slovenskega jezika — * S PRU, P J $ — učitelja angleškega in srbohrvatskega jezika — * * PRU, P * * — učitelja matematike in fizike — PRU, P * — učitelja tehnične vzgoje in fizike — PRU, P * * — dveh učiteljev telesne vzgoje — PRU, P * — učitelja likovne in tehnične vzgoje — PRU, P * * — učitelja glasbene vzgoje — PRU, P * * — dveh učiteljev za podaljšano bivanje (razredna J * stopnja) — U, PRU * * — dveh učiteljev za podaljšano bivanje (predmetna £ * stopnja) — PRU, P ★ * — učitelja za podaljšano bivanje (predmetna stop- ★ * nja) — za čas od 1. septembra 1977 do 31. aprila * * 1978 * $ — knjižničarja — PRU £ $ * * Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna ustrezna izobraz- * J ba, moralnopolitična neoporečnost in družbena angažira- * * nost, predvsem na vzgojnem področju. * * Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. * J Šola nima stanovanj. £ * ★ * ******************** *********************** * * *********************** ******************** * J »TRANSPORT", KRŠKO | £ ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA * ★ REFERENTA ZA PLAN, ANALIZE IN STATISTIKO* ^ sprejme v redno delovno razmerje ž več delavcev za * v upravi skupščine občine Metlika KRETNIKE, ZAVIRAČE IN PREMIM® * Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje po-$ goje: * — visoka šolska izobrazba ekonomske oz. komercialne smeri $ in 3 leta delovnih izkušenj na področju gospodarstva * Prošnje, kolkovane z 2,00 din, naj 'kandidati dostavijo pri * stojni komisiji v 15 dneh po dnevu objave razpisa, $ KOMISIJA ZA RAZPIS DELAVCEV * ZA VODILNA DELOVNA MESTA ★ SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO * razpisuje delovna mesta. 1. DIREKTORJA 2. PREDSTOJNIKA pnevmoftiziološkega oddelka 3. PREDSTOJNIKA rentgenološkega oddelka 4. PREDSTOJNIKA transfuzijskega oddelka ★ objavlja * PROSTA UČNA MESTA: J 1. PRODAJALEC - 3 mesta v Novem mestu m £ Krškem ★ P0G0JI: navst« ★ uspešo končana osemletka, starost do 18 let, zdr * sposobnost * Kandidati naj pošljejo svoje prošnje v roku 8 dni P° „ * na naslov: „NOVOTEHNA" Novo mesto. Glavni trg • ★ ******************** ******************* j *********************** **************** ★ TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA ★ „DJURO SALAJ", KRŠKO - ★ TOZD ENERGIJA- * Za kandidate veljajo poleg splošnih pogojev še naslednji: £ 1.: visokošolska izobrazba medicinske smeri z 10-letnimi de- * lovnimi izkušnjami ali visokošolska izobrazba ekonomske * ali pravne smeri z 10-letnimi delovnimi izkušnjami in vsaj £ 5 leti na vodilnih delovnih mestih; * 2.: zdravnik-specialist pnevmoftiziolog s 5-letnimi delovnimi * izkušnjami; J 3.: zdravnik-specialist rentgenolog s 5-letnimi delovnimi iz- * kušnjami; * 4.: zdravnik-specialist transfuziolog s 5-letnimi delovnimi iz-£ kušnjami. * objavlja * 10 prostih delovnih mest * Kandidati za vsa štiri delovna mesta morajo biti politično J J neoporečni. * * Prijave sprejema Razpisna komisija bolnišnice 30 dni po dne- * * vu objave. * * ******************** *********************** * * *********************** ******************** * | ŠTIPENDIJE | * Jugobanka-sedež Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1977/78 * * po sklepu delavskega sveta št. 311 z dne 5. 7. 1977 na eko- * * nomski srednji šoli v Novem mestu: £ * + * 4 ŠTIPENDIJE ZA III. IN IV. LETNIK * Prijave za štipendiranje pošljite v grupo kadrovskih poslov — * * Titova 32 do 30. 7. 1977 na obr. 1,65 DZS. * * Priložite: * * - spričevalo zadnjega letnika šole, * $ - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih * J članov v družinski skupnosti, 4 * - obr. 0,12 DZS. * ********************* *********************** * VOZNIKA TOVORNJAKA * POGOJ: . * ★ vozniški izpit za C in E kategorijo, poklicna šola za voznike * * motornih vozil, urejena vojaška obveznost. £ ★ * ★ Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno ★ t OBJAVLJA * PROSTO DELOVNO MESTO * VODJE PRIPRAVE VODE * dobo. * * Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo * * svoje prijave do 29. julija 1977 s kratkim opisom dosedanje- J * ga dela na naslov: Transport, Krško, Cesta krških žrtev 133. ★ * ★ ★ ******************** *********************** * * *********************** ******************** ir ★ * £ Organizacija združenega dela * £ „SPLOŠNO MIZARSTVO", KRŠKO * ★ razpisuje prosto delovno mesto J TAJNIKA(-ce) £ £ ★ ★ POGOJI: > t £ ESŠ ali druga srednja šola ustrezne smeri, dveletna praksa. J ★ Poskusno delo tri mesece. * ★ OD po samoupravnem sporazumu. ★ Pismene prijave pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Splo- ★ ★ šno mizarstvo. Krško * ★ ★ ********************* *********************** * * VALILNICA NAKLO bo razprodajalo v sredo, 13. £ J julija, od 8. — 17. ure 12 tednov stare jarkice v vzre- J J jališču Podbrezje po 45 din. * ********************* *********************** * nja v že dosežen*^,, osnovah ob njem razvoju selo> fajVo) tamih dejavnosti,^ ma, ob ugodnih in ob možni »g0*0 sru (plansko »S' stva, kar ponazaG datki: ^ cev, v širšem gravitacijskem zaledju pa nad 200.000 prebivalcev; da razpoložljiv prostor občine omogoča organizacijo večjih poslovnih in naselitvenih površin zaradi sorazmerno redke naseljenosti (65,8 pb/km2 leta 1975; SRS 85,1 pb/km2), dobrih prometnih povezav, ugodne klime, zadostne količine pitne vode, zdravega okolja in drugih prirod-nih danosti; da ima občina Novo mesto ugodne možnosti za razvoj zaposlova- dico, da vedno večji odstotek prebivalstva živi v mestih. To je proces, ki ga sprožijo in spremljajo številne demografske, sociološke, ekonomske in druge spremembe, ki potekajo v družbi in se odražajo v prostoru. Družba pa želi vplivati na te procese, zato s prostorskim načrtovanjem, kar včasih enačimo s pojmom urbanizem, usmerja proces razvoja prostora in družbenega razvoja v prostoru, svoj vpliv pa uveljavlja z urbanistično politiko. Z načrtovanjem želimo torej vplivati na procese, ki potekajo v družbi in se končno odražajo v prostoru. Zato sprejemamo urbanistične programe in urbanistične načrte ter zazidalne načrte, s katerimi za daljše obdobje vnaprej določamo, kako naj sc razvijajo širša območja, mesta in naselja, oziroma za kaj naj se uporabijo posamezni predeli in zemljišče v prostoru. da je pri uporabi prostora potrebno uveljaviti smotrna načela, saj so nekatere posledice človekovih posegov v naravo že zaskrbljujoče. Na to se vežejo številna vprašanja in se vsak dan pojavljajo tudi v sredstvih javnega obveščanja, običajno glasneje tedaj, ko ocenjujemo posledice početja, manj kritični pa smo tedaj, ko skušamo uveljaviti svoje zahteve in interese. Vrsto teh vpraš anj bo potrebno pojasniti v javni razpravi in se dogovoriti, kako ravnati v prihodnje, tedaj, ko bomo v vlogi delegatov soodločali o razvojnih vprašanjih v prostoru, pa tudi tedaj, ko bomo razmišljali o svojih lastnih načrtih in ravnanjih v zvezi s tem! Zaradi obsežnosti, prepletenosti in strokovne zahtevnosti problematike, o kateri bo tekla javna razprava, bom skušal v nadaljevanju le bežno povzeti nekatere osnovne misli in ugotovitve, ki so sicer podrobneje razčlenjene v gradivu za javno razpravo, in pojasniti nekatere strokovne pojme zaradi lažjega razumevanja nekaterih vprašanj. O pomembnejših posameznih vprašanjih pa bi kazalo v Dolenjskem listu podrobneje spregovoriti tedaj, če se bo za to pokazal interes v javnosti in pri ljudeh, ki se v tako razpravo lahko vključujejo. £ Novomeški orbooizem daoes in jutri Piše: Ivan Hrovatič Te dni je izvršni svet občinske skupščine poslal v javno razpravo obsežno gradivo, ki obravnava problematiko na področju urbanizma v občini Novo mesto s predlogi ukrepov in usmeritev za nadaljnje delo. V njem so nanizana številna pereča vprašanja, katerim bi veljalo posvetiti pozornost v razpravah v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih družbenih sredinah. Povzetke javne razprave, ki bo trajala tja do septembra, nameravamo strniti in celovito gradivo o urbanistični problematiki z dogovorjenimi usmeritvami za nadaljnje delo predložiti občinski skupščini, ki naj, ustrezno svojemu položaju, sprejme obvezujoče ukrepe in naloge za nadaljnje delo. Pomembnost problematike prav gotovo opravičuje tako širok pristop. Vprašanja s področja urbanizma vsekakor živo zanimajo najširši krog občanov in delovnih ljudi. Na eni strani tedaj, ko le-ti iščejo razna dovoljenja za gradnjo in nakup zemljišč, na drugi strani pa tedaj, ko se kot uporabniki prostora srečujejo z vsemi slabimi stranimi zatečenega stanja v prostoru, kjer se že kažejo posledice nesmotrnih, nepremišljenih in enostranskih rešitev pri človekovih posegih v prirodno okolje. Dejansko stanje na področju urbanizma je tako, da z njim niso zadovoljni niti občani niti strokovni načrtovalci - urbanisti, niti širša družbena skupnost. Vse želje in zahteve občanov glede gradenj in izrabe posameznih zemljišč niso uresničljive. Načrtovalcem ostaja le malo možnosti in vpliva na celovito uresničitev njihovih načrtov, zlasti še prostorskih, ki se realizirajo v daljšem časovnem obdobju. Širša družbena skupnost pa se vse bolj zaveda, Skupno število prebivalcev v občini Urbanizirano prebivalstvo Nekmečko prebivalstvo Kmečko prebivalstvo 18.713 32.867 16.449 da morajo t med seboj, nimi mesti l Pri bodoči prostorski razporeditvi prebivalstva so načrtovalci sledili naslednjim usmeritvam: - naj bi se ves prirastek prebivalstva naseljeval v krajih, kjer so za to primerne razpoložljive površine; - da je potrebno vse nove nastanitvene površine komunalno popolnoma urediti, vključno s čiščenjem odplak; - da je potrebno zagotoviti koncentracijo prebivalstva v dovolj velika naselja, da bi jim lahko zagotovili osnovno oskrbo s terciarnimi in vsaj v omejenem obsegu tudi s kvartarnimi dejavnostmi flokalna gravitacijska središča); URBANISTIČNI PROGRAM OBČINE Z urbanističnim programom občine, ki je bil izdelan in sprejet leta 1972, je bila podana do sedaj najbolj celovita analiza stanja in prognoza razvoja občine Novo mesto. Pri njegovi izdelavi so načrtovalci izhajali iz naslednjih izhodišč, oziroma so zasledovali naslednje težnje: - da je Novo mesto v zasnovi urbanega sistema Slovenije eno izmed pomembnejših regionalnih centrov, v katerem naj bi v prihodnosti živelo do 100.000 prebival- prometnicam*’vflj Primemo g«*^ v. da F URBANISTIČNI RAZVOJ NAČRTUJEMO S pojmom urbanizacija označujemo gibanje oziroma prehajanje prebivalstva iz kmečkih na mestna (urbana) območja, kar ima za posle- kultura in izobra- ževanje .a pisma in odmevi Zadnjič v hotelu »Jelka” „Zdaj vem, zakaj ljudje ne marajo v ta ribniški hotel" ŠKOCJAN: v KUc ZAVESTI Škocjanpri-!tevstvenpf,l niflno potrebnega V sklad, v ka-• sredstva> 50 dos'ej ^ raslediir^1?6 P°s°jila za ceste .000 2 l°5iani: Lojze Luzar Nežka D^J?Ž® 2-200 din; J-S0O; Kaj., ^OO; Stane Jerman Vžič , onnaEOIec 1-300; Anton U00' Ivan Pungerčar Novšak *om'K(^evai 1-300; Ivan •3°0; m'-.00! Dominik Kočevar tekSe UC& ^?Cfai i-000; Jože Avsec 1.700; ^ 1.200- ji''^5 Stanko Andrej- Rtejčič' lonn i?. 1,200; Jože 2°: ^na i ’mPIaS° Krošelj f?0; ®ž. AvmL c Dr^° Sotler H 1.400 ^, ‘ aAfar 3-0°°; Ivan ^Mattinčii^.^evc 800; La-*gnc Krišt„f i c’^z Puce! 200; 1°°; Dr.J .^00; Mirko Košak l-$ S Jože Bre-$SP SribM i Tna Novak !-300; r'^0; Martin pl? !- Alc*z Hočevar fil?1* imn1- J*400! Vinko j'’ Fani Mr?’* 0 Jalovec ftec i vS ”č 1-40°; Jože ^°! Jože-Vrt a a }van Krašovec ?^k I.IOO- t J-200; Jože Pia- S? Ufe* ?S ^i-200; Od Kočevja do Ljubljane res ni daleč, pa vseeno, ni se nama tako nazarensko mudilo in sva se s prijateljem Andrejem ustavila v Ribnici, pred hotelom „Jelka“. Vstopila sva, da si pogasiva žejo in kupiva vsak zavojček cigaret, v dobri veri, da je Ribničana popotovanje s krošnjo naučilo tudi o gostoljubnosti. Stopila sva k točilni mizi. Natakar je jedel in naju še opazil ni No, pa dober tek, bo že prišel drugi! Za „šankom“ je prav tako stal človek, oblečen v jopico in popackane hlače. Bilo je precej prazno, in ko sva čakala, da se naju kdo usmili, sva se med pomenkom ozirala naokoli. Pa sva ga ugledala. Na vse načine sva opozarjala nase. Celo naročiti nama i 24 ’ 2 (v?n ’ Valerija Luzar, J 21.’300 t Martln Pi™at, O4" 25, 70n *fzla Liberšar, SSfaan 32 5oi?.’ ^zga Koščak, Su?Wat> Škod™ o3",®*11 Francka Stanu’ ^0'ertka <5v’ - 0; Danica n2,*n*.u1-08? in KlsT1 SkrSa*Cev za 7Prsjšnjo objavo »lanu nf zdravstveni dom v A** napakPrikradla PtawftlCo Zupec L navedbl zneska avUno 2.500 df- =1 moral° ._ . —o pisati m m ne 250.00 din. SREBRO ODTEHTA TRUD Z nastopom v Rogaški Slatini 26. junija se je končalo peto tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Nastopile so vse godbe, ld so zmagale na področnih tekmovanjih. Delavska godba „9robode“ s Senovega je nastopila v tretji težavnostni kategoriji in dosegla srebrno plaketo, zlata v tej kategoriji ni bila podeljena. Ta uspeh je najlepše plačilo za vloženi trud in spodbuda, da naslednjič nastopimo v drugi kategoriji. Ob tem - želja je vroča in volja neomajna — velja opozoriti na težave, s katerimi se srečujemo se-novški godbeniki. Prostor za vadbo je veliko premajhen in sila neakustičen, inštrumenti so zastareli, razveseljivo pa je, da zasedba - ta nas je zadnja leta močno pestila - ni več nepopolna. Samo še to: nič koliko ljudi se je žrtvovalo za organizacijo, 1800 godbenikov v 51 godbah iz vse Slovenije se je pokazalo v najboljši luči, vendar nismo zaslužili člančiča v časopisih, kaj šele televizijskega zapisa. IVO UMEK, Senovo je uspelo, a nama jo tisti v popackanih hlačah zagode: „Ne dam!“ Kratek in jasen odgovor naju je kar zmedel: „Zakaj pa ne? “ Nemo je zavil v kuhinjo. Natakar pa je še naprej jedeL No, ko se je oni s popackanimi hlačami zopet vrnil, sva zahtevala, naj pokliče šefa strežbe. „Kaj bi pa rad? Jaz sem šef strežbe!" Novo presenečenje. Zahtevava pritožno knjigo. Tudi če bi jo dobila, bi vanjo težko kaj zapisala, saj nama tisti z dobrim tekom in oni z umazanimi hlačami nista hotela povedati svojih imen. Ni nama bilo do tatarske omake in zrezkov, hotela sva le deit in cigarete, iz Jelke pa sva odšla žejna, tokrat gotovo zadnjič. DUŠAN LEVSTEK LAŽNI SMRČEČI RECEPTOR Rada bi pripomnila nekaj na sestavek, o tj a vij en v prejšnji številki „Dolergca“ z naslovom ,,Pred dnevi sta dva gosta“. Čutim se namreč prizadeta. Omenjena gosta sta prispela zgodaj zvečer v hotel Bela krajina. Dala sem jima ključ in ju opozorila, da želim, naj se vrneta najkasneje do polnoči; hišni red zahteva namreč popoln mir od 22. do 6. ure. Receptorska etika, nepisana seveda, mi veleva, da vselej počakam gosta, ki mi pove, kdaj se bo vrnil, če ga zanima nočni sprehod po Metliki. Omenjena gosta tega nista storila, zato ni čudno, da sta s ključem v žepu ostala pred zaklenjenimi vrati hotela, bcjda utrujena od 16-urne vožije, pa še vedno žejna pohajkovanja! Ker mi nalaga dolžnost, da vsakega gosta p rjavim milici, seje zgodilo, da sta se vrnila v hotel ravno takrat, ko sem bila jaz na milici, kar lahko potrdi dežurni miličnik. Torej nisem smrčala. Že tretje leto delam v poletnih mesecih v recepcgi. Ne da bi me pritegnila velika plača, saj je tolikšna kot snažilkina, pač pa zaradi stika s tujimi gosti, ker sem študentka tujih jezikov. MARUA MIŠICA •‘-ou.uu din. jcz.us.uv. MARUA M1MLA kmetovalci ! TOMri »J??,*da smo dobili iz izredne serije večje število trektorjev V,NKOVIČ, 30 KM. Trakte I . ilfc PoduaoH 'ahko kuP'te v Kranju pri K2K, Cesta JLA 1 s takojšnjo dobavo in ^ * Oniejeno •' kreditnimi pogoji z minimalno udeležbo. Ker je število traktorjev (tl j tistite i>f PriP°r°čamof da se najkasneje do četrtka, 21. julija, odločite in izko-& * Plačil. no Pri,°žnost. Po tem roku bo dobava spet po vrstnem redu pred-* Nai*ofciia fi\ | in 15 KlV|Spreiemamo « traktorje TOMO VINKOVIČ, 24 KM, 21 KM, 18 KM i \ na zalon-' lmamo motokultivatorje DIESEL, 15 KM in 18 KM. Redno imamo ti i oran ^ r®zervne dele, zlasti za proizvode TOMO VINKOVIČ. Na novo ^ * fern ča«. 'ral',servisno službo s posebej usposobljenimi mehaniki in v najkraj-^ ^ Slove °?ravliamo vse servisne usluge za tovarno TOMO VINKOVIČ po vsej n,ji, za drugo kmetijsko mehanizacijo pa za območje Gorenjske. d m H Kmetijsko živilski kombinat Kranj — Agromeha-nika; Trgovina kmetijskih strojev. Cesta JLA 1, 23-485; Trgovina rezervnih delov, Koroška 24-786; Servisna služba, Cesta JLA 11, tel. 24—372. LS*rskeaa Podložite zemljiškoknjižni izpisek ali ie v j | odl (20. 2. -21.3.) Ne lovi v soparnih večernih urah, kajti tvoja kri zelo prija komarjem. Ribičke rojene v tem znamenju, gotovo ujamejo ribiča, ki je specialist za podusti. Moški spol pa naj ves mesec ne gleda kopalk - če to zmore. Ribiški mojstri Jugoslavije spet ★ ★ ★ ★ * Državno prvenstvo v lovu rib s plovcem v Kostanjevici na Krki bo od 15. do * ★ 17. julija. Sodelovale bodo vse republike in pokrajine, in to po pet članov in po $ ★ troje žensk-tekmovalk. 15. julija bo od 7. do 10. ure trening vseh tekmovalcev, £ * ob 12. uri pa se zapre steza za ves ribolov. Ob 19. uri bo na otoku v * * Kostanjevici manjši kulturni program, sprejem ekip, pozdravni govori ★ $ predsednika skupščine občine Krško, predstavnika RZ Slovenije, predstavnika ★ £ športne ribolovne zveze Jugoslavije, ter pokrovitelja prvenstva SO P Krško. Sle- ' * * dil bo nastop kostanjeviškega okteta, belokranjske folklorne skupine s Pretoke, * ★ nato pa bo Beneška noč — vožnja okrašenih čolnov po Krki, razdelitev nagrad $ ★ za najlepši čoln, igral pa bo ansambel „Dobri prijatelji" z Rake. * V soboto bo od 7, do 10. ure ekipno prvenstvo za člane, nato pa objava * $ ekipnih rezultatov ter posamezne udeležbe članov za tekmovanje naslednjega * £ dne. Od 11. do 16. ure bo strokovno posvetovanje predsednikov republiških * £ RZ o jugoslovanskem ribištvu nasploh ter gospodarjenju z vodami in onesnaže- $ * vanju. Popoldan bo ogled kostanjeviških znamenitosti. * V nedeljo bo zopet od 7. do 10. ure tekmovanje članov posamezno ter ekip- * ★ no in posamezno tekmovanje za žene. Od 12. do 14. ure bo v kostanjeviškem * ★ gradu razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in diplom ter zaključek tekmo- * * vanja. Po razglasitvi rezultatov bo vrtna veselica. DOBER PRIJEM! * ★ * * ★ Ribiči - marljivi delavci Več kot dvajset let trdega dela je že za kostanjeviškimi ribiči. Začeli so tako rekoč iz nič, le 28 članov je bilo na ustanovnem zboru ribiške družine, in nobenega denarja ni bilo pri „hiši". Stari ribič, vseskozi aktiven član družine Edi Dvoraček se še zelo dobro spominja začetnega delovanja. Takole pravi: „1954. leta je bilo. Takrat je bil ves ta okoliš Krškega polja v sestavi brežiške ribiške družine. Prav dobro se spominjam: dež je padal tistega dne, saj sem bil čisto premočen, ko sem šel na sestanek v Brežice, kjer smo razpravljali o tem, da bi v Kostanjevici ustanovili samostojno ribiško družino. Doma smo se o tem pogovorili, pisali na ribiško zvezo v Novo mesto, tam pa so nam odgovorili, da se lahko organiziramo, samo če nas bo dovolj. Točnega datuma ustanovitve se ne spomnim več niti nimamo nobenih zapisnikov, dokumentov iz tistega časa. Prvi ohranjeni zapisniki so šele iz leta 1956. Takrat so nam No-vomeščani veliko pomagali, da je vse lepo steklo." Toda mladi ribiči so bili vztrajni in delavni. Edini način, da bi lahko prišli do denarja, je bilo pripravljanje veselic. Prva je bila 1958. leta in dobro uspela. Za takrat so sami ribiči ujeli 16 somov in 250 kg piaimc, česar se še spominja sedanji predsednik družine Sredoje Beševič. To leto je bilo odskočna deska za družino. Vrsta njenih članov je začelo kmalu tekmovati in se udeleževati različnih drgžinskih in meddružinskih tekmvanj. Ze 1960 je kostanje-viška družina pripravila prvo tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tako so se začeli počasi uveljavljati v slovenskem prostoru. Zatem so vrsto let sledile različne udeležbe na tekmovanjih, pripravljanje veselic, večanje družine z novimi člani ter urejevanje tekočih problemov družine, od vprašanj ureditve v Kostanjevici na tekmovanju zopet sreča mila? salmonidnih voda, vlaganja mladic v Krko, zaščite različnih potokov v okolici pa do udeleževanja na različnih meddružinskih sestankih. Drugo prelomno obdobje družine datira v 1968. leto, ki se začne s pravo delovno vnemo. Uredili so lov v salmonidnih potokih Studene, Obrha ter Sušice in Prekopskega potoka, kamor so vložili tudi veliko število mladic potočne postrvi ter ga razglasili za gojitveno vodo. Ponovno so organizirali čuvajsko službo. Na predlog Janeza Mesesnela so sklenili z lastnimi močmi zgraditi gojitveni ribnik. Potreba po vlaganju mladic v Krko je bila namreč iz leta v leto večja, pa še dosti denarja je bilo treba odšteti za nakup. Isto leto so Kostanjevičani pripravili doslej edinstveno tekmovanje: lov na najtežjo ribo. Danes je to že tradicionalno tekmovanje, vsako leto organizirano ob prazniku republike 22. julija. Tedaj so priredili tudi zadnjo veliko vrtno veselico, saj so potrebovali denar za ribnik, pomembno pa v toliko, ker sta dva člana ujela doslej najtežjega soma v Krki, ki je tehtal kar 35 kg (poleg ostalih devetnajstih). Že naslednje leto je družina zopet presenetila s svojo aktivnostjo: doma je organizirala državno prvenstvo v lovu rib s plovcem, imela je tudi dva domača predstavnika v slovenski ekipi. Dolgoletni gospodar družine Milan Vodopivec meni, da je bila gradnja gojitvenega ribnika že nujno potrebna. Takoj so ga začeli graditi, in sicer s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Poleg tega je bilo tedaj že v zakonu določeno obvezno vlaganje v vodo v vsaki družini, pač po načelu, da kar se iz vode vzame, se da v vodo nazaj. Tako so 1971. leta vložili v ribnik prve drsnice linja in krapa. In potem, ob prvem izlovu je bilo kar zanimivo gledati še malce nerodne ribiče, kako so bredli po kalni vodi in vlekli mrežo. 36 arov veliki ribnik je dobro uspeval, saj so vsako leto lahko vložili v Krko kar 800-1300 kg dvoletnih mladič. Žal pa je bil lani ribnik zastrupljen, uničen in je sedaj neuporaben. Na bližnjem drevesnem nasadu Agrokombinata je namreč dež spral v zemljo škropilni strup endrin, voda je pritekla v ribnik in vse ribe so bile pomorjene. Tako je bilo v kaj kratkem času uničeno dolgoletno delo in trud ribičev, ostali so brez ribnika, ki je nujno potreben, pa še škode za takšno stvar ni povrniti. Venaarsejoo^ jo ugnati in že razmišljal0 ditvi novega gojitveneg ^ ka. le primerno ,okaCI*!ti ju^ vo zemljo je težko n I $ noven delovni elan je biti. Družina ima dan6* vrstah kar 219 c'a" ,adin^ mi 4 ženske in 29. raz1' ' in sicer pisano dru poklicev in iz raznih* , venije ter celo iz ^o1 veliko število rib se ulovi v Krki. koStanieV!'»: Ribiški rajon ko ^ družine pa je od M glJŠicei Koprivniku do iz jn Krko pri Podbočju več. gianif'^ |\fe mine leto, da d/ družine ne Pr'" kakšne diplome an^P bo prvo mest° a'x|anoV in> lidna" uvrstitev c ^ s« mladincev. Zato J poln8i ki io ima *u*n». »1 N> J ki jo ima druzM'-toV. stavljenih pred ^ . nem mestu im®JMsk0 pr|Z Jj spravljeno rePu^aS|uge 1 J'tatf Red za ribiške ^73. le j nje z zastavico « ta„jevf'jf plaketo mesta tffi znanje krajevne s^ ir delovanje druži njr0i o a mi družben«® aj |,t Jj( SSh&:ž>' biških trofeja" » Ivan Kozole. . j Ribiška dr.uh dveh desetletji va|nega j(Jlji( nega in P°in. segti čine članov >f pri?31 r< in 5KTUI i-O • ’ .-ari|5^’ • vse do organiz3 0var>J' sti vseh vrst pl Zelena Krka sanja Vsaka naša reka ali potok ima svoje lepote in posebnosti, s katerim priklene nase ne le športnega ribiča, ampak tudi druge ljubitelje narave. Lepa je Drava s svojimi zajezitvenimi jezeri, Mura z neštetimi mrtvicami in rokavi, hitro tekoča Savinja in Sava, počasna, olivno zelena Ljubljanica, biserno čista Soča, vsaka s svojimi čari, katere nudijo ribičem športno razvedrilo in počitek. Še posebej privlačna in lepa pa je reka Krka, ki jo zlasti v srednjem in zgornjem toku krasijo lepi naravni slapovi, nato pa se po slikoviti dolenjski pokrajini leno in vijugasto spusti po nižavi. Tam se od Suhe krajine vije Krka v vsej svoji dolžini 94.050 metrov in s 54. pritoki ter se pri Brežicah izliva v umazano Savo. Biser dolenjske pokrajine — Krko ribiči ljubosumno čuvajo. Svoj kristalno čisti izvir si je Krka naredila v bližini vasi, ki nosi tudi njeno ime. Od tega kraja navzdol, do vasi Zagradec, pa je živahna in poskakuje po z mahom obraslem kamenju ter se peni čez nizke slapove. Le nerada se umiri šele pri Žužem- berku, medtem ko je pri Dvoru že počasnejša in globoka. Nato usmerja svoj tok čez jezove v Soteski, Vavti Vasi in Jurki vasi proti Novemu mestu. Nižje mora zopet preskočiti dva jezova in to ponovi še pri Ločni pod Trško goro ter pri Otočcu, kjer se sredi nje veličastno vzpenja grad z istim imenom. Ker izvira in teče med dolenjskim gričevjem, nima hudourniškega značaja. Včasih ob jesenskih in spomladanskih nalivih prestopi bregove, zlasti v Šentjernejski dolini ter pri Kostanjevici, tako da se po mestu prebivalci prevažajo s čolni po nujnih opravkih, na svojih bregovih pa neusmiljeno uniči kmetom ves poljski pridelek. Kostanjevica je od tega tudi dobila ime „Dolenjske Benetke". Od tega starodavnega mesteca, ki ga obdaja z dveh strani, tako da je Kostanjevica pra-zaprav otok, se počasi in leno, toda nezadržno vijuga po Krškem polju, tu nizka, da se vidi dno njene struge, pa zopet tako globoka, da je težko razločiti ribo, ki plava pod njeno te- mno gladino. Večno mlada in večno lepa Krka je tiha in zamišljena, kakor da sentimentalno sanja o tisočletjih, ki so se ogledovala v njeni zrcalni podobi. Krko prištevamo med naše najbolj bogate vode. V njenih temno zelenih tolmunih in brzicah najdemo skoraj vse vrste naših sladkovodnih rib. Zgornji del Krke je naseljen s potočnimi postrvmi in šarenkami, srednji z lipani in sulci, spodnji pa s ščukami in somi, medtem ko je belic na pretek v vsem njenem toku, med katerimi je zaslediti največ platnic, pa bolenov, smuča, linja, klena, mrene, krapa ter ostalega ribiškega „p!eve-la" (zelenik, rdečeok itd.) Še vedno je s svojo okolico Krka ena naših najlepših rek, nikakor pa ni tudi ena naših najčistejših. Že pred nekaj stoletji, kot je razvidno iz zgodovinskih zapisov, so se trudili ohraniti ribje zaloge na primerni višini ter ugotovili, da je smotrno ribiško gospodarstvo še kako potrebno. Predpisi, izdani v korist varstva voda in pospeševanja ribištva, so torej nujni, le držati se jih je treba. V veliki napetosti in pričakovanju poteka tekmovanje, pa tudi gledalcev ne manjka. Je riba že prijela? (Ribnik Prilipe pri Brežicah). Hip je bil usoden V trenutku, ko je šofer avtobusa prižigal luč, se je zaletel v voz z drvmi — Nesreča na Jugorju pred sodiščem Dežurni Poročajo PREBRSKAL, Slakovi a v„i £a1dopoldne 50 bili n^ev.KoyneI;,Dola ob 10.500 di-donaiel klinz j' VLSI zdoma,je nek-v!en na & vhodnih vrat, spra-hntem mestu. V hiši je ne- vc '“'Ukor je odnesel, ** "1 dotakn,f nhna^’ Pa Spet zaklenn •' . , °dhodu je vrata ^SmnSeL1^ nameSt°’ A D?ju^0LCA STA ZGOREL- btofi f?dneje med nevi' sl°Pje Antona rr J g°sPodarsko po-“hi kraiini >> ,^ana m Prevolah v ?im vred pa°tiuv'e je po2orel°. z 1 nrni Seno m razno 10°.000 dinari6' %odo “"‘J0 na »sed™ e TT-Ogenj je zajel še Mirtfča5?^^0 P°slopie •Čevi so ošk^Č. ?a “PepeUl. Mirti-P« S?3™ Za 50*0°0 dinar-yoljni gasilci , n° pomagali prosto-^rka. Snn^Dvofa ln iz Zhžem-v^alo ta^^iostjo pa se J® U,ha krajina r,40,.brigadnjev MDB 0 tako m dekleta so se ?1>en>. da ^7et°^opri)emali z P0,okahla^^jev dobilo PonfenV GRaku _ 6. skladišča rz v I^Zbl1 šipo na oknu dreti še Gradcu. Skušal je ^elo. Spkt/J1?0^, a mu ni odmika) S,!® Je na podstrešje, fnh v iokP ^o m iskal možnost ? ga pW ^l°Vaici 50 8» shšali ec izgubil v no č^ da seje nezna- Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je pred kratkim zagovarjal 39-letni Anton Jakša iz Malin pri Semiču, ki je 11. septembra lani zvečer ustavil vprego na cesti. V ta voz se je zaletel avtobus in šofer Jože Kump iz Draga tuša se je smrtno ponesrečil. Jakše je tisti dan vozil drva za Janka Badovinca z Jugoija. Pred njegovo hišo je voz ustavil. Na vrhu drv je imel zadaj pritrjeno žepno svetilko, sicer pa vprega ni bila predpisano opremljena za vožnjo v temi. Med tem ko je čakal gospodarja, je poklical znanca Alojza Malenška. Ta je snel baterijo z voza, stal ob robu ceste in z baterijo opozarjal mimo vozeče na nevarnost. Dva avtomobila sta lepo in brez težav zapeljala mimo, avtobus, ki ga je vozil pokojni Kump, pa se je z vso silo zadel v voz, ga potisnil naprej, ena od debelih vej pa je prebodla steklo in zadela šoferja v glavo. Hudo ranjeni Kump je umri že med prevozom v bolnišnico. Senat ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je obsodil Jakšo na 7 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Ugotovili so, da je del krivde pripisati tudi pokojnemu. Priče, ki so se peljale v avtobusu, so namreč povedale, da je šofer tik pred trčenjem prižigal luč. Hip zatem je že treščilo. Samo za trenutek ni bil pozoren, zato ni videl voza, ki je stal na osvet- ljenem delu ceste. Luč izpred Bado-vinčeve hiše je bila precej močna. Sodba še ni pravnomočna. Dve poslopji sta zgoreli Eden naj večjih požarov seje 9. julija okrog 9. dopoldne pripetil v Posavju. Nenadoma je plamen zajel gospodarsko poslopje v velikosti 21 x 12 metrov, last Friderika Gučka iz Loke pri Dobovi. Zgorelo je poslopje, z rjim vred pa tudi 7 ton sena, 3 tone slame, 1 tona koruze in razno orodje. Škodo cenijo na najmanj 150.000 dinarjev. Ugotovili so, da je do ognja prišlo zaradi kratkega stika pri električni napeljavi. Nesreča pa s tem še ni bila končana, kajti plameni so se iz Gučkovega gospodarskega poslopja razširili še na sosednji goveji hlev, last Jožeta Sintiča. Tudi njemu je ogenj upepelil poslopje, 8 ton sena, 1 tono koruze, premog, drva itd. Sintič ima škode za 100.000 dinatjev. TAT v CERKVI kdo* P°P°ldne je ne-"Sdt v nV lU*'C0 23 ei9caSi~i^°ineSkifran- °dtiRal Ak v Vlomdecje Približno ilS0 ™ 0dnesel jev. 0 do 200 dinar- l PETRO! MATE VARNOSTNI PAS? 7. julija so po vseh bencinskih črpalkah delili voznikom motornih vozil lepake in gradivo, s katerim so uresničevali enodnevno akcijo o varnostnih pasovih in njih kori- ^ ——J stnosti. Posnetek je s črpalke v Ločni. (Foto: Bačer) H! sten dom je namerno zažgal Jn?o -------------------------------------------------------------- ®9r'nc iz črmošnjic gre za leto dni v zapor, medtem pa se bo moral zdraviti proti alkoholizmu — Tako je odločilo okrožno sodišče I“J,C Pri Ston15tvo sta 24-letnega Jožeta Ogrinca iz Črmo- Ogrincu prisodil leto dni zapo- ^dišča kie Predla na zatožno klop novomeškega okrožne- ra. V času prestajanja kazni bo ’ J rJe dajal odeovor zaradi nožiaa domačiie. šel na obvezno zdravljenje, do pravnomočnosti sodbe pa bo počakal pod ključem, da ne bi iz maščevanja še kaj naredil. 12. lajal odgovor zaradi požiga domačije. uarja rže m • Vrtp0 pon< -.......... ?&rani£U,J.e okrog hiše in letos * Je £Jan Pozno mno8°krat prej P^oči vrnil do- tkanim L?0811156 111 ni dal s brat St~ 1 nriru, zato ga jezenk° pretepel. ^1 na serTJ? Jože Ogrinc ogenj m v nlem P°ri- °bto?P ha Šimi. nec je pred sodiščem alkoholizma. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je V. f-1 č4ortl8al’kako ga d°- ki,td- Dni« i ga ne razume- čtagiBzsss vff ei*mu defu^V^ us Jehi delu« 1' ; riružmi so ES° n . h- le Jožeta se ne £ 4 S6ni nasveti. Vse, ariel, P'Je- Celo hrano je at ožeta ie n ,prodal in zapil, ih Ugot^f tudi psihi- noH adl mteligent- Poripovprečnosti in fpR|KPANAJDEN Preit 2AGREBU fe4re?|e; Smo P°mčali blizu S * Seje (e a riva ht evn'ce, ko sta končič 3 Ako in Ra)- kbfr le -k3 našli še isti &4rket\20 metr- ori KOT: IZZA TOVORNJAKA NA CESTO - 8. julija dopoldne je 75-letni Franc Kumelj iz Dol. Kota pri Dvoru v domači vasi hotel prečkati cesto za tovornjakom. Ko je stopil izza tovornjaka Je iz Soteske pripeljal avto Franc Sega in pešca zadel. Kumelj je padel na pokrov prtljažnika, po 13 metrih vožnje pa zdrknil na tla. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico. PREDGRAD: Z UKRADENIM AVTOM PODRL - 5. julja dopoldne je 22-letni Jože Štefane iz Pred-grada pri Starem trgu vzel vaščanu Dragu Maršaničii osebni avto, kije stal pred trgovino. Čeprav nima vozniškega dovoljenja, se je odpeljal proti Staremu trgu, v Deskovi vasi pa je v ovinku dohitel 66-Jetno Marijo Starc iz Predgrada. Hotel jo je prehiteti, takrat pa je naproti pripeljal drug avto. Štefane je močno zavrl, pri tem pa je zadel Starčevo in jo podrl. Odpeljali so jo v bolnišnico. ČRNOMELJ: V OVINEK PO SREDI - Marjan Grahek iz Petrove vasi je 8. julija zvečer vozil osebni avto po Ulici Lojzeta Fabjana v Črnomlju. V, ovinek je zapeljal po sredi ceste, naproti pa mu je prav tako po sredi pripeljal na kolesu z motorjem Anton Kralj iz Zastave. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer se je Kralj laže ranil, gmotne škode pa je za 3.000 dinatjev. BOČKA: VERIČNO TRČENJE - 10. julij a popoldne je bila pri Bo-čki verižna prometna nezgoda, v kateri so trčili štirje avtomobili. Nemec Gunter Hoff je ustavil, ker je ob cesti stal avto, za nj im pa so vozili še trije avtomobili v prekratki varnostni razdaji. Cesta je bila mokra in spolzka, avtomobili pa so zadevali drug v drugega. Gmotne škode je za 100.000 dinaijev. Vsi vozniki in potniki na prednjih sedežih so bili pripeti z varnostnimi pasovi in se jim ni nič zgodilo. VOL GAJE SUNIL 8. julija popoldne se je hudo poškodoval 664etni Anton Kočevar iz Oštrca pri Kostanjevici. Možak je z vprežnim vozom, ki sta ga vlekla vola, vozil gnoj na njivo. Vozil je po strmini navzdol, ne da bi voz zavrl, pač pa je stopal pred voli in tako skušal zadrževati vprego. Naenkrat ga je vol sunil v prsi tako močno, daje odletel več metrov daleč. Obležal je hudo poškodovan, čez nekaj ur paje umrl. ' 3i| f' "* " * n a s PRVAKI DOLENJSKE — Naslov letošnjih prvakov v dolenjski rokometni ligi so povsem zasluženo osvojili igralci iz Kočevja. V finalni tekmi je Žerjavova vrsta v lepem srečanju premagala Stično. Prvakinje v dolenjski rokometni ligi so postale tudi kočevske igralke, tako da lahko rečemo, da je bilo letošnje prvenstvo v znamenju kočevskega rokometa. (Foto: M. Glavonjič) Dobri ne le za volanom Šoferji in mehaniki Posavja in Dolenjske tudi dobri športniki — Dobra udeležba iger v Krškem GRADIŠČAR PRVI V počastitev dneva borcev so strelci pripravili na Pionirjevem strelišču občinsko tekmovanje z vojaško puško. Med ekipami so zmagali tekmovalci iz 1MV, drugoje bilo ŠD Iskra, tre Ji Labod. Med posamezniki je zmagal Gradiščar, kije dosegel nov občinski rekord (176 krogov). Sledita Rahne (ŠD Krka, 157) in Vehar (SDIMV, 156). PRIPRAVE NA DRŽAVNO PRVENSTVO Izvršni odbor črnomaljskega AMD Bela krajina seje minuli teden začel pripravljati na septembrsko državno prvenstvo v motokrosu, ki bo v Dragovanji vasi. Ponovno bodo nastopili vsi najboljši tekmovalci iz Jugoslavije, in sicer v kategoriji 125 in 50 ccm. Domači tekmovalci se na prihodnje prvenstvo že pripravljajo, še posebej Satošek in Štukelj, ki imata največ možnosti za dobro uvrstitev. V počastitev 20-letnice krškega Združenja šoferjev in avtomehanikov je bila v soboto tudi vrsta strokovnih, predvsem pa športnih tekmovanj. V ODBOJKI ŽUŽEMBERK (ML.) V KOŠARKI KOČEVJE V počastitev praznika krajevne skupnosti so Žužemberčani pripravili v soboto dva športna turnirja. Na prvem so se pomerili odbojkarji, na drugem pa košarkarji- Rezultati - odbojka: Žužemberk (člani) -Trimo 1:2, Žužemberk (čl.) - Žužemberk (Mladinci) 0:2 in Žužemberk (ml.) - Trimo 2:1; Žal za košarkarske rezultate nismo zvedeli. V prvi domači ekipi, v finalu pa so Kočevci premagali domače in zasluženo osvojili pokal. ŠKAFARJEVA USPEŠNA Na letošnjem plavalnem prvenstvu Slovenje v Trbovljah so nastopili tudi plavalci iz Krškega Celulozama. Ponovno je bila najboljša Škafarjeva Jci je dosegla nekaj dobrih rezultatov in osvojila tudi odličja. Izkazale so se še Isteničeva, štafeta 4 x 100 m kravl in članska štafeta na 4 x 100 m kravl Najboljši rezultati - mladinke 200 m hrbtno: 2. Škafar 2:57,08 200 m prsno: 3. Istenič 3:26,37 100 m prsno: 3. Škafar 1:33,99 4 x 100 m kravl: 3. Celulozar 4:49,79; itd. Peli in Petra V nedeljo, 17. julija ob 14. uri, bo šenfjemgski hipodrom ponovno oživel. Na rjem se bodo v Šentjernejskih tradicionalnih k org skih dirkah pomerili naj-bojši slovenski kasači, domači galoperji, gledalci pa bodo seveda videli tudi nekaj ostalih zanimivih tekem. Nastopil bo tudi domačin Jože Antončič s svojo Peli, ki je na minulih tekmah dosegla izredno dobre čase. O dirki pravi: „Peli najbolje teče na dobro urejenih hipodromih. Šentjemejski ni najboljši za hitre korje, zato ne pričakujem večjega uspeha. Za mojo kobilo je sploh znano, da šentjemgske-ga hipodroma nima posebno rada, in nedeljskih dirk meje kar strah. Zlasti zato, ker ne bi rad razočaral zvestih privržencev. Razen tega je Peli zadnje dni bolna. Na mariborski dirki j o je nekaj minut pred štartom, ko je bila še v hlevu, silno napelo. Od takrat ni prava. Nastopila bo v Šentjemgu in nato še na eni dirki, nakar bo morala v hlev. Je namreč tudi brga, tako da bo najbrž počasi prenehala tekmovati." To pa ne pomeni, da se bo Antončič poslovil od hipodromov. V hlevu ima namreč Pelino sestro Petro, dveletno čistokrvno kobilo, ki je na minulih dirkah dokala, da ne bo nič slabša kot Peli. Največ zabave je bilo prav gotovo pri vlečeiju vrvi: nesporni favoriti in tudi dobitnik pokala j e bila peterica brežiškega Prevoza, ki je skupaj tehtala 725 kg. Rezultata kočevskih kegljačev se ne bi sramovali niti reprezentanti Ekipa je podrla kar 2.542 kegljev, 2. je. bila Ivančna Gorica (2.200), 3. Gorjanci, 4. Prevoz Brežice. 5. ekipa Črnomlja in Metlike, 6. Krško in 7. Novo mesto (še vedno 1.940 kegljev). V streljanju z zračno puško so imeli najboljši pogled Novomeščani (430 krogov); za nj imi so se zvrstili Gorjanci, Kočevje, Krško, Črnomelj in Metlika. Novomeščani so bili najboljši tudi v nogometu (pred Krčani, Črnomljem, Brežičani in Gorjanci iz Straže). Posebno pohvalno je, da seje v športne igre šofeijev in avtomehanikov vključila tudi občinska telesno-kultuma skupnost iz Krškega, ki je najboljšim posameznikom podelila še posebna priznanja. Šoferji in mehaniki si seveda niso mogli kaj, da ne bi, čeprav na prost dan, sedli za volan pri spretnostni vožnji in izpolnjevanju testov in popravljanju okvar. Čeprav bi prizadevni gostitelji privoščili gostom nagrado, je zrn? gala ekipa Krškega s kar 2.400 točkami, pred Novim mestom (2.080), Črnomljem (2.067), Gorjanci (1.950) in Kočevjem (1.452). Naj-bojši mehaniki pa so bili Kočevarji- M MAJ LOVI Č ŠESTNAJSTI Na minulem državnem prvenstvu v kolesarstvu za člane (bilo je v Kranju) je nastopil tudi novomeški tekmovalec Božo Mijajlovič. Zmagal je član kranjske Save Rakuš, kije prehitel klubskega tovariša Ropreta za pol kolesa. Dirka je bila izredno težka, 174 km dolgo progo paje od 48 nastopajočih premagalo samo 21 kolesarjev. Božo Mijajlovič je bil šestnajsti. PENCA TRETJI Na pravkar minulem 33. državnem prvenstvu v atletiki so nastopili tudi novomeški atleti Med favoriti v teku na 400 m z ovirami je bil tudi Janez Penca, član novomeškega kluba in državni reprezentant. Janez ni ponovil časa iz Trbiža, ko je postavil dolenjski rekord, in s 53,25 sekunde osvejil bronasto odličje. Špilar je bil v metu kopja osmi (60,06 m), Okleščen pa v metu kladiva deveti (42,10 m). : VEHAR ŠE ENKRAT PRVI Konec prejšnjega tedna so kolesarski delavci v Hrastniku pripravili tradicionalno cestno kolesarsko dirk, ki so se jo udeležili tudi mladinci iz Novega mesta. Republiški prvak med mig Šimi mladinci Srečko Vehar tudi v Hrastniku ni imel prave konkurence in je brez težav zmagal, Bojan Štih paje bil šesti. INVALIDI ZMAGALI Črnomaljsko športno društvo Invalid je predlagalo, naj bi na kegljišču v Kanižarici pripravili kegljaški turnir. Prijavilo se je štirinajst ekip, tekmovanje pa je končalo dvanajst moštev. Vrstni red: 1. ŠD Invalid 1 505 kegljev, 2. Rudnik Kanižarica 490, 3. Invalid II458 itd. RIKO NAJBOLJŠI V počastitev dneva borcev je delovna organizacija Žičnica pripravila nogometni turnir, na katerem je nastopilo šest ekip. V finalu sta se pomerili moštvi Žičnice Rika. Zmagali so slednji po bolj natančnih streljanjih s kazenske točke. Rezultati: KS - Žičnica 2:3, Žičnica (Ribnica) -KS 2:1, Žičnica (R)-Žičnica 1:0, Riko - ITPP 1:0, Riko - Inles 5:3, Inles - ITPP 5:3 in Riko - Žičnica 4:3- M. G. Alpinizem na Dolenjskem Pri novomeškem Planinskem društvu uspešno deluje alpinistična sekcija — Jeseni tečaj Alpinizem, šport, ki je bil do nedavnega domena Gorjancev, dobiva čedalje več privržencev tudi na Dolenjskem. To nesporno dokazuj e Alpinistična sekcija pri novomeškem Planinskem društvu, v kateri redno vadi 25 članov. Sekcija je začela delovati pred dvema letoma, koje bila prvič organizirana alpinistična šola. Ta je ob pomoči izkušenih radovljiških alpinistov usposobila kar trinajst pripravnikov. Dasiravno nedolenjskemu športu v Novem mestu niso obetali dolgega življenja, je sekcija vse močngša. Pred kratkim je vodstvo društva ponovno pripravilo alpinistični tečaj in sekcija je dobila še dvangst pripadnikov, ki so uspešno opravili prve tege vzpone. Tako je v minulem letu skupina zagrizenih novomeških alpinistov opravila več kot 130 plezalnih vzponov v stenah Julijskih in Kamniških Alp, v zimskem času pa več kot 20 pristopov na 2000 m visoke vrhove. Vendar sta za uspešno spopadali e z vrhovi dobra volja in ljubezen do planin premalo. Največja ovira razvoju novomeškega alpinizma je nedvomno draga oprema, razen tega pa Dolenjci nimajo primerne gore, kjer bi vadili. Uredili so si dva plezalna „vrtca“ v Črmošnjicah in na Gorjancih. Tam vadi o spomladi in jeseni, med tednom pa se zberejo kar pod železniškim mostom. Plezalno turo si začrtajo po izbočenih skalah in ravno nosilni stebri so bili skoraj za vse novomeške alpiniste prvo srečarje s plezanjem. Člani al- pinistične sekeje so bili precej časa brez prostorov. Sedaj sojih dobili na Novem trgu 4 in njihovo deloje še boje steklo. Alpinisti vabijo v sveje vrste vse mlade, ki imajo radi planine. Oglasijo se lahko v novem prostoru ali pa pri načelniku sekefe Stojanu Golobu. Že oktobra se bo namreč začel nov tečaj alpinistične šole, ki bo potekal skozi vso zimo. M. Š. | NARAVNOST OD PROIZVAJALCA — Ta izredno zani- i | mivi posnetek, katerega kvaliteta je predvsem v motivu sa- | = mem, nam je poslal Peter Miroslavič iz Podklanca pri Vinici. I i Kadar pri njih doma molzejo, se priklatita sosedovi muci in | | nastavita žejna gobčka, da dobita mleko naravnost od „pro- | | izvajalca", se pravi domače krave. Pri tem se muca prav spre- f | tno postavi na zadnje noge in lovi brizgajoči curek toplega | | mleka. Medtem ko se ena muca hrani, druga potrpežljivo ča- | i ka, da bo prišla na vrsto. Peter je pri fotografiranju uporabil | | elektronski fleš; samo tako je iahko naredil posnetek, saj v | e hlevu (žal) ni nikoli dovolj svetlobe, hkrati pa je z njim ulovil f | trenutek, ko je muca ujela v gobček curek mleka. iimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiJiiiiuiiiiiiiiii pred 20 leti E * Brigadirji brez krampov NERAZUMLJIVO je, da v Novem mestu ni mogoče dobiti § dovolj odej za brigadiije. Ni razumljivo, da ne morejo dobiti § sposobnih kuharic za taborišče, da v osmih dneh niso mogli do- § biti materiala za pokritje kuhinje, daje zmanjkalo kuhinjske po- | sode, da moški brigadirji spe na slami brez slamaric, da elektro- g podjetje ni moglo v osmih dneh napeljati elektrike v taborišče, -čeprav bi brigadirji sami veliko pomagali z delom. Nerazumljivo je, da nimajo redne dostave hrane v taborišče pri Mačkovcu, da morajo skoraj za vsak slučaj iskati voznika ali kamion. Še najbolj nerazumljivo pa je, da brigadirji nimajo dovolj krampov in lopat! NESRAMNOST kolesaijev, zadnji teden pa celo mopedistov, presega v Novem mestu že vse meje. Nešteto je pritožb, da se morajo pešci na lesenem mostu na Loki kot v Ragovem logu čedalje bolj umikati brezobzirnim kolesarjem, ki drvijo po prepovedanih poteh in ogrožajo življenje pešcev in otrok. V GRADAŠKO prosvetno društvo je kot sekcija vključen tudi tamkajšnji kino, ki pa minulo zimo zaradi pomanjkanja kurjave ni predvajal filmov. Zdaj je spet pričel s predstavami in je od svoje ustanovitve opravil že lepo ljudskoprosvetiteljsko in izobraževalno delo, saj je bilo v dvorani zavrtenih že 62 filmov. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. julija 1957) I I PO SVETU OKOLI IZOBRAZBA NE VELJA - V nekaterih deželah Afrike domači vrači uživajo večji ugled, kakor ga imajo zdravniki, ki so doštudirali medicinske znanosti. Tako je vsaj soditi po višini plačila: dober in znan vrač dobi do desetkrat večji „honorar“ za obisk pri bolniku, kot pa ga dobi diplomirani zdravnik. PLEŠA ZA NAGRADE - Komur leta in narava prinesejo plešo, naj si nikar ne puli preostalih las: tudi z lepo plešo se daleč pride. Letos sta dva gologlava Francoza pobrala obe prvi nagradi za najlepšo popolno plešo in za najlepšo plešo z vencem las. Nagradi sta bili dovolj veliki, da bosta lastnika lahko takoj odletela v Anglijo, kjer s presajanjem las te „lepote“ zdravijo. BARVA OCl ODLOČA - Posebna in resna študija o pomenu in vplivu barve oči na ljudi, katero je pred kratkim poslal v knjižni obliki na dan psiholog Allan Markle, pravi med drugim, da so najboljši nogometaši temnooki ljudje. Selektorji jugoslovanske nogometne reprezentance bodo za prihodnje svetovno prvenstvo morah bolje pogledati v oči nogometašem, da ne bo podobnih homatij, kot jih je za kvalifikacije v sedanje. POBALIN — Hans B. iz Koel-na je lepega dne vzel vrečo kamenja, se odpravil na ulico in pobil vsa okna, nakar so ga seveda vtaknili v zapor. Hans je bil ves navdušen. Sodniku je priznal, da se je pobalinskega početja lotil zato, ker je bil sit materinega nadzorstva. Brez njenega dovoljenja ni smel nikamor, ne v kino ne na sprehod v večernih urah. Vse skupaj je bolj čudno, ker ima Hans že 41 let. Da mu le ne bo mati navila ušesa, ko se bo vrnil domov! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Na Trški gori streljajo proti toči (Marsikje) je navada, da ob času, ko se oblaki kopičijo in se je hude ure bati, s topiči streljajo. Taka navada je tudi pri nas na Trški gori pri Novem mestu. Marsikdo ima to streljanje za prazno vražo, toda čujmo, kaj o tem časnik „Oesterr. Wochenblatt“ v svoji številki 27. poroča: Gospod Albert Stigler, župan v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem, poslal je c. kr. centralni meteorologični štaciji na Dunaju poročilo o povoljnem streljanju proti toči. Imenovani gospod ima velike in dragocene vinograde, katere toča rada pobije. Gospod Stigler pre-pregel je vsled tega velik del njegovih vinogradov z mrežo, spleteno iz goste pa tanjke poci-njene žice. Ker ga je to preveč stalo, poskusil je točo s pomočjo streljanja odvrniti. (V noči) med 2. in 3. t. m. so neznani uzmoviči poskusili vlomiti v prodajalnico g. Krevsa. Že so zunanje okno iz zidovja izmakni- li, le še eden udarec, in dosegli bi bili svoj na men; odnesli bi bili blagajnico z denarjem. P; a o SLADEK NASMEH - Odgovor številnih bančnih uradnikov po deželah zahodne Evrope je enak: avtor naj se kar sam smeji. Gre za odziv na hvalevreden trud nekega psihologa, ki je svetoval bančnim uslužbencem, naj se v primeru roparskega napada sladko smejijo, češ, da bo to roparja spravilo ob živce. pravem času se je zbudila gospodinja ter moža poklicala, ki je dolgoprstneže s praznimi žepi še o pravem času odpodil. Moralo jih je biti več, ker so si dajali na bližnjem griču z ognjem znamenje. Bog ve, kedaj bodo poskusili zopet svojo tatinsko srečo? (J e d i n o) pravi balsam (tinctura balsami-ca) iz lekarne pri „angeljnu varhu“ in tovarne farmacevtičnih preparatov A. Thierry—ja v Pregradi pri Rogatec - Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstarje, najpri-stneje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolezni, želodčen krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico. DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1897) Gliste gredo na pomoč Živalski traktorji in proizvajalci gnojil Tudi Darwin se je strinjal s trditvijo, da je lopata eno najstarejših orodij, vendar je dodal, da zemlja ni čakala na ta izdelek človekovih rok. Že davno pred človekom je zemljo obdelovala naravna lopata - glista. Tako kot danes je tudi pred tisočletji in tisočletji rila v prsti, jo navrtavala ter tako omogočila dostop zraka in vode, pregoltala kepico prsti za kepico ter obogateno z organskimi snovi odlagala na površju. Ljudje že dolgo vedo za neutrudno delo cele množice glist, vendar pa vse do nedavnega niso znali teh živali organizirano uporabiti. Japonci so bili prvi „organiza-toiji“ glistinega dela, selde pa jim tudi že strokovnjaki v drugih deželah. Japonski strokovnjaki so križali 2000 vrst glist iz vseh dežel sveta in tako dobili hibrid, katerega so nazvali ta-hej-2. Ta hibridna vrsta glist se odlikuje z veliko plodnostjo in z odpornostjo do visokih in nizkih temperatur. V štirih mesecih se število teh glist poveča za desetkrat, v enem letu pa že za desettisočkrat. Ob taki proizvodnji pač ne bo težko zadovoljiti povpraševanje po milijonih glist. Prav na to gojilci glist računajo. Manjše kmetijske zadruge na Japonskem že kupujejo gliste in jih »vpregajo v delo“ na njivah. Velika prihodnost pa čaka te živali v tovarnah umetnih gnojil. Strokovnjaki so namreč prepričani, da bodo prav kmalu na veliko proizvajali umetno gnojilo, ki nastane kot izloček glist. Ogromno armado »proizvajalcev14 poskusno hranijo z odpadno papirno pulpo in odpadnimi snovmi tovarn za sokove. Ob taki hrani dajejo gliste odlično gnojilo. S tkivom eno Trajekt Finnjet obljublja hitro vožnjo in čisto morje. Reaktivni motorji poganjajo ladjo Večja hitrost, toda nič več umazanije — Finnjet ponuja zgled „To je kot bi z osla presedlal na konja,“ je slikovito izrazil svoje občutke eden od popotnikov na novem trajektu, kije nedolgo tega zarezal brazde v Baltiškem morju. S to prispodobo je potnik označil poglavitno prednost, ki jo ima trajekt Fi-nnjet pred drugimi tovrstnimi plovnimi objekti: Finnjet ima veliko, skoraj dvakrat večjo hitrost. Graditelji tega trajekta, za katerega pravijo, da bo povzročil pravo revolucijo v gradnji ladij za prevoz potnikov in prevoznih sredstev, so deset let pripravljali načrte, dokler niso izdelali dovolj velike, hitre in ekološko „čistejše“ ladje od dosedanjih. Finnjet poganjata dva reaktivna avionska motorja z močjo 37.500 KM vsak. Podobni motorji dvigajo'v zračne višave letalske orjake. Največja hitrost, ki jo trajekt razvije, je skoraj 30 vozlov (57 km/h), kar je dvakrat več od dosedanjih hitrosti teh sicer neokretnih in počasnih plovil. Tako velika hitrost je zares odlika za 213 metrov dolgi trajekt, ki zmore prepeljati 1530 potnikov in 350 avtomobilov. Posebno pozornost so graditelji posvetili ladijskim odpadkom. V trup trajekta so vgradili čistilne naprave, ki skrbe, da iz kuhinj, stranišč, pomivalnic, strojnice ter od drugod ne pride v morje nič umazanije. V tej skrbi za čisto morje je Finnjet dvignila zastavo, ki bi ji morah, oziroma ji bodo morali slediti vsi graditelji ladij. * ********* ************** ******************** * r=iicnrviir^ NOVO MESTO Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" NOVO MESTO-TOZD Lesni obrat objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji za sprejem: Končana administrativna šola in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Kandidatka bo pridobila lastnost delavke v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi oglasa. ******************************************** * * *********************** ******************** * NOVOLES, lesni kombinat NOVO MESTO — Straža, n.sol.o. TOZD TAP — Tovarna akrilnih proizvodov 68210 TREBNJE OBJ A VA PROSTIH DELOVNIH MEST 1. KV KOVINAR 2. VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV POGOJI: 1. poklicna šola kovinske stroke ter dve leti delovnih izkušenj 2. osnovna šola ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ M ★ ★ ★ ★ Kmalu proteze, ^ s®jf stejo s tkivom - Usr=a; Med največjimi KŽaV.ir I katerimi se srečujejo s ^ njaki za umetne P°*®nV nadomestne dele člove , Lp. • lesa, je gotovo ta, da telo « ča tujke ter da protez ne SP i me okolno tkivo. kanadski znanstven*, uspelo to vprašanje uspe® j siti. Kanadski strokovnj; redili proteze, ki p° postanejo sestavni ■ $ tkiva. Proteze so izdelan ^ šanice kobalta, kroma = dena, so odporne pro . in se odlično prilagajaj . skim tkivom, pri čemenj J glavi tno vlogo posebrm P snov, s katero je proteza , ti ali delno P^Stt čvrsto povezuje z ok vom. V poskusnem progr^j; so ga izvedli v bolmšm. ^ skega mesta Toronto p ^ stvom kirurga " J i- Na zgornjisbkl f '^0vP,t stno tkivo prodira v ze, na spodnji pa um* zaklopko, katero je v okolno tkivo. ^ dr. Jana Macnaba, so $ mehanično odpornosir, in njeno bi°l°šk° ^ v ^ Prve proteze so nafljjjjrf li; po nekaj tednih j^tl da je kostno tkivo p ter dJ rožno plast na Pr0 , „foV'e tako čvrsto P°veZfrihnii°" kostjo. Po 30 mese' ti, j1] zili nikakršne akti ^ kazala, da prihaja ^gl med organizmom1 -p\ Ta izum obeta v? šave v ortopedski kirurgiji. Miki Muster Janez Trnove Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite * v 15 dneh po objavi na zgornji naslov. J ********************* *********************** $ Z brega J, kjer sta položila nanJ’ .j fej f in mu jo P°” [ j medtem P01 tfL mazilom ,n aj s1 epteJ Nato st platna, da ^gst»f gemu mrčes* * Prajinje križanke •MM li KS i K A R. KS K A M L A R M ST 0 K O ni s T A fe V 1 S> A e M A c fi> A D £ L pl D e A t> A R S L u K £r 0 s A T S S R V S i P Vt Z. L O A K A R P. n 1 3 A S 3 O G, 1 A s> T - * A R. A D J’% je nki;«govorezato> ker ne O. DELORKO i°je^uj2vnostjekrivtisti’ LA BRUYER * resnico v času, ko 0 resnica. S. J. Lee DL IZCEDI TEŽA OMOTA vAItok NAŠ VEČJA IKDNCERTM SKLADBA TRD PRIJEM H TROPSI RIBA IKO DL LEKARNA VISOKA Sola OVERITEV BIKOBOR SKI VZKLIKI ORODJE č&m mm. SRČNA SLABOST rovftM PRITOK ML_ GL.MESTO GRČIJE IVLADAl iB DOKTOR MORSKA RIBA STRMINA TV-NAPO VEDMIEC MOHORKO ŽIME PRIPADNh itaEcev biijm DEL ČOLNA DVOŽIVKA IRSKE iVIDOl IKING KATRAN HRANA m Ki MESTO PCI Ul SARDNER RDEČA TINTA SREDIŠČE I M0LDfi/L!E zaImek s je ohranila svoje žrtve Zaka" močviriih so izkopali povsem ohranjena trupla, stara do 2000 let — — Jso korali umreti? — Skrivnost pojasnjuje rimski zgodovinar Tacit tisoče rNlcev rrre8a mesta Silkeborg si vsako leto na tis » ■ohrani - “redno dobro ohranjeno glavo veijetno naj-. ed dobrimad”6 zrtv?- S^ava neznanega človeka, kije živel , neiavadnn'-^ma ^čletjema, presunja gledalce zaradi svo-VeH„. Živega izraza; stoletja seje skoraj niso dotaknila, oči, stisnjenih ust in z vrvico okoli vratu fefefcd 25 leti po „a-j> Hojgj^j * ^ata Emil in boi?0čvilja Tolln°^ta,rezalašoto Kake w" bUzu smce' M. ?Pat0 zadeh ^*etre globoko ^'^PreS^kega, na. ši ’m,eneč, df ~ Podala poli-^Uci°Žina' Z> ŽIteV kak' W lazen K^blaja odkril71 “ “nel° Ota z io° 5*čeli sumiti, S?*®- bU" zadavljeni°all Ci,>5°fevPedf-PetraGlt>- %’v^^Kmoe^ obdan° s ^•P^agen vTa V* & P°' »o ^ fiSTu’*»“ki naiod- tehtal celo to- TSS' Ndou. AMLJEN večkr,*, upel v m°-zabeležili. Na Danskem so našli okoli 400 odlično ohranjenih trupel v slojih šote, katere izredno lastnost ohranjevanja so že prej poznali. Toda vse do 20. stoletja najditelji takih trupel niso vedeli, da gre za ljudi iz davne preteklosti. Trupla so ponovno zakopali ali pa so jih pustili na zraku toliko časa, da so razpadla. Znanstveniki se zanje niso menili. V prvih letih po 2. svetovni vojni so začeli načrtno izkopavati močvirne ljudi, kakor taka trupla imenujejo. Pri Store Ardenu so ob truplih prvikrat našli tudi nekaj izdelkov, ki datirajo v čas med L 400 pr. n. š. in 1. 400 n. š., v obdobje zgodnje železne dobe na Danskem. Nobeno od izkopanih trupel torej ni bilo mlajše od 1500 let. In kot posebno zanimivost so v mnogih primerih opazili, da imajo trupla okoli vratu zadrgnjeno vrv. Strokovnjake so seveda začele močvirne žrtve (nekatera trupla so imela prerezane vratove ali zdrobljene glave) zanimati. Nekateri so menili, da gre za žrtve roparjev, drugi, da gre za trupla s smrtjo kaznovanih prestopnikov. Vendar niso mogli nobene od teh teorij zadovoljivo dokazati. ZADNJI OBROK JEDI VEGETARIANSKI Tollundskega človeka in truplo, ki so ga izkopali leta 1965 v bližini vasi Grauballe, so v laboratorijih danskega narodnega muzeja temeljito pregledali. Preiskave zob in kosti z rentgenskimi žarki so pokazale, da gre za žrtvi med 30 in 40. letom starosti. V želodcu so našli še neprebavljeno hrano, poslednji obrok jedi, katere žrtev še ni utegnila prebaviti. Poslednji obrok sestavljajo ročno mleta zrna in semena. Prav to se je preiskovalcem zazdelo nenavadno, saj po dosedanjih vedenjih prebivalci na Danskem v času zgodnje železne dobe niso bili vegetariancL Presenečala je tudi skoraj povsem enaka sestava poslednjega obroka jedi v obeh raziskanih primerih. Analiza je še pokazala, da je tkivo tollundskega človeka staro več kot 2000 let, medtem ko je bilo tkivo graubal-lskega človeka staro le 1650 let Najmanj 350 let loči obe žrtvi, a vendar ju je doletela enaka usoda: zaužit poslednji vegetarianski obrok jedi, nato uboj z zadavlje-njem, oziroma s prerezanjem vratu, kot je bil primer s truplom, izkopanim pri Grauballu. KAJ PRAVI RIMSKI ZGODOVINAR Kdo je torej v davni preteklosti ubijal ljudi ter jih spuščal v močvirje? Zakaj so morali umreti? Od- fovor na ta vprašanja je dal mož, i je že davno umrl — Cornelius Tacitus, rimski zgodovinar in pisec številnih knjig. Tacit je živel prav v času, ko so se gori na severu med divjimi germanskimi plemeni dogajale stvari, katere so modemi danski zgodovinarji želeli raziskati. Tacit je zapisal v eni od svojih knjig, v katerih popisuje germanska plemena, da je pri teh ljudstvih še vedno v navadi žrtvovanje ljudi. Spomladi germanska plemena v čast boginji Nerthus žrtvujejo človeka, da bi boginja pospešila prihod pomladi in dala obilno poletno žetev. Tacit je imel prav! Ljudje, katerih trupla so našli v močvirjih, so bili žrtve vere v boginjo zemlje Nerthus. To dokazuje še eno znamenje: boginja Nerthus je nosila okoii vratu obroč - njene žrtve vrvico. O človeških žrtvah pri germanskih plemenih priča tudi poslednji obrok: žrtve so simbolično zaužile jedila, katera naj boginja obilno nasuje. Tako je bila uganka trupel iz močvirij rešena. Več kot 2000 let staro truplo je šota ohranila skoraj nedotaknjeno. ZA OČETOM > h. mm tiH m vr. • 's, M mm M IS* v*, ln ga \ b\vode H s i/ane- V *u~ 194 Ko je bilo tudi to delo opravljeno, sta ecka odšla po ustreljeno pumo. Ovila sta ji Vrv pkoli vratu in jo nato po tleh vlekla za seboj proti bregu. Dogovorila sta se namreč, a bosta zver odrla, kožo posušila in jo za opomin na razburljivi dogodek vzela s seboj, njo bosta lahko tudi nevernežem dokazala, a*o junaško sta potovala skozi divjino. 195 Kar sta sklenila, sta tudi storila, čeprav delo ni bilo lahko. V Amaronu sta kot otroka sicer videla, kako so odrasli odirali razne živali, sama pa tega do tistega trenutka nista poizkusila. Tako pume res nista odrla strokovnjaško, a še kar dobro. Da bi se kmalu posušila, sta kožo razprostrla in vtaknila vanjo lesene količke. Tako sta jo položila v čolnu na sonce. TURISTIČNE L INFORMACIJE letovanja za mlade PORTOROŽ N0VI0RAB POREČ RBUIN3 FULA MEDULIN TROBI* SOLARIS KORČULA BASKA VODA BOBROVMK HVAR KOTOR BUBVA OLGINO NA SRHBRNI! I KRILIM POCITNICE 77 Nedaleč od dalmatinske metropole Splita je nameščeno istoimensko turistično naselje „Split". Primerno je za tiste dopustnike, ki si želijo letovati v bližini večjega kraja, da lahko hodijo tja na sprehode, oglede in nakupe. Za vse to pa je v Splitu poskrbljeno. Temperamentni Spličani znajo poskrbeti tudi za zabavo, posebno v sezoni. V Split poleti letalo iz Brnika vsako nedeljo ob četrt na deset dopoldan, vrača pa se iz Splita tudi ob nedeljah ob pol enajstih dopoldan. Cene za enotedenski aranžma so od 1.750 do 2.450 dinarjev; za otroke v starosti od 2 do 10 let pa od 1.400 do 1.950 dinarjev. Cene za dvotedenski aranžma so od 2.750 do 3.450 dinarjev, za otroke v starosti od 2 do 10 let pa od 2.300 do 2.850 dinarjev. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (064) 22—347, in Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 V GRČIJO PO ZNIŽANI CENI HITRO-UDOBNO-POCENI-KREDIT ZA VAŠE POČITNICE SMO PRIPRAVILI 8-DNEVNE POČITNIŠKE PAKETE Z LETALI INEX ADRIE: - GRČlJA-ANAVISSOS na Atiki (v bližini Aten) ZNIŽANA CENA din 3.400.- odh. vsak četrtek din 3.390.— odh. vsak torek din 3.650.— odh. vsak torek - TUNIZIJA SOUSSE - ŠPANI JA-COSTA DO RADA din 3.150,— odh. vsak četrtek - KAŠTEL STARI-HOTEL RESNIK din 2.200.— odh. vsako nedeljo Priv. sobe din 1.800.— odh. vsako nedeljo OTOK ČIOVO - priv. sobe din 1.820.— odh. vsako nedeljo — ZADAR-Otok UGLJAN, hot. naselje ZELENA PUNTA din 2.350,00.— odh. vsako nedeljo Pl ROVAC, priv. sobe (z lastnim vozilom) din 1.500.— odh. vsako nedeljo IZLETI: — EGIPT; ,.spominski izlet" tankistov in borcev NOV, odhod 20.10. — TEČAJI; angleščine v Veliki Britaniji španščine v Madridu Prijave in informacije: lnex Ljubljana.Titova 25, tel. 312-995 in 327-947 lnex Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24-571 Izletnik Celje, Velenje, Žalec Alpetur, Kranj, Radovljica, Šk. Loka AP Nova Gorica Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto Glavni trg 7, tel. (068)22-555 ** ****** ********************************** OBVESTILO OBVESTILO POSLOVNIM PRIJATELJEM Vse poslovne prijatelje in naročnike oglasov, razpisov, komercialnih reportaž in drugih uslug ekonomske propagande obveščamo, da se je oglasno-propa-gandna služba Dolenjskega lista preselila v nove prostore na Ulico talcev 6, telefon: 21—064. Male oglase in osmrtnice naj stranke še naprej oddajajo v upravi podjetja — Glavni trg 3. SE PRIPOROČAMO! EKONOMSKA PROPAGANDA ČZP DOLENJSKI LIST ******************** *********************** * Razliko pokrile rezerve Z zasedanja obeh zborov občinske skupščine Brežice 7. julija sta bili v Domu JLA v Brežicah 21. seja zbora združenega dela in 19. seja družbenopolitičnega zbora. Iz obširnega dnevnega reda, poročil in razprav velja povzeti naslednje: Proračunski dohodki za preteklo leto so se povečali od predvidenih za 9,20 odst. predvsem na račun povečanja nekaterih davščin, hkrati pa je prišlo do prekoračitve proračunskih izdatkov, ki so dohodke celo presegli. Primanjkljaj je bil po- NOVO V BREŽICAH KOTEKS TOBUS PO BREŽIŠKO - Vse kaže, da so se delavci v zbiralnici kož za staro ..zapečateno" stavbo usnjarije naveličali gledati oblačila domačih živali in so na velika vhodna vrata nalepili nage domače in tuje lepotice. Ali pa je morda to samo reklamni trik? Asociativna zveza je sicer očitna, toda kože lepotičk so tako neznansko drage, da jih ne bi bilo mogoče zvabiti v zbiralnico, četudi bi bila na vratih nalepljena „slečena“ krava. DOMAČ HRVAŠKI JEDILNIK - Znano je, da smo Slovenci gostoljubni, čeprav nam nekateri očitajo trgovsko žilico in pridobitniško naravo. Ne samo da gostu postrežemo z domačo kuhinjo, zadovoljiti znamo vsak okus. V gostišču Grič imajo vse „domače“: kuhinjo, raženj in sortna vina. Razen jedilnika, ki kliče želodce: „Danas: pastrva, odojak, kobasice, roštilj. “ VENDARLE ZAMUDNIK -Sprehajalec in gost je lahko resnično nemalo začuden nad urejenostjo oglasnih omaric. Medtem ko Posavski muzej opozarja, da bo čez dobra dva meseca v Brežicah mednarodni simpozij o Keltih v vzhodnih Alpah, visi zbledel od sonca v omarici na občinski hiši natečaj zveznega sekretariata za narodno obrambo, ki je potekel že pred šestimi meseci. BREŽIŠKE VESTI krit iz proračunskih rezerv. Delegati so bili seznanjeni tudi s predlogom proračuna za leto 1977. V poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo rečeno, da ima 255 obravnavanih zadev svoje korenine v nepopolnosti samoupravnih aktov in problemih v zvezi s samoupravno organiziranostjo TOZD. Pobudniki intervencije so bili v največ primerih delavci in samoupravna delavska kontrola. Sodnik za prekrške pa je v svojem poročilu dejal, da so najštevilnejši kršilci cestnoprometnih predpisov in da se je obseg dela v preteklem letu znatno povečal (predlogov in ovadb je bilo izrečenih 351 več kot leto poprej). Sledila so še poročila o poslovanju Komunalnega in obrtnega podjetja, kateremu primanjkuje strokovno-tehnični kader, o delu enot Zavoda za kulturo, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predlog odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju Brežic. V predzadnji točki dnevnega reda je bila za ravnateljico OŠ Pileče imenovana Mira Podgoršek, v Svet izobraževalne organizacije OŠ bratov Ribar v Brežicah pa Dušan Maraš. I. V. LASTNA SREDSTVA IN KREDIT Z izgradnjo rezervoarja na Malem vrhu se bo izboljšala dobava vode za prebivalce Pohanc, Glogovbroda in Dečjih sel, kjer so pritiski na omrežju za normalno rabo premajhni. Komunalno podjetje bo moralo poskrbeti za ojačenje črpalnih zmogljivosti v glavnem črpališču na Brežini. Nastale stroške bodo krili z lastnimi sredstvi in krediti. Turistični krst V lanskem avgustu so na Čatežu odprli prav ob bazenu kamp in je letošnja sezona tako rekoč krstna. „Vseh gostov ni bilo mogoče prenočiti v bungalovih in hotelu, in ker je vedno več prijateljev kampiranja, smo se odločili," pripoveduje eden oskrbnikov Slavko Bokor iz Dobove. „Ve-dno smo dobro obiskani: 20, 25 vozil, prikolic in šotorov. Nekateri tu samo počijejo, drugi ostanejo dlje, celo mesec dni, pa tudi več. Zagrebčan Gajo Novakovič ima plačan prostor že za dva meseca vnaprej. Pa ne samo Zagrebčani, tu so bili že gostje iz vsega sveta, iz Izraela, Egipta, celo iz Mehike, seveda največ turistov iz »tarega kontinenta. m; SLAVKO BOKOR: Videl sem že čiste in urejene turistične tabore. Nismo še popolnoma opremljeni. Najnujnejše, voda in elektrika, je tu. Jeseni bodo zgrajene sanitarije, povsod hladna in topla voda, prostor bomo raztegnili proti Savi, posadili zelenje, mini golf je že za razvedrilo, uredili bomo še športna igrišča. V bližnji bodočnosti bosta zrasla tu še dva bazena, saj so sedanje zmogljivosti predvsem ob vikendih preobremenjene. V načrtu pa je tudi nov hotel. Pa še poceni so take počitnice. Za dve osebi samo 66 dinarjev na dan, saj stane samo kopanje 40." Slavko Bokor, eden graditeljev tega kampa, je poln idej. Med potovanji po raznih deželah Evrope je spoznal, kakšen je čist in urejen turistični tabor. L VIZJAK Jmperial” si utrjuje prvo mesto Vodilni jugoslovanski izdelovalec žvečilnih bombonov gradi novo tovarno Krški ,Jmperial“, TOZD ljubljanskega „Žita“, ima do konca tega srednjeročnega obdobja jasno zastavljene cilje: sedanjo proizvodnjo občutno dvigniti in število zaposlenih povečati od sedanjih 243 na okoli 320. Za dosego tega bo seveda treba narediti še marsikaj. Prav te dni so v sedanjem tovarniškem okviru pričeli graditi novo proizvodno dvorano za izdelovanje žvečilnih bombonov, ki bo imela okoli 1.700 kvadratnih metrov površine. S tem bo „Impe-rial" utrdil svojo vodilno vlogo med jugoslovanskimi proizvajalci žvečilnih bombonov in zagotovil še boljšo kakovost izdelkov. Hkrati si bo okrepil položaj na tujem, kamor prodaja ta čas okoli 20 odstotkov proizvodnje. Za izvoz ima pripravljenih šest vrst izdelkov, največ pa jih proda v Anglijo in Zvezno republiko Nemčijo. Kako je „Imperial“ na tujem cenjen, zgovorno potrjuje tudi dejstvo, da bi lahko izvoz še zelo po- večal, vendar je tamkaj zaradi predragega domačega sladkorja manj konkurenčen, pod ceno pa tudi noče prodajati. Nova dvorana bo končana že v novembru, vanjo pa naj bi se vselili do konca tega leta. Izpraznjene stare prostore bodo za tem pričeli preurejati v sanitarije, garderobe in obrat družbene prehrane. Vse novo in preureditev starega bo kolektiv poplačal sam z gotovino in s pomočjo bančnih kreditov: Ž. ŠEBEK KRŠKE NOVICE STANOVSKI PRAZNIK - Krško združenje poklicnih voznikov motornih vozil in avtomehanikov je 13. juljj, stanovski praznik, slavilo minulo soboto. Pred osnovno šolo v Leskovcu so imeli zjutraj vrsto tekmovanj, popoldne pa je po Krškem krenila še tradicionalna parada. Zaključili so jo v športni dvorani s pro-'asitvijo zmagovalcev strokovnih in lortnih tekmovanj ter podelitvijo priznanj in odlikovanj nekaterim dolgoletnim in zaslužnim članom. KONEC SEZONE - Tudi v Zvezi komunistov so pred dnevi zaključili izobraževalno sezono 1976-77. Vodila jo je posebna komisija, ki je pripravila vrsto seminarjev za vodstvene organe in sekretarje osnovnih organizacij ter usposobila predavateljski aktiv, ki je po vseh osnovnih organizacijah vodil ciklus petih družbenopolitičnih tem. Izdatki presegli dohodke Primanjkljaj v krški občinski zdravstveni skupnosti 2 TOZD - Kolektiv krškega „Imperiala“, temeljne organizacije združenega dela „Zita“, se pripravlja na novo samoupravno organiziranost. Proizvodnjo žvečilnih bombonov in pekarno nameravajo razdeliti v dve TOZD. V sedanjih razpravah so razmišljali samo še o tem, ali delavce v pekami priključiti kaki večji tovrstni organizaciji v okviru „Žita ‘ ali pa ostati povsem samostojni. Po vsej verjetnosti se bodo odločDi za drugo pot, saj bo tudi pekama v normalnih tržnih pogojih rentabilna. KRŠKI TEDNIK Krška občinska zdravstvena skupnost je resda imela do konca letošnjega aprila za 42 odstotkov več dohodkov kot v enakem lanskem času, vendar je še bolj presegla plan izdatkov, kar je prineslo nekaj več kot milijon dinaijev primanjkljaja. V tem času so se povečali izdatki skoraj za vse oblike zdravstvenega varstva, opozorili pa so predvsem na naraščanje števila „bolniških“, na prevelik odliv izven regije itd. Ob tem so dodali še to, da varčevalni ukrepi, ki so se zanje dogovorili v novomeški regiji, v krški občini žal niso rodili najboljših uspehov in se bodo morah zanje poslej še bolj prizadevati. Sicer pa so na skupščini zdravstvene skupnosti sprejeli za to leto nekoliko nižje prispevne stopnje zaposlenih v družbenem sektoiju in samega združenega dela, kot so bfle predvidene za celotno regijo in kot so jih sprejeli drugje. To so štorih ob zagotovilu izvršnega sveta občinske skupščine, da bo tudi to prineslo dogovoijeno vsoto za potrebe zdravstvenega varstva. Če pa ne bo tako, bo občinska skupščina 1. septem- bra izglasovala povišanje stop- nJe- Ž. Š. Poleti ni zatišja Usti, ki te dni prihajajo v Krško po daljšem času, ga kar težko prepoznajo. To velja predvsem za mestni del na desnem savskem bregu, kjer je odprtih precej gradbišč, poleg tega pa prav ta čas obnavljajo pročelja starejših stanovanjskih in drugih poslopij. Vse to sodi v okvir priprav za proslavo 500-letnice mestnih pravic. Ko so se pred dnevi znova sestali predsedniki posameznih komisij, ki skrbijo za ves jubilejni program, smo med drugim slišali, da obnova starejšega mestnega dela poteka po načrtih, vendar bo za vse prav gotovo zmanjkalo dcnaija. Skoraj gotovo je tudi to, da celotnega videza mestnega dela na desnem savskem bregu zaradi številnih gradbenih del ne bodo mogli polepšati do predvidenega datuma. Na seji so potrdili scenarija za osrednjo slavnostno akademijo in za 20-minutni film in se odločili za odkup vseh pravic uporabe mestnega grba za propagandni material in značke. Najpomembnejše pisano delo, zgodovinski zbornik, ima sedaj določeno že dokončno vsebino. Mlekarna še za boljše sodelovajjg Mnogoteri razlogi za ,,sladko" kisanje mleka — Celjska mlekarna vložila največ v hlad •'l naprave po sevniški občini — Sodelovanje z veterinarji . ..Zavračanje mleka na odkupnih mestih s strani mlečnih kontro- tolikšnemu terenu, Mjub. lorojev in šoferjev Celjske mlekarne je postalo že pravi politični problem,“ je dejal na posvetovanju, ki ga je zadnje dni junija skical tozd za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu predsednik občinske konference SZDL Franc Pipan. V vabilu za ta sestanek so sklicatelji zapisali še podatek, da se je odkup mleka v sevniški občini zmanjšal kar za četrtino! Preden sploh zapišemo katero o tem sestanku, je prav, da pohvalimo dobro udeležbo vseh vabljenih predstavnikov, kar nedvomno potijuje dobro voljo za premagovanje nastalih težav. Od mlekarne sta prišla v.d. glavnega direktorja inž. Karel Kos in pomočnik direktorja, ravno tako ni manjkal veterinar, sodelovali so predstavniki Kmetijskega kombinata in predsednik delavske kontrole kot ..zagovor-nik“ kmetov. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se slčuha. Celjska mlekarna je navkljub občasnim presežkom mleka v celi republiki zainteresirana za povečanje odkupa mleka v sevniški občini. Le-ta bo namreč po izjavi direktorja inž. Albina Ješelnika mnogo prej dosegla po srednjeročnem načrtu predvidene količine za odkup. V sodelovanju s svojimi partnerji ima Celjska mlekarna organizirano predelavo mleka. V domači občini bo zgradila veliko mlekarno, ki bo lahko predelala 150.000 do 180.000 litrov mleka na dan! Z deli bi radi začeli že letos, zakaj naj bi si torej nakopavali jezo kmetov? Za ugotovitev, zakaj je prihajalo do tolikšnih količin neustreznega mleka v sevniški občini, bo treba še precej strokovnega dela na terenu. So zbiralnice, kjer ni bilo litra neustreznega mleka, npr. na vsem Šmar-čnem pri Mirku Simončiču. Veterinar Šmaver je obiskal večje proizvajalce mleka na terenu. Splošna ugotovitev je, da se vsi poslužujejo predpisane hladilne tehnike. Od dvanajstih obiskanih kmetij je bilo v sedmih hlevih mogoče ugotoviti subkl-inične mastitise (vnetje vimena). Zdravljenje je izredno zahtevno in drago. Krivda za to ni toliko v čredi, temveč tudi v preslabi higieni in občutljivosti živali na komaj vpeljano strojno molžo. Tudi strokovna služba tozda za koopeacijo bo morala storiti še marsikaj. Direktor inž. Kos je izrazil začudenje nad ogromnim delom tehnika Stariča, ki sam JUBILEJI NA STUDENCU — Studenški lovci imajo od nedelje, 3. julija, lep prapor. S prisrčno prireditvijo so počastili letošnje partijske in Titove jubileje, hkrati pa tudi 30-letnico svoje družine. (Foto: Franc Pavkovič). tolikšnemu sodelavcev, ni kos in t boval pomoč. alfr£DŽElE# alkohol ni kriv Nekateri kmefo imeli težave pri oW higiensko oporečne® ka so se domnevno »hudim lom, s katerim je mlekarna preizkušala« Ko so namreč v „P'j nalivali svoje žganje alkohol iz lekarne, so jali do drugačnih Na sestanku v a ^ imeli mlekarji s se kovne knjige, ki w 1 marsikaj glede ce|*J ljub^anskega pre^oh£ kazalo se je, daje mila oblika preizto* Za alkoholni test P ^ biti le-ta nevtralen, ^ se, po ^vll4 Kosa, ne dobi nit ,, Skratka, tudi alkohol« hiti za to. ne le mle*^ SEVNlJf pabebk VSAJ ZELI SO SE UB rti Kar okrog 40 marljiv*1^, mladi zavihalo *°H?v®_ns - H*’ že v jeseni pripravil0? , P ljišču v pušči blizu nega samskega doma, krompir in kar je » Kot se spodobi, leta nazaj, vprašali ook^p? bodo lahko sadili tucU njeno jim je bilo, ■ * e# jeseni ne pomeng0« sti. Vseeno pa so se D savci minuli tedenies. da vse skupaj prePust* komunalci pa so se n ■gjj kupiti za vse s štirimi o**S kot # N tazv skj( ske Ži 'astr ■Dars no , Plač obte Prih, »ost Doklej skrivalnice z vodo? Se taki izgovori ne morejo napolniti suhih pip Še kar naprej trajajoče pomanjkanje vode v Trebnjem pri tistih nesrečnežih, ki niso priključeni neposredno na glavni vod, je iz dneva v dan hujše. Na skupnem zasedanju občinske skupščine je s tem v zvezi zastavljeno tudi delegatsko vprašanje. Predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Zajc je v težavnem položaju kolikor se le da spravljivo pojasnjeval nastalo zadrego. Med drugimi namreč prav pogosto nima vode niti trebanjski zdravstveni dom; pomanjkanje vode nekaj lažje prenašajo v šoli, ker so počitnice, hudo pa je v vrtcu. Nekateri so se najprej izgovarjali na sušo. Tega očitno ni nihče vzel preveč zares. Navsezadnje se je izkazalo, daje v trebanjsko občino prihajalo manj vode, vzrok pa je precej banalen: na meji med grosupeljsko in trebanjsko občino je namreč vodomer. Koristna stvar zares, a kaj, ko je bil priljučen s pretan- CATE2: CESTA, TOVARNA IN OBELEŽJE Ob dnevu vstaje slovenskega naroda bo na Čatežu velika prireditev, ki j o pripravljajo občinski odbor Zveze združenj borcev, družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Čatež. Na dan praznika bo najprej otvoritev asfaltirane ceste skozi vas, odkritje pomnika prvih štirih talcev, ki so bili tudi prve žrtve fašizma v teh krajih. Svoja vrata bo odprla tudi Elma -tozd Elektroliti Čatež za ogled novih proizvodnih prostorov. Na tem slavju bodo podelili krajevna priznanja OF. Otvoritev ceste bo na dan vstaje ob 14. uri. Modernizacijo ceste je financirala po programu republiška skupnost za ceste. kimi spoji, da je predstavljal še dodatno ozko grlo! Ob enem zadnjih pomanjkanj so to „na-pako“ odstranili. Na pritožbe tistih, ki v glavnem skoz, razen v nevšečnih nočnih urah, niso imeli vode, so jeli v Trebnjem zapirati ventile, da bi bili izjemoma brez vode tudi tisti, priključeni na glavni vod. Lepo in prav — naj sitnost pomanjkanja vode občutijo slednjič tudi ti srečneži. Narava in tehnika pa sta se poigrali z vsemi. V ožilje tega tak CISTERNA V°?A-^j< Voda je spet cenje^- ^ primanjkuje. Zal J(, pri tistih, kjer so P<« prvo silo pride pr3 ^ stema. REŠITEV JE IN NI Da bi se Trebanjci vsaj za nekaj časa rešili pomanjkanja vode iz stiško-grosupelj-skega vodovoda, je jasno, kaj je treba storiti, da bo tako, kot je treba. Kot smo že pisali, je treba zgraditi novo zajetje v Št. Pavlu, predvsem pa bi bilo treba vodo napeljati do Trebnjega še po eni cevi Načrt je že v pripravi, denar za dela iščejo z vso mrzličnostjo. Če ga bodo našli, bi projekt lahko šel kmalu v realizacijo, kot dandanes radi rečejo gospodarstveniku Upajmo, da ga ne bodo prodali »Dolenjsk1 v vsako Iz kraja * % °obri spn(2NL svet za prevent in stnem prometu , ,a Ljubljane sta, letak z nasveti » kljub letošnjemu do: kdor se bo &je , kah zanesel na »»oC'j It^V še vedno služba P ^telis* J AMZS, se tri leta - na Oto^ M Trebnjem, ^ vpi^ tavii* prostoru lahk° ZaS|a stih, ki čakajo na nesrečnega vodovoda je namreč prišel zrak in zavladala je nepričakovana „enakost“ v pomanjkanju za vse. Za odzračenje niso mogli najti boljše rešitve od te, da so izpustili vodo iz zbiralnika na Medvedjeku in Viru. Za tolažbo žejnim Trebanjcem, če je le-ta sploh še mogoča, lahko zapišemo še to, da se prebivalcem Ivančne gorice menda ne godi dosti bolje. A. Z. VARNEJE CfiS? vojsko križanje Cinsico sku^-- da iz bilo pojasnjen?- sjgn*LjZ'1 omislila svetlob goirtiH dobno, kot je na DOLENJSKI LIST A 1 i 1 % IPSi. m m mm ms- AH . - - ■ -—. ————^————I——mm pohj$tva — V taborskih dneh je bil v trebanjski šol&i telovadnici v senci pravega — še salon ijdovoii n“le- Direktor tozd Gradišče Jože JevnJkar (na levi) si je že nekaj dni pred zaključkom ^8ovnk» me* ro^e: “kupiček Mercatorja za nekaj dni te prodaje je bil tolikšen, kot ga ima vse leto. Nadvse zadovoljni pa so bili tudi kupci. (Foto: Železnik) po obremenitvi gospodarstva Po6 ?r9an'zacUe nerazvite trebanjske občine med prvo deseterico občin v Sloveniji ^^obremenitvi gospodarstva z raznimi obveznostmi — V Trimu segli tudi v žep napredovati, bi se moral razvijati hitreje od iT ^ine novi’ * ,drugini so zrasle oitf. tastniki sta,o-0Vaine pa tudi samost. K ^ičem nniJSe®a datuma so se v n? Nvečia ~obili- MnoSi> poseb-Plačm.:- Jd lruno in ..nana“ od- *'“c“jeio '»»v.—*” “* »Dana", i vcijl obrestj. n„' °broke posojil jd Podnje letn S«b° teh blemen že ” n0sti' £S?.,?a> ker b0 obvez-Samo VlaganJi' odplačala. ^zd^enod ?regled vseSa tistega, »»Zdtžuje'« >l0 tTebanjske občine ^enitve hud?”*1’ pove>da so ofe- jenje o razbremenjevanju gospodarstva vzeti zares. Ob razpravi delegatov zbora združenega dela občinske skupščine o gospodaijenju v prvem letošnjem trimesečju na zadnji ločeni seji je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan zbranim povedal, da so v občini glede obremenjevanja združenega dela prišli že v sam vrh med slovenskimi občinami -kar na deveto mesto! Poleg obveznosti za samoupravne interesne skupnosti, za katere je delegat Trima potožil, da so v glavnem A fe slednjič govor- podobne navijanju cen, plačuje 'ladja brez posadke .1 — —-—-— So zgradili zdravstveno postajo, zdravnika pa ne morejo C??™0 drugi indu-2 l°0 ziljski občini T .--'-8a niti ^®,s*enirn*, nima ure- ffe dužbe^Tafa niti lek^- £°nenavadno 86 to diši & n^rav so bil; J Ve”darle res, Zel!!!ied »mopim ^0 t! Mirenča- U V oben§^1 8,6(16 tega vnjh ,.denarjem m 8rajena Prete S M». nek, ?nskih delo‘ r$3ega dr R, u/etas°sedo fan * Stirie 7a Bergerja iz-!> je SSaVniki- i. Vil-nr»^ ^^ženaza-da^nce SZDiStVa občinske rJ^njih ne?LVrgla v brk> ne'^' Inž. |jr,,,r, noben zd- °b tem - a 12 »Da-Ma)tem;eey .^posebno raz-Je zdravnici sve- tovala, naj očitek ponovi na zasedanju občinske skupščine, če si upa. To je ta tudi storila. Delegata Bojan Kolenc in Darko Krištof sta nazorno obrazložila težave bolnih Mirenčanov in okoličanov. Sedanji zdravnik sprejme trikrat na teden vsako-laat tudi nad 40 ljudi, kar je sicer že čez normo, če pa jih pride še več, jih napoti domov ali v Trebnje. Mirenski delegati so prepričani - to so tudi glasno povedali - da so ljudje upravičeno hudi in da je tako tudi prav. Stali niso, kot pravijo, prav nič krivi za menjave v tej postaji. Trojica zdravnikov je res šla stran, toda ne zaradi Mirenčanov. Na razpise, kjer ni ponujeno stanovanje, se ne prijavi nihče. A.Ž. združeno delo trebanjske občine 1 odst od bruto OD za gradnjo šol, | vrtcev in komunalnih objektov. S posebnimi samoupravnimi sporazumi združujejo ponavadi še denar za razne namene. Tako je bilo pred nedavnim precej hude krvi ob zbiranju denaija za dozidavo trebanjskega | zdravstvenega doma. Grozila je domala že ustavitev del, ker gradnja ni I imela finančnega kritja za nadaljevanje del. Tudi gospodarstvo ni bilo v | lahkem položaju. V Trimu so npr. delavci sprejeli nadvse hvalevreden sklep kot edini izhod v nastalem položaju: obveznost iz samoupravnega sporazuma za dograditev zdravstvenega doma po ključu za svoj kolektiv so poravnali - od neto osebnih dohodkov. Da se razumemo, primere razumevanja najdemo tudi na drugi strani, če smemo to tako imenovati: delavci trebanjskega zdravstvenega doma so se odločili, da obveznice od vplačanega posojila za ceste namenijo za nakup medicinskih instrumentov. Dr. Vilfanova je na skupnem zasedanju občinske skupščine minuli četrtek pozvala ostale delegate, naj jim sledijo. ALFRED ŽELEZNIK ENI LAHKO, DRUGI NE! Trebanjski Trimo bo letos odštel drugemu jugoslovanskemu poletju najmanj tri stare milijarde več, kot bi plačali za pločevino, če bi za to seveda dobili dovoljenje za uvoz iz Nemške demokratične republike! Ta : tovarna, milo rečeno, pokri- j va strašansko izgubo, vozi to j i tam jo nekaj barvajo, nato [ pvozijo v Trebnje - za 30 \ odst. dražje, brez kakršnega i posebnega samoupravnega \ sporazuma, enostavno po \ načelu: „Imam in pro- f dam!", zakaj oni imajo uvo- | zno dovoljenje, Tre banj ci pa ! ne. — Za trebanjski tabor likovnih samorast-. —u.iO amatersko delo vrste posameznikov. Za • ,razstavah že vrsto let skrbi inženir gozdarstva Da-jubljane. Tako je bilo tudi za zadnji salon. Na sli-av» trebanjske šole. (Foto: Železnik) SNOPI SO PADLI — Pred dnevi smo povsod videvali žanjice in kombajne, ki so pobirali z njiv letošnjo letino pšenice. Zupančičevi s Potoka pri Srebrničah (na sliki) so s pridelkom zadovoljni in pravdo: „Da bi bilo vselej tako!“ (Foto: R. Bačer) TOKRAT DRA2JE V soboto, 9. julija popoldne, so Novomeščani na ljubljanski tržnici kupili lepe breskve po 8 din kilogram, domov grede pa so se ustavili še na stojnicah v domačem mestu. Tu so isti dan veljale najcenejše breskve 24 dinarjev. Tt? dan so bile slive v Novem mestu enkrat dražje kakor v Ljubljani, veliko cenejše pa je bilo moč kupiti ob Ljubljanici tudi marelice, hruške in zelenjavo. Včasih je bilo „na deželi“ življenje cenejše, zdaj pa je ravno narobe: dlje si od večjih mest, več plačaš, osebne dohodke pa imaš manjše. Na torkovem zasedanju novomeške občinske skupščine so vsi trge zbori med celo vrsto obsežnih točk dnevnega reda sprgeli tudi odlok o novih stanarinah, ki veljajo od 1. avgusta dalje. Gre za 30 odst. povišanje stanarin, pri čemer je izhodiščna cena plačilo v decembru lanL Stanovalcem pa, ki so že letos plačevali povišano stanarino za 18 točk, bodo zdaj priračunali samo razliko do 30-odstotne podražitve. Od 1. avgusta več za stanovanje Hkrati s stanarino se povečujejo tudi najemnine za poslovne prostore. Delegati so menili, da je povišale najemnin upravičeno, saj je znano, da so te med najnig imi v Sloveniji. Družbene in druge organizacije, ki plačujejo minimalno najemnino, ne bodo posebno prizadete, ker je v novem odloku rečeno, da znaša nova minimalna najemnina 7J4 din od kvadratnega metra. Da ne bi bili s povišanjem najemnin prizadeti občani z nizkimi osebnimi dohodki, so hkrati sprejeli tudi odlok o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarin. Trenutno prejema tako nadomestilo samo 13 občanov, predvidevajo pa, da bo pomoči potrebnih vsaj 150 družin. Laze: šola bo ukinjena Zaradi premajhnega števila učencev prešolali bodo otroke Pred štirinajstimi dnevi je šolski vrvež na Lazah za nekaj let zamri. V stari stavbi, ki je pomenila hram učenosti mnogim generacijam, ne bo več otrok. Zakaj? V letošnjem šolskem letu je obiskovalo podružnično šolo na Lazah vsega 31 učencev. Prvošolčki so se vozili v Birčno vas, učenci četrtega razreda so imeli normalen pouk, otroci iz 2. in 3. razreda pa so bili deležni kombiniranega pouka, ker je bilo iz prve skupine 6 iz druge pa samo 10 učencev. Tudi za vpis v novo šolsko leto je prijavljenih samo 7 otrok in podatki kažejo, da niti v naslednjih letih ni pričakovati večjega vpisa. Od leta 1970 do 1975 je bilo v tem šolskem okolišu rojenih vsega 53 otrok. Zdaj ni več smotrno imeti na Lazah pouk ne samo zato, ker je tak pouk predrag, ampak predvsem zato, ker ni mogoče nuditi kvalitetnega pouka, kakršnega lahko da dobro organizirana šola s potrebnimi učnimi pripomočki. Štirikrat več Škocijancev Leta 2000 bo imel Škocjan več kot 800 prebivalcev — Razvoj kraja bo potekal po urbanističnem in zazidalnem načrtu SUROVINE SE DRA2IJO, DANINE CENE NA UZDI Sekretar izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc je ob 25-let-nici mirenske Dane to tovarno označil kot pojem napredka in sposobnosti naših ljudi Res je tovarna tudi po tehnologiji zrasla v najbolje urejeno v državi, v mnogočem zaradi samoodpove-dovanja njenih delavcev, da so lahko pravočasno šli v velike naložbe. Vseeno jim še vedno ni postlano z rožicami. Delegat iz te tovarne je na ločeni seji zbora združenega dela občinske skupščine potožil, da jim cene še vedno diktira zvezna administracija, medtem ko so cene surovin in drugih storitev, nujnih za proizvodno, iz dneva v dan višje. TREBANJSKE NOVICE Odkar je možnost zaposlovanja v Šentjerneju, Novem mestu, Krškem in tudi na Dobruški gmajni, je čutiti naglejši razvoj škocjanskega predela. To se ne kaže le v gradnji nove šole, v asfaltu, v modernizaciji trgovine in zdaj v gradnji zdravstvene postaje, marveč tudi v interesu za zasebno in družbeno gradnjo stanovanj. Zanimanje za naseljevanje postaja vse večje, zato so tudi Škocjan vključili v urbanistično urejene kraje in zanj pripravili zazidalni načrt Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen mesec dni, medtem pa so poskrbeli tudi za temeljito tolmačenje občanom. Naselje Škocjan je imeio leta 1971 samo 177 prebivalcev, predvidevajo pa, da bo tu leta 2000 vsaj 820 ljudi. Predvidena ja gradnja treh stanovanjskih blokov in preureditev stare šole v stanovanjske prostore. Zahodno od stare šole je v zazidalnem načrtu vrisanih 15 zasebnih hiš, na levem bregu Radulje, med Spodnjim Škocjanom in Hrastulja- VECJA DAVČNA DISCIPLINA V letu 1976 so davčni zavezanci v novomeški občini plačali skoro 91 odsJ. dajatev, kar pomeni nad 39 milijonov dinarjev. Ob koncu preteklega leta je znašal dolg na davkih in prispevkih občanov malo manj kot 4 milijone dinarjev. Gre za veliko boljšo disciplino plačnikov kot ieto dni prej. V letu 1975 je davčni zaostanek znašal 23 odst. letnih obremenitev, lanski zaostanek pa le dobrih 9 odst. letne obremenitve. Ne gre pa prezreti, da je bilo lani izdanih blizu 12.000 opominov in 1924 odločb o prisilni izterjavi in da je bilo opravljenih 1.228 izvršb. URBANIZEM NA REŠETU Te dni so iz skupščine razposlali gradivo o urbanizmu, ki ga dajejo v javno razpravo. Trajala bo do 10. septembra. V samoupravnih interesnih skupnostih, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Iger je čez urbanizem vedno dovolj pripomb, bodo imeli zdaj priložnost povedati svoje. mi, pa je predvidenih še 18 zasebnih hiš. Predvidena je tudi gradnja kanalizacije in nova transformatorska postaja. Za celotno območje starega dela naselja od cerkve do mostu bo urejen sanacijski načrt, prav tako bo centralno območje Škocjana na levem bregu Radulje urejeno z zazidalnim načrtom, ki ima značaj sanacije. Gradilo se bo po načrtu, smotrno in tako, da novogradnje ali obnove ne bodo kazile podobe in značilnosti starinskega Škocjana, marveč bodo kraju in prebivalcem v čast in ponos. R.B. Izhod so varuike Ob nadaljevanju pritoževati in ob stanj u, kakršno je v Novem mestu glede premajhnih zmogljivostih v otroškem varstvu, je pred dnevi izvršilni odbor skupščine otroškega varstva sklenil razviti novo obliko organiziranega varstva malčkov. Gre za varstvo v družinah, ki bi ga prevzele varuške. To so mlajše ženske z najmanj končano osnovno šolo, ki imajo urejeno stanova^ e. Morda so prekinile službo zaradi lastnih majhnih otrok, zdaj pa bi vzele v varstvo še dva ali tri sosedove. Take varuške bi imele osebni dohodek pri vrtcu, ki bi zagotavljal tudi strokovni nadzor ter pomoč in svetovati e pri vzgoji. Varstvo v družinah so razvili tudi že v drugih občinah, zlasti v Ljubljani, in izkuštie kažejo, da se obnese. Pri nas računajo na tako obliko varstva tudi v drugih manjših krajih, ne samo v mestu. Varuške bi lahko organizirali na primer v Mirni peči, v Smaijeti, Stopičah in na Otočcu, Iger je nekaj otrok nujno potrebnih varstva, ni pa jih toliko, da bi se zarj e izplačalo zgraditi vrtec. Varstvo v družinah je novost, la po eni strani rešuj e stisko v vrtcih,po drugi pa nudi ženskam zaslužek. Ngkaj varušk bodo v Novem mestu oiganizirali že do septembra. Z novim šolskim letom 1977 se bodo otroci z Laz vozili v šolo v Birčno vas z avtobusom. Starši so bili s tem že seznanjeni in so se strinjali. NAJ BO U DELAVNIM PRIZNANJA Na nedeljski slovesnosti v Žužemberku so na sqi krajevne skupnosti podelili tudi priznanja vsem gasilskim društvom, in sicer gasilcem iz Ajdovca, Dvora, Žužemberka, Rebri, Križev in Šmihela. Ob tq priložnosti pa so tudi zvezno priznane -bronasto plaketo - podelili žužem-berški Ljudslci tehniki. 21 odllkovancav 7. junia je bila v Domu JLA svečanost, na kateri je Jakob Beri^, predsednik občinske skupščine, podelil 21 odlikovati, s katerimi je predsednik republike odlikoval novomeške občane. Red republike s srebrnim vencem sta prgela Jože Rakoše iz Dol. Prekope 28 in Stane Goršič iz Gor. Pofa 18 pri DoL Toplicah. Red dela z zlatim vencem je dobil Avgust Bradač z Obrha 16 pri Dol. Toplicah. Red republike z bronastim vencem so prgeli: Boris Gabrič iz Novega mesta, Alcjz Murn iz Podturna, Anton Šporar, Miroslav vute in Miro Thorževskij iz Novega mesta ter Franc Rangus iz Dol. Vrhpolja. 16 pri Šentjerneju. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil podejen Ankici Avguštin, Milanu Bratožu in Vinku Črvu iz Novega mesta. Red dela s srebrnim vencem so prgeli: Stanislav Medved in Anton Dmovšček iz Novega mesta, Vijem Punčuh iz Kostanjevice, Janez Slapnik iz Novega mesta in Ela Jug iz Novega mesta. Z medalj o dela pa so bili odlikovani: Aleksander Rupena iz Mirne peči ter Dragan Zatežič, Ladislav Saje in Dragica Petrič iz Novega mesta. , Novomeška kronika „ZELENA“ NEVARNOST -Vrli Novomeščani moramo že lep čas prehoditi del Glavnega trga sklo-tienih glav. Pa ne zaradi kakšnih „notraiiih“ obremenitev. Drevesa ob stavbi zavorovalne skupnosti Triglav so se namreč že tako razbohotila, da je potrebna dobra mera spretnosti, če sej im hočeš izogniti. DOPUSTNIŠKO TUDI V PORODNIŠNICI - Pretekli teden je v novomeški porodnišnici rodila Marjeta Jaklič iz Ragovske - deklico. GOBJA LETINA - Lepo vreme in nekaj dežja, vse to je pripomoglo, da so dolet) ski gobarji že prišli na svoj račun. Le tega nočejo izdati, kje so gobani doma. „Nekje na Gorjancih pač,“ prav j o. VELIKO MARELIC - V ponedeljek so bile cene na novomeški tržnici takšne: kilogram marelic je veljal 20 do 24 din, jabolk 7 din, hrušk 24 din, prav toliko tudi sliv, za kilogram fižola je bilo treba odšteti 20 din, paprike 30, krompirja 8 in kumaric 18 din. Zapišimo še, da so se pojavile tudi lubenice, za katere je bilo treba odšteti 20 din za kilogram. Ena gospa je rekla, da so si nekateri Novomeščani zato kupili opice, da bi imeli vedno pri toki dokaz o svojem izvora ... občan vprašuji d ved odgovarja Kmečke „hlače” so pretesne Zakaj silimo kmeta v odnose, ki ga utesnjujejo? — Si slišal, da so po nekaterih krajevnih skupnostih pogasili luči javne razsvetljave? — Kaj bi se čudil! Prav gotovo sodi ta ukrep v odlok o zatemnitvi v kočevski obči™ Novice iz Fare NA OSILNICI STOODSTOTNO - Počitnice so tu, takšne, kakršne smo si z uspehom pač zaslužili. Največ vzrokov za veselje imajo prav gotovo učenci na podružnici OŠ Vas-Fara iz Osilnice, ki nimajo v svojih vrstah niti enega ponavljalca. VOJAKI IZ POSTOJNE NA OBISKU - V dvorani kulturnega doma v Fari je bilo pred kratkim zelo živahno. Ob koncu šolskega leta so namreč učence in starše obiskali kulturniki iz postojnske garnizije Ljubo Šercer. Po kulturnem sporedu in prikazu življenjske poti narodnega heroja Ljuba Šercerja so vojaki podarili šoli umetniško sliko in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. VOLITVE SE BLIŽAJO - Minu- lo nedeljo se je v Rri sestal politični aktiv KK SZDL in razpravljal o možnih kandidatih za bodoče funkcije v krajevni skupnosti. Želja vseh je, da bi na bližnjih volitvah izbrali ljudi, ki bodo resnično delali na svojih položajih. ZMAGA DOMAČINOV - V počastitev dneva borca so Hrani pripravili nogometni turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagalo je prvo moštvo domačinov pred Rakitnico, Podpresko, Faro B, medtem ko si peto in šesto mesto delita ekipi Dolge vasi in Evolda. MARIJA VOLF BREZ JAVNE RAZSVETLJAVE Ne razburjajo se zaman nekateri krajani kočevske občine. Ponekod so namreč zaradi pomanjkanja denarja ugasnili javno razsvetljavo, ki je že tako in tako služila številnim kritikam. Tokrat pa je prekipelo, pravijo krajani. Vse kaže, da se stanje ne bo kaj kmalu izboljšalo, saj denarja ni od nikoder. Vrsti neizpolnjenih nalog — med njimi velja še posebej omeniti neizdelan prostorski plan občine Kočevje, ki bi moral uskladiti prostorske interese razvoja kmetijstva in gozdarstva z drugimi panogami — gre pripisati vse slabši izkoristek kmetijskih zemljišč. Ena od ugotovitev Kmetijske zemljiške skupnosti Kočevje, da lastniki ali uporabniki zemljišča zemljišča ne obdelujejo, kot bi morali, in da bodo za boljši izkoristek potrebni še dodatni ukrepi. Danes so poseben problem številni lastni!zemljišč, ki živijo po drugih krajih. Nad 80 jih je in od teh je Kmetijska zemljiška skupnost Kočevje zahtevala odgovor, kako skrbijo in izkoriščajo svoja posestva. Precej jih je zemljo brezplačno odstopilo svojim sorodnikom in znancem, nekaj^ pa je takih, ki bi jo prodali. Zal za nakup hi preveč zanimanja. Zanimiv je tudi podatek, da so v Kočevju od leta 1975 naprej izdali 174 soglasij za spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno, v zadnjem času pa j24 privolitev za nadomestne gradnje. Kočevske kmete čaka še veliko dela, tudi težav. Sami pa KOČEVSKE Uspešen start Prve analize poslovnega uspeha kočevskih delovnih organizacij kažejo, da je minulih pet mesecev prineslo nekaj zadovoljivih ugotovitev. Tako je opazili precejšen porast proizvodnje, in kar najbolj preseneča, zmanjšanje zalog in povečanje prodaje. Vsi ti podatki so v primerjavi z lanskoletnimi neprimerno boljši in upamo, da bo to potrdila tudi polletna analiza gospodarjenja. Sicer pa lahko zapišemo, da je v Kočevju število zaposlenih v primerjavi z zadnjim datumom lanskega leta narastlo za 2 odstotka, kar znaša več kot polovico planirane stopnje rasti zaposlovanja v tem letu. pravijo, daje treba pri reševanju težav gledati v prihodnost, ne pa siliti v odnose, ki jih je razvoj kmetijstva že zdavnaj presegel. Modernizacija kmetij je eden njihovih prvih ciljev; s primernimi zagotovili za uspešnost kmetovanja pa jo bo moč doseči. Zadnji primer, ko so se cene mleku in mesu ustalile, kaže na to. Komisiji za pospeševanje kmetijstva je namreč zmanjkalo sredstev, da bi ugodili vsem, ki jih je prav zadnji ukrep spodbudil k posodabljanju kmetij. B. BUDJA GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje je bil v juniju rojen en deček. Poročili so se štirje pari. Umrli pa so: Anica Kump, delavka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 41, stara 39 let; Helena Blatnik, gospodinja s Poloma 7, stara 66 let; Rane Palčič, upokojenec iz Kočevja, Grajska pot 16, star 83 let; Jožef Maležič, kmetovalec iz Lipe 2, star 48 let; Janez Wi-dervol, kvalificirani ključavničar iz Mrtvic 2, star 40 let in Angela Pintar, družinska upokojenka iz Kočevja, Trata XIV 29, stara 78 let TUDI MED POČITNICAMI DELAJO Pionirji in mladinci iz Fare so se odločili, da bodo v času šolskih počitnic organizirali številne akcije, s katerimi bodo svojemu kraju dali lepšo podobo. Tako že urejujejo partizanske grobe in spomenike, obdelujejo šolske njive, da bi bila jeseni šolska kuhinja r kar najbolj bogato založena. Mladinci so se odločili za čiščenje šolskega okoliša, označili bodo igrišča za rokomet, nogomet, odbojko in košarko, uredili steze ob izviru in slapu Nežice, pomagali pa bodo tudi gasilcem pri čiščenju vodnjakov. Gasilci dobili streho Nad 1.000 Ribničanov se je udeležilo proslave ob otvoritvi novega gasilskega doma Še dolgo bo letošnji dan borca ostal v spominu ribniških gasilcev. Nad tisoč domačinov se je tega dne zbralo na svečanosti ob otvoritvi novega gasilskega doma v Ribnici, ki pomeni za ta kraj ogromno pridobitev. VEČ PLAČATI STARŠI Med razpravo o financiranju SIS v ribniški občini so ugotovili, da bo treba varčevati povsod in da se bo treba odpovedati celo nekaterim nujnim zadevam, ker gospodarstvo ni zmožno financirati vseh programov SIS. Med razpravo o načrtih izobraževalne skupnosti so menili, da bo treba v bodoče občutno zmanjšati tudi znesek za financiranje glasbene šole, ki znaša zdaj 620.340 din. Za to dejavnost bodo morali v bodoče več prispevati starši učencev in le tako bo šola lahko še naprej obstajala. Svečanega mimohoda po Kolodvorski ulici se je udeležilo nad 300 pripadnikov civilne zaščite, gasilcev, brigadirjev MDA Loški potok 77, domači pevski zbor, godba na pihala in že obvezne narodne noše. Pokroviteljica proslave je bila zavarovalna skupnost Triglav iz Ljubljane, ki je hkrati prispevala levji delež pri izgradnji doma, nad 2 milijona dinarjev, medtem ko znaša znesek vseh ostalih sofinancerjev 500.000 din. Zapišimo še, da so vsa dela opravila kočevska podjetja Zidar, Elektro in Kovinar. Občinska gasilska zveza se je ob otvoritvi novega doma oddolžila vsem, ki so pri nastajanju doma kakorkoli pomagali, s podelitvijo plaket, priznanj, medtem ko so izvajalci del dobili že tradicionalni ribniški šopek. Ob koncu še to: v oktobru bo tudi znano, kdo bo zraven občinske gasilske zveze še dobil prostore v novem domu, ki so ga Rbničani ča- kali toliko časa. M. G-č S polno paro Delavska univerza v Ribnici ponovno dela. S polno paro. To je vesela ugotovitev po številnih lanskoletnih zapletih, ki so tej pomembni ustanovi za dalj časa celo zaprli vrata. Kot nam je povedal v.d. direktorja Delavske univerze Franci Železnik, so po dogovoru z OK ZSMS organizirali družbenopolitično izobraževanje brigadirjev iz MDA Loški potok 77. Mladim so govorili o osnovah delegatskega skupščinskega sistema, aktualnem mednarodnem položaju, zgodovini delavskih mladinskih akcij, o gospodarskem potencialu ribniške občine in planu razvoja do leta 1980. V okviru predavanj so vrteli tudi film o gradnji železniške proge Nikšič-Titograd. Nadalje so delavci navedene ustanove pred kratkim zaključili z dopolnilnim poukom ob delu v Sodražici in Ribnici. V slednji je šolanje 7. razreda končalo 16 slušateljev, v Sodražici pa 13. Na sestanku med predstavniki obeh šol, občinske izobraževalne skupnosti, delavske univerze in družbenopolitičnih organizacij občine so se dogovorili, da bodo s takšnimi oblikami izobraževanja še nadaljevali, če bodo izpolnjeni vsi obstoječi pogoji (najmanj 16 slušateljev, porabljena sredstva ne smejo prekoračiti 54.000 din na oddelek). Hkrati je bila izražena želja, da bi za uspešno delo spodbudili še vsakega posameznika in ozd, ki ga pošlje na izobraževanje. Tako bi s poukom v osmem razredu pričeli decembra, predtem pa mora delavska univerza od de--lovnih organizacij dobiti sezname vseh, ki bodo obiskovali dopolnilni pouk. - Hja, kaj praviš k novemu gasilskemu domu? Mar ni čudovit? — Že že, moti me le to, da našim gasilcem najprej sezidamo tako lepe in modeme prostore, ko pa ti nimajo niti lestev za reševanje ljudi in gašenje požarov v stanovanjskih blokih, kaj šele da bi bili opremljeni za' gašenje gozdnih požarov! Ribniški zobotrebci DVE PRIZNANJI POLJANČA-NOM - Na nedavni proslavi ob dnevu borca v Velikih Poljanah sta prejela za zasluge med NOB priznanje Frančiška Gregorič in Alojz Levstek. Oba še danes veliko pomagata pri razvoju tega kraja, ki bo že v kratkem bogatejši za 950 m asfalta, trgovino in kavarno. NOVOSADČANI NA OBISKU -Ribniški gra_d je pred kratkim obiskalo KUD Železničar iz Novega Sada in se maloštevilnemu občinstvu predstavilo s plesi jugoslovanskih narodov. IGRIŠČE PROPADA - Nogometno igrišče ob Bistrici so Ribničani prepustili usodi. Trava je močno prerasla teren, da se je tukaj sploh kdaj brcalo, govore le vratnice. Zares škoda, da igrišče predpisanih mer tako žalostno končuje kratkotrajno poslanstvo. GREMO V KINO - Do konca meseca bodo v kinu JLA igrali naslednji filmi: 14. Normandski meč; 16. in 17. Iskanje priče, 20. in 21. Tu ni boga; 23. in 24. Žalost; 27. in 28. V breznu strasti; 30. in 31. Policijske pištole. Prav tako bomo v tem mesecu videli še naslednje matineje: 16. in 17. Neustrašni Vlado Poper; 23. in 24. Bomba, ter 30. in 31. julija Gusaiji zelenega otoka. REŠETO črnomaljski drobir AKCIJA »VARNOSTNI PAS“ -Člani črnomaljske Zveze šoferjev in avtomehanikov so minuli teden pripravili akcijo »Varnostni pas“. Žele- li so ugodoviti, koliko voznikov na njihovem področju uporablja „pas življenja*1. Od približno stotih avtomobilistov, ki so pripeljali na bencinsko črpalko, sta bila s pasom pripeta samo dva, polovico pa jih je odgovorilo, da uporabljaja pas le občasno. Vsem anketiranim so člani zveze podelili propagandne letake Sveta SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. KMALU ASFALT - Ulica na Sadež naj bi v kratkem dobila asfalt. Najbrž bi bila ta ulica lahko posodobljena že precej prej, če bi namesto tarnanja, obtoževanja in zavlačevanja del občani poprijeli za krampe in lopate tako, kot to znajo v nekaterih krajevnih skupnostih. Kot kaže, so kar preveč časa izgubili zaradi ene same - škarpe. GIMNAZIJCI NA ČRPALKI -Na črnomaljski črpalki vedno gostoljubno sprejmejo osnovnošolce ali srednješolce na počitniško delo. Tokrat starejšim tovarišem pomagajo Slavica Vardijan, Brigita Zupančič in Ivan Kambič. Navzlic hudi pripeki so mladi Črnomaljci umi in gostom vedno hitro ter dobro postrežejo. HO-RUK V GORICAH Cez tri dni bo na republiško mladinsko brigadirsko akcijo krenila brigada OK ZSMS Črnomelj Janko Brodarič. V Slovenske gorice bo odšlo 50 brigadirk in brigadirjev, ffekaj jih bo iz metliške občine in iz pobratene Duge Rese. V brigadi so študentje, delavci in dijaki, pokroviteljstvo pa so prevzeli Belt, Beti, Komet in Begrad. POPRAVEK V zadnjem Dolenjskem listu (št. 26) je v prispevku Obnovljen rudnik - plod sodelovanja prišlo do dveh neljubih napak. Prvo je zagrešil novinar, ki se je udeležil proslave. Žapi-sal je, da je direktor kanižariškega rudnika inž. Tomo Plečko, čeravno to ni od 1. novembra 1976. Novi direktor je inž. Vladimir Breznik. Za drugo napako so poskrbeli tiskaiji: predsednika RS ZSS Janeza Barbo-riča so spremenili v Barbiča. Za spodrsljaja se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL URBANISTIČNI NAČRT - Pred dobrim mese“"JaJ črnomaljske občinske skupščine razgrnili urban.-ustita^ Črnomlja in črnomaljske občine. Najbrž so predvsem ^ da si je razgrnitev ogledalo kaj malo občanov in da je gov skorajda prazna. Mladinci ŽupanS Člani OO ZSMS Dragatuš so 26. junija pri stud breč postavili ploščo Otonu Zupančiču r m Člani osnovne organizacije ZSMS v Dragatušu so 26. junija v okviru 100-letnice rojstva največjega belokranjskega pesnika (praznovali jo bodo prihodnje leto) odkrili pri potoku Dobreč spominsko ploščo. Ta bo popotnike, ki bodo zašli v njihov konec Bele krajine, spominjala, da je Oton Zupančič veliko svojih najboljših del ustvaril prav v njihovi dragi, Dobreču, v najtišji dragi sveta, kot je dejal sam pesnik. Slavnostni govornik je bil prof. Jože Dular. Povedal je veliko zanimivega tako za osnovnošolce kot občane. Ob njegovih besedah se je marsikdo spomnil na vaške originale, ki jih je tako lepo popisal Župančič. Med drugim je omenil, da je pesnik v Beli krajini preživel zgodnjo mladost (1878-1892). Navzlic temu je njegova zavest vsrkala vase vse tisto, kar je bilo potrebno, da se je v njem razvilo občutje življenjske trdnosti, povezanosti z naravo, z domačimi ljudmi in ljudskim izročilom. Domači mladinci so se na proslavo dobro pripravili. Očistili so Župančičevo najtišjo drago in studenec Dobreč je dobil nekdanjo podobo. Podobo iz časov, ko je pesnik prihajal na njegov breg ustvarjat. Mladi so opravili kar 800 ur prostovoljnega dela in s tem dokazali, da bodo do 100-letnice pripravili dobnih akcij Nato so si občam dali razstavo v c šoli. Pripravili» sorji, z njo P**0*?, zali, kaj so naredj v skem letu v krožkih- Člani OO ZSMS I* Wo okviru 100-letnice^ v™ na Župančiča Dobreču proslavo, *1 ^ tajnik črnomaljske ^ skupnosti Marjan ^ spojko pl«^ J*.1 je posnetki z drag snosti. »osti, Sai *ai2i »vzdj L SPREHOD PO METLIKI SOBOTNI POPOLDNEVI so za delavce v samopostrežni trgovini vse prej kot zabavni. Kupcev je toliko, da čakajo pri blagajni tudi po pol ure in več, pa še vsem se strasansko mudi. K še večji gneči pripomorejo turisti, ki se na poti proti morju radi ustavljajo v samopostrežnici. So pri Mercatorju že kaj razmišljali o razširitvi? V PETEK, 22. julija, se bodo ob 20. uri predstavili na prireditvi N>č na Kolpi ansambel Vilija Petriča, Dobri znanci z Bracom Korenom, humorist Šimek iz Maribora, folkloristi in tamburaši mladinskega kluba, v soboto, 23. julija, pa: Nela Eržišnik, Ivo Mojzer, Andrej Šifrer, ansambel Rudolfovo, Silvester Mihelčič, Beti in Komet pripravljata modno revijo, organizatorica mestna godba pa srečelov in ognjemet. POT DO POKOPALIŠČA PRI Sv. Roku je makadamska, zato so se krajani odločili, da bodo sami zbrali denar za asfaltiranje. Veliko družin je že dalo svoj prispevek, akcijo pa bo treba poenotiti in uspeh bo se večji. Zamisel zasluži pohvalo in pozornost. KAR PRECEJ POPOTNIKOV razpne svoje platnene hišice na metliškem kopališču, četudi prostor ni urejen za kampiranje. Poleg črnih gradenj smo tako dobili še „čma šo-torišča", je pa res škodaj da nihče v tej smeri nič ne naredi Že tisočkrat smo ugotovili, da je Kolpa mikavna reka, toda to je gotovo premalo. V MESTU JE VIDETI zelo malo kolesarjev, zato pa toliko več avtomobilov. Pred hotelom, samopostrežno trgovino, pred obema gostilnama Badovinac je včasih že težko najti parkirni prostor, zato puščajo sofeiji svoje železne konjičke tudi na pločnikih. Te bi radi opozorili, daje v mestu še nekaj ljudi, ki -hodijo. 6P1 ^0 PODELITEV ODLIKOVANJ IN MEDALJ “ N® lavskega sveta metliške Beti - imeli so jo 1. JullF . „et$i dem odlikovanj, in sicer red dela s srebrnim venc® «) dalj dela. Na sliki: s slavnostne podelitve. (Foto. " Počitnice pod »pplatnoflj KRI ZA BOLNIŠNICO V torek, 12. julija, je občinski odbor RK iz Metlike pripravil krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. Organiziral je poseben avtobus in 45 krvodajalcev iz Kometa, Novoteksa in Kmetijske zadruge je na novomeški transfuzijski postaji darovalo kri. V aprilu so se podobne akcije udeležili delavci iz „Beti“. V organizaciji metliškega občinskega odbora Rdečega križa bo letos letovalo 75 otrok. V Fazanu pri Portorožu, v Martuljku, na Vranskem, na Debelem rtiču in v Ronchiju ter VVagni. „Prva skupina socialno in zdravstveno ogroženih," je dejal predsednik občinskega odbora HC Zvone Hauptman, „bo odšla v Fazan in v Gozd-Martuljek jutri, na počitnicah pa bodo do 7. avgusta. Tako kot v drugih skupinah so tudi v tej od 7. do 14. leta starosti. Na Debeli rtič se bodo naši varovanci - 25 jih bo - odpravili 30. julija, domov pa bodo prišli 13. avgusta; od 26. avgusta do 8. septembra pa se bo z morjem spoznalo petnajst predšolskih malčkov. Zanje imamo vse organizirano, bodo pa v varstvu novomeških vzgojiteljev in vzgojiteljic, zakaj pri nas se z vzgojiteljskimi kadri za počitniške kolonije še ne ukvaijamo.1' Letos so na občinskem odboru pazili, da gredo na morje oziroma na počitnice otroci iz vseh krajevnih skupnosti. Denar za ogrožene bo prispevala skupnost otroškega varstva, socialno skrbstvo (občinski odbor RK), nekaj pa bodo za svoje otroke prispevali tudi starši. Rizen omenjenih počitnic pa se pri Rdečem križu že sedaj pripravljajo na tradicionalno izmenjavo otrok z italijanskim Ronchijem in avstrijsko Wagno. Od 23. julija do 2. % % v avgusta bo po deseHe’ odšlo v Italijo m A j^ pa bo gostila20 ja in Wagne. radi boljše tabor ob Kolpi- -pravlj^ fi< vanje gostov je ž P oln& pf se bodo mladi gostJ vim rojstnim ^ njsldmi in C?.te^pel« Vinico, Crnomlje«; , jff . mestO lP^* J BOJA?m?K0® PoBbAU> vas« id«, Vaščani B« jajg * mi leti reč okupator gosp pt lo je 44 hiš z sporrl‘l! ^ mi poslopj*; „e bodo 0 godek m pkidturne^fli$j(ii menik, v *Lt(—-1' P pa bodo sodelr ster iz iz Kranja »J, Ni* govornik P Via«*** SNOPI SO PADLI — Pred dnevi smo povsod videvali žanjice in kombajne, ki so pobirali z njiv letošnjo letino pšenice. Zupančičevi s Potoka pri Srebrničah (na sliki) so s pridelkom zadovoljni in pravijo: „Da bi bilo vselej tako!“ (Foto: R. Bačer) TOKRAT DRAŽJE V soboto, 9. julija popoldne, so Novomeščani na ljubljanski tržnici kupili lepe breskve po 8 din kilogram, domov grede pa so se ustavili še na stojnicah v domačem mestu. Tu so isti dan veljale najcenejše breskve 24 dinarjev. Ta dan so bile slive v Novem mestu enkrat dražje kakor v Ljubljani, veliko cenejše pa je bilo moč kupiti ob Ljubljanici tudi marelice, hruške in zelenjavo. Včasih je bilo „na deželi“ življenje cenejše, zdaj pa je ravno narobe: dlje si od večjih mest, več plačaš, osebne dohodke pa imaš manjše. 1 Les - ~ V taborskih dneh je bil v trebanjski šoldci telovadnici v senci pravega - še salon nmf* Direk*or tozd Gradišče Jože Jevnkar (na levi) si je že nekaj dni pred zakflučkom 161 roke: izkupiček Mercatorja za nekaj dni te prodaje je bil tolikšen, kot ga ima O" Nadvse zadovoljni pa so bili tudi kupci. (Foto: Železnik) i po obremenitvi gospodarstva obrp311'2^-6 nerazve n°ve tov^L 80 zrasle ?a tudi samo-nrvc j datuma so se v I piL^čja S*21 MnoSi> Poseb- n ^Sti;’>Dana‘L ur0ke P050^ in 3 S.0dnje leto tehbremen Že j '> nastale z vi ker bo obvez- Samobe^ laganji> ^Plačala. ^toUŽeno deKh VS®8a tistega’ 1 rcm Uje" k Sw blnlske občine ?^huft1>Pre’dasool> če že drugega Poleg obveznosti za samoupravne interesne skupnosti, za katere je delegat Trima potožil, da so v glavnem I treba ■■,ab reg« ~ --- ■ j ^ QnJ!C govor- podobne navijanju cen, plačuje ?!» brez posadke ■________________________________________________ s° gradili zdravstveno postajo, zdravnika pa ne morejo j*?’*®*) °bčini nitiP,°£en«ni, nima ure- 0 drugi indu- %r “‘ti zd^Z!11’ H®* ure' užbe ^ “»ti lekar-nenava(in^ ^ * to diši še tv s° bili r’Je Vendarle res, ^^fe°,«Mirenča: kn glede tega ^5"^«ž?eMp0S,a' vHih v enaqem m graJena prete 5iu^'i^nskihdel0- SttJ -J Cčlo 7 11H ort-ti Vsa tCf° z udarni-55f» dr Wetas°sedo je MiieneaVniki-Dr- Vil-53» že na za- Ul p1 C"SsStva jžSfl «»' tok, >tr J6 ta nž- Kranj* noben zd‘ 7 ^ ob te^čneva iz „Da-. J ^ > temvee j. P°sebno raz-J Z^ravnici sve- ------ tovala, naj očitek ponovi na zasedanju občinske skupščine, če si upa. To je ta tudi storila. Delegata Bojan Kolenc in Darko Krištof sta nazorno obrazložila težave bolnih Mirenčanov in okoličanov. Sedanji zdravnik sprejme trikrat na teden vsakokrat tudi nad 40 ljudi, kar je sicer že čez normo, če pa jih pride še več, jih napoti domov ali v Trebnje. Mirenski delegati so prepričani — to so tudi glasno povedali — da so ljudje upravičeno hudi in da je tako tudi prav. Sami niso, kot pravijo, prav nič krivi za menjave v tej postaji. Trojica zdravnikov je res šla stran, toda ne zaradi Mirenčanov. Na razpise, kjer ni ponujeno stanovanje, se ne prijavi nihče. A.Ž. združeno delo trebanjske občine 1 odst. od bruto OD za gradnjo šol, | vrtcev in komunalnih objektov. S posebnimi samoupravnimi sporazumi združujejo ponavadi še denar za razne namene. Tako je bilo pred nedavnim precej hude krvi ob zbiranju I denarja za dozidavo trebanjskega zdravstvenega doma. Grozila je domala že ustavitev del, ker gradnja ni imela finančnega kritja za nadaljevanje del. Tudi gospodarstvo ni bilo v ] lahkem položaju. V Trimu so npr. delavci sprejeli nadvse hvalevreden sklep kot edini izhod v nastalem položaju: obveznost iz samoupravnega sporazuma za dograditev zdravstvenega doma po ključu za svoj kolektiv so poravnali — od neto osebnih dohodkov. Da se razumemo, primere razumevanja najdemo tudi na drugi strani, če smemo to tako imenovati: delavci trebanjskega zdravstvenega doma so se odločili, da obveznice od vplačanega posojila za ceste namenijo za nakup medicinskih instrumentov. Dr. Vilfanova je na skupnem zasedanju občinske skupščine minuli četrtek pozvala ostale delegate, naj jim sledijo. ALFRED ŽELEZNIK ENI LAHKO, DRUGI NE! ■ \ Trebanjski Trimo bo i letos odštel drugemu jugo-\ slovanskemu podjetju naj-| manj tri stare milijarde več, ’ kot bi plačali za pločevino, če bi za to seveda dobili dovoljenje za uvoz iz Nemške demokratične republike! Ta tovarna, milo rečeno, pokriva strašansko izgubo, vozi to pločevino na svoje dvorišče, tam jo nekaj barvajo, nato pvozijo v Trebnje - za 30 odst. dražje, brez kakršnega posebnega samoupravnega sporazuma, enostavno po načelu: „Imam in pro- dam!", zakaj oni imajo uvozno dovoljenje, Trebanjci pa ne. Na torkovem zasedanju novomeške občinske skupščine so vsi trije zbori med celo vrsto obsežnih točk dnevnega reda sprejeli tudi odlok o novih stanarinah, ki veljajo od 1. avgusta dalje. Gre za 30 odst. povišanje stanarin, pri čemer je izhodiščna cena plačilo v decembru lani. Stanovalcem pa, ki so že letos plačevali povišano stanarino za 18 točk, bodo zdaj priračunali samo razliko do 30-odstotne podražitve. Od 1. avgusta več za stanovanje Hkrati s stanarino se poveču-jgo tudi najemnine za poslovne prostore. Delegati so menili, da je povišanje najemnin upravičeno, saj je znano, da so te med najnigimi v Sloveniji. Družbene in druge organizacije, ki plačujejo minimalno najemnino, ne bodo posebno prizadete, ker j e v novem odloku rečeno, da znaša nova minimalna najemnina 7.14 din od kvadratnega metra. , Da ne bi bili s povišanjem najemnin prizadeti občani z nizkimi osebnimi dohodki, so hkrati sprejeli tudi odlok o družbeni pomoči občarfom za delno nadomestitev stanarin. Trenutno prejema tako nadomestilo samo 13 občanov, predvidevajo pa, da bo pomoči potrebnih vsaj 150 družin. Laze: šola bo ukinjena Zaradi premajhnega števila učencev bodo otroke prešolali Pred štirinajstimi dnevi je šolski vrvež na Lazah za nekaj let zamri. V stari stavbi, ki je pomenila hram učenosti mnogim generacijam, ne bo več otrok. Zakaj? V letošnjem šolskem letu je obiskovalo podružnično šolo na Lazah vsega 31 učencev. Prvošolčki so se vozili v Birčno vas, učenci četrtega razreda so imeli normalen pouk, otroci iz 2. in 3. razreda pa so bili deležni kombiniranega pouka, ker je bilo iz prve skupine 6 iz druge pa samo 10 učencev. Tudi za vpis v novo šolsko leto je prijavljenih samo 7 otrok in podatki kažejo, da niti v naslednjih letih ni pričakovati večjega vpisa. Od leta 1970 do 1975 je bilo v tem šolskem okolišu rojenih vsega 53 otrok. Zdaj ni več smotrno imeti na Lazah pouk ne samo zato, ker je tak pouk predrag, ampak predvsem zato, ker ni mogoče nuditi kvalitetnega pouka, kakršnega lahko da dobro organizirana šola s potrebnimi učnimi pripomočki. Štirikrat več Škocijancev Leta 2000 bo imel Škocjan več kot 800 prebivalcev — Razvoj kraja bo potekal po urbanističnem in zazidalnem načrtu jfe) ^ dšk Siji 4 ~ Za trebanjski tabor likovnih samorast- N m?s sUk n Prec*ano amatersko delo vrste posameznikov. Za m V^kar b ,a.raz^tavah že vrsto let skrbi inženir gozdarstva Da-. deiom v Ju"Uane. Tako je bilo tudi za zadnji salon. Na sli-av« trebanjske šole. (Foto: Železnik) SUROVINE SE DRAŽIJO, DANINE CENE NA UZDI Sekretar izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc je ob 25-let-nici mirenske Dane to tovarno označil kot pojem napredka in sposobnosti naših ljudi Res je tovarna tudi po tehnologiji zrasla v najbolje urejeno v državi, v mnogočem zaradi samoodpove-dovanja njenih delavcev, da so lahko pravočasno šli v velike naložbe. Vseeno jim še vedno ni postlano z rožicami. Delegat iz te tovarne je na ločeni seji zbora združenega dela občinske skupščine potožil, da jim cene še vedno diktira zvezna administracija, medtem ko so cene surovin in drugih storitev, nujnih za proizvodnjo, iz dneva v dan višje. TREBANJSKE NOVICE Odkar je možnost zaposlovanja v Šentjerneju, Novem mestu, Krškem in tudi na Dobruški gmajni, je čutiti naglejši razvoj škocjanskega predela. To se ne kaže le v gradnji nove šole, v asfaltu, v modernizaciji trgovine in zdaj v gradnji zdravstvene postaje, marveč tudi v interesu za zasebno in družbeno gradnjo stanovanj. Zanimanje za naseljevanje postaja vse večje, zato so tudi Škocjan vključili v urbanistično urejene kraje in zanj pripravili zazidalni načrt. Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen mesec dni, medtem pa so poskrbeli tudi za temeljito tolmačenje občanom. Naselje Škocjan je imelo leta 1971 samo 177 prebivalcev, predvidevajo pa, da bo tu leta 2000 vsaj 820 ljudi. Predvidena ja gradnja treh stanovanjskih blokov in preureditev stare šole v stanovanjske prostore. Zahodno od stare šole je v zazidalnem načrtu vrisanih 15 zasebnih hiš, na levem bregu Radulje, med Spodnjim Škocjanom in Hrastulja- VECJA davčna DISCIPLINA V letu 1976 so davčni zavezanci v novomeški občini plačali skoro 91 odst dajatev, kar pomeni nad 39 milijonov dinarjev. Ob koncu preteklega leta je znašal dolg na davkih in prispevkih občanov malo manj kot 4 milijone dinarjev. Gre za veliko boljšo disciplino plačnikov kot leto dni prej. V letu 1975 je davčni zaostanek znašal 23 odst. letnih obremenitev, lanski zaostanek pa le dobrih 9 odst. letne obremenitve. Ne gre pa prezreti, da je bilo lani izdanih blizu 12.000 opominov in 1924 odločb o prisilni izterjavi in da je bilo opravljenih 1.228 izvršb. URBANIZEM NA REŠETU Te dni so iz skupščine razposlali gradivo o urbanizmu, ki ga dajejo v javno razpravo. Trajala bo do 10. septembra. V samoupravnih interesnih skupnostih, v delovnih organi- I zacjah in krajevnih skupnostih, Iger | je čez urbanizem vedno dovolj pripomb, bodo imeli zdaj priložnost povedati svqe. mi, pa je predvidenih še 18 zasebnih hiš. Predvidena je tudi gradnja kanalizacije in nova transformatorska po- Za celotno območje starega dela naselja od cerkve do mostu bo urejen sanacijski načrt, prav tako bo centralno območje Škocjana na levem bregu Radulje urejeno z zazidalnim načrtom, ki ima značaj sanacije. Gradilo se bo po načrtu, smotrno in tako, da novogradnje ali obnove ne bodo kazile podobe in značilnosti starinskega Škocjana, marveč bodo kraju in prebivalcem v čast in ponos. R.B. Izhod so varuške Ob nadajevai?u pritoževarg in ob starcu, kakršno je v Novem mestu glede premajhnih zmogljivostih v otroškem varstvu, je pred dnevi izvršilni odbor skupščine otroškega varstva sklenil razviti novo obliko organiziranega varstva malčkov. , Gre za varstvo v družinah, ki bi ga prevzele varuške. To so mlajše ženske z najmanj končano osnovno šolo, ki imajo urejeno stanovanj e. Morda so prekinile službo zaradi lastnih majhnih otrok, zdaj pa bi vzele v varstvo še dva ali tri sosedove. Take varuške bi imele osebni dohodek pri vrtcu, ki bi zagotavljal tudi strokovni nadzor ter pomoč in svetovanje pri vzgoji. Varstvo v družinah so razvili tudi že v drugih občinah, zlasti v Ljubljani, in izkušnje kažejo, da se obnese. Pri nas računajo na tako obliko varstva tudi v drugih manjših krajih, ne samo v mestu. Varuške bi lahko organizirali na primer v Mirni peči, v Šmarjeti, Stopičah in na Otočcu, Iger je nekaj otrok nujno potrebnih varstva, ni pa jih toliko, da bi se zanj e izplačalo zgraditi vrtec. , Varstvo v družinah je novost, ki po eni strani rešuje stisko v vrtcih, po drugi pa nudi ženskam zaslužek. Nekaj varušk bodo v Novem mestu oiganizirali že do septembra. Z novim šolskim letom 1977 se bodo otroci z Laz vozili v šolo v Birčno vas z avtobusom. Starši so bili s tem že seznanjeni in so se strinjali. NAJBOLJ DELAVNIM PRIZNANJA Na nedeljski slovesnosti v Žužemberku so na sqi krajevne skupnosti podelili tudi priznanja vsem gasilskim društvom Jn sicer gasilcem iz Ajdovca, Dvora, Žužemberka, Rebri, Križev in Šmihela. Ob tq priložnosti pa so tudi zvezno priznaije -bronasto plaketo - podelili žužem-berški Ljudski tehniki. 21 odlikovancev 7. junija je bila v Domu JLA svečanost, na kateri je Jakob Beri?, predsednik občinske skupščine, podelil 21 odlikovali, s katerimi je predsednik republike odlikoval novomeške občane. Red republike s srebrnim vencem sta prgela Jože Rakoše iz Dol. Prekope 28 in Stane Goršič iz Gor. Po|a 18 pri Dol. Toplicah. Red dela z zlatim vencem je dobil Avgust Bradač z Obrha 16 pri Dol. Toplicah. Red republike z bronastim vencem so prejeli: Boris Gabrič iz Novega mesta, Alej z Murn iz Podturna, Anton Šporar, Miroslav vute in Miro Thorževskij iz Novega mesta ter Franc Rangus iz Dol. Vrhpolja. 16 pri Šentjerneju. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil podeljen Ankici Avguštin, Milanu Bratožu in Vinku Črvu iz Novega mesta. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Stanislav Medved in Anton Dmovšček iz Novega mesta, Vijem Punčuh iz Kostanjevice, Janez Slapnik iz Novega mesta in Ela Jug iz Novega mesta. Z medalj o dela pa so bili odlikovani: Aleksander Rupena iz Mirne peči ter Dragan Zatežič, Ladislav Saje in Dragica Petrič iz Novega mesta. , Novomeška kronika „ZELENA“ NEVARNOST -Vrli Novomeščani moramo že lep čas prehoditi del Glavnega trga sklo-nj enih glav. Pa ne zaradi kakšnih „notranjih“ obremenitev. Drevesa ob stavbi zavorovalne skupnosti Triglav so se namreč že tako razbohoti-' la, da je potrebna dobra mera spretnosti, če sejim hočeš izogniti. DOPUSTNIŠKO TUDI V PORODNIŠNICI - Pretekli teden je v ne>-vomeški porodnišnici rodila Marjeta Jaklič iz Ragovske - deklico. GOBJA LETINA - Lepo vreme in nekaj dežja, vse to je pripomoglo, da so dolenj ski gobarji že prišli na svoj račun. Le tega nočejo izdati, kje so gobani doma. „Nekje na Gorjancih pač,“ pravjo. VELIKO MARELIC - V ponedeljek so bile cene na novomeški tržnici takšne: kilogram marelic je veljal 20 do 24 din, jabolk 7 din, hrušk 24 din, prav toliko tudi sliv, za kilogram fižola je bilo treba odšteti 20 din, paprike 30, krompirja 8 in kumaric 18 din. Zapišimo še, da so se poj avile tudi lubenice, za katere je bilo treba odšteti 20 din za kilogram. Ena gospa je rekla, da so si nekateri Novomeščani zato kupili opice, da bi imeli vedno pri roki dokaz o svojem izvoru ... DOLENJSKI LIST «K ^let URESNIČITE V IN TE RESO V DELA VCE V ■ EMONA IN NJENIH TRIDESET LET NOVA VELIKA SOZD - PODPISAN SAMOUPRA VNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV -NAD 8.000 ZAPOSLENIH zlati merkur podeljen emom 1976 Ljubljana, julija — Delovni ljudje ljubljanske Emone, ki prav letos praznuje 30-letnico obstoja, so prejšnji mesec podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela Emona. S tem so naredili pomemben korak k uveljavljanju zakona o združenem delu, kajti v okviru močne SOZD bodo v bodoče še laže krepili in širili svoje dejavnosti: proizvodnjo, trgovino, turizem, gostinstvo, hotelirstvo in inženiring. Na pravkar minulih referendumih, na katerih se je nad 93 leta delovne kolektive SOZD Emona še novi napori, saj morajo sprejeti okoli 14 samoupravnih aktov ter na njihovih osnovah urediti prave dohodkovne odnose, kar pomeni hkrati medsebojno odgovornost in solidarnost. Danes, ko gledamo na prehojeno tridesetletno pot, je delovni kolektiv Emone zares lahko ponosen, saj ima svoje tipalke doma in v tujini na 300 različnih krajih, kar je nedvomno rezultat izpolnjevanja zastavljenih načrtov. Emona se je razvila iz povsem navadne trgovine na debe- njo živinske krme in pekovsko dejavnost. Mesna industrija iz Zaloga daje vsako leto na tržišče več kot 7.000 ton svežega mesta ter okoli 7.000 ton mesnih izdelkov in konzerv. Specializiran obrat mesne industrije v Lokvah na Krasu izdeluje kakovostni kraški pršut, dobro znan tudi onstran jugoslovanske meje. Tovarna močnih krmil v Ljubljani proizvede 55.000 ton krmil na leto in oskrbuje z njimi pretežno živinorejske farme Emone, pa tudi druge Emonine kupce in kooperante. m mmmmm Trgovska hiša Maximarket v Ljubljani odstotkov delavcev odločilo za SOZD, so potrdili uresničevanje interesov za uspešnejše delo in boljše sodelovanje. Hkrati so se za ta korak odločili tudi delovni ljudje Trgovskega podjetja Dolenjke iz Novega mesta, trgovskega in gostinskega podjetja Posavje iz Brežic, Grand hotela Union in Ribarstva-export iz Ljubljane. Nova SOZD Emona povezuje poslej 37 kolektivov — 14 delovnih organizacij in 23 temeljnih organizacij združenega dela — z nad 8.000 zaposlenimi, sodeluje z več kot 100 poslovnimi partnerji doma in v tujini, združuje denar v interni banki ter s samoupravnimi sporazumi uresničuje zadeve skupnega interesa. Na področju samoupravne organiziranosti čakajo do konca lo z 28 zaposlenimi ter prerasla v pravi agroproizvodni in živil-skoprometni kompleks tako slovenskega, kot jugoslovanskega in mednarodnega pomena. V poljedelstvu obdeluje Emona nad 4.500 ha kmetijskih površin, poglavitna dejavnost pa je govedoreja. Letno pridelujejo nad 4 milijone litrov mleka, spita več kot 1.000 glav mlade goveje živine, v prašičerejski farmi v Ihanu pri Domžalah pa vzredi nad 50.000 svetovno znanih be-konov in več tisoč plemenskih svinj. V delovno organizacijo Kmetijska kooperacija je vključenih več kot 1.000 kmetov. Industrijska proizvodnja obsega tri glavne dejavnosti: industrijo mesa in mesnih izdelkov ter konzerv vseh vrst, proizvod- Trgovina na veliko — delovna organizacija Emona Blagovni center v Ljubljani — ima 30.000 kv. metrov sodobnih, mehaniziranih skladišč in 5.000 kv. metrov v drugih krajih, od tega nekaj nad 4.000 kv. metrov hladilnic. Za oskrbo maloprodajne mreže ima sodobno paletnore-galno skladišče, pakirnice za sadje, zelenjavo, mesne izdelke, blago iz prekomorskih dežel in druga živila, pražarno kave in lasten transportni park s 100 tovornjaki. Močno besedo ima tudi zunanja trgovina — Emona Commerce, Ljubljana, ki ima poslovne zveze s 55 državami po vsem svetu in je specializirana za zunanjetrgovinski promet z domačimi živilskimi proizvodi, kavo in južnim sadjem, kot tudi za p Regalno skladišče na Šmartinski cesti v Ljubljani V A' : ;u promet z vsemi vrstami blaga široke potrošnje. Ima generalna zastopstva za 29 tujih firm, številna konsignacijska skladišča in mrežo tehničnih servisov. Močno je angažirana pri povečanju izvoza ter pri sodelovanju z nerazvitimi državami in deželami v razvoju. Ima štiri predstavništva v tujini in goji kavo na lastni plantaži v central noafriškem cesarstvu. Plantaža bo v polni rodnosti 1982. leta dajala okoli 1.000 ton kave na leto. Farma goveje živine Veriga Emoninih hotelov se razteza od enega konca Slovenije do drugega, in sicer od Maribora do Portoroža. Osem E-ho-telov, ki v 90ZD Emone nastopajo kot delovna organizacija „Emona hoteli", ima 4.000 ležišč in nad 10.000 restavracijskih sedežev ter tako predstavlja največje hotelsko združenje v slovenski republiki. Verigo Emona hotelov zaključujejo hoteli Riviera v Portorožu in naj-novejše hotelsko naselje Bernardin, ki se ga je prijelo ime „ho- r|(8*v hiš, supermarketov, in specializiranih m trgovin. Za denarno in siovanje ter združevanj ^ ima SOZD Emona m«' m ko, že več let pa if°$ deiuje tudi hranilIn ^ služba (osebni doh° |^{l poslenih, krediti z kooperante itd.). SodobJ tronsko-računski cej». opravlja storitve za v DO in SOZD kot celoto- DO Inženiring v SOZD Emona projketira in izvaja kompletne inženiringe za vse vrste kmetijskih, živilskoindustrijskih, trgovskih ter gostinskih objektov za investitorje doma in v tujini. Zgradil je več velikih farm za prašičerejo v Jugoslaviji in inozemstvu: v NDR in na Poljskem, v zadnjem času pa posreduje deželam v razvoju — Mali (5 marketov), Nigerija (2 farmi). Za svoje mednarodno poslov-no-tehnično in trgovsko sodelovanje je Emona prejela lani v Teheranu visoko mednarodno priznanje — Zlati Merkur, pri čemer je bil generalni direktor SOZD Emone Franc Nebec v Rimu imenovan za podpredsednika mednarodnega predsedniškega sveta za podelitev Zlatega Merkurja, ki bo letos v Beogradu. Hotel Bernardin v Portorožu telski lepotec ob slovenski obali". Delovni organizaciji „Emona hoteli" in turistična agencija „Globtour", ki posreduje Emo-ninim in drugim hotelom domače in tuje goste (nad 500.000 na leto) in ima svoje poslovalnice v vseh večjih mestih in turističnih središčih Jugoslavije, se vse bolj ravijata z enotno ponudbo, tako kar zadeva kakovost storitev kot cene, gojita enotno politiko in si vse bolj ustvarjata ugled hotelskih hiš, ki so v Sloveniji na najboljšem glasu po solidnosti, gostoljubnosti in odlični postrežbi. Trgovina na drobno — delovne organizacije: Emona Merkur, Ljubljana, Dolenjka, Novo mesto in Posavje, Brežice, so razširjene po vsej Sloveniji, nekaj enot pa je tudi na Hrvaškem. Skupaj predstavljajo okoli 200 trgovinskih lokalov, blagovnih Z vsakokratnim i&ž' Črtom m u ranjem bodo z= . gramom uresnicev®^ terese, krepili 10 dajo, proizvodni > \\ ( hotelirstvo, vlaganja, ki P^?ninO slednjih petih le ( Mjjp v višini > starih dinarjev. zrn<# p tudi nove v Novem mestu, jju m pru, Ilirski Bistf'c' kajti v SOZD , jami niso dali P ^ ti># nič novega ter d-etn'p trebni še novi k (|jif ciali. „nifeZl1 Letošnji P°s ? i0 saJ51; k temu spodbul ’ Cini delovni*1 enakem številu «j0 te za 20 odstotkov jo od predvidene- ŠTIPENDIJE 7m..P0DL-AGI 22- ČLENA SAMOUPRAVNEGA SPORAMA,0 ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV Pnrm Nl »IBNICA RAZPISUJE SKUPNA KOMISIJA pc.,^ISN|K°V SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTI-ribnicaNJU UČENCEV IN študentov V OBČINI ŠTIPENDIJE '* združenih sredstev šolsko leto 1977/78 Za l(at !Pendij'e iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, oseh C^0*10c*e'< na člana družine ne presega zajamčenega §tevane9a d°hodka v SRS (2’162,00 din), pri čemer se upo-Sohoffil pro.s'.'c'^ 'z kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo hodk ■ 'z kmetijstva, 14-kratni faktor katastrskega do-dru,.a' ugotovljeni katastrski dohodek se preračuna na ^rrierja 3 ^*ana ena*co kakor osebni dohodek iz delovnega žpnikV'ru te9a cenzusa imajo pri pridobitvi štipendije iz zdru- sredstev prednost: J kandidati, ki se usmerjajo za poklice: r0|rf„ v združenem delu, ker štipendije iz združenih .^siev ne uciu, i\.ei i<- ....... drovsko J? a° Podeljene prej, dokler ne bodo oddane vse štipendije za določen poklic. kiti natang03 ^°aa 2a ^'Pendijo (obrazec DZS 1,65) mora naslednio ln točno izpolnjena, priložiti pa je potrebno še " Potrdil Urnente: " °Verjen° ° *°!aniu oz- frekventacijsko potrdilo; °z- pQtrH iep's a*' fotokopijo zadnjega šolskega spričevala " 'žy°d Dtn! ^4° °PravUenih izpitih; di alj i2ia ° e ° kadrovski štipendiji oziroma učni nagra-" Potrdili V°'da kadrovske štipendije ne prejemajo; w,mnenje i£_ ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, dar°va** na cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spre ^ njeni prerani zadnji poti. Najlepša hvala župniku za sprem* ^ pevcem iz Koprivnice. Zahvalo smo dolžni tudi zdravni _ ^ strežnemu osebju ginekološkega in kirurškega oddelka iz mesta, ki so ji lajšali bolečine v njenih težkih dneh. Žalujoči: mož Jože, hčerke in drugi sorodniki Mali Kamen, 8. 7. 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje sestre MARIJE FLIS ki smo jo pokopali 5. julija 1977, se najtopleje zahvaljujemvse ^ sorodnikom, prijateljem in sovaščanom. Posebej se za Društvu upokojencev, Zvezi borcev, zastavonošem m pe izkazano pozornost Leopold Krese Straža, Vavta vas, Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra ANA KOVAČIČ iz Železnega pri Dobrniču Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom in znancem za i žalja, podarjene vence in cvetje. Hvala vaščanom za pom > . so- nemu podjetju, dekanu za opravljeni obred ter vsem ste našo drago mamo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Stane in Jože ter hčerka Ani i in drugo sorodstvo ostalim> ZAHVALA i m°ži V 47. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi oče, sin„brat in stric ALBIN DRAGAN iz Studenca pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujcmo vsem sorodnikom, znancem, sekciji za vleko, SGP Pionirju, kolektivu SGP Pionir t jjem ,et učencem 4. b razreda, Vidinim sošolkam in predava .^£1$ vsem drugim za podarjene vence in cvetje, ter vsem , ,e^bo 1,3 sožalja. Posebna hvala sekciji za vleko za tolikšno u vcem & pogrebu, tov. Simončiču za poslovilne besede in P spremstvo, ter župniku za opravljeni obred. . jTjanci' Žalujoči: žena Marija, sinovi Matko, Albin 1» hčerke Vida, Marija in Alenka, oče, sestra Marija Ivan z družinama ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST f N8** IZDAJA: Časopisno založniško mesto - USTANOVITELJ LISia: odciium — Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m Sevnica in Trebnje. -.vUafli8' ** IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upra»J . -d' sednik: Slavko Lubšina. 1 8** UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni m ‘nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega ^ Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik m Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred ggje, valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: jan? jfc. Klinc. _Le0*,Srcj'' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 “^.Tijva v5a (c*; nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din. P"3 49 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolaijev p^jzni ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - ^ 52100-620-107-32000-009-8-9. . 1 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 . 7 strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji stra Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja p1: vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cm jg , 10. 1976. Po mnenju sekretariata za inform3c?. £uje 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne P“* davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v iv uredništva: 6800 talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Nauo*,“£ll Novo mesto. Glavni trg 3, čenih rokpi ' prelom ska pravica, Ljubljana. ^0yejH TEKOČI RAČUN pri podružnici SUK ' 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Nov« ^ 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - MgfoZV mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) z sjavek’ Lju rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopism. ^ psa-a: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni O* —\\ . . ' 'J \ Radio ljubljana t asbi. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 daj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 lQ0,3 on ^P010^ ob L0°’ 8.00, son’ in°An5-00’ 600> 7-00- l^O, h dn 2n 1L00’ 12-00> 17.00, 18.00, od n ne0.? m 24-00- Nočni 101kih). pisat;05o,do 5.0° (razen ob risan glasbeni spored od Kmetijski nasveti - Slavko 14‘ IULIJA: 8.08 f°Potovan? ?a- 9‘05 po^itniSko Počitn-Š?- d0 strani- »ni voKi^1 P°zdravi- 9.40 v°kalm ansambli. 10.15 po čem? 10.40 * »•«r6s?ert'“ PO želji, iiao ^jine. %amo »asj^ melo?ij' ‘ uig. 12.30 Jože a vam Zvoki Kmetijski pripoveduje. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Toneta Janša. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 17. JULIJA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.40 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in 16.00 Zabavna Postojnskem. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 10.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.20 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 20. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki ing. sli združev zemlje. 12.40 Pihalne godbe. 14.50 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. BsfMfS&i S fjMibli. z majhnimi ^ noč „;?° Vrtiljak. 19.35 Nanskta ?£ocl! 19-45 Minute z ^tkov vef« lnsamblom- 20.00 i^ov. 21 nn T™aeih Pesmi “ 240 Lenp „ , , Literarni večer. ' odlJe- 22.20 Minute S*C fe p2,3'05 Literarni pl«nih ritmov' eta popevk in «5®- ' ena 15. JULIJA: 8.08 9.05 Počitniško i'“ raiada strani- S’ kako °!festrov- iO-15 Kdaj, Jetični nanmirF0 čem? 10-40 fe $ * 2* 8°ste * L^lfofV^50 Človek „ stltaio in_„,?2 Naši poslušalci ^ l6.00Pv^?tjaj°- 15.45 Naš Jatami no J? 0r^akih- 23 05 SC ted'T?4 matiip' 8.08 EMc. 9.05 Pionirsld kam' kaico ^dina ?°ie- 10-15 Jetični nSS,® Po čem? 10.40 fe H.03 Sedem* ^ goste “ rfiste odala v na radi" S Po na radiu. ^eYi l4.Vs40^™UleSaV domači vam glasba Lahko noč, otroci! razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 18. JULUA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože S^anring: Vključevanje novih pridelovalcev sladkorne pese v poskusno pridelovanje v letu 1978. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji. 20.00 Poletni kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 19. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Slovenske ljudske v zborovskih priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Debevc: Gozdna proizvodnja v obratu za kooperacijo kmečkih gozdnih posestnikov na GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA Odbor za medsebojna razmerja ponovno objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA - tajnika strokovnega odbora za gostinstvo in turizem Novo mesto pri Medobčinskem odboru GZS za Dolenjsko s sedežem v Novem mestu, Glavni trg 7. Pogoji so: višja izobrazba ekonomske ati pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z dokazili, opisom dosedanjega dela, življenjepisom in potrdilom o nekaznovanosti prek Medobčinskega odbora GZS Novo mesto, kjer bodo prejeli tudi želene informacije. TELEVIZIJSKI SPORED V SPOMIN 19. julija bo tri leta od prerane smrti našega sina in brata JIJRIJA IVANUŠIČA duhovnika žjj Poti d0 S *>re^°*ce v Beli krajini “trgala nitko tvojega plemenitega Mečice. m> 1° obiskujete njegov grob ter prinašate cvet- Neutolažljivi: starši, bratje in sestre ČETRTEK, 14. JULIJA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pustolovci -serijski barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Modri plašček - otroška serija TV Zagreb (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Prijatelji in sosedje - barvna nadaljevanka (Lj) - 20.30 Svet 1900-1939, dokumentarna serija (Lj) - 21.30 Nastopa Jack PameU, barvna oddaja (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) PETEK, 15. JULIJA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.20 Muzej v Chicagu - II. del (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj)- - 18.45 Brigadirski TV studio (za JRT) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 E. Muzii: Izvori Mafije, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Razgledi (Lj) - 21.30 Bogataš in revež - barvna nadaljevanka (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 16. JULIJA: 17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Mozaik (Lj) - 17.45 Velika parada komedije -film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski politični komentar (Lj) -_ oddaja (Lj) - 20.00 Vrtoglavica - barvni zunanjepol 19.55 Proi 111111,1.. 1................immimimmmmmmmmmmmmimmmmmm...muh..iiihiiiiih S ^neca ^°^nilcain se poda oprava ne le priiA«^ x’ Lampak tudi radi dobro o^e kakor ?-^ se barv, ki so raje bolj Vse Lepo in k nf ™ ne žalij° skoraj nikoli dPJi^e Vredno je tudi, da nosijo deklice n, , svetle Ne« Tako ,?rikazek o praznikih in večjih navoščene čeveljce, če ne oblečena krasotica je Pm .^jec nke* marsikatero moško srce. 8tf>k Pon.* 1 *n ^ za#eda v nenavadno tor*11 mrežast^0 strCi vrhu glave: visoki [>je S Peče; krilo kafetove barve ttor^ike* « ■ zelenkaste surke ali wSah’ wr'cnUi hnu1 * blešči zlati obrezek ^.*obeasfi katere zakriva le na pol opek dišečih cvetlic, °bleka6i»n!?j ^ “ na Potu snideta. Kar ''Sin uCasti , l iaiuiva ic ua pui %etetlien draop in š°pek dišečih cvetlic, h. ^ Ohlol. IT1U, če Sft nn nritu cniHptn Kar kip, kakršnega je bil navajen srečevati le na mestnih plesališčih in v gosposkih družbah. Ali se ve, da Dolenjke niso take ne vse, ne tudi zvečine. Popisal sem ob kratkem le tisti tip, ki se nahaja jako pogostoma na Dolenjskem ondi, kjer ženskega spola ni zatrla in zamorila še prevelika teža kmečkega življenja in trpljenja. Tistih, katerih mati narava ni obdarila, si pomagajo mnoge s kupljeno in domačo lepotico. Nekatere se umivajo z vinom, za druge slišim, da si pokladajo ponoči na lice testo. Včasi morajo služiti v ta namen tudi coprnije in vraže. Pege se odpravljajo, če se umije obraz na binkoštno nedeljo z rženo roso. Velike in razne pa so tudi zmožnosti in duševne lastnosti ženskega spola. Veselo, zadovoljno srce bije v prsih dolenjskih deklet. Utrjene resda niso preveč. Ljuje pravijo, da se Dolenjka prehladi še poleti, Gorenjka pa tolče perilo ob boso nogo v najhujši zimi. Ali nesrečo in. notranje bolečine prenašajo brez obupa, brez velikega stokanja in godrnjanja. Delo in trud jih ne strašita, poleti se pehajo in pote po petnajst, včasi po dvajset ur in jih vendar dobra volja ne zapušča. Če je sila, trpe hrabro žejo in lakoto, mraz in vročino. Kdor jim očita lenobo, jih ne pozna. To je res, da Dolenjec ne ume ceniti časa, da deloma ne vstaja tako zgodaj in ne lega tako pozno ko Gorenjec, da skoraj nobenega posla ne začenja in ne dovršuje ob pravem času, da potrati marsikatero zlato urico z nepotrebnimi opravili in veselicami, ali te napake spadajo na celi tukajšnji narod in se ne smejo tedaj pripisovati ženskemu spolu, ki v pridnosti prekosuje vsakega moškega. celovečerni film (Lj) - 22.00 Propagandna oddaja (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) - 23.00 Ilidja 77, festival narodne glasbe (Zg) - 23.30 625 - pregled sporeda (Lj) NEDELJA, 17. JULUA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Gorenjevaški oktet, barvna odd. (Lj) - 9.50 625 — pregled sporeda (Lj) - 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 11.00 Otroci sveta, barvna serija (Lj) -11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -Nedeljsko popoldne - 14.00 London: Atletika za evropski pokal - prenos (EVR - Zg II) - 17.15 Veseli tobogan: Žiri (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 B. Pleša: Prekletnica - drama TV Beograd (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 1^20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Rubežniki — barvna nadaljevanka TV Sarajevo (Lj) -21.10 Propagandna oddaja (Lj) -21.15 Skrivnosti Jadrana -dokumentarna oddaja (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Športni pregled (Sa) PONEDELJEK, 18. JULIJA: 17.59 Obzornik (Lj) - 18.14 Človek in zemlja - serijski barvni film (Lj) - 18.44 Mozaik (Lj) -18.45 Mladi za mlade (Sa) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 K. Klarič: Podnajemnik - barvna drama TV Zagreb (Lj) - 21.10 Propagandna oddaja (Lj) - 21.13 Kulturne diagonale (Lj) - 21.57 TV dnevnik (Lj) TOREK, 19. JULIJA: 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Pika = Nogavička - serijski barvni film (Lj) 1 - 18.44 Mozaik (Lj) - 18.45 Po = sledeh napredka - barvna oddaja S (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 H Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik 1 (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja 1 (Lj) - 20.00 Novele Henryja Jamesa g - barvna nanizanka (Lj) - 20.50 g Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 g Glasbeni magazin (Lj) - 21.55 TV g dnevnik (Lj) e vže°d daleč> izpolnjuje bližina: tako Čeden in nežen obraz in . '■''"'""'"'1'iiiiiniiniiHHiii,milimi,iihiiihmihiiiihhhimiiuhiu,iiihuiiiiihihiiiihih,um,mm,iiiimHiiniHiHHiiimiiiiuiiiiHiniiii SREDA, 20. JULIJA: 18.09 Obzornik (Lj) - 18.24 Spekter (Lj) - 18.54 Mozaik (Lj) - 18.55 R. leoncavallo: Glumači - odlomki iz opere (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Vrt Finzi-Continijevih, barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) -21.33 Včeraj, danes, jutri: Ali smo pred naravnimi katastrofami res nemočni? - barvna odd. (Lj) -22.08 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 21. JULUA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Človek in zemlja - serijski barvni film (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Modri plašček - barvna serija TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Prijatelji in sosedje -barvna nanizanka (Lj) - 20.30 Svet 1900-1939 - dokumentarna serija (Lj) - 21.30 Jazz na ekranu: Kvartet Olli Ahvcnlahti (Lj) -22.00 TV dnevnik (Lj) ŠTIPENDIJE IZ ZDRU2ENIH SREDSTEV V OBČINI ČRNOMELJ Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Črnomelj razpisuje na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in po sklepu seje z dne 28. 6. 1977 proste štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1977/78. Za štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka v SRS (2.162,00 din), pri čemer se upošteva pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, 14-kratni faktor katastrskega dohodka, tako ugotovljeni katastrski dohodek se preračuna na družinskega člana enako kakor osebni dohodek iz delovnega razmerja. PREDNOST PRI DODELITVI ŠTIPENDIJ IZ ZDRU2ENIH SREDSTEV IMAJO: 1. kandidati, ki se usmerjajo za naslednje poklice: POKLICNE ŠOLE: livar kopač premoga strugar obratni elektrikar RTV mehanik elektromehanik ključavničar zidar tesar klepar kmetovalec VIŠJE ŠOLE: strojni inženir elektro inženir varnostni inženir učitelj proizv. tehn. usmeritve učitelj matematike in naravosl. SREDNJE ŠOLE: metalurški tehnik ' elektrotehnik (obe smeri) gradbeni tehnik (obe smeri) geometer strojni tehnik rudarski tehnik kmetijski tehnik (za bodoče kmečke gospodarje) VISOKE ŠOLE: dipl. metalurg dipl. strojni ing. dipl. elektro ing. dipl. gradbeni ing. zdravnik splošne prakse učitelj matematike in naravosl. dipl. pravnik 2. kandidati, ki so kadrovsko vezani (predložijo prepis pogodbe); 3. prosilci z boljšim učnim uspehom; 4. prosilci, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrano šolo ali poklic primernejši: upošteva naj se priporočilo RK za vzgojo in izobraževanje (61-64/76 z dne 24/5—771 o oblikovanju vpisnih pogojev in izvedbi vpisa v prvi razred srednjih šol za šolsko leto 1977/78; 5. otroci iz družin v slabšem socialno-ekonomskem položaju, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, predvsem če izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. POTREBNA DOKUMENTACIJA: 1. IZPOLNJENA PRIJAVA ZA ŠTIPENDIRANJE - obr. 1,65 (potrjeni naj bodo vsi dohodki družine za leto 1976), 2. POTRDILO O ŠTEVILU DRUŽINSKIH ČLANOV, 3. FOTOKOPIJA ALI PREPIS ZADNJEGA ŠOLSKEGA SPRIČEVALA, 4. POTRDILO O VPISU V ŠOLO, 5. MNENJE ORGANIZACIJE ZMS ALI ŠOLE, 6. POTRDILO VSAJ ENE OZD, oz. ODGOVOR, DA JE KANDIDAT PROSIL ZA KADROVSKO ŠTIPENDIJO (razen za splošno gimnazijo). Popolno dokumentacijo za štipendijo iz združenih sredstev vložite do vkljužno 15. avgusta 1977 na naslov: Skupščina občine Črnomelj — kadrovska služba. Nepopolnih prošenj ne bomo obravnavali. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo najprej javiti na razpisane kadrovske štipendije. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele po podelitvi kadrovskih štipendij za izbran poklic. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta MARTINA FRANKA iz Šmaija se zah valujemo vsem sorodnkom, prf ateljem, sosedam in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadrgi poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se lepo zahvalimo duhovnikoma za opravljeni obred m pevcem za zapete žalo-stinke. Žalujoči: žena Pepca, otroci Janez, Marta, Pepca in Mimi z družinami Šmaije, 8. 7.1977 DOLENJSKI LIST OTOČCU — Na otoškem bregu ob Krki bodo od nie^v^f« kega športa Karate 70 članov iz sedmih jugosl°vaJJ?Y^l‘^ggpf-t spoznavali mojstrovine borilnega stila „KYOKUSn^pjif) >o ril nega pasu „četrti dan“ Nizozemec GERRV . i _____________ :___i :____________a,: /12d%t4)> *' Zgodba o rudarju Petindvajsetletni kanižar-ski rudar Janez Šterk (doma je v Veliki Lahinji pri Črnomlju) v najinem pogovoru ni mogel reči, da so bile njegovo otroštvo hude sanje, dasiravno kolarski kruh njegovega očeta ni bil bogve kako sladak. Zagotovo so bile lepši del njegove rane mladosti sončne breze, prostrani holmi in Kolpa. Ko je za nekaj časa (tudi zaradi brez in Kolpe) - sedaj se zaveda, da prekmalu - porinil šolske knjige v najgloblji predal, je razmišljal, kako in kje si bo služil kruh. Odločil se je za jamo v Kanižarici; v začetku bržkone samo zato, ker se je tako trdno zakoreninil v rudniku njegov starejši brat. Ta mu je večkrat povedal, da je delo težko, da pa bi ga po dolgih letih le stežka zamenjal za drugo. Janez, ki si je sprva obetal preveč, je kaj kmalu spoznal, da lepše življenje, če se zanj sam ne potrudiš, ne pride samo od sebe. In zaradi kolarskega kruha je bil kos začetnim težavam. /Ugotovil je, da so rudarji taki ljudje kot tisti na površju. Čez dve leti bo preteklo desetletje, kar je Janez potrkal na vrata kanižarskega rudnika. Spominja se prvih spustov v jamo. Nekoliko s strahom je spremljal škripajoči tek vozila, sedaj pa bi to sicer neubrano pesem kar pogrešal. In potem je prišel lanski marec. Voda je grozila, da bo uničila vse. Janez se je s tovariši zagrizeno spustil v boi. Tolkel se je za rudnik in obenem za svoje skrite želje, povezane z njihovo jamo. Prvo bitko je dobila voda. Žalostno je odšel v Velenje in čas, ki ga je preživel z velenjskimi knapi, je razbil marsikaj, kar je bilo do tistih dob zanj popolno. Videl je precej boljšo rudarsko opremo, spoznal lepe možnosti študija ob delu, in po šestih dolgih mesecih dela v Velenju se je vrnil v Belo krajino. Njegovo delo - nekateri pravijo, da z njim celo pretirava - je rodilo prve sadove. Tovariši so ga pričeli ceniti kot dobrega in marljivega rudarja. Pridobil si je ime in že sedaj misli na drugi načrt. Omogočilo mu ga bo podjetje, njegovi sodelavci. Šel bo na tečaj za kopače, in inž■ figan pravi, da kasneje tudi v rudarsko nadzorno šolo. Zakaj Janez Šterk, sedaj rudar tudi po srcu, se je v težkih marčevskih dneh izkazal Pa ne morebiti samo zavoljo tega, ker je v trenutku, ko je voda vdrla v njihove rove, zapustil prijetno zabavo, tovariše in se spustil v temno jamo, kjer je grozila podtalnica, tudi zato, ker se je takrat odločil, da ne bo zapustil rova. JANEZPEZELJ Spomenik upornim junakom Kipar samouk Joža Volarič iz Kokrice naredil spomenik, ki bo postavljen v Mokronogu v čast Gubčeve brigade FiUJATEUSKA TEKMA — Nogomet je tudi v Keniji igra številka ena. S. profesionalci imajo podobne težave kot ml ,,Zvezde“ odtajajo v ZDA, Iger nogomet šele odkrivajo. (Foto: Železnic) Okrog 100 kilogramov betonskega železa s premerom od 6 do 12 milimetrov, 30 kilogramov varilne žice in 150 kilogramov pločevine, debele 2 milimetra, in še nekaj drugega materiala je porabil kipar samouk Joža Volarič iz Kokrice za 370 centimetrov visoki spomenik kmečkim uporom in voditelju Matiji Gubcu, ki bo postavljen v Mokronogu v počastitev Gubčeve brigade. Mogočni spomenik je kiparjeva največja stvaritev doslej. ,.Spomenik kmečkim uporom, ki jih simbolizira Matija Gubec, skriva v sebi veliko realnost in simbolike", pojasnjuje kipar, rojen v Banovi Ja-rugi pri Kutini, ki je moral kmalu zapustiti rojstni kraj in se preseliti v Prekmurje. Že kot otrok je kazal veliko nagnjenost do umetnosti, saj je skirivaj, da ga ne bi kdo opazil, oblikoval lesene vojake. Izučil se je za strojnega ključavničarja in opravil mojstrski izpit. Delal je in se zraven še strokovno izpopolnjeval. Ob delu je končal prvo stopnjo strojne fakultete in drugo stopnjo industrijske pedagogike. Leta 1965 seje preselil v Kranj in začel v šolskem centru Iskra in na gimnaziji poučevati strokovne predmete. ..Spomenik Gubcu in kmečkim uporom ima v podnožju 6 rok, ki simbolizirajo šest republik. Roke so zvezane z verigo. Vendar iz njih že plamtijo ognjeni zublji upora, iz njih pa vstaja Gubec. Njegove roke so strgale okove in še trdneje stisnile vile ter pozvale na boj.. DVA MRTVA 5. julja zvečer je prometna nesreča na magistrali med Mačkovcem in Karteljevim terjala življeije 22-letnega Žejjka Jakuša iz Zagreba, 29-letnega Darivcja Kundiha iz Zagreba in hudo poškodbo 25-letnega Rajka Popoviča, prav tako iz Zagreba. Tovornjak s prikolico iz Banja Luke je vozil proti Ljubljani in prehiteval drugo enako vozilo, ravno takrat paje z „žabo“ pripeljal naproti Zagrebčan Jakuš. Taje silovito trčil v prikolico, posledica paje bila smrt voznika osebnega avta in sopotnika, medtem ko so drijgega sopotnika odpeljali v novomeško bolnišnico in nato na jjub^ansko kliniko. Spomenik upornikom bo s podstavkom iz žive skale vred visok 5 metrov. Joža Volarič, rojen leta 1932, se je že predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, bodisi na Gorenjskem ali v drugih slovenskih in jugoslovanskih krajih. Čeprav rad tudi slika, mu je kiparstvo največji konjiček. Tudi žena Zlata rada prime za čopič. Sicer pa Joža Volarič želi, da bi se kdaj lahko predstavil tudi na samostojni razstavi v Kranju. Po Sloveniji namreč stoje že številni njegovi izdelki. To je zanj, ki mora skrajno umno usklajevati obveznosti v šoli s svojimi umetniškimi nagnjenji, veliko priznanje ... (Po „Glasu“) Odločili so kilogrami Mladinci iz Dolge vasi pri Kočevju so v nedeljo, 3. julija, poskrbeli za največji nogometni spektakel v kočevskem okolišu. Brcala so namreč dekleta, debela in suha, zato nič čudnega, če je igrišče „Pri brunarici** tisti dan privabilo nad 2.000 ljudi. Ukaželjne igralke so poleg nogometa prikazale še vrsto baletnih, drsalnih in drugih točk, pa tudi borbenosti ni manjkalo, saj so morali zdravstveni delavci kar dve „vročekrvnici“ odnesti z igrišča. Vroče paje bilo tudi med gledalci. Pa poglejmo še rezultat: zmagale so vitke s 3:1. Nič čudnega, saj je skupna teža zmagovalne ekipe (7 igralk in 2 rezervi) znašala natanko 532 kg, medtem ko je za njihove nasprotnice jeziček na tehtnici pokazal številko 711 kg. Z IZLETOM NA NOGOMETNI TURNIR Slovenski atletski klub iz Celovca %o 23. in 24. julija pripravil drugi -mednarodni turnir v nogpmetu. V Celovcu bodo nastopila nogometna mcrStva Olimpije, Maribora, Avstrije (Celovec) iz druge zvezne avstrijske Mge, St. Veita (II. zvezna liga) in ekipa slovenskega atletskega kluba, ki ipav trcgikoro3ci ligi. PRVO GASILO PGD HMELJČIČ 22. junija je med popoldansko nevihto strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Zupančiča v Dolenji vari pri Mimi peči. Da ni prišlo do še večje škode, gre zahvala predvsem gasilcem PGD Hmeljčič, ki so prvi (vifii na požarno mesto. Za njim so prifii Mirnopečani in nato poklicni ^asflci iz Novega mesta. S tem dopolnjujemo vest »Strela udarila na dveh koncih**, objavljeno na tej strani 36. junija. Log: Kenija - neodločeno Mednarodna nogometna tekma na vasi — Gostje Kenijci Prizadevna osnovna organizacija ZSMS Log pri Boštanju je že poldrugo leto neumorni priredite!) srečati v malem nogometu. Toliko gledalcev, kot jih je bilo zadnjo nedeljo, že dolgo ni bilo. Ob napovedani uri sta si na sredini travnika segli v roke obe šesterici. Kenijski študentje, trenutno so na praksi v treh konfekcijskih tovarnah - Jutranjki, Labodu in Lisci za novo tovarno YUKEN, so imeli več navijačev. Tekma j e potekala vseskozi v prijateljskem vzdušju. Domačini so pritisnili na vrata gostov na samem začetku. Kenijci so si pustili dati tri gole. Zatem seje že pred iztekom prvega polčasa začel pteobrat. Ob- činstvo je videlo še mnogo golov. Srečaj e je bilo v negotovosti do zadnjega sodnikovega žvižga, ko j e obveljal rezultat tekme 5 : 5. Priznati je treba, da so se izkušeni Ločani precej upehali, saj so bile majice mokre od potu in tudi od kot oglje črnih Kenijcev tekel pot. Kapetan Kenijskega moštva Cor-nell Adero, svcje čase je bil igralec Mombasa Polytechic Team, zatem pa vrhunskega kenijskega moštva Dobie Football Club, je bil, kot tovariši, navdušen nad tekmo. Kenjci (devet po številu) so šele na polovici bivanja v Sevnici, zato je bilo ob rokovanju z ..nasprotnikom** ob koncu srečala slišati iz rjihovih ust: „Še enkrat!** • A. 2. Udarec v glavo V postajni čakalnici je ropar napadel dremajočo žensko Nič hudega sluteč, je 7. julija zvečer 40-letna Jožica Bo-sina iz Globokega pri Brežicah čakala na vlak v čakalnici železniške postaje v Črnomlju in do živela enega naj razburljivejših dni'v svojem življenju. Utrujena Jožica je zadremala, medtem pa je prišel mlajši moški, jo udaril po glavi s sponko za pritrjevanje železniških tirov in jo skušal oropati. Bosinova pa denarja ni imela. Ker so bili blizu miličniki in je napadena takoj poklicala pomoč, je bil ropar čez deset minut že prijet. Ugotovili so, da gre za starega znanca Cveta Kmeta iz Vavte vasi. Nekaj dni pred tem dogodkom je prišel iz zapora. Kmetje razen tega dan poprej zagrešil še eno kaznivo dejanje. Utemeljeno ga sumijo, da je bil on tisti, ki je razbil steklo na skladišču zadružne trgovine v Gradcu. Takrat se je izgubil v noč, drugi večer paje napadel Bosinovo. Cveto Kmet bo pod ključem počakal novo razpravo, Bisinovo pa so zaradi poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico. bgubljei deček V soboto, 9. poldan, se je naj Jože Zagorc iz Oreho Kostanjevico, ko so z d čimi v gozdu nad vaj P pravlj ali drva. de- so skupaj s sovaščan ^ lavci kostanj eviške mj ^ so takoj prišli na pom > čeli iskati do P?31* $ nih ur. Preiskali so ves a Goijancev pod Opa ^ ro, vendar brez uspe • ^ zgodaj nasledi?ega . nadaljevali organizirano s ego, kateri seje pnju^! S uprava javne vaI^°s ^j vega mesta ter šen^emg. miličniki, to pot v na P smeri. UtrujenefaHpniča s° popraskanega ml a ^ J zagledali šele ob IV. j. Mokrem po^u, ven i P z motnjami v vedenj’ d, del povedati, tog se »H n, zgodilo. Dečka S° Lni ' ga raziskali, ven1d naitfj*S odklonili. Pong^ vedal, da je še vedno >, zajca komur koli v znanstvene name • i" f med drugimi, živali običajno t vse, ki pridejo na y kami. ŠOLA „KYOKUSHIKAI“ NA taborili in vadili veščine japonskega športa Karate 70 preveijali že osvojeno znanje in spoznavali mojstrovine bor priznani strokovnjak, nosilec borilnega pasu „četrti dan** Nizozemec pripravi in osvojitvi novih veščin bodo tekmovanja med klubi in posameznici. (Foto-