PoStnina platana v gotovini Posamezna tevilka 6 din DELAVSKA ENOTNOST LETNIK XI. — št. 52 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 19. decembra 1952 OB ENAJSTI OBLETNICI NAŠE LJUDSKE VOJSKE Delavske pravice In postave branimo Rdeči prapori vihrajo nad našo delavsko domovino — vihrajo v pozdrav, v uporu rojeni, ljudski vojski! Pred enajstimi leti je bilo. V začetku strupeno mrzle zime je v zasneženi bosanski vasici Rudo zavihral nad prvo partizansko brigado rdeč prapor. Našo deželo so si tedaj lastili tujci. Kot stekli voleje so besneli po njej: od domači] so ostajale po njihovi sledi le premrzle, zasnežene očrnele zidine, od solza izpite oči otrok, v črno zavite Stariče in — v vseh poštenih ljudeh upor, sla po življenju, po delavski pravici, ki je v živih srcih ni bilo več moči streti niti omajati. Le prazne duše, dobičkarji in mešetarji, so se pridružile tujcem: začeli so jo po volčje tuliti in s tujci vred klati lasten delavski rod. Tako je bilo pred enajstimi leti. Upor se je vse bolj širil. V upornemu ljudstvu je tedaj dozorelo veliko in pomembno spoznanje: sile je treba vali priznati se tvoje sinove. Nekje po svetu so že računali s teboj kot drobižem za razračunavanje vojnih računov. Toda, tvoja podoba ni bila še nikdar tako sveto ohranjena, kot v teh časih v srcih delavskega rodu. Še nikdar se ni za te bojeval tako srčno iskren osvobodilni boj, kot tokrat. Vojni strategi, ki vrednotijo vojaške moči samo po številu mož in tonah jekla, ne pa tudi po srcih, ki utripljejo v vojski, še do sedaj niso prišli povsod do sape od začudenja, ki ga je med njimi povzročil naš osvobodilni I boj: v neusmiljeno razkosani deželi, ki ji je vladala najbolj surova in brezobzirna krvava zakonodaja zavojevalcev’, kar jih pozna človeštvo, je zrasla iz nepreskrbljenih upornikov, mestoma dobesedno bosih, sestradanih in nebogljeno slabo oboroženih, taka vojaška sila, ki se je uspešno zoperstavila sodobno najboljše opremljenemu in izurjenemu osvajalcu in osvobodila last- nja, boj za prihodnost. Tem svetlejša pa je podoba danes, ko smo si jo do-bojevali, ko živimo in dihamo v domovini, ki je vsa naša in ko postaja tisoče iskrenih želja in teženj po delavski domovini naše življenje. Zato je naša prva misel, sedaj ko vihrajo prapori v pozdrav ljudski vojski, posvečena tebi, naša delavska domovina. Kakor so te vroče želela delavska srca in kakor so se ognjevito za te bojevali partizani, tako si bila od oblastnikov po svetu nezaželena. »Zakaj proletarske brigade«, so strogo karajoče spraševali pred enajstimi leti sovjetski birokrati? »Zakaj ljudska vojska, ostanite samo diverzanti — saj vas bomo mi osvobodili«? Sovjetski oblastniki so slutili, da je ljudska vojska pot do delavske domovine. Da bi mi krenili po tej poti — tega niso želeli. In ker smo krenili po njej — so se nad nami zelo razhudili. Z zapadnimi oblastniki so si tako lepo razdelili našo TO ŠTEVILKO »DELAVSKE ENOTNOSTI« .TE KOLEKTIV »LJUDSKE PRAVICE« brezplačno natiskal v počastitev desete obletnice našega lista Delavski svet tiskarne »Ljudske pravice« je na enem izmed svojih zasedanj sklenil, da v počastitev desete obletnice »Delavske enotnosti« brezplačno stiska celotno naklado ene številke našega lista in da poleg tega prispeva v »Tiskovni sklad Delavske enotnosti« še sto tisoč dinarjev. Vodstvo delavskega časopisnega podjetja »Delavske enotnosti« se v imenu vseh čitateljev, sodelavcev in prijateljev »Delavske enotnosti« in vseh ki pomagajo k uspehu tega našega delavskega lista kolektivu »Ljudske pravice« iskreno zahvaljuje in sporoča slovenski javnosti, da je delovni kolektiv »Ljudske pravice« brezplačno natisnil to, 52. številko »Delavske enotnosti«, ki je posvečena obletnici ustanovitve naše ljudske vojske. združevati. To spoznanje je rodilo misel, da je treba majhne partizanske skupinice, katerih je kar mrgolelo, pričeti združevati v prave vojaške enote nove ljudske vojske upornega ljudstva. Zakaj to: Upornemu ljudstvu je bila potrebna sila, ki ga bo sposobna zaščititi ne samo od danes na jutri in mu rešiti le gola življenja, ampak ki bo sposobna utreti delavski pravici svobodno pot. To misel so nosili v srcih partizani, ki so pred enajstimi leti prišli iz vseh predelov naše domovine v Rudno, s to mislijo so razvili rdeči prapor nad novo ustanovljeno proletarsko brigado — s to mislijo je bila torej spočeta naša ljudska vojska, ki je kmalu potem tudi postala resen vojaški činitelj na-, prednega človeštva v boju proti fašizmu. Kako enostavna in preprosta je ta zgodovinska resnica — toda istočasno s toliko krvjo plačana in delavskemu rodu tako dragocena! Njej v počastitev in vsem, ki so jo v našo zgodovino vklesali s svojo krvjo, razvijemo delavci vsako leto rdeče prapore. Tudi letos jih razvijamo: Kam hite naše misli ob teh svečanih trenutkih? Prva naša misel je posvečena tebi, naša delavska domovina Prva naša misel je posvečena tebi, naša delavska domovina. V boju za te so delavci zapustili svoje delo, svoje domove, svoje drage in pograbili za puške, tedaj, ko je bilo najhuje: ko so te tujci neusmiljeno razkosali, ko so kupčevali s teboj, ko so prinesli tujci v deželo krvave postave. Izginila si bilo iz uradnih zemljepisnih kart. Utonila si v mejah osvajalnih mejašev. Nekdanji gospoda/ji so se celo sramo- >GLAS RADA« POZDRAVLJA »DELAVSKO ENOTNOST« Stiskamo vam tovariško roko Toplo, tovariško vam čestitamo k desetletnici izhajanja vašega lista. Želimo vam, da bi še vnaprej na straneh »Delavske enotnosti« širili misli Zveze komunistov med delavske vrste v Sloveniji. Krepko vam, slovenski tovariši, stiskamo tovariško roko in kličemo: »Naj živi delavski razred Jugoslavije, prvoboritelj v graditvi naše socialistične domovine. Uredništvo »Glasa rada« M. Detoni: RUŠENJE PROGE no deželo ter v veliki meri prispevala k splošnim naporom človeštva, pri uničenju fašističnih vojnih strojev. Kako je bilo to mogoče? Kdor bo štel samo može in tone jekla — ta ne bo tega nikdar razumel. Kdor pa zna delavcem, na zunaj še včasih okornim in robatim, iskreno prisluhniti, — ta bo spoznal, da je v njih srcih tako svetla podoba delavske domovine, kot je sicer nihče ne nosi v svojem srcu. To pa odtehta cele divizije in tisoče ton jekla. Kdor nosi to podobo tako iskreno v svojem srcu, kot naš delavski rod, tega v boju za domovino ne ustavi ne surovo prelita kri, ne požgani dom, ne mraz, ne zima. Prav nič. Svetla je bila ta podoba delavske domovine v delavskih srcih tedaj — ko je bila ta podoba šele iskrena slut- deželo — pa je vse padlo v vodo. Radi bi nas »osvobodili« — pa smo se sami — in ni bilo nič. Pozvali so nas na upor — proti onim, ki so nas obvarovali pred trpko »sovjetsko osvoboditvijo« — pa tudi iz tega ni bilo nič. Kdo bi jim potem zameril, če se jeze? To je edino kar jim je od pohlepnih računov z našo domovino še ostalo. Toda, kot nikjer, tudi v svoji nebogljeni jezi, ne poznajo meja. V njih imamo mejaše, ki se v ničemur ne razlikujejo od Milerjevih krvolokov. In zato moramo tem bolj bedeti nad teboj, naša delavska domovina. Težko je izmotati se iz podedovane revščine — to mi vsi občutimo. Vsega nam še primanjkuje. Nekaj pa imamo: zavest, da je ta domovina naša in da bo taka kot si jo bomo zmogli in znali urediti in tako bogata, kot bomo mi na- pravili plodov. In to je najlepša zavest. Če bi izgubili to domovino — bi izgubili vse. Ruski birokrati nam bi jo radi vzeli. Toda mi je ne damo. Ali je potem kaj čudnega, da smo takrat, ko nam je celo kruha primanjkovalo, delali puške, da sedaj, ko nam še marsičesa manjka, delamo orožje. Nekateri »višji politiki« temu pravijo »slabo gospodarjenje«, drugi »militarizem« — mi pa življenjsko spoznanje. Kaj ni slovenska mati dala zadnjih zalogajev iz svojih kašč, ko so ji prišli v goste partizani? Kaj ni šla zadnja kamižola iz naše delavske hiše za gošarje? Kdo se potem čudi, zakaj gre sedaj dobršen del naših plodov za našo vojsko? Delavski rod gotovo ne, in oni, ki so slovensko grudo kot partizani počez in povprek po sto in stokrat prehodili, tudi ne. Zakaj, mi vemo, čim močnejše bo oborožen ta rod, ki mu je naša domovina dobesedno zrasla iz srca, tem mirnejše bomo lahko oblikovali nje delavsko podobo v teh sicer razburkanih in negotovih časih. Druga naša misel je posvečena tebi, naš mladi delavski rod Druga naša misel je posvečena tebi, naš mladi delavski rod. V tvojih mladih srcih naj se razplamti taka ljubezen do naše delavske domovine, ki bo vredna rodu, iz katerega si izšel. Ko sedaj vihrajo rdeči prapori naši ljudski vojski v pozdrav se spomni, naš mladi rod, da so tvoji očetje in matere, prav v misli in skrbi za te pustili vse in dobesedno trgali orožje zavojevalcem iz rok, da so lahko bojevali z njim boj za našo domovino. Ta boj je bil plačan z dragoceno delavsko krvjo. Vse, kar imamo, je sezidano na krvi tvojih očetov in mater, vse, kar si Oton Zupančič: Osvoboditeljem ! Slišali smo, da na iskrem belcu jaha, da konja in jezdeca jadrna nese perot, in kadar nasprotnik se najbolj z zmagami baha, zahteva skoz vrste njegove svobodno pot. — Deželo svoji si Nemci in Talijani, razudijo zemljo kakor pobitega vola; on stoji na Možaklji, in z njim njegovi zbrani, ni puške ga strah ne prekletega v Begunjah kola. Gori odpro mu svoje zelene hrame, on brani pred tujcem njih hoj šumečo rast, zaseka prehode, preplavi premogove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last. O brezupno dolgo deževje v jesenski žalostni čas! In v mesečini po snegu begotni sledovi! Lisičji lajež in škripajoči mraz, da pod srhko osrečeno dlako treso se volkovi! O naši sinovi in bratje in očetje! »Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bos!« kanalja kriči. On izpelje jih v mladoletje, njegova vera vsem zoprnostim je kos. Zavzame otoke, primorje, Trst in Gorico, čvrsto mejnike stare v tla zagozdi, v Ljubljano prinese na zlati vagi pravico, zasopel še, nespočit na sever odhiti. Razločene brate v eni meji strne, svobodo zavrženo vnovič ustoliči, pred nami preprogo bodočnosti razgrne: planine si jo, razgibani v soncu rajajo griči, med radostno delo ubrano se petje oglaša, iz podrtin domovi rasto med gostimi vrti, plavži buče, živine tare se paša, pšenica kozolce šibi, kot mački so grozdi na trti. — Glave so se dvignile, jasno je sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na stežaj odpirajo se zatohle temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan. — Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih, čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica in s tiho solzd orosi spomin vseh njih, [pomladanja, ki duša pod tiho rušo v svobddo jim sanja. , želimo, bomo imeli le, če si bomo s svojim delom zgradili in če bomo znali to, kar imamo, naših delavskih prednikov, dostojno ubraniti pred nasilnimi zavojevalci. Kdor ti, naš mladi delavski zarod, drugače govori, pa naj govori še tako sladko in pretkano, da bi ti rad vzel dediščino, ki so jo tvoji delavski predniki tako težko priborili, ta bi ti rad v tvojem mladem srcu zamoril dragoceno vrednoto: ljubezen do naše delavske domovine. Nikdar ne pozabi tele modrosti: delavskemu radu lahko koristi sajjlp delavska domovina, domovina, ki ji upravljajo delavci. Vsaka druga domovina je zgrajena na suženjstvu delavstva. Mi imamo svojo delavsko domovino in za nje bodočnost naj utripljejo vsa naša srca. Tretja naša misel je posvečena vsem nam, ljudski vojski Tretja naša misel je posvečena naši ljudski vojski — to je vsem nam, ki na tak ali drugačen način krepimo obrambno silo naše domovine. Na dveh granitnih temeljih temelji naša obrambna moč: na spoznanju, da je to. kar branimo naše, delavsko, tisto, zn kar se je delavski rod bojeval in na materialni krepitvi našega gospodarstva. Se so nam dobro v spominu graje ki so nam jih radodarno pošiljali ruski birokratje, češ, da delamo napak, ker gradimo težko industrijo. Istočasno' s temi grajami pa so nas učili svoje roparske modrosti:: prijateljstvo za prijateljstvo, za blago pa denar, in so nam za prepleskane zastarele topove in tanke odvzemali dragoceno rudo in plodove naših rok. Toda njihove graje se nas niso prijele in danes že imamo svojo sodobno vojno industrijo. Kar smo nekdaj drago plačevali za slabo orožje, to sedaj porabimo sami, ker si sami izdelujemo dobro orožje. Orožje pa nam. je potrebno. Zakaj bi z golimi delavskimi grudmi zapirali zavojevalcem pot v našo deželo, če lahko pred te dragocene, zveste grudi zastavimo jeklo? Ni škoda nobenih naporov za to da zaščitimo te grudi. Kdor misli drugače, mu je malo mar za te naše delavske grudi. Nekateri so nas grajali, ker smo vzeli orožje od zapadnih dežel, češ, postajate »imperialistični agentje«. Kako' poceni je taka modrost. Orožju dajejo vrednost ljudje, ki ga uporabljajo, ne pa želje onih, ki to orožje izdelujejo. S kakšnim orožjem so jih dobili fašistični zavojevalci v naši deželi po glavi? Z njihovim. Ker so tako hoteli partizani, ki so se do tega orožja dokopali Naj nosi orožje tako ali drugačno »znamko«, pri nas bo vedno naperjeno proti tistemu, ki bi hotel drezati v našo delavsko domovino. In to je važno. Zakaj potem ne bi vzeli orožja od vsakogar, Ici nam ga je pripravljen dati samo zato, ker mu gre v račun, da je naša domovina neodvisna in da je sposobna braniti svojo svobodo? Ko vihrajo naši ljudski vojski v pozdrav rdeči prapori, je oživel v naših srcih spomin na največji shod, kar jih pozna zgodovina slovenskega ljudstva — na shod ob deseti obletnici slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Tam se je zbrala naša ljudska vojska, ki ji vihrajo tudi danes zastave v pozdrav! Tej vojski — po tovarnah, delavnicah, uradih, ustanovah, na poljih in po vojašnicah ob letošnjem prazniku — iskren delavski pozdrav. Roman Albreht BESEDA BRALCEV Odgovor tovarišem iz Gradisa v StrnišČu ® pravicah delavcev oziroma uslužbencev ki so brez svoje krivde začasno izven delovnega razmerja V »Delavski enotnosti< štev. 51 z dne 12. decembra L 1. na strani 7 pod naslovom > Delavcu naj se prizna vsaj nepretrgana zaposlitev« čitarn, da je delovni kolektiv Gradisa. IMM v Strnišču razpravljal o odpustu 200 sezonskih delavcev. Ko so sindikalni odborniki razpravljali o tem odpustu, so mod drugim ugotovili: Mnogi delavci bi radi šli domov na brezplačni dopust, vendar s tem izgubijo pravico na otroško doklado, pa tudi zaposlitev prekinejo. Predlagajo, tiu bi se to uredilo tako, da bi šli dela\ ci čez zimo lahko domov, prizna pa naj se jim neprekinjen čas v podjetju in da bodo dobili takoj pravico do prejemanja otroških dodatkov, ko se bodo vrnili. S tem v zvezi bi rad povedal nekaj besed. Brezplačnega dopusta zaradi pomanjkanja dela naša delovna zakonodaja ne pozna. V'smislu čl. 3 uredbe o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju (Ur. list FLRJ štev. J6/52), je dolžno vsako podjetje (ustanova), ki odpušča delavce ali uslužbence, do tretjega v mesecu sporočili pristojni posredovalnici za delo, da. je s tem dnem od povedana služba tem in tem delavcem oziroma uslužbencem, pri čemer je dolžno navesti tudi vzroke odpovedi. To predpisuje tudi točka 5 k členu 3 splošnega navodila k uredbi o oskrbnini itd (Ur. list FLRJ štev. 21/52). Pri vročitvi odpovedi je uslužbenec, ki vroči odpoved dolžan v smislu toč. 9 k čl. 4 omenjenega navodila, delavca (uslužbenca) opozoriti na pravice, ki mu gredo za čas, ko no bo v delovnem razmerju in na roke, ki se jih mora držati, če hoče uveljaviti te pravice. Kakšno pravice gredo delavcu ali uslužbencu, ki mu jo brez lastne krivde prenehalo delovno razmerje? Čl. 1. uredbe o oskrbnini določa: Delavcem in uslužbencem, ki brez svoje krivdo niso začasno v delovnem razmerju zato, ker iz upravičenih razlodov ne morejo dobiti takoj drugega dela, zagotovi država pravico do oskrbnine in druge pravice ob pogojih, ki jih določa ta uredba. Ti pogoji so: za uveljavljenje oskrbnine: a) da ima pravico do oskrbnine, mora imeti najmanj dve. leti nepretrgano službe ali pet let s presledki po 15. maju 1945 (čl. 4 uredbe); b) da nima premoženja in drugih virov dohodkov, ki presegajo 2000 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva (čl. 9 uredbe); c) da se po preteku odpovednega roka redno javljalo pristojni posredovalnici za delo (toč. 2, čl. 4 uredbe); d) da se v roku 3 dni oziroma najdalj© v roku 30 dni po preteku odpovedi priglasi pri pristojni posredovalnici za delo (toč. 9 navodil in toč. 9 polnila k splošnemu navodilu Ur. list FLRJ štev. 42/52); e) da predloži potrebne dokazne dokumente pristojni posredovalnici za delo, s katerimi uveljavlja oskrbnino (čl. 7 uredbe in toč. 16 navodil); f) kdor ima pravico do oskrbnine, ima tudi zravico d_o otroških doklad (čl. 6 uredbe); g) polog naštetih ima še vse ostale pravica, ki izvirajo iz naslova delovnega razmerja, zlasti glede pravic iz socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva. Kdor nima pogojev za oskrbnino, pa ima iz naslova uredbo o oskrbnini tele pravice: a) da uživa v času, ko je izven delovnega razmerja, pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o socialnem zavarovanju pod pogojem, da je bil najmanj eno leto nepretrgoma v delovnem razmerju oziroma najmanj dve leti s presledki po 15. maju 1945 (čl. 11 uredbe); b) da se mu doba, ki jo delavec oziroma uslužbenec prebije izven delovnega razmerja, šteje v delovno dobo, če se redno prijavlja pristojni posredovalnici za delo (čl. 12 uredbe). Iz navedenega izhaja, da je vprašanje i priznanja delovne dobe in pravice do otro- Dcteisliega unravllania ne borne Krcoill s kaznovanjem Nad sindikalnim odbornikom se znašajo, ker je grajal birokratske pojave Krajevni odbor sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani je poslal Republiškemu odboru sindikata " gradbenih delavcev Slovenije dopis, s katerim podpira pritožbo Franca Ivanca, uslužbenca Zavoda za raziskovanje materiala in konstrukcij LRS, ki se je pritožil rednemu sodišču v Ljubljani zaradi tega, ker bi se moral vseliti v neprimerno stanovanje. Odborniki krajevnega odbora pravijo, da je takšno ravnanje s tovarišem Ivancem, kakor ga doživlja od gradbenega industrijskega podjetja Slovenije, krivično. — Poglejmo, za kaj gre! Franc Ivan je bil zaposlen pri Gradisu od leta 1946 do maja 1952 kot strojnik in ključavničar. Delal je na raznih gradbiščih Slovenije. Veliko prostega časa pa je porabil za delo v sindikatu. Je dolgoletni sindikalni odbornik. V letu 1951 do 1952 je bil član Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Prav v tem času pa je prišel tudi do nesporazuma z nekaterimi vodilnimi uslužbenci Gradisa. Stremel je za krepitvijo delavskega upravljanja, se večkrat oglašal na zasedanjih delavskega sveta in pobijal birokratske metode, ki so se ukoreninile v vodstvu Gradisa. Zaradi tega je prišel tudi do nesporazuma z nekaterimi vodilnimi uslužbenci. Rečeno mu je bilo, da je bolje, če si poišče službo drugod. Maja 1952 je res službo odpovedal in se zaposlil pri Zavodu za raziskovanje materiala in konstrukcij LR Slovenije. Nekaterim pri Gradisu pa najbrž še ni bilo dovolj, da je Franc Ivanc zapustil službo, marveč so ga hoteli izriniti še iz stanovanja. Komaj mesec dni je minulo, ko je zapustil službo in že mu je tudi Gradis odpovedal stanovanje v svoji stavbi. Na predlog direkcije Gradisa mu je stanovanjski urad mesta Ljubljane izdal odločbo, da izprazni svoje dosedanje stanovanje in se preseli z družino v drugo, kjer so prostori temni in nezdravi. Tovariš Ivan se je zaradi tega pritožil, krajevni odbor gradbenih delavcev Ljubljane pa njegovo pritožbo podpira. V postopku je tudi prenos stavbe bivšega Sveta za gradnje LRS pod upravno operativno vodstvo Zavoda za raziskovanje materiala in konstrukcij. Zato krajevni odbor predlaga, da bi bilo najbolje, da se s preselitvijo tovariša Ivanca počaka toliko časa, dokler ne bo rešen prenos stavbe. Toda, ali podjetje Gradis res ravna tako z vsakim delavcem in uslužbencem, ki si poišče službo drugje? Najbrž ne. V stanovanjski hiši Gradisa še namreč nemoteno stanuje tovariš M. s svojo družino, čeprav je ta zaposlen v Litostroju. Tovarišu M. je bilo rečeno, da lahko ostane v stanovanju vse dotlej, dokler ne bo Litostroj dogradil svoja stanovanja. Podjetje Gradis in stanovanjski urad Ljubljana pa sta družini Razpotnik, od katerih ni nobeden več v službi pri Gradisu, ob preselitvi preskrbela udobno stanovanje. Krajevni odbor podpira pritožbo tovariša Ivanca s temile besedami: primer, da hočejo tovariša Ivanca pregnati iz stanovanja in mu dati v zamenjavo slabše, je očitno zato, ker ni v najboljših odnosih z vodstvom Gradisa. Stanovanjski urad mesta Ljublja- PREKUC SINDIKALNIH KNJIŽIC Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne: Stefan Bokan, štev. sind. knjižice 89559. Marija Bokan, štev. sind. knjižice 89558; Drago Bulič, štev. sind. knjižice 63455! Jože Komat, štev. sind. knjižice 103810. ne je nasedel zahtevi Gradisa, ker bi sicer to sporno vprašanje rešil tako, kakor je že predlagala komisija krajevnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljane. Nasilno preseljevanje tovariša Ivanca ne pomeni samo, da s tem delajo težave in krivice njegovi družini in njemu samemu, marveč s podpiranjem takšnega dejanja podpirajo voljo posameznikov in dušijo dobronamerno grajo. Dore ških doklad pri ponovni zaposlitvi dejansko že rešeno in. da se morajo delavci to pravice tudi posluževati. Razumljivo pa je, da bodo deležni teh pravic le tedaj, če bodo izpolnjevali vse pogoje predpisane v uredbi in splošnem navodilu za izvajanje uredbe o oskrbnini. Sindikalne podružnice so dolžne, da te predpise dobro imznajo in da z njimi seznanijo vse svoje članstvo. Jože Debeljak ŠE »ALI JE TO KRIVIČNO?« Pa bi bilo res trem uredila drugače za tiste, ki bodo upokojeni med 1. aprilom 1952 in 31. marcem 1954 Na članek >Ali je to res krivično«, ki je objavljen v našem listu od 5. t. m. Št. 50 so nam poslali podpisani naslednji odgovor: Razlaga dopisa tov. T. F., ki jo je napisalo uredništvo glede določila Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin o obveznem dveletnem stažu v istem plačilnem razredu se nam zdi krivična. Da bi se boljše razumeli, vzemimo dva primera, ki sta si podobna, pa vendar različna: Uslužbenec, ki je bil, pred prevedbo v letu 1947. v V. grupi in je dobil po prevedbi v novo zvanje s sicer večjo plačo, toda z nižjim položajem (nekako današnji X. plačilni razred) pa je bil upokojen pred prvim aprilom 1952 (ali pa tudi pred prevedbo 1947. leta) je dobil po čl. 51. uredbe IX. pokojninski razred. NEKAJ NA RAČUN VODSTVA LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA BLED TAKO PA NE GRE! Nimam namena, da bi sodil, kaj je dobrega in kaj slabega v direkciji lesnoindustrijskega podjetja Bled. O članih tega delovnega kolektiva smo že veliko slišali in brali. Vedno so bili ‘ med prvimi kolektivi lesne industrije. Vse pa kaže, da je treba reči kakšno besedo, ki bo morda grenka za upravni odbor tega podjetja. Zadnje čase se je pri tem podjetju zgodilo marsikaj, kar da slutiti, da na delavca nič kaj ne gledajo. Kar poglejmo! Proti koncu lanskega leta so poklicali na orožne vaje delavca gozdne manipulacije v Bohinjski Bistrici. Ko je prišel z orožnih vaj, mu niso hoteli dati plače za čas, ko je bil na orožnih vajah, pa tudi za tisti čas, ko ni delal po krivdi podjetja. Našli so celo vrsto izgovorov. Kako se je stvar končala? Plačati so mu morali. Lani, 17. julija, je inšpekcija dela ugotovila, da delavci, ki delajo v zunanjem obratu, nimajo dežnih plaščev, kolikor pa jih je, so neuporabni. Inšpekcija dela je odredila, da mora podjetje nabaviti šest dežnih plaščev. Direkcija pa se je pritožila in svojo pritožbo utemeljevala s tem, da ni nikjer predpisano, da mora podjetje nabaviti dežne plašče za svoje delavce in da je upravni odbor sklenil, da se pritoži. Republiška inšpekcija dela je tudi to pritožbo zavrnila. V začetku decembra pa je obrato-vodja žage v Boh. Bistrici odpustil nekega delavca brez odpovednega roka, češ da je tako sklenil delovni kolektiv. i Toda tudi delovni kolektiv ne more mimo zakonov. Okrajna inšpekcija dela je odpoved razveljavila, sedaj pa pričakuje, da se bo direkcija lesnoindustrijskega podjetja spet pritožila. Tako pa res ne gre, tovariši! Franc Žemva, inšpektor dela v Radovljici Uslužbenec, ki je imel že v predaprilski ali sedanji Jugoslaviji bivšo V. grupo in ni ob prvi (leta 1947) in drugi (letu 1952)) prevedbi izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, jc bil preveden v IX plačiln razred. Pri prevedbi leta 1947 je v zvanju padel na nižji položaj in je potem šele leta 1951 ali pa v prvih Iren mesecih letošnjega leta dobil nazaj bivši peti grupi odgovarjajoče zvanje. Če gre sedaj ta uslužbenec v pokoj pred koncem dveletnega staža, pride pa v X. pokojninski razred. V o d eh primerih so imeli torej uslužbenci V. grupo že prej, toda medtem, ko je bil uslužbenec iz prvega primera upokojen v IX. pokojninski razred, pade uslužbenec iz drugega primeru v X. pokojninski razred, ali pa mora služiti čez za pokojnino predpisano dobo, da bi si pridobil pravico do IX. pokojninskega razreda. Zakonodajalec, ki je izdal Uredbo o pokoj- ; ninah, prav gotovo ni imel pred očmi tega primera, ki je po našem mnenju zelo krivičen. Tovariši, ki imajo enake kvalifikacije kot mi, le da so imeli nekaj mesecev več službene dobe, to je toliko, da so bili pred letošnjim prvim aprilom upokojeni, so prevedeni v večji pokojninski razred, mi pa, ki dosežemo v tem ali prihodnjem letu pogoje za pokojnino, pademo v X. pokojninski razred. Opomba uredništva k navedenemu članku tc umestna za tiste uslužbence, ki morajo službovati najmanj še toliko časa, kolikor jim manjka do dveletnega staža. Za uslužbence pa, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine v tem ali prihodnjem letu obstoji nevarnost, da jim podjetje ali ustanova odpove službeno razmerje pred potekom dveletnega staža, zaradi česar bi dobili za razred nižjo pokojnino. France Ferjančič. Ignac Brenčič, Siane Podobnikar, Zorka Kambič, Franc Kočevar DOPIS IN OPOMBA K RAZMERAM V TOVARNI TEHTNIC V CELJU Kdo le obtožence, Kdo lož teti? Mestni ljudski odbor Celje je dan na to, ko je delavski svet tovarne tehtnic v Celju razpravljal o razrešitvi direktorja, imenoval dve komisiji, ki sta pregledali poslovanje podjetja. V eni komisiji so bili tehnični strokovnjaki, v drugi pa strokovnjaki z ekonomskega področja. Mestni ljudski odbor je prav tako zbral izjave članov upravnega odbora, delavskega sveta in direktorja, da se je lahko točno prepričal o raznih govoricah, ki so se širile v tovarni zaradi dosedanjega dela direktorja. Tehnična in ekonomska komisija sto poslovanje pregledali in ugotovili, da je dosedanji direktor v Tovarni tehtnic v Celju tovariš Grobler svoje dolžnosti v redu opravljal. Ugotovljeno je, da proizvodnja ta čas ni nazadovala in da stroški proizvodnje niso bili višji. V podjetju pa da je bilo v tem času storjenega marsikaj kar je govorilo le njemu v prid. Razen tega je ugotovljeno, da izvirajo nerazumenvan j a in obrekovanja iz osebnih nesoglasij v kolektivu. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je mestni ljudski odbor upošteval željo kolektiva. Na redni seji dne 27. nov. 1952 so odborniki mestnega ljudskega odbora sklenili, da je treba tovariša Groblerja premestiti, na njegbvo mesto pa so imenovali za vršilca dolžnosti Janeza Trofenika Riko Jerman Slučaj tovarišice A. G. iz Rogaške Slatine Zmagalo je trezno človekoljubje Stvar je pravzaprav že urejena in I ti tudi v takem primeru delovno raz-bo tovarišica A. G. iz Rogaške Slatine, merje. Toda, v zakonu ne piše, da pod-ki nam je pred kratkim pisala, dobila 1 —--------------—-------------- ddhodke, ki ji pripadajo. Morda bo kdo vprašal, čemu je treba o stvari potem še pisati v časopisu? Prav! Povedali bomo zgodbo, ki se je primerila tovarišici A. G. pa bo marsikdo dejal, da je prav, da take stvari objavimo, ker se drugje vedo potem prav ravnati. Tov. A. G. iz Rogaške Slatine je bolna na pljučih, ima dve in pol leta starega otroka in ni zaposlena. Zaposlitve tudi ne more dobiti. Fož je bil decembra 1951 aretiran, ker je bil osumljen kriminalnega, kaznivega dejanja V teku preiskave je bil mož spoznan za duševno bolnega in se sedaj zdravi v bolnišnici. Sodni postopek zoper njega ie tako obstal. Podjetje, pri katerem je bil mož tov. A. G. zaposlen, je avgusta možu odpovedalo službo, ki jo je utemeljilo takole: »Služba se vam odpoveduje, ker vsled kaznivega dejanja že od 17. decembra 1951 niste v službi.c Z dnem, ko je odpoved stopila v veljavo, je prenehala tov. A. G. dobivati po zakonu določen del moževih prejemkov in so ji bile ustavljene otroške doklade. Tovarišica A. G. se je pritožila zoper odločbo o službeni odpovedi, toda podjet-fe ji ni odgovorilo. Na tamošnjem sodišču so ji povedali, da mora prejemati zakoniti del plače, dokler je mož v preiskovalnem zaporu in ni olasojen javno tožilstvo pa ji je na prošnjo za intervencijo sporočilo, da je podjetje upravičeno odpovedati službo, tudi če je mož v priporu (seveda pa to ne sme biti utemeljitev službene odpovedi — pripis pisca). O vsem tem nam je pisala tovarišica A. G., ki nima nobenih dohodkov, kot piše, in je nujno potrebna zdravniške pomoči. Podjetje ji ni odgovorilo na prošnjo za bolniški listek, na občini pa so ji rekli, da ji mora listek izdati podjetje, pri katerem je bil mož zaposlen. Žena je bolna, denarja za zdravljenje nima, njen otrok pa nepreskrbljen. Ko smo se v uredništvu zanimali za ta primer, smo ugotovili, da so vse navedbe tovarišice A. G. točne in da se nahaja v res mučnem položaju. Nekaj dni po našem obisku v podjetju kjer je bil mož tov. A. G. zaposlen, so nam iz podjetja sporočili, da bodo ore-klicali svojo odpoved in izplačali tovarišici A. G. vse dajatve, ki bi jih sicer prejemala ta čas. Zelo smo se razveselili te vesti, še bolj pa se je bo tovarišica A. G. in njeno dete. Zmagalo je spet zdravo, trezno človekoljubje — in to je prav. Po »črki zakona« seveda nihče ne brani podjetju odpovedati službe uslužbencu, ki je v priporu (na to stališče se je postavilo Javno tožilstvo, ko je odklonilo, da bi interveniralo). To je točno. Podjetje ima pravico odpoveda- jetje ne sme odpovedati službe samo zato, ker je pač nekdo v priporu. (To pa drži v našem slučaju.) Zakaj je zapisal zakonodajalec to določilo? S tem določilom zasleduje zakonodajalec plemenite človeške smotre — preprečiti hoče, da se komur koli, ki je obtožen kazenskega dejanja, dokler ni spoznan za krivega, zgodila krivica. Prav v slučaju moža tovarišice A. G. gre za primer, ko sum krivde še ni ugotovljen, ko je podjetje svojo odpoved utemeljilo izkl jučno z dejstvom, da je uslužbenec priprt in ko dejanske posledice take odločitve začuti samo nepreskrbljena, bolna, socialno ogrožena mati in njeno dete. Daleč smo od tega, da bi zagovarjali moža tov. A. G. — njegovo krivdo je treba ugotoviti in naj sprejme zasluženo kazen. Toda tako kot * v stvar sedaj stoji, bi kaznovali le mater in otroka, kar pa ni prav. Z odpustom so se strinjali tudi sindikalni organi — tega jim ne moremo šteti v dobro. Dvomimo, če so o stvari tako premislili, kot je. Povsem nečloveško pa so ravnal na občini, ko bolnici niso hoteli izdati niti bednostnega nakazila za zdravnika, prav tako pa oni administrativni uslužbenci podjetja, pri katerem je bil njen mož zaposlen, da ji na prošnjo za bolniški listek sploh niti odgovorili niso. Te svoje postopke naj temeljito presodijo in če nič drugega, bodo ugotovili — če oodo presodili trezno in pametno —, da so ravnali prav brezdušno, po birokratsko. Proti takim stvarem pa smo vsi skupaj poklicani dvigniti glas protesta Zato smo bili mnenja, da vseeno n stvari napišemo nekaj besed, čeprav je že urejena. Opomba uredništva: Tovariš Riko Jerman v svojem dopisu ugotavlja, da je bilo v podjetju doslej vse v redu. člani delavskega sveta pa so na zasedanju vedeli marsikaj povedati. Prav tako piše tovariš Jerman, da je mestni ljudski odbor zbral Izjave članov upravnega odbora, delavskega sveta in direktorja in se je tudi tako prepričal o razmerah o tovarni tehtnic v Celju. M. Bajc, dopisnik »Borbe« pa v 27. številki »Borbe« z dne 16. dec. 1952 v članku »Zasliševanje« to zbiranje izjav opisuje na drug način, tako kakor je o tem vedel povedati predsednik delavskega sveta. Mestni ljudski odbor, kakor piše »Borba« je klical posamezne člane delavskega sveta na neko vrsto »zasliševanja«. K pravnemu referentu mestnega ljudskega odbora je bilo poklicanih pet članov delavskega sveta in pred njim so morali podpisati izjave, kaj vse so govorili o razmerah v podjetju in najbrže tudi o direktorju na zasedanju delavskega sveta. Čemu naj služijo pismene izjave, dobljene na ta način? Ali ni zapisnik zasedanja delavskega sveta dovolj verodostojen dokument? Ali mar ni predsednik mestnega ljudskega odbora in drugi člani, ki so bili na zasedanju slišal, da je razrešitev direktorja ne samo želja delavskega sveta, marveč zahteva delovnega kolektiva, ki je o tem razpravljal že pred zasedanjem? Cernu klicati člane delavskega sveta na »zasliševanje« in »podpisovanje izjav«, če so na zasedanju le tolmačili zahtevo kolektiva, ki je naj višji organ delavskega upravljanja v podjetju. Mar nimamo. za »zasliševanje« in podpisovanje izjav rednih sodišč, če nekdo koga obrekuje ali če stvari kaže v drugačni luči, kakor pa so. Vse to res diši po pritisku na organe delavskega upravljanja in to po pritisku z administrativnimi ukrepi, kakor pa na dejansko ugotavljanje razmer v kolektivu pa četudi izvirajo iz osebnih nesoglasij in obrekovanj. Če v tovarni tehtnic v Celju kdo res iz osebnih nesoglasij ustvarja, oziroma je ustvarjal takšno razpoloženje, in če je kdo koga obrekoval želimo, da nam delavci o tem kaj več napišejo in da se o teh stvareh pred. njimi razpravlja S SEJE SINDIKATA HRASTNISK1H STEKLARJEV Res, čudni so zdravniki v hrastniški dolini. Vsaj tako je izzvenela razprava o njih na seji izvršnega odbora podružnice hrastniških steklarjev. Takole so dejali odborniki Naši zdravniki ne pešačijo radi. Če je treba iti k bolniku na dom, gredo le, če jih pride nekdo iskat z avtomobilom. Odborniki so sklenili, da bodo o tako čudnem ravnanju zdravnikov obvestili Zavod za socialno zavarovanje. O tem pa mora razpravljati tudi skupščina zavarovancev. —r IZ MEDNARODNE POLITIKE IDEJA I N RAZVOJ DELAVSKEGA UPRAVLJANJA v delavskem gibanju po svetu stran * i9. xn. 1952 DELAVSKA ENOTNOST Tudi med angleškim delavstvom je ideja delavskega upravljanja že stara. Pojavlja se, ko so se začela zaostrovati nasprotja med družbenim karakterjem proizvodnje in zasebnim upravljanjem ter zasebnim prilaščanjem viška dela. Ta nasprotja med delom in kapitalom so kakor v drugih deželah porodila tudi v Angliji idejo delavskega uprav Ijanja. Angleški delavski razred se je zače; bojevati za resnične pravice: pravico soodločanja glede pogojev dela, za pravico sodelovanja v upravljanju, za pravico sodelovanja v razdeljevanju dobička. Že pred prvo svetovno vojno so se po nekaterih angleških tovarnah pojavili posebni »komiteji podjetij* kot organi delavskega nadzora nad proizvodnjo. Ti organi delavskega nadzora proizvodnje so se pojavljali v vseh mogočih oblikah. Ponekod so bili to delavski zaupniki, drugje različni sveti in komiteji, ki pa največkrat niso bili voljeni od celotnega kolektiva, ampak le od članov sindikata, ali pa postavljeni od organov vlade. 1909. leta je angleški parlament sprejel zakon o tovarniških odborih, ki zagotavlja ustanavljanje tovarniških odborov v vseh podjetjih. Vloga teh odborov pa je bila omejena le na pravice soodločanja glede višine plač. Člane tovarniških odborov je postavljala vlada iz vrst delavcev, nameščencev, državnih uradnikov in lastnikov podjetij. Tovarniški odbori so bili posvetovalni in informativni organ, ščitili so delavske interese samo na papirju, v resnici pa so predstavljali le eno izmed oblik pod rej .on j a interesov delavskega razreda interesom buržoazije in vlade. Delodajalci so sprevideli, da bi delavci, če bi imeli nekaj pravic soodločanja v upravljanju podjetij, tudi drugače glodali na proizvodnjo v podjetju Hoteli so pridobiti delavce, da bi se zavzemali za večjo proizvodnjo. Zato so tudi odstopili od svojih starih načel »nevmešavanja v zasebno lastnino«. Med prvo svetovno vojno so se v Angliji zelo razširili delavski komiteji vseh vrst Delodajalci so popuščali, ker so se hoteli izogniti stavkam in pridobiti delavce za povečanje proizvodnje. Revolucionarni dogodki v Rusiji so vplivali tudi na angleško delavsko gibanje. Angleški delavci so vse bolj revolucionarno zahtevali pravice sodelovanja v upravljanju. Vlada jc odgovorila na te delavske zahteve z znanim »Whitley-evim predlogom«, v katerem se zavzema, naj bi komi- načelom Med delavci pa si je Bevanovo gibanje pridobilo veliko pristašev in od uspehov in neuspehi v delovanja laburistične levice so odvisni tudi uspehi in neuspehi boja za uresničitev ideje delavskega upravljanja na Angleškem. Podobne oblike sodelovanja delavcev v upravljanju podjetij kot v Angliji obstojajo tudi v severnih deželah: Danski, Norveški, Švedski, Finski, Belgiji in Nizozemski. Tovarniški odbori \ teh deželah so prav tako kot v Angliji prej ena izmed oblik sodelovanja med predstavniki delavcev in delo-teji dobili nekaj pravic upravljanja v social- dajalcev kot pa resnično sodelovanje v nem skrbstvu, delovni higieni, zaščiti dela upravljanju. So pa te oblike začetki bodo- (Nadaljevanje m tako dalje. Angleške delavske politične stranke pa niso znale izrabiti revolucionarnega vrenja po drugi svetovni vojni. Načeloma so se zavzemale za socializem, toda za socializem, ki bi ga dosegle z reformami, ne pa z revolucionarnim bojem. V laburistični stranki je čega delavskega upravljanja vsega gospodarstva in le od moči delavskih gibanj v teh deželah je odvisno, kdaj bodo njihovi delavci resnično upravljali gospodarstvo. V Danski, Norveški in Švedski so tovarniške odbore osnovali kmalu po drugi svetovni ___________________ ______________ . vojni. 7. decembra 1945. leta so v Norveški s precej ~vfadal oportunistični duh in močna je sporazumom med predstavniki delavcev in bila delavska aristokracija, zato ta stranka delodajalcev ust .novili tovarniške komiteje, ni v letih 1924 do 1932. ko je bila na vladi, 30. avgusta 1946 leta so sklenili podoben spo-prav nič prispevala k razširitvi delavske razum na Švedskem in 2. junija 1947. leta na kontrole v podjetjih. Danskem. Na Norveškem so ustanovili tovar- V letih med obema vojnama in med dru- niške odbore v vseh podjetjih, ki imajo naj-go svetovno vojno se je vloga angleških to- manj 50 zaposlenih delavcev, na Danskem in varniških komitejev še razširila Oh koncu Švedskem pa so tovarniški odbori lahko v svetovne vojne so ti komiteji obstojali v vseh podjetjih, ki imajo samo 25 zaposlenih vseh tovarnah, ki so imele zaposlenih več delavcev. Na Švedskem lahko volijo pred-kot 150 delavcev. stavnike v tovarniški odbor samo sindikalno Po vojni je laburistična vlada težila, da organizirani delavci, na Norveškem lahko bi čimbolj povečala proizvodnjo in proizvod- volijo vsi delavci, a enemu izmed delavskih nost dela, zato je hotela za te naloge pri do- zastopnikov mora zaupati sindikalna organi-biti širok krog delavcev. V začetku leta 1948 zacija, v Danski pa so predstavniki sinrli-je laburistična vlada ustanovila v vseh pod- kata lahko tudi polnopravni člani tovarni-jetjih »posvetovalne delavske komiteje za škoga odbora. proizvodnjo«, 1950. leta P a so na kongresu Delovanje tovarniških odborov v skandi-laburistične stranke sklenili, da bodbori na pa bo nastopilo tedaj, ko bo za to »dozorel Norveškem razpravljajo tudi o delavskih čas«. Po njihovem pa danes »čas še ni dozo- plačah. rel«. Organi delavskega nadzora so jim bili Na Švedskem je sedal nad tri tisoč tovar-potrebni samo zato. da bi zainteresirali de- niških odborov, čeprav so jih v gozdarstvu, lavce za proizvodnjo Le Bevan je s svojo transportu in kmetijstvu šole začeli ustanav-levi carsko skupino spoznal, da s© taka na; J jati. Na Norveškem pa .i i h je ustanovljenih Čela škodljiva za delavsko gibanje. V svoji komaj osem sto V Belgiji obstojajo tovarn i-knjigi »Namesto straha« pravi, da je prehod ški odbori v vseh podjetjih, ki imajo naj-nekc industrije v družbeno lastnino šele prvi manj 50 delavcev. Zakon o tovarniških odbo-korak na poti k socializmu. Resničen soeia- rib, ki ga je sprejel belgijski parlament ližem bo šele tedaj, kadar bo družba sama 20. septembra 1948. leta. zagotavlja tem od neposredno in ne preko nekaj birokratov borom velike pravice, toda do sedaj si teh upravljala gospodarstvo. nravic še niso pridobili V glavnem delujejo Med angleškimi sindikalnimi voditelji pa belgijski tovarniški odbori tako kot imrve-prevladuje birokratizem, zato ni čudno, da ški in švedski. Podobni tovarniški odbori se prav oni najbolj upirajo tem Bevanovim obstojajo tudi na Nizozemskem in so. kakor V novoletni številki Borne pričeli ob|aii|afi zanimli roman Erskina Caldwela »Tobačna cesta« Vedno več naročnikov in čitateljev nam je v zadnjem času sporočalo svoje želje in želje znancev, da bi »Delavska enotnosti pričela objavljati literarni podlistek. Sedaj pred novim letom, ko je najprimernejši čas za »novotarije« v listu, povemo vsem, da nismo bili gluhi za njihove nasvete. Ne, iskali smo primerno delo in ga tudi, po naši presoji, našli. V prvi številki novega leta, torej kar v naslednji številki, bomo začeli podlistek že objavljati. Kaj smo izbrali? Prav gotovo vas zanima? Izbrali smo roman Erskina Caldmela »Tobačna cesta«. Erskine Caldwel je po rodu Amerikanec, še živi, saj bo komaj naslednje leto iz- niso pomrli od lakote. Kot pridigar je z družino vred popotoval iz kraja v kraj. Mali Erskine je tako dodobra spoznal življenje na Jugu. Ko je v sedemnajstem letu starosti zapustil očetov dom in ubral svojo pot, je to življenje še pobližje spoznal. Kaj je vse počel? Bil je farmerski sluga, tovarniški delavec, šofer, mehanik, kuhar, natakar, poklicni nogometaš itd. Nekaj časa je opravljal zelo nenavadno službo: v neki igralnici je bil nameščen, da je metal iz lokala pijance in sleparje. Prepotoval je vse južne dežele. Istočasno pa se je učil in se končno vpisal tudi na univerzo. Kasneje je postal novinar »Atlanta Journal«, sedaj polnil petdeset let. Roman »Tobačna ' pa £i™ kot >rm.ar ™ Severu, v dr-cesta« je napisal pred dvajsetimi leti. žam Malne m plse svo^a deta' Drobec iz življenja delovnega kolektiva tiskarne „Ljndske pravice** NA IZVIRU TISKANE BESEDE V njem je upodobil kos življenja prebivalcev ameriških južnih pokrajin. Ameriške južne pokrajine so zaradi živih suženjskih tradicij, revščine, zaostalosti, grobe rasne diskriminacije, neizčrpen izvor tematike sodobni ameriški književnosti. Številni ameriški pisci, kot Thomas Wolff, novi Nobelov nagrajenec William Faulkner, zamorski pripovednik Richard Wright, Albert Maltz, Hellman Smith in med njimi predvsem Erskine Caldvrell — so našli tematike r življenju ameriškega Juga. Nihče od omenjenih pisateljev pa ni v Ameriki dvignil toliko prahu s svojimi deli o Jugu, kot Caldwel. Nikogar niso istočasno tako neusmiljeno napadali in v isti sapi tako poželjivo brali njegova dela, kot Caldvrela. Zamotano življenje ameriškega juga, polno tragičnih tragikomičnih dogodkov, ki odražajo težko in zastarelo dediščino obstoječih družbenih, socialnih, gospodarskih razmer, je Caldivel z vso silo življenjskega realizma postavil v svoja dela. Caldivel je globoko posegel v življenje ameriškega Juga. Iz njegovih del diha neverjetna beda, primitivizem in nemoč plantažnih delavcev, splošna zaostalost in omejenost prebivalcev, ki so polni predsodkov in ki so zelo naivni — do jih zato neusmiljeno izkoriščajo lokalni politikantje, oderuhi in razni pridigarji. Te razmere so posledica »kupčije» med industrijsko bur-žoazijo severnih dežela in zemljiškimi veleposestniki Juga. Po državljanski vojni (. v letih 1861—1865), ki je odpravila suženjstvo, se je industrijska buržoazija zadovoljila s pravico, da sme njen kapital neovirano prodirati v južne dežele in pustila proste roke farmarjem. Zato ti niso razdelili zemlje — suženjski način obdelovanja je samo zamenjalo najemniško delo, ki se le v maločem razlikuje od suženjskega. Skupaj z mnogimi farmarji, ki pod pritiskom industriskega velekapitala propadajo, propadajo ti neštevilni bedniki. Caldvoel je to življenje lahko tako nazorno upodobil, ker je zelo nadarjen in ima bistro oko in ker je sam izšel iz tega življenja. Rojen je bil namreč (1903. leta) v eni izmed zapuščenih, obubožanih vasi v južni državi Georgiji. Njegov oče je bil ubožni in zaostali pridigar presbiterijanske cerkve. Za družino je skrbel tako, da ravno »Tobačno cesto« je napisal 1932. leta. Kasneje so ta njegov roman dramatizirali in tudi posneli za film. Ta film so vrteli po vsej Ameriki, v Broadwaju so ga vrteli kar polnih sedem let. Vsa nazadnjaška, puritanska Amerika pa se dvignila zoper Caldmela in mu očitala, da je rušilec morale. Južni reakcionarji so ga obtožili, da zavestno laže, geor-gijski »patrioti« so ga proglasili za izdajalca rodne grude, liberalna inteligenca pa mu očita enostranost in grobost. Ponekje so ga celo sodnijsko preganjali. In kaj je res — izpovedal je veliko resnico. To bomo torej začeli Tiskana beseda je kot luč, ki nam posveti v temo. Odpira nam 'čas, razgrinja tisočletja človeške zgodovine, uči in vzgaja nas, spoznava z življenjem in napredkom. Posreduje dognanja znanosti in tehnike, odpira vrata v umetnost, v vse, kar je ustvarit človek. Svetovalec je v težavah, najboljši prijatelj o urah samote. Pobudnik je naprednih idej, glasnik resnice, vez med delavci vsega sveta, oznanjevalec revolucije in socializma . sedo. Velikokrat boš srečal v knjigah, revijah, časopisih, albumih, monografijah in plakatih napisano: Tiskala tiskarna >Ljudske pravice« In kadar te bo pot zanesla proti mostu, ki ge varujejo štirje bronasti zmaji, boš zagledal pred seboj veliko svetlo poslopje, svetlo kot čas — danes res še težak — toda naš. Del tistega časa leži v tem poslopju, v ljudeh, ki lam žive in delajo. Vsi so naši stari znanci, saj jih poznamo po delu njihovih rok. »Hočete še črno kavo in zofo?« Bilo je v tistih časih, ko je v tiskarni gospodarila duhovščina. Tiskarna je bila namreč last klerikalnega tiskovnega društva, ravnatelj pa zvesti oproda talarja in svojega žepa. O I njem bi vam vedel dosti povedati vsak delavec, I ki je takrat delal v tiskarni. Kadar je nesel I svojo plešasto glavo s tolstim telesom na majavih dokaj tenkih nogah — res pravi vzor kapitalista (pred vojno so ga cenili na okrog 30 milijonov) — skozi oddelke, je .. . Toda, kaj bi vam pravili! Vsi se še predobro spominjajo tistih časorj. Ta ravnatelj je bil tak, i drugi so bili drugačni, vsi pa so bili buržuji. Tako je bilo tudi tisti dan. Vajenci smo se podili po tiskarni od pritličja pa do četrtega nadstropja po večkrat na dan. Komaj si prisopihal iz tretjega nadstropja, že si slišal: >Ti preklemani fantalin, kod se pa potikaš? Na, tole nesi o tretje nadstropjem In si se podil ne po dve, ampak kar po tri stopnice naenkrat, navzdol, pa tudi po sedem. V skladišču črk je bilo zatišje. Tam smo počivali, vmes pa pogruntali marsikatero hudomušno, da je bil kdo ves zelen od jeze, krivi smo bili vedno vajenci, najsi smo bili res, ali >Tako! Hočete še črno kavo in zofo?< Ne! Do kave nam ni bilo, do >zofe< pa Še manj. Pri denarju se vera neha Kadarkoli so bila tarifna pogajanja, vedno se je zataknilo pri Jugoslovanski tiskarni, kot se je takrat imenovala. Če pa že vsi >princi-palU pristali na povišanje plač, iz Jugoslovanske — katoliške — prav gotovo niso. Pa so stavkali. vejte, to novico tudi svojim zakonskim drogom, znancem in prijateljem. prepozno. On pa: Dopisu/te o Delavsko enotnost Peter Kocjančič: Pravljica pravi njihov zakonski osnutek, »neodvisen dajejo Združene ameriške države vzgled »so- sindikalni voditelji najbolj vneti zagovorniki organ za izboljšanje večno dobrih socialnih delovanja med delom in kapitalom«. razrednega miru in sodelovanja s kapitalom- odnosov na osnovi organiziranega sodelova- Poizkuse ameriških kapitalistov, da bi re- Taki pojavi nam dokazujejo nezrelost ame-nja med delavci in delodajalci«. šili »delavsko vprašanje« z »idejami člove- riškega delavskega gibanja in dokler bodo Že iz teh nekaj podatkov o pravicah, ki skega dostojanstva«, »človekoljubja« itd., v sindikalnem vodstvu prevladovali ti vpli-jih imajo delavci severnoevropskih dežel v lahko imenujemo tudi zadnji poizkus ameri- vi, toliko časa bomo težko govorili o kjfe-upravljanju gospodarstva, lahko spoznamo, ške bnržoazije, da bi si ohranila gospodujoč pitvi ideje delavskega upravljanja v Ameriki, da je v teh deželah zaživela ideja delavske- položaj v gospodarstvu. Načelo »človeko- Zelo zanimiv in edinstven je razvoj ideje ga upravljanja, toda to idejo danes več ali ljubja« pa je sprejela med zadnjo svetovno delavskega upravljanja v Izraelu. Seveda je manj izkoriščajo delodajalci, da bi povečali vojno tudi ameriška vlada, ki je kot največji tudi nastanek izraelske države in delavskega zanimanje delavcev za proizvodnjo. Obstoja- potrošnik proizvodov (orožja) in kot pred- gibanja v tej državi nekaj posebnega, jo pa klice delavskega upravljanja in koli- stavnik kapitalističnega razreda težila za Splošna sindikalna organizacija Izraela kor močnejše bo delavsko gibanje, toliko »razrednim mirom«. Tako so začeli v ameri- Histadruth je nastala že pred dobrimi ŽO leti, prej bodo delavci vzeli tovarne zasebnikom ških tovarnah ustanavljati »informativno- toda šele v nekaj letih po drugi svetovni in jih začeli sami upravljati. posvetovalne organe«, ki naj bi omogočili vojni, ko so se začele naseljevati v Palestini V začetku tega sestavka smo že govorili sodelovanje med delavci in delodajalci. množice Židov, je iz majhne delavske orga- o tem, kako je sovjetska birokracija uničila Ko je Amerika po drugi svetovni vojni nizacije prerasla v množično delavsko gba-začetke delavskega upravljanja v svoji de- zašla v gospodarske težave, so se težnje po nje, ki nima samo veliko vpliva v izrael-želi. V zadnjem letu, ko so se utrdili delav- tem »človekoljubju« še povečale. Življenjski skem političnem življenju, ampak tudi v goski sveti v Jugoslaviji in ko je vest o de- položaj ameriških delavcev je bil iz leta v spodarskem življenju dežele. Histadruth lavskem upravljanju v naši domovini pro- ^eto slabši. Sklad plač je od 65.9 % skupnega združuje 75 % vseh delovnih ljudi Izraela in drla v svet pa tudi iz Sovjetske zveze pri- narodnega dohodka v 1939. letu padel na 61 % ima v svoji 'asti 16 % industrije (715 pod-hajajo glasovi, ki nam kažejo, da sovjetski y 1948. letu. To poslabšanje življenjskega po- jeti j) in 60% vsega kmetijstva (375 kmetij-deiavci še vedno težijo upravljati tovarne, lozaja je vplivalo tudi na odnos delavcev skih zadrug — komun, ki jih imenujejo ki-Na zadnjem kongresu Komunistične partije do dela in do delodajalcev. Vse več je bilo buči). Na nedavnem kongresu Histadrutha Sovjetske zveze se je Malenkov zelo razhudil stavk, v sindikalnem gibanju pa so prihajale so sklenili, da bodo podjetja te organizacije nad teorijami o odmiranju države. Na mesto do veljave napredne revolucionarne težnje, upravljali posebni sveti, ki bodo sestavljeni teh teorij pa je postavil zakon birokracije: . Tega revolucionarnega vala se je buržoa- iz imenovanih sindikalnih predstavnikov in '». . . povečati moramo osebno odgovornost vo- zi-ia ustrašila. Zato je v teh letih ameriška izvoljenih delavcev. Voljenih delavcev bo v diteljev vseh organizacij in ustanov, da bodo vl8da zelo zAgovarjala idejo »človekoljubne- teh svetih polovico članov. Kmetijske zadru-na to delo postavljali ljudi, ki bodo brez £a industrijskega demokratizma«. Začeli so ge pa upravljajo zadružniki sami preko iz-napak varovali interese države«. ustanavljati »informativnoposvetovalne orga- voljenih predstavnikov Histadruth zahteva Kooorl ro,tr,jnn r]„ ,Q „• „ ne«, kjer se je le dalo. Za »industrijsko de- tudi za delavce zasebnih podjetij pravice so- }z teh besed je razvidno, da le m resnična mokracijo« so pridobili precej sindikalnih odločanja v upravljanju. nT^asnrot^med^Droizvolhiimfsnii^Hn^ro1 voditel->eT- ustanovili pa so celo posebne Lahko rečemo, da je delavskemu gibanju Fz vodnfm i odnosi nn^rotiine bi hi?o »znanstvene« ustanove m šole, kjer prouču- Izraela uspelo močno uveljaviti idejo delav- mimFČ?edF Zvedano ie to ia današnjo Bu jej?T DačinB »razrednega sodelovanja«. skega upravljanja in da se bo v bodoče npmnSJf timZ n n h?vWVse to Spanje za razredni mir pa ima v (vsaj kolikor jo razvidno iz programa socia-SržnnSv? t« i j!uv glavnem psihološki pomen. V industrijskih listične stranke Mapai. ki je v Histadruthn cFv ™ p 3 SVBtik je nekaj delavcev in nekaj predstav- najmočnejša stranka) delavsko upravljanje ce po samoupravljanju. mkov vlade, oboje pa imenuje državni or- v Izraelu še okrepilo. »Pravda« je letos poleti med poročilom o gan. V vsakem industrijskem svetu je tudi Ob koncu naj omenim še gibanje za sood-moskovskem plenumu Partije napisala tudi strokovnjak za socialno psihologijo, ki ima ločanje delavcev v upravljanju gospodarstva tole: »Največja napaka v tekmovanju je. da nalogo v primeru spora z delodajalci vpli- dežel Srednjega in Daljnjega vzhoda V teh se v podjetjih na veliko predaja družbena vati na delavce, da se pomirijo. deželah je delavski razred izbojeval’ v zad- astmna nekaterim delavcem in delovnim ko- Industrijski sveti raziskujejo vzroke ne- njih letih nekaj revolucionarnih pridobitev lektivom v tako imenovano »socialistično zadovoljstva med .delavci, vzroke sporov z Soscialistična stranka Burme, ki je kmalu varstvo«. 9. julija pa je »Pravda« obravna- delodajalci, možnosti strokovnega dviga de- po vojni prišla na oblast, namerava v kratka to »socialistično varstvo« že kar v uvod- lavcev, omogočajo izgradnjo športnih igrišč, kem sprejeti zakon o delavskem upravljanju, °iku. Ivo je »dokazala« da je dajanje druz- društvenih dvoran, klubov, kantin, otroških ki bo podoben našemu zakonu. Zato burman-bene lastnine v »socialistično varstvo« delov- zavetišč itd. Vsako leto priredijo celo obisk ski socialisti zelo obširno proučujejo izkušam kolektivom »nevaren birokratski od- staršev m sorodnikov v tovarni z namenom, nje delavskega opravljanja v Jugoslaviji klon«, je tudi ožigosala ustanavljanje orga- da bi se sorodniki delavcev spoznali z delov- Tudi indijski socialisti se zelo zanimajo za nov »družbene kontrole« na železnicah m nimi mesti, na katerih delajo njihovi svojci, delavsko upravljanje v naši domovini. Oni ustanavljanje organov »samokontrole« po to- Najbolje nam razloži namen industrijskih se v svojem programu zavzemajo za nacio-varnah. »Pravdi« sta priskočila na pomoč svetov ameriški buržoazni ekonomist Ste- nalizacijo velike industrije, za upravljanje tudi časopisa »Bol jševik« in »Trud«, ki sta ward Chase v svoji knjigi »Pota k spora- nacionalizirane industrije pa nameravajo prav tako ostro napadla vse, kar ni v skladu zumu«. Takole pravi: »Mnogo boljša je pro- ustanoviti delavske svete in proizvodne ko-z birokratskimi pojmovanji upravljanja go- duktivnost, dela, če delavce vprašujemo za miteje. V zasebnih podjetjih pa nameravajo sportarstva. . ®yet- če delavci sami odločajo, namesto da ustanoviti posebne organe delavske kontrole. , 1 nasilja. kI yl?da v Sovjetski zvezi, jim vse naročijo od zgoraj. Dokazano je .. . Proučili smo nekaj delavskih gibanj v kljub železni zavesi, ki so jo ustvarili biro- da delavci z večjo voljo delajo, če sodelu- svetu in spoznali, da se ideja delavskega krane O h mir te dežele. Hflnpc lahkn Vidi m n mizi v n aninmn dni q Ime n.-. -----i • - _• _ _i_i • _i_ v , & kratizmom c el n razvija. Podobno kot v zahodnoevropskih kapitali stičnih deželah je tudi z delavskim --- banjem v Ameriki. Lahko bi celo de ki jih , - --- -------- . —-----------upravljanje . „ ima ameriški kapital s tem svojim nazadnjaštvom utira pot v svet. Spoznali mm mirflP.1« (Ingflianio .rrArlnn An n n I „ I. „ —1 -• 1 - „ _ . • __ i :apitali- »razrednim mirom«. Obsojanja vredno pa je, pa smo tudi lahko veliko vlogo, ki jo v tem uprav- da jim pri tem pomagajo nekateri sindikal- boju odigrava delavsko upravljanje v naši ij&ii, da ni voditelji. Ni malo primerov, da so prav domovini. Janez Voljč objavljati že v naslednji številki. Po- ; nat Pa sploh ”/ biJ° trnom. V takem razgo- - - voru so se tisti dan naenkrat odvrla vrata. Ravnatelj! Brž smo začeli nekaj prekladati, toda Delovni kolektiv je štirikrat takole prejel prehodno zastavo Tudi vajenci. Ti še domov niso Šli povedat. Kar na rA&k in na grafično posestvo o Radovljico! Bilo jih je kar precej. V tiskarni so delali ps faktorji. Če bi Še vajenci, bi šlo lažje. Todji niso hoteli! Oblast ne bi bila njihova, če ne bi vpregla policajev in žandarjev, ki so jih iskali in našli. Sprovedli so jih v Ljubljano in — delat! *Ko-lovodje< pa so izprli, kot se temu reče. Res, pri denarju se vsa »ljubezen do bližnje-ga< in vsa vera nehata. Kako so ugnali Nemce v kozji rog En, dva, en, dva. >Habi Acht!< In že so bili vsi dohodi v tiskamo zastraženi. Nihče ne sme ven, nihče več noter. Kaj se je zgodilo? Propadla slovenska buržoazija je napela zadnje moči, da bi se še obdržala na oblasti. Ponoči so tiskali posebno izdaj* >Slovenca< s proglasom na >milo slovensko ljudstvoc, ki ga je podpisala >slovenska vladat. so zaprli vse dohode v tiskarno bilo opoldne —■* je bilo v poslopje kar okrog 40o ljudi, toda čez dva dni jih je bilo le še devet. Straža pa je stala na obeh glavnih vhodih s >Panzerjausti<, puškami in pištolami. Da ste ga le videli, nemškega majorčka, kako je skakal pred prazno tiskarno! Danes so sami svoji gospodarji Vse to je minilo in prešlo, kot teče voda o Ljubljanici pred tiskarno. Danes so sami svoji gospodarji. Tisti, ki je tiskarno poznal Še pred gosp> 'arji. Tisti, ki je tiskarno poznal Še pr bi je danes skoro ne prepoznal, toliko novega je. Preurejeni oddelki, strojnica, stavnica, knjigoveznica, litografija, bakrotisk, povsod vidiš kaj novega in vendar stroji, črkovni material itd. so še vsi isti. Povprečna starost tiskarskih strojev je 35 let. Najdeš pa še tudi kakšnega >starčka< s 65 leti, ki kljub starosti še ne sme o pokoj. Čim prestopiš prag tiskarne, je prvo, kar ti bodo povedali, da imajo stare stroje, da hi denarja (že manjši stroj stane takoj več deset milijonov dinarjev) in si ga kolektiv z lastnimi sredstvi ne bo mogel nabaviti. Črkovni material bi bilo treba skoraj ves obnoviti in še in še bi vam lahko našteval. Toda kljub vsemu se s takimi stroji in z marsikje zastarelimi postopki lahko po kakovosti kosajo z najmodernejšimi tiskarnami v svetu. Prepričani so, da bi nikjer na svetu s takimi stroji in napravami ne dosegli take kakovosti. Delavski svet je začel zares gospodariti pravzaprav šele letos z novim finančnim sistemom. s- —-•----1-------------------v tis/carne, a več drob- Ta je^prinesel marsikaj novega tudi v tiskarne. ?<5i kaj delati, sedaj pa je deta še preveč. Naklade so občutno manjše, zato pa več nih naročil. Na malih strojih prej skoraj imeli kaj delati, sedaj pa je dela še pr Knjige se težje prodajo, pa jih manj tiskajo, več pa komercialnih tiskovin. Papir se je podražil, v primeri s predvojnimi cenami kar za tridesetkrat, izdelavna ura v tiskarni pa je dražja le za desetkrat. Še vedno imajo preveč zalog papirja slabe kakovosti, ki so ga dobili še po planu. Takrat tudi v papirnicah niso dosti gledali na kakovost. Rezan ni pravokotno, slabo sušen, neenakomerno glajen itd. Vse to pa podaljšuje proizvodni proces. Danes je stvar že drugačna. Prej si komaj čakal, da si dobil papir, pa kakršen je bil, je bil dober. Sedaj pa zahteva vsak že kvaliteto. Novi finančni sistem pa ima za tiskarne svoje dobre in slabe strani. Najeti morajo kredit za nedovršeno proizvodnjo dela, za dela. ki so prodana, pa še neplačana in za obratna sredstva. Ker so imeli preveč zalog in nedovršene proizvodnje, so morali najeti še izredni kredit. In kaj so storili? Od začetka maja sta si upravni odbor in delavski svet belila glave, kako bi zmanjšala zaloge in nedovršeno proizvodnjo. Poskrbeli so, da so tekla dela hitro iz oddelka v oddelek. Upravni odbor ima točen spisek oseh nedokončanih del in sestavlja načrt, do kdaj mora biti delo dokončano. Pa tudi zaloge so občutno zmanjšali. Sam način kreditiranja jih je torej vzpodbudil, da so proizvodnjo še bolj organizirali. Povzroča pa jim tudi težave. Če papir ni vsaj nekaj časa vskladiščen, da se uleži in dodobra posuši. so v tisku lahko velike preglavice. Cim dobe večje naročilo. morajo papir posebej naročiti v papirnici in včasih že kar svežega uporabiti. Res potrebujejo za to manjša obratna sredstvatoda za to se pa v strojnicah jeze, ko tiskajo na svež papir. Z naročniki so težave Delovni kolektiv te tiskarne poznajo po vsej Jugoslaviji. Iz vse države naročajo tiskovine pri njem Mnogo naročnikov pa mora oditi praznih rok. Vsega v tiskarni res ne zmorejo. Naročnikov pa je dve vrsti: taki, ki stvari točno narode, uskladijo svoja naročila s proizvodnimi možnostmi podjetja, se točno drže rokov in o redu plačajo. Druga vrsta pa je takih, čez katere se kar močno pritožujejo. Zgovore se za kratke roke, potem pa čakajo. Ali ne prineso vsega rokopisa, ali slik, morda ne urede avtorskih pravic, ne dajo osnutkov, ne določijo naklade, nekaj že manjka, da delo na sredi zastane. Pustimo jih, naj sami pripovedujejo! >Zelo so nas udarili, ko so nam vzeli dnevnik, dali pa so nam tednike. Ob praznikih, ko imajo skoraj osi tedniki večji obseg, nastane v tiskarni velika zmeda. Ves sicer uhojeni delovni proces je postavljen takrat na glavo V strojno stavnico se nagrmadi rokopisov, v kli-šamo pa slik, da je res čudež, da kakšen časopis ne izostane. Toda to niti ni vse. Naše stalno delo — knjige — pa morajo čakati. S tem nastanejo spet vrzeli v ročni stavnici in tiskarski strojnici. Zato se pri nas knjige toliko časa tiskajo. Časopisom dajemo vso prednost. Tudi tiska mo jih pod ceno, ker vemo. s kakšnimi težavami se bore pri časopisih. To že nadoknadimo pri drugih tiskovinah. Toda nekaj je treba vedeti. Smo gospodarsko podjetje. V banki ne manjše plače, zato bo pa tudi skupna vsota akumulacije večja Na to že danes mislimo, sicer bomo drugo leto zabredli v finančne te- Naročniki? Da, ti! Zelo radi se skrijejo za apolitični moment <. Dobro vemo, kaj je to, vendar tudi vidimo, da vse tudi ne gre na ta račun. Je tudi nekaj malomarnosti vmes. Dajo postaviti več .kot je treba, s klišeji priganjajo, potem jih pa ne objavijo itd. Imamo na primer naročnika, ki je postavil rok za d^tiskanje neke knjige za september. Knjiga pa še danes ni tiskana. Zgodilo se je, da smo naročnika | čakali, da bi nam samo povedal, kako naj razmestimo slike na platnicah, več tednov in je bilo takoj 2 meseca zamude. Kaj pa to pomeni za naša obratna sredstva, pa tako ve-I ste. Najeti moramo kredit, plačevati obresti . . . So pa tudi taki, ki se prav pikolovsko love ' še za najmanjšimi napakami celo v papirju in reklamirajo. Tega si ne moremo drugače predstavljati kot da so naročili preveliko naklado in bi radi čim več knjig vrnili. Ali pa tam nimajo kaj dela, da imajo čas pregledati 3000 knjig stran za stranjo in če je o papirju le majhna lesna iver, ki jo s prostim očesom komaj vidiš, že knjigo vrnejo. Vse kar je prav. Kaj takega nismo še nikdar doživeli. Pa se menda v vsej zgodovini tiskarstva še nikdar ni dogodilo.< Takole so povedali. Nič kaj laskavo za naročnike, kaj ne? Zasedanja delavskega sveta so javna Vsako podjetje ima pač svoje težave, da so nekateri prostori Še veano pretesni, da razmišljajo, kako bi uredili norme itd. Nekaj pa je le treba reči. Tarifni pravilnik so tako dobro sestavili, da ga skoraj nič ne bodo menjali. Le za pomožne delavce bodo spremenili neka- tere tarifne postavke, pri delovnih mestih pa mislijo postaviti razpon, da ne bodo vezani prav na določeno število delavcev. Če bo dela več, bodo zaposlili še nove, če ga bo pa manj, jih bodo morali pač odpustiti. S tarifnim pravilnikom so se razmere tudi prcej spremenite. Prej ni bilo važno, če imaš kakšno višjo kvalifikacijo, pri plači se ti ni nič poznalo. Danes pa je precejšnje zanimanje za strokovno izpopolnjevanje. Prirejajo tečaje za pridobivanje večje strokovne izobrazbe in dajo v ta namen na razpolago ves material, čas in inštruktorja plačujejo. Vse to sta seveda reševala upravni odbor in delavski svet. Zasedanja delavskega sveta so vsa javna. Vsak Član kolektiva ima pravico, da na zasedanju enakopravno razpravlja in postavlja vprašanje, le glasovati seveda ne more. Da bi se Člani kolektiva lahko pripravili na zasedanje, seznani sindikat vse sindikalne zaupnike z dnevnim redom zasedanja. Po zaseda nju pa so zaupniki dolžni sklicati sestanke po oddelkih, na katerih poročajo člani delavskega sveta, kaj so razpravljali in kaj so sklenili. Poleg tega imajo pa še redna proizvodna posvetovanja po oddelkih. gospodarsko podjetje, poznajo šale. Tam govore suhe številke iri vedo za nobene težave. Seveda pa tudi nam ni vseeno, kaj nam pokažejo računi. Doslej je Še kar šlo in smo že enkrat razdelili dobička, da je vsak dobil po 80 odstotkov plače. Tudi da- Grafičarji so tildi hudomušni. Imajo dober risarski talent. Tako najdeš med slikaini iz njihove tiskarne in risbami seveda tudi tole, ki kaže normirca in strojnega stavca, ki se kaj malo zmeni za normirčevo »štoparico«, saj ga delo samo priganja Zato uživa delavski svet v kolektivu velik ugled.. Med tem ko so se prvo leto upravljanja oglašati k besedi le eni in isti, je danes na zasedanju že mnogo živahnejše. Dogodi se pa še. da berejo kakšno poročilo polno številk, ki ga težko razumeš še, če ga v miru bereš. Čutijo pa že danes, da bi moral o nekaterih važnejših vprašanjih odločati ves kolektiv in ne samo delavski svet. Sindikat pa si še drugače prizadeva, da bi usposobil člane kolektiva za upravljanje podjetja. Vsak mesec prireja politična in gospodarska predavanja, od katerih so posebno politična zelo dobro obiskana. Z orkestrom se postavijo Kar je res, je pa res. Tile iz tiskarne »Ljudske praoice< niso od muh. Zadnjič sem se domenil s tovarišem, da se dobiva v tiskarni. Že na stopnicah sem slišal ubrane zvoke orkestra. Radio igra, sem si mislil. Toda ne, saj je prav sedaj pionirska oddaja. »Slišiš? To je pa naš ponos, — naš orkester!< In res, osa čast mu. Kar dobro so igrali. Tako, da sem bil sprva prepričan, da slišim radio. Ko so pred tremi leti začeli, jih je bilo pet. Vadili so in'' upali. Ko pa jim je še sindikat pomagal nabaviti instrumnte, note in dobil strokovnega učitelja, je orkester hitro napredovala Danes šteje ž 15 članov in so oktobra priredili že samostojen koncert v dvorani Doma sindikatov. Na sporedu so imeli tudi težje skladbe, na primer uvod v Verdijevo opero Nebukadne-zar in še dela Parme, Gregorca, Fučika, Lebarja, Nedbala itd, Trdna volja ne pozna ovir. »Bakelit« : Tiskarna Bakrotisk. kemigrafija in litografija — kratko *Bakelit<, na drugi strani pa vsi ostali tiskar-niški oddelki so si stari »rivalic. Vsako leto si. dvakrat pomerijo svoje sile. spomladi in jeseni. Letos je obakrat odnesel zmago »BakeliU. Tekmujejo o odbojki, namiznem tenisu, lahki atletiki, streljanju in šahu. Torej kar preče išen program. Vseh tekem se udeleži skupaj od 80 100 članov —- petina vsega kolektiva. S takšno udeležbo se le redko kateri kolektiv lahko postavi. Naj vam Še pripovedujem, da prirejajo šahovske turnirje, zadnji je dal kar 8 novih pe-tokategornikov. >dvoboje< s kolektivom tiskarne >Jože Moškrič«. da so med njimi tudi dobri plavalci, smučarji, kegljači? Dovolj je! Zdrav duh o zdravem telesu — to velja z.a grafičarje še tem bolj, ker delajo s svincem in kemikalijami. In tega se zavedajo. Vse to je le delček življenja delovnega kolektiva tiskarne »Ljudske praoice<. Le majhen drobec tega velikega življenja, ki tako buino raste v naši domovini. Kot zažare na poslopju tiskarne pod ve^er rdeče neonske luči in odsevajo daleč naokrog, tako odseva tiskana beseda resnice, vere n bo dočnost, vodnica sedanjosti v naših srcih. Jz. drobnih črk rastejo besede, stavki, misli socializma in našega časa. Kadar boš še srečal napis: tiskala tiskarna »Ljudske pravice«. vedi, da je o tem kolektivu . , -, .... » ., ko* naše skupne zgodovine, ki so io kovali 1mh nes ,mamo že okrog 10 m,h,onoo prihranjenega, . narodni heroj Jože Molkrič. Gomilček. Molka,, oendar lega ne m,sl,mo razdelil,. Predlagal, I Snoj. Jeglič . . in tisočeri ne le grafičen, smo, da hi nam povečal, amortizacijo, plačn, marveč osi, ki so dali življenje za to. kar dann-fond bo oečji, ker so bile prve tri mesece letos I imamo. Vlado Jarc DELAVSKA ENOTNOST « »» * stkan g Razvoj družbenih socialističnih odnosov pri nas je že tako daleč, da stari načini delovanja, stare organizacijske oblike, delo raznih organizacij, od komunistov do frotne, sindikalnih organizacij in drugih terja temu razvoju prilagojene nove oblike dela. Razvoj socialistične demokracije bi bila le plehka fraza na papirju, če ne bi prav to demokracijo, za katero se bojujemo, razvijali z bojem proti birokratizmu, sektaštvu, samovolji, če si ne bi z vsemi silami prizadevali, da bi prav vsi delovni ljudje sodelovali v upravljanju našega celokupnega družbenega življenja. Tisti, ki hoče gospodariti, mora tudi kaj vedeti in znati. Naloga nas vseh, predvsem komunistov, sindikalnih odbornikov, članov Fronte-.in drugih organizacij, je, da svoje znanje bogatimo in da skrbimo, da si to bogastvo — pravilno razumevanje za vse ekonomske in družbene zakonitosti našega družbenega razvoja, upoštevanja stališč, ki jih postavljamo — pridobi čim širši krog delovnih ljudi. Za takšne načine dela pa niso potrebna navodila od »zgoraj«, številni »dogovori« pred raznimi sestanki, sejami in zasedanji, »direktive« in »komandiranja«, marveč le marljivo delo tam, kjer je naše torišče. Ničesar drugega ni treba, kakor razlaganje, pojasnjevanje, učenje samega sebe in drugih, vzpodbujanje vseh k čim širšim razpravam. V tem pa je tudi zapopadeno vse delo komunistov, delo članov Fronte, nas sindikalnih odbornikov in delo članov družbenih organizacij. Prav k tej obliki dela pa je tudi prilagojeno preimenovanje Partije v Zvezo komunistov, kot organizacijo komunistov z izključno družbenimi dolžnostmi. In tudi preimenovanje OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi, je prilagojeno temu načinu dela, kajti Socialistična zveza delovnih ljudi ima en sam cilj, zgraditi družbo srečnih delovnih ljudi. Takšno družbo pa lahko gradijo le ljudje, ki vsak dan bogatijo svoje znanje, ki se spoprijemajo z vsemi starimi ostanki birokratizma in samovoljo in drugo podobno navlako. Toda, odkrito se vprašamo, koliko od tega velikega, mnogo obetajočega dela smo že storili. Storili smo precej, toda še ne zadosti. Tudi mi sami še nismo prelomili s starimi navadami, še se v naših srcih najdejo usedline tega, kar mi vsi grajamo in vse premalo storimo, da bi se svojih slabosti čim-prej otresli. Delavci se vse prevečkrat zapiramo v ozek krog tovarne, ki je in bo ostala kovačnica socialistične zavesti.Premald pa te svoje poglede, zdrava presojanja in pojmovanja presajamo tja, kjer živimo, na vas, mesto, na kulturno in druga področja našega družbenega življenja, našega dejanja in nehanja. En sa podatek nas lahko na to opomni. Poglejmo volitve? Ali smo se zadosti pripravili nanje? Smo bili med delavci prvi na zboru volilcev? Smo se borili za zdrave socialistične nazore? Ponekod več, ponekod manj. In kolikor smo delali tam, kjer živimo, toliko so nas tudi ljudje ocenili. Ni bilo dovolj, da je od predloženih kandidatov pri volitvah bilo komaj četrtino delavcev in ni prav, da je kandidiralo PROSLAVA H. GRUPE ODREDOV V LITIJI Ob skupni seji Izvršnega odbpra OF in Centralnega komiteja ZKS Delavski razred naj zagotovi politično rast PartizaniswoilnobsinbncpozoNamo * 'č' ST r.naiof lot io minulo orl Var io bila . nlnšče. Ena izmed natruli na ie nri- SOCIALISTIČNE Z1EZE DELOVNIH LJUDI Vse, kar imamo, tovarne, rudnike, nova stanovanja itd., je res delo nas vseh delovnih ljudi, toda, mar nismo mi delavci največ prispevali k temu? Iz vsake izkušnje se lahko učimo. Toda vsaka šola nekaj stane. In zato bomo morali prelomiti z miselnostjo, da je Fronta le ena od množičnih or- j bodoljubnega naroda,. vojska, ki ji ni Enajst let je minulo, od kar je bila ustanovljena II. grupa odredov, ki jo po svoji vlogi, ki jo je imela v osvobodilnem boju na Slovenskem, lahko imenujemo tudi — prva slovenska udarna partizanska brigada, čeprav ni nosila tega imena. Ko je skoraj vsa Evropa ječala pod nasiljem fašistične soldateske, ko je Hitler trkal na vrata Moskve in Leningrada, se je v osrčju zasužnjene Evrope rodila vojska svo- ganizacij. Ne! Odslej naj bo naše geslo tole: Socialistična zveza delovnih ljudi je in mora biti politična organizacija vsega delovnega ljudstva. In kot taka bo povezovala delavce na terenu, na njej in na nas, ki bomo delali v tej Socialistični zvezi, pa bo ležala odgovornost, organizacija in vodeča vloga delavskega razreda. Vse našteto je le skromen utrinek iz bogatega poročila, ki ga je dal tovariš Miha Marinko na skupni seji izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in tovarišev, ki so na na kandidatnih listah polovica kmetov, i razpravi sodelovali. primere v zgodovini. Ena izmed prvih in zelq važnih enot te vojske pa je II. gruga odredov, ki je s svojim zmagoslavnim pohodom čez Dolenjsko, Gorenjsko in Koroško ponesla na Štajersko bojevniški klic naše revolucije. Prav zaradi tega so naši stari partizani in z njimi vred mnogi delovni ljudje naše domovine tako svečano proslavili to obletnico. Preživeli borci II. grupe odredov so zopet enkrat hodili po starih in znanih poteh partizanskih enot, obujali spomine ob tabornih ognjih in obiskovali partizanske domačije. Na mnogih zgodovinskih krajih so patrulje svečano odkrile spominske plošče. Ena izmed patrulj pa je prinesla posmrtne ostanke dveh naših največjih bojevnikov za pravice zasužnjenega naroda: Dušana Kraigherja-Juga in Vere Šlandrove-Lojzke iz dobroveljskih gozdov v Celje, kjer sta nekoč živela in delala in kjer bosta poslej počivala. Ob njunih krstah so se stari partizanski borci in z njimi vsi slovenski delovni ljudje zakleli, da bodo vedno in povsod spoštovali velike ideale, za katere je toliko naših ljudi darovalo svoja življenja. V Litiji se je na dan proslave zbralo veliko ljudi iz vse naše domovine. Prišli so borci iz Štajerske, Gorenjske, GOSPODARSKE NOVICE Iztrošili € lin Bčllo Poslej bo v ravenski železarni drugačna tarifna politika Ravenski železarji, pravzaprav odborniki in člani delavskega sveta so bili zelo ozkogrudni, ko so izdelovali prvi tarifni pravilnik. K razpravi in obravnavi tarifnega pravilnika takrat nekako niso znali pritegniti vsega delavstva. Nekateri odborniki so celo menili, da bodo zmogli zastopati svoj obrat kar kot zastopniki množičnih organizacij. Zato je bila razprava o tarifnem pravilniku seveda ozka in marsikakšna napaka se je vrinila vanj. V osrednji komisiji so bili večji del le uslužbenci. Zgodilo se je celo to, da so nekateri mojstri in delovodje kar sami odtrgovali točke in s tem grobo kršili to, kar je tarifni pravilnik določal. Če se je delavec zaradi česa takšnega pritožil, so mu tudi premalo pojasnili, za kaj je bilo to ali ono prav tako storjeno. Samo nekaj nesorazmerij, ki so zahtevala res temeljito izpremembo tarif- STE SE TUDI PRI VAS TAKO ODLOČILI? ZADN1I DAN V LETU nat Do družinski praznih Te dni se v delovnih kolektivih kar precej pogovarjamo, ali naj postavimo družinski praznik na zadnji dan leta ali na 2. januar. Nekateri se bolj vnemajo Sa prvi predlog, drugi za drugega. Vsak ima svoje razloge, vsi smo si pa edini, da nam takega družinskega praznika manjka. Prvi, in teh nas je večina, smo za to, da praznujemo zadnji dan v letu. Takrat naj se zbere vsa družina doma, da si voščimo k novemu letu, se pogovorimo, kaj smo v starem letu doživeli in si napravimo načrt za bodoče leto. Otrokom bomo pripravili še posebno veselje in jih obdarili, če so bili pridni (kdo misli, da njegov otrok ni priden?), pa tudi žena, brat, sestra, mati, oče, bodo veseli, če jim bomo pripravili presenečenje. Tudi ti ne bi prav nikomur zameril, če tudi tebi Dedek Mraz kaj prinese. Zakaj prav na starega leta dan? Prav zato, ker je starega leta dan, da se družina zbere še zadnjič v letu in si na pragu novega leta še enkrat prisrčno stisne roko. In še! Vse prire- ditve za otroke bodo od 21. do 30. decembra, zadnji dan leta—pa naj tudi otroci praznujejo doma. Zagovorniki drugega januarja pa pravijo: zakaj prav na 31. decembra? Takrat ljudje največ kupujejo in bi bile trgovine zaprte. — Nič zato. Saj so trgovine lahko odprte. Končno, zakaj naj bi ne kupovali dan prej? Zdi se mi, da tiči v tem grmu drugi zajec. Za praznovanje drugega zanuarja se vnemajo bolj tisti, ki računajo na silvestrovanje in si pravijo: »Če bo že 31. decembra praznik, potem bom moral ostati doma, če bom hotel silvestrovati. Če bi bil praznik 2. januarja, potem bi jo pa že na novega leta dan lahko mahnil na izlet ali kamor koli.« Prav zato tudi gre! Ni nam za izlet, marveč za družinski praznik, to je, da bomo ta dan doma skupaj s svojo družino praznovali. Če se bomo odločili torej za 31. december, potem bo treba urediti tudi to, da ga bomo praznovali vsi, pa tudi v šolah in ustanovah. —do nega pravilnika. Osnovni obrati so bili pri zaslužkih vse premalo upoštevani. Vroči obrati imajo povprečje zaslužka manjše kakor strojni remont, kotlarna, kompresorji itd. Livarna ima na primer povprečje zaslužka 8800 din, kotlarna pa 11.800 din. Še vrsto drugih vprašanj bo treba urediti V besedni del tarifnega pravilnika bo treba vnesti j vprašanje obratnih nezgod, določiti, • kako deliti sklad plač, urediti akordni cenik in še marsikaj drugega. Zadnji širši sestanek sindikalnih odbornikov v ravenski železarni je pokazal, da so odborniki vse to letos uvideli in se dobro pripravljajo na spremembo tarifnega pravilnika. Med drugim so sklenili, da bodo v nekaj sto izvodih razmnožili tarifni pravilnik in ga dali v skrbno razpravo vsem delavcem in uslužbencem železarne. Marija Hriberšek PODALJŠAM JE VELJAVNOST LEGITIMACIJ ZA ZNIŽANO VOŽNJO NA LETNI DOPUST Kolikor so nam znane prilike, ki vladajo po svetu, menda ni države, ki bi nudila delovnemu človeku toliko ugodnosti (seveda v okviru danih možnosti), kolikor jih nudi naša socialistična Jugoslavija. Ko pa se pelješ na dopust, plačaš po železnici komaj dobrih osem odstotkov redne prevozne cene. Tako visoke olajšave, ki bi zajemala prav vse ljudi v državi, ki so v delovnem odnosu, res ni na svetu. Bliža se konec leta in nekateri še niso utegnili izkoristiti te znižane vožnje na dopust. Glavna direkcija železnic v Beogradu sedaj sporoča, da je še razširjena ta ugodnost tudi preko novega leta. Vemo, da imajo vsi državljani, ki so v delovnem odnosu, legitimacije za ugodnostno vožnjo obrazec P-30, P-31 ali K-15. Rubrike, ki se nanašajo v teh legitimacijah za dopust, veljajo za pričetek potovanja do zadnjega dne v tem letu, to je do 31. decembra 1952. Za povratno potovanje pa veljajo te legitimacije 60 dni od dneva potrditve v ustrezajoči rubriki po sindikalni podružnici in podjetju ali ustanovi, čeprav sega doba teh 60 dni že v leto 1953. Združenje livarjev Jugoslavije bodo ustanovili Pred dnevi je bil v Beogradu prvi kongres livarjev Srbije. Na kongresu so poslušali referat o problemih livarstva v Franciji in Ameriki. Vsi so bili mnenja, da je pri nas v prvi vrsti treba dvigniti storilnost dela in Izboljšati kakovost. Med drugim so se dogovorili, da bi ustanovili združenje livarjev Jugoslavije. Odhodno potovanje se sme pričeti za vožnjo na dopust z legitimacijo, veljavno za leto 1952, najkasneje dne 31. decembra 1952. Če je bila vzemimo legitimacija potrjena zadnji dan veljavnosti, to je dne 31. decembra 1952, velja za povratno vožnjo z dopusta 60 dni od dneva te potrditve, to je najdalj e do 28. februarja 1953. Ostale olajšave s temi letošnjimi legitimacijami veljajo do 31. decembra 1952. Razume se, da se vse to nanaša tudi na legitimacije, ki jih imajo upokojenci in vsi družinski člani. Marjan Medvešček, Ljubljana Frančišek Smerdu: Spomenik padlim borcem, odkrit v Postojni maja 1952 Dolenjske, pa tudi Primorske. Srca vseh pa je prevevala ena sama misel: Smo kot ena družina, ki se zbira ob slavnih obletnicah, se spominja prehojene poti in se pogovarja o bodočnosti. Smo pokolenje, ki nikdar ne bo pozabilo, kar je obljubilo v velikem osvobodilnem boju. STEKLARNA HRASTNIK MED DELAVCI IN USLUŽBENCI NAJ NE BO RAZLIK Sindikalni odborniki hrastniških steklarjev so na zadnji seji razpravljali o novem tarifnem pravilniku. Med drugim so predlagali, naj dobijo tudi uslužbenci plačo 15. v mesecu, akontacijo pa 30. v mesecu, prav tako kakor delavci. Menijo, da se pri izplačilu ne sme delati razlik med delavci in uslužbenci, saj je zaslužek vseh odvisen od gospodarskega uspeha podjetja. Janez Marenčič: Partizani — Ves narod je z vami PRED IZDELAVO NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV ČESA S no SE DOSLEJ NAUČIL § Še vedno so prevelika nesorazmerja med zaslužki uslužbencev in delavcev — Ponekod bi kazalo uvesti gibljive tarifne postavke — Nerealne norme in akordi maličijo tarifno politiko — Kako vpliva monopolni položaj podjetij na ceno proizvodov — Odnos med tarifno politiko, stopnjami akumulacije in prometnim davkom Kadar govorimo o tarifni politiki v sedanjem načinu našega gospodarstva,, je enostransko, če gledamo samo, koliko so se zaslužki zvišali ali znižali, v nemar pa pustimo vse ostalo: Vedno je treba imeti pred očmi, kako tarifna politika vpliva v posameznih podjetjih in v našem gospodarstvu kot celoti na storilnost dela, ceno proizvodov, na krepitev delavskega upravljanja, Itako se uveljavlja socialistični način nagrajevanja, skratka, kako krepimo in uvajamo nove socialistične proizvodne odnose. Če bomo s teh stališč ocenjevali tarifno politiko v podjetjih, bomo v pravilnikih imeli marsikaj popraviti. Kar poglejmo si, na kaj vse nas opozarjajo tarifni pravilniki, ki smo jih pred meseci izdelali. Razveseljivo je, da odkar je začel delovati nov finančni sistem v številnih podjetjih narašča proizvodnja. Naravno je, da proizvodnja narašča zaradi povečane storilnosti dela, zaradi boljšega načina nagrajevanja. V mežiškem rudniku, topilnici svinca v Celju, železarni na Rav-' nah in še drugod, so zvišali proizvodnjo. V Trboveljski cementarni so od septembra do maja dvignili proizvodnje skoro za 2500 ton. V podjetjih se je zboljšala delovna disciplina, tudi kakovost izdelkov je boljša. Uspehi so precejšnji. Toda vse to nas ne sme uspavati. Svetovno tržišče nas še vedno opozarja, da je naša storilnost dela zelo nizka. Za proizvode, ki jih prodajamo, dobimo dostikrat povrnjen le denar, ki smo ga izdali za surovine in ostali material. Z delom naših rok pa se okoriščajo druge bolj^ razvite države. Storilnost dela bo treba še povečati. Nedvomno je pravično nagrajevanje velika vpodbuda za večjo storilnost dela. Toda ali so povsod, v vseh podjetjih s tarifnimi pravilniki uzakonili socialistična načela nagrajevanja. Najbrž ne. Kar poglejmo si, kaj nam o nagrajevanju povedo tarifni pravilniki. No pa primerjajmo tarifne postavke delavcev in uslužbencev in predvsem njihove dejanske prejemke. Kakšno je raz- merje med tarifnimi postavkami uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo in tarifnimi postavkami, ki jih imajo polkvalificirani delavci? V povprečne tarifne postavke uslužbencev za 2300 dinarjev višje od postavk polkvalificiranih delavčev. V strojegradnji in živilski industriji so razlike sicer manjše, toda vendar se vrtijo še okrog 1500 do 1600 dinarjev. Samo v treh gospo- darskih panogah so tarifne postavke uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo nižje od tarifnih postavk polkvalificiranih delavcev. V osemnajstih gospodarskih panogah pa so tarifne postavke tudi več kakor tisoč dinarjev višje za uslužbence, kakor pa za poTkvalificirane delavce. Precejšnja nesorazmerja so tudi med tarifnimi postavkami nekvalificiranih, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev v primerjavi s tarifnimi postavkami, kakršne imajo pomožni uslužbenci, uslužbenci s srednjo in visokošolsko izobrazbo, da niti ne govorimo o zaslužkih, kakršne prejemajo uslužbenci državnih ustanov, ki so daleko nižje od prejemkov uslužbencev gospodarskih podjetij. Če torej primerjamo te podatke, vidimo, da so v marsikaterem podjetju načelo pravičnega nagrajevanja izmaličili. Ce bodo v vsakem podjetju razpravljali o teh nesorazmerjih, bodo pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov vsekakor morali primerjati tarifne postavke uslužbencev s tarifnimi postavkami ustrezajočih kvalificiranih delavcev. V novih tarifnih pravilnikih bo treba torej odpraviti taka nesorazmerja. To bo nedvomno ugodno vplivalo na storilnost dela, kar bo prineslo več koristi podjetju samemu in našemu gospodarstvu kot celoti. Dejanski prejemki nas opozarjajo, da so marsikje načelo »za enako delo, enako plačilo« zamenjali s tem, da so delili »enak zaslužek na enako delovno mesto«. Ali pa se je zaslužek, oziroma tarifna postavka, ravnala zgolj po kvalifikaciji. Tudi to je kaj majhna vzpodbuda za večjo storilnost in načela nagrajevanja so kršena. Nekateri menijo, da je do tega prišlo zato, ker je bilo za delovno mesto, oziroma delo, ki ni normirano, določena stalna tarifna postavka, ki je niso znižali, čeprav je na to delovno mesto prišel delavec ali uslužbenec z manjšimi delovnimi sposobostmi. Prav zaradi stalno določenih tarifnih postavk so nekateri delavci ali uslužbenci včasih neupravičeno prejemali del zaslužka. Zato se pojavlja mišljenje, da bi kazalo v novih tarifnih pravilnikih določiti gibljive tarifne postavke predvsem za tista delovna mesta, ki niso normirana. Če bi prišel na to delovno mesto delavec ali uslužbenec z manjšo delovno sposobnostjo, manjšim strokovnim znanjem in podobno, bi mu lahko tarifno postavko za kak odstotek tudi zmanjšali. Vsak delavec ali uslužbenec v pa bi moral dobiti odločbo, na katero __ x __. - — :.. :.. 1. — 1: i. x ».* L n — : podjetjih . delovno mesto je razporejen in kolikšna bo njegova tarifna postavka. S tem bo tudi omogočeno, da se bo vsak član kolektiva lahko pritožil proti razporeditvi na delovno mesto, oziroma proti določeni tarifni postavki, ki mu je bila določena. Zaslužek bi se potemtakem dife- stran ★ 19. XII. 1952 DELAVSKA ENOTNOST j i renciral pri delu samem po storilnosti, ne pa v sami tarifni postavki. Prav tako mislijo nekateri, da so bile določbe, kdo spada v vodilo osebje podjetja, zelo ozke. Med vodilno osebje bi kazalo šteti tudi še šefe sektorjev, oddelkov obratovodje, delovodje, skratka tiste ljudi v podjetju, ki neposredno vodijo delovni proces, ali imajo zelo odgovorno delo. Tem ljudem bi bilo treba tudi dati možnost, da predlagajo komisiji za tarifno politiko, oziroma organom delavskega upravljanja, da je treba posameznikom po strokovni oceni, storilnosti dela, ali čem drugem, zvišati tali znižati tarifno postavko. Sefi in mojstri bi se poslej čutili bolj odgovorne za napredek proizvodnje, delovna disciplina pa bi se na splošno prav gotovo izboljšala. Prištevanje omenjenih med vodilno osebje pa seveda zaradi naslova samega ne bi smelo vplivati na zvišanje njihovih tarifnih postavk. Marsikje niso v skladu dejanski zaslužki delavcev in tarifne postavke. To se javlja pri vseh tistih delavcih, ki delajo po normi ali akordu. Nekaj razlik bo še vsekakor ostalo, toda do prevelikih razlik je prišlo vsepovsod tam, kjer ob izdelavi pravilnikov niso -tudi primerno uredili norm ali akorda Če so izdelali samo tarifni pravilnik, norme in akorde pa so pustili takšne, kakršni so bili pred izdelavo pravilnikov, so v podjetijh opravili le polovico dela. Nerealne norme in akordi rušijo tarifno politiko v podjetjih. V jeseniški železarni na primer in še marsikje drugod so bile razlike med doseganjem norm v posameznih oddelkih tudi do 50 odstotkov. Zaslužki so seveda bili potem kaj različni od tistih, kakor jih je določala tarifna postavka. Kjer so v podjetjih to pravočasno opazili, so popravili. Tako tudi podjetjih pa tam nekdo ncupravi na račun listin dela nost sicer ustvarili, niso realne norme in akordi r jeseniški železarni. V nekaterih na to niso kdo ve kaj dali in zato avičeno dobiva visok zaslužek vcev v podjetju, ki so vred- pa je bili deležni. Ne-o namreč izmaličili tarifno politiko v podjetju. Norme, akorde in tarifne postavke bo treba poslej vsekakor vskladiti, drugače je vse delo okrog tarifne politike v podjetjih le napol opravljeno. Tarifna politika v nekaterih podjetjih, predvsem tistih, ki imajo monopolni položaj na tržišču, pa je našla svoj odraz tudi v cenah proiz-' vodov. Kmetijska posestva v goriškem in tudi v. nekaterih drugih krajih so to posebno občutila. Odkupno podjetje »Rastlina« v Gorici je v spomladanskih in tudi poletnih mesecih zaradi monopolnega položaja določala pridelovalcem nizke odkupne cene. Posestva si niso mogla pomagati, ker niso imela prevoznih sredstev na razpolago, »Rastlina« ni imela svojega tekmeca na tržišču, razen tega pa so tudi obla: njali mom i pa so tudi oblastveni organi uzako-opolni položaj podjetja. »Rastlina« je i izkupila za blago najmanj še enkrat tržišču izkupil višjo ceno, kakor ridelovalcu. ap višjo ceno, kakor jo je plačali Nizke odkupne cene torej niso vplivale na pocenitev. Podoben položaj je imelo tudi odkupno podjetje »Zivinopromet« v Prestranku. Kmetijska posestva so bila zaradi monopolnih položajev v takšnih podjetjih prikrajšana na upravičenih dohodkih, delavci niso' dobili izplačanih tarifnih postavk, trgovska podjetja pa so si ob tem času dolila neupravičeno visok zaslužek. Težnja za čim večjim prometom v trgovini in večjimi dohodki »o vodila nekatera trgovska podtjejta tudi do tega, da so ob regresu zniževali cene proizvodom, po katerih je bilo razmeroma živahno povpraševanje. Tako si na primer lahko v tistih mesecih kupil v Ljubljani^ in tudi drugje za četrtinsko, če ne celo manjšo ceno, krtače za čevlje, kozarce za vlaganje, okove za pohištvo, razne likerje, raznovrstno tekstilno blago itd. Trgovska podjetja, ki so slabo ravnala s pomočjo, ki jo je dajala država, da bi vili v promet neidoče tudi na špekulacijo. V promet neidoče blago, so gospoda delala precej?"5" *~x~-tem pa so navajala ljud: neki trgovini v Ljubljani je bilo okovje za pohištvo po 5 do 15 dinarjev kos. Obrtnik, ki je zvedel za okovje, ga je kupil kar 200 kosov hkrati. Potrošniku ga seveda ni zaračunal po 5 ali 10 dinarjev, marveč po 100 do 150 dinarjev za kos, dobiček pa vtaknil v svoj žep. S takšnim neupravičenim lovom za večjim prometom je bila storjena dvojna škoda. Vsa naša skupnost je bila oškodovana, ker je bila pomoč neupravičeno potrošena, kolektivi pa tistikrat niso mogli prodati svojih proizvodov, ker so bili na tržišču za polovico ali še več cenejši. To je nedvomno vplivalo tudi na zaslužek kolektivov. Toda tudi nekateri kolektivi iščejo lahke poti, da bi prišli do čim večjih, dostikrat neupravičenih dohodkov. V Ljubljani je i vinsko podjetje, ki daje v na primer ko-izdelavo nekatere svoje proizvode obrtnikom, ki imajo nizko obdavčitev. Zaradi nižjih proizvodnih stroškov to podjetje prodaja proizvode vseeno po svoji tovarniški ceni, dobiček, do katerega sploh ni upravičeno, pa vtakne v svoj žep. Tudi takšni primeri so, ko podjetja dajejo nekatere proizvode v izdelavo zasebnikom na dom, ali pa se pogodijo s svojimi delavci za tako imenovani »paver akord«. Z delavci se pogovorijo, da bodo ti izdelali določen proizvod za določen zaslužek, pri tem pa ni omejen delovni čas, ki traja do 14 in še več ur na dan. S takšnim akordom je kršena naša socialna zakonodaja, da o kršitvi tarifne politike sploh ne govorimo. Podjetja prihajajo torej dostikrat do neupravičenih dohodkov in dobičkov na način, ki nima nič skupnega s socialističnimi proizvodnimi odnosi. Tarifna politika in tarifni pravilniki pa so opozorili tudi na druge neskladnosti, na primer na različne stopnje akumulacije. Kljub prizade-iju, čez urnem in nedeljskem, marsikje prav adi različnih stopenj akumulacije in položaja, v kakršnem je podjetje nastopalo na tržiščih, niso mogli izplačevati zaslužkov, kakor jih je določal tarifni pravilnik podjetja. Znani so primeri, v kakšnem položaju so bila podjetja papirne industrije, na primer tovarna papirja v Vevčah itd. Tovarni Titan v Kamniku je bila določena stopnja akumulacije tudi na novo temper livarno, ki še ne obratuje. Ta stopnja je bila pozneje odpravljena. V težkem položaju so kovačije, ki so imele v začetku visoke stopnje akumulacije. Pivovarne pa plačujejo razen akumulacije na svoj proizvod še prometni davek, ki je v primerjavi z vinom razmeroma visok, saj je prometni davek na vino le 200 dinarjev višji od prometnega davka na pivo. Razen tega tudi gostinska podjetja plačujejo akumulacijo in prometni davek na pivo, ponekod pa tudi iščejo neupravičene dohodke in zato prodajna cena piva precej naraste. Pivovarna na primer proda steklenico piva gostinskemu podjetju po 21 dinarjev. Zaradi akumulacije in prometnega davka ter zaslužka stane v nekaterih gostinskih obratih steklenica piva tudi 40 dinarjev. Potrošnja piva je zaradi teh nesorazmerij v primerjavi s prejšnjimi leti nazadovala za približno 30 tisoč hektolitrov letno Sindikalni odborniki večkrat spregledajo, na kaj vse nas vsak dan opozarja tarifna politika v podjetju, ki je 'najbistvenejši element za ureditev proizvodnih odnosov. Pojavlja še mišljenje, da bi mogoče prihodnje leto potrjevali tarifne pravilnike delovni kolektivi sami ob sodelovanju sindikalnih odbornikov. Zato bo dolžnost sindikalnih odbornikov, da se bodo še bolj poglabljali v tarifno politiko in spremljali tudi vse dogodke, na katere tarifna politika opozarja. Do marsikakšnih pomanjkljivosti pa tudi že letos ne bi prišlo, če bi odborniki in drugi, ki so delali v tarifnih komisijah, svoje delo opravljali vse leto, to je vseskozi spremljali tarifno politiko in opozarjali organe delavskega upravljanja, kje so grešili in kakšne posledice rodijo te ali one napake. Dore Sindikalna podružnica in uprava k 11 Q li s sfavbišči Kranj, Javornik in Kamnik želita investitorjem, vsem gradbenim kolektivom in drugim delovnim ljudem srečno in uspehov polno oovo leto INVALIDSKO PODJETJE ZVEZDA KRANJ ★ Tkalnica raznovrstnega tekstila v različnih vzorcih - Barvanje in beljenje volne, bombaža in vseh volnenih izde kov za privatnike in podjetja - Kemična čistilnica vseh vrst oblek. HITRA IN TOČNA POSTREŽBA Vsem svojim odjemalcem želimo mnogo sreče in uspehov v letu 1953 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA OZKZ KRANJ pošilja iskrene čest tke k novemu letu 1953 vsem svojim kmetijsko prodajnim in kmetijsko obdelovalnim zadrugam, kakor tudi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem z željo, da bi v novem letu 1953 dosegli še večji razmah in še večje uspehe pri kmetijski , proizvodnji, zlasti pa pri živinoreji. — Trgovsko podjetje OZKZ vam bo v novem letu nudilo vsa potrebna pojasnila in nasvete. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA OZKZ KRANJ TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA V KRANJU želi svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1953 ter se priporoča za nadaljnji obisk. ncssanmi <.»<»<•em želimo mno<|o sreče in uspehov v letu l 9 53 Ilira 23 piel Imitaa sekcij LJUBLJANA VELETRGOVINA e®« UUBL1AN A — TITOVA C. 15 nudi' vsem svojim cenj. odjemalcem bogato zalogo kolonialnega in špecerijskega blaga, mesnih in mlečnih izdelkov ter vse vrste alkoholnih pijač po najnižjih dnevnih cenah. Solidna in hitra postrežba Slovenila teste ORADNiACEST IN MOSTOV soc' ^ 0 o^° DELOVNI KOLEKTIV ZAVIDA ZA EAZISKAVe MATERIALA II KeiHSlROKOJ LES, UUBLJAIA Bimčieva ul. 12 želi srečno in uspeha polno novo leto 19 3 3 Vsem delovnim kolektivom želimo mnogo uspehov v novem letu 1953 DELOVNI KOL KTIV MESTNEGA GRADBENEGA PODJETJA MEGRAD UUBLJANA - KOTNIKOVA UL. 10 pod em za PROJEiillRANJE ELEKTROENERGETSKIH IH PREROŠKIH hžAPRAV lektroproieki LJUBLJANA Parmova ul. 33 Našemu delovnemu ljudstvu in vsem delovnim kolektivom želimo srečno in uspeha polno leto 1953! V izdelavo prevzamemo projekte za: hidroelektrarne, kalorične elektrarne, transformatorske postaje vseh napetosti, daljnovode vseh napetosti, nizko napetostno omrežje, fazne kompenzacije, pregrade, rekonstrukcije hidroelektrarn in kaloričnih elektrarn. Izvršujemo tehnična posvetovanja za hidrogradbeno in elektrostrojno dejavnost. — Priporočamo industrijskim podjetjem, da se za rekonstrukcije in novogradnje tudi manjših elektroenergetskih objektov obračajo na nas, da jim izdelamo projekte kvalitetno in po najnižjih dnevnih cenah v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. Projektiramo za Slovenijo in ostale republike, kot Črno goro in Makedonijo, v kateri smo prevzeli HE Vardar. V pogajanjih smo za prevzem prejele tiran ja dveh elektrarn v Turčiji, Gradbišče Logatec Gradbišče Vransko Gradbišče Vrhnika Gradbišče Predor—Grad Gradbišče Koper Gradbišče Smlednik Gradbišče Litostroj Gradbišče Centralni obrati Asfaltna skupina Popravljalnica Kamnik Popravljalnka Vič Kamnolom Kokra Ekonomija Slovenja vas Direkcija Ljubljana Vsem svojim odjemalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1953 DELOVNI KOLEKTIV e e e Obrtniška produktivna m predeloval rt a zadruga x o. J. LJUBLJANA — Celovška e. 14 imeviizio miJillE MEPROM l 8 IS S L l k Rl A Savska cesta — tel- 21-592 Vilharjeva cesta — tel. 20-825 čestita k novemu letu 1953 vsem svojim stalnim naročnikom prevoznih in delavniških uslug in jim želi čimveč uspehov pri graditvi naše socialistične domovine :,V'v v v; Cp J sen sem članom sindikatov, podružnicam in odbornikom želimo v novem letu 1953 mnogo sreče in uspehov. V novem letu še bolj krepimo delavsko upravljanje in vzgajajmo člane sindikatov v dobre in zavedne državljane naše socialistične domovine Delovni kolektiv In sindikalna podružnica GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED z gozdnimi upravami: Bohinjska Bistrica, Pokljuka, Jesenice, Radovljica, Tržič, Preddvor, Škofja Loka želita, vsem svojim delavcem in nameščencem in delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno leto 1953! Ju Zveze sindikatov Jugoslavije Okraini svet Jesenice Mestni kino Ob vstopu v novo leto 1953 *Kl želimo vsem našim obiskoval- «=____ ^ cem mnogo sreče, zadovoljstva || Q alfo tfi. I S 4E5^ in uspehov! Jesenice DELOVNI KOLEKTIV LJUBLJANA MOSTE želi svojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1953! Naše podjetje proizvaja izdelke: A. Bitumenski izdelki strešna lepenka raznih dimenzij bitumenski papir, prt-mazna in izolacijska masa, bitumenska emulzija, speci a ne bitumenske mase - po posebnem naročilu B. Katranski izdelki: lak za železo, srednje katransko olje (karbolinej), težko in antrace-novo olje, mehka in trda katranska smola, armirane (Bergman) cevi raznih profilov C. Toplotne izolacije: žlindiina (izolacijska) volna, izolacijske blazine, mase za toplotno izolacijo, izolacijska opeka, montažna izola-terska dela Delovni kolektiv TOVARNE UMETNIH BRUSOV Maribor želi vsem kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1953! Živelo upravljanje podjetij po delovnih kolektivih, kar je pogoj za čimprejšnjo izgradnjo socializma! KOliEKTIT Mestnih pekam in slaščičarne JESENICE žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1953’! Vsem svojim cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem želimo srečno in zadovoljno novo leto 1953 vmt TRGOVSKO PODJETJE Zel eziiina JESENICE Delovni kolektiv HOTEti LJUBLJANA ČESTITA IN ŽELI ZDRAVO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1953 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN NAŠIM GOSTINCEM! Delovni kolektiv izvornega podjetja !-Zi LJUBLJANA, Parmova ulica 33 želi vsem svojim dobaviteljem srečno in uspehov polno novo leto 1953! Delovni kolektiv Ljubljanske tovarne hranil LJUBLJANA, 30 želi svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom uspehov polno novo leto 1883! Srečno in uspehov notno novo leto v izgradnji socializma želi vsem delovnim kolektivom TOPLOVOD INSTALACIJSKO PODJETJg, LJUBLJANA cp cf Sl sem kolektivom in delovnemu ljudstvu čestitamo ob novem letu ter jim telimo še večjih uspehov v nastopnem letu pri premagovanju naporov za dobrobit in blaginjo naših narodovi DELOVNI KOLEKTIV > O E esno Industrijskega podjetja Ljubljana e AVGUST RODIN (1840—1917) NA SVETU BOMO SREČNI Heinrich Heine 8LEŽ.IJSK1 tkalci kadar bomo imeli veselje s tem, kar delamo Letos je preteklo 40 let odkar je sloviti francoski kipar Avgust Rodin napisal znamenito OPOROKO mladim umetnikom in častilcem lepote. Ne bo odveč, če o tem velikem kiparju svetovnega slovesa, napišemo nekaj besed, saj zanimanje za upodabljajočo umetnost pri naših delovnih ljudeh stalno narašča, zlasti ko ra-sto iz naših tal številni spomeniki, posvečeni narodnoosvobodilni borbi in junaškim žrtvam ter borcem za svobodo. O veličini kiparja Rodina najbolj zgovorno priča trditev mednarodne strokovne kritike, ki prišteva v največjo trojico kiparske umetnosti svetovne zgodovine grškega kiparja Jidija iz starega veka, italijanskega umetnika Mihelan-geia iz renesančne dobe (ob prelomu v novi vek) ter Francoza Rodina, ki je ustvarjal o drugi polovici devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. August Rodin izvira iz družine nižjega pariškega uradnika. Rodil se je leta 1840 v Parizu, kjer je obisokval šolo, najprej neko srednjo umetniško šolo. le s petnajstimi leti se je pričel baviti s kiparstvom, ki se mu je ves predal. Viri poročajo, da je risal neumorno in da je bila njegova edina učiteljica — narava. Dosegel je že precejšnjo tehnično znanje, vendar so mu vstop v Akademijo za likovno umetnost o Parizu odklonili, kljub njegovi izredni nadarjenosti in poklicnemu stremljenju. Rodin je potem še večkrat skušal priti na Akademijo, vendar vselej zaman Tako jc ostal Rodin prepuščen sam sebi, toda poln ustvarjalne sile se je z vso zagrizenostjo Rpdin: Poljub vrgel na delo. Znano je njegovo mišljenje o delu in zlasti njegov pomemben stavek. >Moje življenje je bilo življenje delavca. Zaradi sreče, ki sem jo občutil pri delu. sem lahko preživljal ose tegobe.< — Ko so Rodina odklonili uradni zastopniki umetnosti na pariški akademiji, je postal mezdni delavec o neki delavnici za dekorativno umetnost, le v nekaj letih je obvladal modeliranje vsakovrstnih osnutkov od portretiranja in figuralne kompozicije do arhi tekturnih okraskov. Mojstrsko je obvladal tudi strukture človeškega telesa. V tej delavnici bi Rodin sicer lahko ostal zgolj dobro izvežban umetni obrtnik, če ne bi njegov nemiren in prodoren duh stalno iskal in se poglabljal v delo. To prizadevanje in iskanje je trajalo skoraj 25 let, da je našel »samega sebe< in si znal dobro odgovoriti na vse idejne in oblikovne_ probleme kiparske umetnosti. Ko je nekako končal to >ne- šolsko* šolanje, je odpotoval še v Italijo, kjer je prodrl v skrivnosti Michelangelove umet- Sicer niso ohranjena njegova prva dela, niti velika figura Bakhantke, ki jo je delal dve leti, toda odslej so vse njegove stvaritve zapisane v umetnostni zgodovini s svetlimi črkami. Tako na primer >Bronasta doba*, o kateri je pariško razstavno razsodišče trdilo, da je Rodin odlil kip po živem telesu in druga dela. Proti Rodinu so srdito nastopali oficielni kiparji, toda vztrajnega in zapostavljenega umetnika so kaj kmalu spoznali i tuji i domači upodabljalci. Vse bolj so vzbujale Rodinove razstave priznanje in zanimanje. Povabljen je bil tudi v Anglijo, kjer je že razstavil z velikim uspehom, saj se njegove plastike odlikujejo po kvaliteti, ideji in obliki. Vse več je pridobivala njegova umetnost somišljenikov in prijateljev, ki so umetnika branili z vso iskrenostjo. Veliki umetnik je k tem borbam skromno pripomnil: >Zame je stvar preprosta, kajti ko bodo ljudje vzljubili moje kiparsko delo in delo mladih umetnikov, ki mi slede, bodo zlahka odklonili lutke akademske umetnosti.< Takorekoč v poznih letih je prišel Rodin do viška svojega ustvarjanja. Njegove oblike so preproste in plemenite; vsebina pa je vsa o igri senc in svetlob in globoko psihološko poudarjena. Veliki umetnik dosega pri svojih kipih dramatične učinke z enostavnimi linijami telesa. Poglejmo nekoliko kiparjevih del. C alaiski meščani. To je spomenik meščanom iz Calaisa (talcem), ki jih je zahteval sovražnik. Skupina je sestavljena iz raznih poklicev in slojev Calaiskah prebivalcev, ki jih druži kruta usodna povezanost, med tem, ko so na spomeniku razporejeni povsem svobodno. Sprevidimo, da Rodin noče biti tog, marveč hoče učinkovati s kontrasti in duševno razgibanostjo. Prvi talec ima izraz preudarnosti in odločnosti, omahuje le zavoljo tega, ker je občutil pomanjkanje med obleganjem. Drugi talec, ki drži ključ, duševno trpi zaradi ponižanja in predaje Calaisa. Tretji meščan odkriva strah pred smrtjo z mrzlično hitro hojo. Četrti meščan je ves obupan. Petega talca ie groza pred smrtjo in si zakriva oči z roko. Šesti, najmlajši, je neodločne drže in z grozo na obrazu; tovariše skuša dohiteti. Značilna je podoba prvega meščana, znane zgodovinske osebe (E ust a-che de Saint-Pierra), ki s svojim pogumom vpliva na ostale. V razvrstitvi skupine so genialno poudarjeni značaji talcev, ki neposredno stopajo v smrt. Rodinova Misel je edinstveno delo v zgodovini likovne umetnosti. To je izklesana ženska glava iz velikega marmornatega bloka. Rodin hoče dati tej plastiki največji psihološki poudarek s tem, da pusti pod glavo — grob oziroma neobdelan kamen. Ta grobost podstavka daje globoke značilnosti do najpopolnejših potez na obrazu ženske glave. Občutimo netvarno misel, ki je ujeta (ali pa povezavana) v težko materialno osnovo. Poljub. V tej skulpturi vidimo, kako natančno in kontrastno je kipar obdelal površino telesa. Privlačni čar >Poljuba< estetsko razkriva gladko in nežno kožo ženskega telesa v objemu mladega moža. Kontrastne so fine roke žene od široke dlani mladeniča. Omeniti bi bilo treba seveda Še druge znamenite plastike Avgusta Rodina, kot na primer Misleca (z njegovim fizično-duševnim naporom). Staro orožarko. Korakajočega moža, Danaido, revolucionarja Rocheforta, Vic tor ja Hugoja, Balzaca, Pomlad, Večni idol in druge. Rodin je hotel zaključiti svoje plemenito umetniško ustvarjanje z visoko pesmijo o delu. To bi naj bil monumentalen stolp, obkrožen s stebri, sredi katerih bi se vila polžasta stopnišča in čigar vrh bi zaključila mogočna plastika dveh ženijev. Notranjost stolpa bi bila spopol-njena s prizori (v reliefu) različnih delovnih procesov in vse vrste dela od predzgodovinske dobe do najnovejšega časa. S Stolpom Dela je hotel postaviti Rodin veličasten spomenik Delu, v katerem je sam našel vso srečo in pravi smisel življenja. To svojo izvirno zasnovo o poveličanju dela je veliki umetnik v topli besedi j mladim ljudem o svoji Oporoki leta 1912: >Sedaj žal prepričujejo delavce, njim v škodo, naj sovražijo svoje delo in naj ga zlonamerno preprečujejo. Na svetu pa bomo srečni šele tedaj, ko bomo imeli vsi ljudje duše umetnikov, to se pravi, kadar bomo imeli veselje ob tem, kar delamo.* Franjo Aleš Rodin: Misel a*. V mrkobnih očeh nobene sdlze več ni, ob statvah sede, škripaj e z zobmi: »Nemčija, mi tkemo mrtvaški ti prt, vanj tkemo trojno prekletstvo in srd — mi tkemo, mi tkemo! Preklet naj bo bog, ki smo ga molili prezebli, sestradani, v sleherni sili; smo upali, da nas odreši nadlog, lagal nam, za nos nas je vodil ta bog — mi tkemo, mi tkemo; Preklet naj bo kralj, ta kralj bogatašev, ki nič ga ne gane pomanjkanje naše, ki zadnje beliče iz nas izžme in streljati daje nas kakor pse — mi tkemo, mi tkemo! Prekleta lažna domovina, prekleta, kjer podlost uspeva in zlo se razcveta, kjer vsako rožo zrak zamori in plesen, gniloba golazen redi — mi tkemo, mi tkemo! Ropočejo statve, čolniček leti, mi tkemo neutrudno vse dni in noči — stara Nemčija, mi tkemo mrtvaški ti prt, vanj tkemo trojno prekletstvo in srd, mi tkemo, mi tkemo!* (Prevedel Mile Klopčič) Ob obletnici rojstva nemškega pesnika in revolucoinarja Heinricha Heineja KOMUNIZEM PREVEVA MOJO DUŠO z očarljivostjo, ki se ji ne morem upirati Ob zmagi pariške julijske revolucije 1830. leta je, tedaj že svetovno znani nemški pesnik Heine napisal o svoj dnevnik: >lelja po miru me je minila. Zdaj spet vem, kaj hočem, kaj moram . .. Jaz sem sin revolucije in spet segam po čarodejnem orožjut nad katerim je izrekla moja mati svoj čarodejni blagoslov . . . Dajte mi rož, rož! Rad bi si ovenčal glavo za smrtni boj ... In liro mi dajte, liro, da zapojem bojno pesem . . .< . I /1 >1-1 rt e-1 rt i' : n > i 1 r-. r - 1 rt . . » ■' . tr ri rr I Z/ n « —■ — -- -— . - i J _ Rodin: Meščani mesta Calais Tem svojim besedam je ostal Heine zvest do svoje smrti. Čeprav težko bolan vendar se je vseskozi bojeval kot >sin revolucije*, kot si je sam dejal — za svetle ideale človeške družbe. Do takrat, ko je napisal te besede, je Heine že ustvaril svoje Številne ljubezenske pesnitve: >Mla-de bolečine*, >Tragedijo z Liričnim intermezzom* (65 pesmi), >Bacharaškega rabina*, *Vrnitve* (88 pesmi) in >Potovanje po Harzu*, ki so bile sprejete z velikim odobravanjem pa tudi z ostro kritiko, a Heineju so dale svetovni sloves. Toda nas bolj zanima Heine — pesnik in bojevnik, publicist, potopisec in polemik, Heine >sin revolucije*, ki je bil zatajevan in preganjan, obrekovan vse svoje žive dni in po smrti, ko je fašizem njegove spise prepovedal, knjige zažgal in skušal zbrisati njegovo ime iz nemškega slovstva. Čeprav variška julijska revolucija v Nemčiji ni kao ve kaj odjeknila, vendar je povzročila o Heinejevem življenju prelom. Kako zelo razločno plamtijo plameni, ki jih je julijsko sonce zanetilo v pesnikovi duši, spoznamo iz Heinejevega uvoda spisu, s katerim je Robert JFesselholf odgovoril na brošuro grofa Moltkeja o pravicah plemstva. Spomladi 1831. leta se je Heine preselil o revolucionarni Pariz, česar si je že dalj časa vroče želel. Tu je napisal članke o zgodovini vere in filozofije v Nemčiji, ki so odgrnili Francozom skrivnosti nemškega duha v mojstrsko jasni predstavi. F teh spisih je Heine napovedal, aa so nemški rokodelci in delavci dediči nemške filozofije. Da bi spoznal Nemce s francosko revolucijo in njenimi posledicami, je napisal >Fran-coske razmere*, ki so jih nemški cenzorji sprejeli z veliko nenaklonjenostjo. Sploh so nemški cenzorji vsa Heinejeve dela ostro sodili. Nekoč je Heine dejal, da je moral, če je hotel s svojimi deli prodreti o Nemčiji, >razobesiti na čolnu svoje misli zastavice, katerih znamenja so kaj malo ustrezala pravemu izrazu mojih političnih in socialnih nazorov*. V tej dobi je napisal Heine obširno zbirko >Salona*, v kateri so razen filozofskih in umetniških razprav tudi »Spomini gospoda pl. Schna-belemopskega*, >Florentinske noči*, >Bacharaški rabin* in pogumne pesmi >Raznim*, ki so nemške filistre silno razdražile. Medtem pa je Haine spoznal preprosto dekle, francosko delavko, ki živi v njegovih pesmih pod imenom Matilda in ki mu je ostala tovarišica vse do njegove smrti. 1835. leta je nemška Zvezna skupščina prepovedala vse spise >Mlade Nemčije*, namišljene literarne šole, v katero so šteli v prvi vrsti Heineja. Pesnika je ta udarec zelo zadel, toda svojim nasprotnikom ga ni ostal dolžan. S svojimi satiričnimi pesnitvami je bičal nemško filistr-stvo in vrhove tedanje družbe ter zadajal težke udarce svojim sovražnikom. Medtem pa je začelo pesnika živo zanimati delavsko gibanje. Februarja 1843. leta je začel zopet pisati svoja pariška poročila o politiki, Heirich Heine umetnosti in ljudskem življenju za augsburške >Splošne novice*. O njih je kasneje dejal, da se vleče skozi nje kot rdeča nit prerokovanje o zmagi komunizma. Boj za pravice izkoriščanega ljudstva je povzročil v Heineievih političnih in socialnih nazorih korenit prelom. Ker je staro monarhijo z njenim gospoatonm junkerjen in duhovništva iz dna duše sovražil, obenem pa ga je bilo groza pred republiko zaradi njenega gospostva množice, ki se je je bal, bi bilo razumljivo, če bi se ogreval za monarhistično-ustavno državno obliko. A bil je po prirodi mnogo preglobokega duha, da ne bi tuai v nji spoznal eno izmed oblik razrednega izkoriščanja, ki ni najmanj zaničevanja vredna. Zato se je začel nagibati k filozofski šoli saint-simonistoo in h komunistom: >Govorim o komunistih, o edini stranki v Franciji, ki zasluži resno pozornost. Enako pozornost bi posvečal tudi ostankom saint-simonizma, katerega poznavalci žive pod nenavadnimi naslovi . . . Toda te časti vredne možakarje giblje le beseda, socialno vprašanje kot vprašanje . . . oni niso določeni hlapci, s katerimi izvršuje najvišja svetovna volja svoje orjaške naklepe. Slej ko prej pride Saint Simonova raztresena vojska k rastoči vojski komunizma . . . Tako je pisal Heine 15. junija 1943. leta in Še istega Ita se je spoznal s človekom, ki je izpolnil njegooe nade. To je bil Karl Marx, ki se je jeseni 1843 preselil v Pariz, da bi urejeval *Nemško-francoski letopis*. Heine se je z Marxom iskreno sprijateljil in nedvomno je tudi Marxova zasluga, da si je Heinova pesem zagotovila tako vidno mesto o svetovnem slovstvu. Ko je Mar:r prišel v Pariz, je Heine potoval po Nemčiji. Ov vrnitvi je napisal pesnitev: >Nemčija. Zimska pravljica*, ki je danes njegovo najbolj znano pesniško delo. Znano je, da je tedaj Heine večkrat obiskoval Marxa, ki pa nikoli ni mogel pregnati pesnikove skrivne groze pred komunizmom, pred oblastjo množic, katere se je Heine bal. V >Nemško-francoskem letopisu* je Heine objavil tudi >Slavospeve* bavarskemu kralju, ki jih sam šteje med najbolj strupene verze, kar jih je kdaj napisal. Razumljivo je, da so nemški cenzorji te soerze obglavili* in podobno usodo je doživela tudi njegova pesem >Tkalci*. Pesnikovo zdravje se je pa vidno slabšalo. Februarska revolucija 1848. leta ga je našla zelo oslabelega. Skoro povsem je ohromel in z veliko težavo se je premikal. A kljub vsemu je pisal. Pisal je še potem, ko je povsem ohromel in oslepel, ko je osem let negibno preležal o postelji. V tem času je izdal pesniško zbirko >ilo-manzero*, ki po soojem bogastvu in lepoti prekaša skoro vse, kar mu je uspelo ustvariti o njegovih najboljših letih. Z >Romanzerom* pa Heinejev vrelec pesništva še ni usahnil; žuborel mu je ose do smrtne ure. Zadnje dni svojega življenja je spoznal dekle, ki ji velja pesnitev >La Mouche* — zadnja Heine jeva pesem. Najbolj pretresljive pesmi iz pesnikove bolezni pa so namenjene njegovi ženi Matildi. V te pesmi je Heine zlil vso svojo voljo in ljubezen ao življenja. Tik pred svojo smrtjo je objavil zbirko pariških pisem >Lutetio*, ki jih je pisal o štiridesetih letih za *SploŠne novice*. V predgovoru francoske izdaje >Lutetie* je izrekel Heine svojo zadnjo besedo o komunizmu. Ko je opisal svoj strah pred >nebrzdano oblastjo množic*, ker si pač oblasti delovnega ljudstva ni mogel predstavljati, je napisal. >In vendarle, odkrito priznavam; ta komunizem, ki je tako sovražen vsem mojim intresom in nagnjenjem, prevzema mojo dušo z očarljivostjo, ki se ji ne morem upirati. Dva glasova se oglašata o mojih prsih o nie-got>o korist . . . Proi od. teh doeh glasov je glas logike . . Strahoten sklep me ima v oblasti in če ne morem odvreči trditve, da imajo vsi ljudje pravico, da jedo, se moram pokoriti osem njegovim posledicam. V mislih na to tvegam, da izgubim pamet; zdi se mi, da vsi demoni resnice zmagoslavno plešejo okrog mene in nazadnje . . . zakričim■ le dolgo je obsojena ta stara družba! Naj se zruši ta stari svet, kjer je nedolžnost propadla, sebičnost uspevala, kjer je človek stradal človeka! — Drugi teh ukazovalnih glasov, ki me imata o oblasti, je še mogočnejši od prvega, kajti to je glas mržnje, ki z njo mrzim stranko, katere najstrašnejši nasprotnik je komunizem. Gooorim o stranki tako imenovanih zastopnikov nemške narodnosti, tistih lažnih rodoljubov, katerih domovinska ljubezen obstoji le iz čuta omejene odvratnosti do tujcev in sosednjih narodov . . . Da, ti ostanki teutomanoD iz leta 1815, ki so svojo staro nošo velikonemških pavlih nekoliko modernizirali, so se mi gnusili vse žive dni in vse žive dni sem se bojeval z njimi. Zdaj pa, ko umirajočemu pada meč iz roke, me tolaži prepričanje, da jih bo komunizem, ki bo na svoji poti naletel nanje, pobil do kraja; ne s kijem, ne, velikan jih bo s preprosto brco poteptal, kakor žabo . .< Čeprav je pesnik trepetal >pred oblastjo množic* in je obenem priznaval kot nujno v razvoju človeške družbe, vendar so Heinejeva dela Šele v novi socialistični družbi zasijala v vsej svoji veličini. Sele proletariat jim je naklonil tisto mesto, ki jim zaradi njihove veličine tudi pripada. Saj je vendar revolucionarni delavski razred edini dedič in edino možni branilec in nadaljevalec vse človeške kulture in umetnosti. KULTURNI ZAPISKI iiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimifiiraiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiim OB IZIDU KNJIGE: Miroslav A (Ilešič: „0d mehanike do elektronike^ Te dni smo v izložbah naših knjigarn zagle- j dali zajetno knjigo s preprostim naslovom >Od mehanike do elektronike* in z nekoliko zgovornejšim podnaslovom >Knjiga o fizikalnem mišljenju tn tehničnem ustvarjanju*. Čeprav o knjigi ni izšla nobena bučna reklama, jo moranjo vendarle z veseljem pozdraviti in čestitati založnici (Mladinski knjigi v Ljubljani) za opazen vzpon in pomemben uspeh. Kajti treba je takoj naglasiti, da med našimi doslej izdanimi poljudo-znanstvenimi knjigami s področja fizike in tehnike žal ne najdemo nobene, ki bi se po množici prvovrstnih slik (909 slik in 66 strani eno in večbarvnih prilog!) kakor tudi po obsegu (550 strani velike osmerke) mogla meriti z njo. Toda ne le založbi, ki je z znano in priznano skrbnostjo izdala ta obsežni spis, temveč tudi piscu moramo biti hvaležni za delo, ki nas na • zelo posrečen način vodi iz osrednje naravoslov- | ne vede — fizike v zanimiv in veličasten svet j tehnike. Saj je delo pisano brez tiste šolske mo- I drosti, cesto celo v lagodnem pripovednem slogu j kot kakšna povest in vseskozi brez tujk. Skdatka pisano za vsakogar, ki ga zanimajo znanstvena I in tehnična vprašanja v sodobni stvarnosti. Spričo dejstva, da je zasnovano sleherno poglavje knjige kot samostojna in od ostalih poglavij skoraj povsem neodvisna celota, ne more nikogar motiti, če je pač delo spričo tvarine, ki jo obdelava in spričo smotra, ki si ga je zadalo, nekoliko zahtevnejše. Razglejmo se najprej po vsebini knjige, ki je tako napisana, da more z enako silo pritegniti nase duševnega in ročnega delavca. Knjiga nam najprej pripoveduje, kako si moramo utirati pot o fiziko. Nato nam približa mehanske osnove o silah, delu, energiji, preprostih strojih in skuša vsestransko cžrtati vedno pomembnejši >izkori-stek*. Naslednje poglavje nas v lagodnem kramljanju na tihomorskem parniku približa kopico zanimivih in pomembnih fizikalnih zakonitosti o plavanju teles in ladij ter o nihanju in valovanju. Zdaj sledi preprost fizikalno-tehnični raz- gled po strojih vsakdanjega življenja od ključavnice preko poljedelskih in šivalnih strojev vse do strojev za obdelovan jen kovin in >kolesa*. Tako prispemo do ducata življenjepisov znamenitih mehanikov od Arhimeda do Einsteina. V naslednjem. poglavju >Od rakete do reakcijskega letala* spoznamo fizikalne osnove najnovejših letalskih motorjev, bazovke in naposled celo poti, ki bodo v bližnji bodočnosti ponesle človeka z >matere* zemlje na luno in ostale planete. Domala 100 strani zavzema poglavje o tehniki pretvarjanja energije v današnjem >atomskem stoletju*. To obsežno poglavju skuša z vseh strani osvetliti stroje in sredstva za pretvarjanje energije vetra, sonca, morja, vodnih padcev, atomske energije itd. V njem zvemo vse, kar dandanes vemo in Daljnogled za stsreoskopsko opazo vanje 8 STRAN ★19 xn 1952 DELAVSKA ENOTNOST kar moramo vedeli o atomskih pečeh ali kopah. Prometna tredsiva na kopnem, v vodi in v zraku ter raznotera tehnična vprašanja, ki so povezana s sodobnim prometom, nam v lagodnem pripovednem slogu riše troje poglavij. Prav tako vsebuje knjiga troje poglavij, ki vodijo o svet svetlobe in optičnih priprav. Med temi poglavji je najobsežnejše tisto, ki nam pripoveduje o svetu barv, o znanosti in vsakdanjem življenju. Zdaj sledi 15 življenjepisov znamenitih utemeljiteljev elektrotehnike ter sorazmerno kratko poglavje iz praktične elektronike. Elektronika je prav kakor atomska energija dete našega stoletja. Sicer ni lagodne poti do nje. Ker pa ji je brez dvoma namenjena Še velika bodočnost, nam le koristi, če se pobliže ukvarjamo z njo. Če izmed ogromne množice priprav in postopkov, ki nam jih prikazuje poslednje poglavje v knjigi, omenimo le televizijo, elektronske krmilne naprave in elektronski mikroskop, menim, da bo dovolj. H koncu je treba poudariti, da je s tem kratkim ori-r som poglavij označen komaj majhen del izredno bogate tvarine, ki nas brez kakršnega koli hlastanja za senzacijami vendarle vedno in povsod pripelje do najnovejših priprav, ugotovitev in uspehov. Spričo tega je skoraj samo po sebi razumljivo, da bo tvarina z enako neodoljivo silo pritegnila mlade in stare bralce, ali kot je bilo že spredaj ugotovljeno, duševne in ročne delavce. Da, ob tej ugotovitvi je treba prav posebej povedati, da nova knjiga nikakor ni bila napisana zgolj za izobražence, marveč je bila še prav posebej napisana za delavca. Preberite v knjigi življenjepise Franklina, Watta in Faradarja! Spoznali boste, da je hil Franklin črkostavec. Watt mehanik in Fara-day knjigovez. Preberite nato še življenjepise Ampera, Edisona in Henrjjja, po boste spoznali, da so se vsi te nesmrtniki s podobnimi deli kot je pričujoči spis >Od mehanike do elektronike* utrli pot do slave in uspeha. Zatorej vam svetujem: vzemite knjigo v roke 1 in se poglobite v njeno vsebinot Lahko vam po-j vem, da je ne boste zlepa odložili. Ko pa jo boste končno obogateni za ogromno znanje in { spoznanje vendarle položili na knjižno polico, se vam na njej ne bo prašila. Zakaj knjig te vrste ne preberemo samo enkrat, marveč jih beremo in prebiramo — venomer. —R— (Naslov knjigi). Miroslav Adlešič, Od mehanike do elektronike, knjiga o fizikalnem mišljenju in tehničnem ustvarjanju. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. 909 slik med besedilom in na 64 enobarvnih is 2 barvnih nrilogah. Format 24 X 17,5. Strani 550 + 66. Tiskala Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 540 din, v polplatno vezani 740 dim. BESEDA O FILMU, KI GA BOMO VIDELI Film „MANDY“ zgodba o plemenitih vrlinah človeške dnižbe Zgodba, ki jo prikazoje film >Mandy* je zgodba o najbolj plemenitih vrlinah človeške družbe, vrlinah, ki jim je glavni cilj osrečenanje in dobrota, pa če tudi za ceno osebne žrtve. Film >Mandy< pa je obenem tudi obračun s predsodki, ki jili pri nas še vedno najdemo in ki so tudi drugod po svetu vzrok prenekatere družinske in osebne nesreče. To so predsodki do vzgojnih ustanov, v katerih odpravljajo otro kom hibe, ki so jim prirojene, predsodki do otrok, ki jim narava ni vila naklonjena in ki se največkrat končajo v škodo otroka. Morda bo film >Mandy* marsikateri naši mladi materi in očetu pomagal vzgajati svoje otroke v vredne člane človeške družbe Ko je mala ljubka *Mandy* stara dve leti, odkrijeta roditelja, da je popolnoma gluha. Gluha, pa čeprav ljubka in bistra hčerka, je po očetovem mnenju sramota in zato jo hoče prikriti pred svetom pri svojih starših na deželi. Otrokova mati Kristina pa je drugačnega mnenja. Čeprav jo je otrokova hiba zelo zabolela, vendar ji ni vzela treznega presojanja. Njena prva misel je: — otroka je treba dati o šolo, kjer se bo naučil govoriti in v družbi s sebi enakimi preživljal otroška leta. Mož pa je trmast in zato se mu odločna žena odreče. Sama se prebija skozi življenje in z delom lastnih rok omogoči šolanje mali Mandy. V gluhonemnici se za Mandy zavzame pedagog Searle, človek, ki nadvse ljubi svoj plemeniti poklic. Zaradi te svoje ljubezni do otrok in poklica, ki ga z vso onemo opravlja, se je sprl z brezdušenim birokratom, ki si lasti pravico ukazovati v gluhonemnici. Ta človek pa ga hoče onemogočiti. Spretno je razpredel svoje mreže okrog njega. In ti zlobni jeziki so vnesli v filmsko zgodbo razdor med Kristino in njenim možem — zaradi nekakšnega razmerja med vzgojiteljem in Mandyjevo materjo, ki so si ga izmislili Searlijevi sovražniki. Višek razpada med možem in ženo, ki je dolgo grozil sprosti ljubka Mandy, ko prvič izgovori besedo *ma-mzt*, ko prvič, čeprav komaj razločno pove svoj ime — Mandy. PUm >Mandy< je vreden take pohvale kot taalokateri angleški film, ki smo jih gledali v zadnjem času. S svojo človeško toplo in doživeto zgodbo nas povsem prevzame. Podjetje za razdelejevanje filmoo bo odstopilo ves čisti dobiček od prvih predstav Zavodu za gluhoneme otroke o Ljubljani. To človekoljubno dejanje je vredno vsega priznanja. Prizor iz filma »Mandy«. Stari oče, ki je doslej brezbrižno opazoval nasprotja med svojim sinom in njegovo ženo, je ostrmel. Mala Mandy je nenadoma spregovorila. IZ NAŠIH ORGANIZACIJ ZASEDAL JE PLENUM CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Sindikati nai bodo solo npraviiania Razpravljali so o vzgojnem delu sindikatov, higiensko tehnični zaščiti in finančnem poslovanju — Sprejeli so nov pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij Dne 12. in 13. decembra je bil v Beogradu XVII. plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Na plenumu so razpravljali o vzgojnem delu sindikata, higiensko - tehnični zaščiti in finančnem poslovanju. Sprejeli pa so tudi proračun Centralnega sveta za naslednje leto. Ko so razpravljali o ideološko političnem delu sindikatov, so ugotovili, da je sedaj, ko delavci sami upravljajo podjetja, precej širše, k čemur so .moč- _ • ___1: l 3: • a.: ti„i:z.: x„ ^ proti sebičnosti in lokalpatriotizmu v podjetjih. Plenum je ugotovil, da kljub doseženim uspehom dviganje splošne izobrazbe delavcev, kulturno prosvetlje-vanje, pa tudi društveno življenje v kolektivih še ni dovolj razvito. Zato in sredstev ne moremo kupiti, ne drži več. Danes je že tega dovolj, le dobre volje je treba. Plenum predlaga, naj podjetja, kjer je več obratnih nezgod, plačajo v nezgodni sklad socialnega zavarovanja več kot pa ostala podjetja. Sprejeli so še nov pravilnik o finančnem poslovanju v sindikalnih organizacijah ter odobrili predlagani proračun Centralnega sveta ZSJ za leta S PLENUMA SINDIKATA USNJARJEV SLOVENIJE iiOiCiiitvi so upravičeni le do dobičke, m ge osliariee z nlihoičm prizaHevasiiem Visoki zaslužki trgovskih potnikov niso v skladu z zaslužki delavcev seznanjeni s kulturnimi stvaritvami, se prosvetli evali in izobraževali. Pri vsem tem pa je najvažnejše, da pridobi de- » ___. lavce, da bodo vzeli v roke knjigo in no prispevali tudi sindikati. Politično I brali časopise. To naj bo za delavca življenje v kolektivih je živahnejše in i vsakdanja potreba. Kako pa naj bo vse . . ■ . ... i - * 11 _ .. 1 _ __ . ' * — ,-v 1 r, 1 ll naj sindikati poskrbe, da bodo delavci j 1953, (Sklepe in pravilnik o finančnem temeljitejše. Seveda pa vse še ni dobro. Čutiti je, da se marsikje ne zmenijo, če se širijo nam sovražne ideje. Ponekod so brezbrižni do ideološkega dela pri proučevanju marksistične znanosti, samo delo pa še ni dovolj smotrno urejeno in vodeno. Da bi bili sindikati zares šola socialističnega demokratizma in delavskega upravljanja, naj bi spremljali ves naš gospodarski in družbeni razvoj, ter seznanjali delavce in uslužbence prav s temi gospodarskimi vprašanju Razen tega pa seveda ne bi smeli pozabiti na boj proti inform-birojevskemu pritisku, proti njihovim dela organizirano, pa je stvar samih delovnih kolektivov. V razpravi o higiensko-tehnični zaščiti dela je plenum ugotovil, da je še vedno veliko nesreč pri delu in da se temu vprašanje kaj radi izognemo. Zaradi nesreč pri delu smo v vsej državi plačali 3914 milijonov dinarjev, za bolniške oskrbnine, za zdravljenje v bolnišnicah pa 2891 milijonov din. Pri tem nismo šteli premij, niti invalidnin, ki jih plačujemo poškodovancem. Ni nam še uspelo, da bi delavski sveti in upravni odbori vzeli te stvari resno v roke, sindikati pa so več ali manj stali poskusom, da bi nas osamili, na boj ob strani. Kako naj bo organizirana proti vsem pojavom birokratizma in zaščitna služba v podjetjih, o tem naj zlorabljanja naše demokracije,, za vna- razpravljajo delavski organi upravlja-šanje tujih pojmovanj in navad ter i n j a. Tudi izgovor, da zaščitnih naprav MARIBOR Eisrsf delavcev fc mio odlikovani!! V torek, 2. decembra, je delavski svet podjetja »Hidromontaže« zasedal v lepo okrašeni sejni dvorani. Člani delavskega sveta so ta dan volili odbornike za svet proizvajalcev. Za - odbornika je bil izvoljen tov. Drago Biskup, specialist za montažo vodnih turbin in predsednik upravnega odbora podjetja. Predsednik gospodarskega sveta mestnega ljudskega odbora Maribor tovariš Bole je 11 zaslužnim delavcem podjetja pripel na prša odlikovanja za požrtvovalno delo pri montaži hidroelektrarn in razdelilnih električnih naprav. Člani delavskega sveta in tudi ostali člani kolektiva so na sestanku razpravljali o družbenem planu za leto 1953. Sklenili so, da bodo predlagali Gospodarskemu svetu vlade FLRJ, da določi vsem montažnim podjetjem enotno stopnjo akumulacije. Nekatera sorodna montažna podjetja so imela nižjo stopnjo akumulacije in le zaradi tega zniževala cene montažnim uram, kar je seveda njim samim in drugim škodovalo v boju zn večjo storilnost in boljšo organizacijo dela v podjetju. Med drugim so v razpravi grajali, da nekatere strokovne komisije ne kažejo dovolj zaupanja do domače proizvodnje in šc vedno naročajo opremo v tujini za devize, čeprav nam marsikaj 1 sliko izdelajo naša domača podjetja. Bakrene cevi za razdvajanje stisnjenega zraka, ki so potrebne pri električnih daljinskih stikalih, smo doslej še vedno uvažali iz Belgije. Tudi po leto dni smo morali čakati na cevi. In vendar tudi naše tovarne izdelujejo cevi, ki so potrebne. Pomanjkljivost je edinole v tem, da naše tvrdke ne izdajajo potrdil za uporabo cevi pri visokih pritiskih zraka. Ker je bilo pomanjkanje bakrenih cevi vedno večje in jih iz uvoza nismo dobili, se je tehnično vodstvo »Hidromontaže« odločilo, da bo preizkusilo domače cevi na veliki pritisk stisnjenega zraka. Cevi so preizkušnjo dobro prestale. Predpisom je zadovoljeno. Podjetje je s tem prihranilo dragocene devize in obenem dokazalo, da naši proizvodi ze niškimi. poslovanju bomo objavili v prihodnji številki »Obzornika«.) Najbolj živahen del razprave na plenumu sindikata usnjarjev Slovenije je bil, ko so odborniki razpravljali o načinu ustvarjanja in razdeljevanja dobička v podjetjih. Razprava je takole potekala: Podjetja včasih ustvarjajo dobiček brez kakšnih posebnih svojih zaslug. Nato pa se dosti kje ne ozirajo. Dobiček vseeno razdelijo. Bil je primer, da je bilo neko podjetje raz-pušeno. V skladišču je imelo še precej blaga. Da bi se ga čim prej znebilo, ga je prodajalo po nižjih cenah. Sosednje podjetje je kupilo blago in iz njega izdelalo proizvode, ki jih je ne glede na nižjo kupno ceno prodajalo po isti ceni, kakor druge izdelke. Ali primer neke usnjarne. Precejšnje povpraševanje je bilo po neki vrsti usnja. Usnjarna ga je izdelovala tudi iz slabših in cenejših kož. Usnje pa je prodaja: po prav takšnih cenah, kakor če bi za suro- IZ TOLMINSKEGA KOTA KDO IMA PRAV? Pri podjetju »Kreda« v Srpenici so , tudi med temi, ki so se pritožili, in letos odpustili več delavcev zaradi po- pravi, da ni prav, da se prav ti prito-manjkanja dela. Delavci sicer pravijo, žujejo čez podjetje, v katerem so sami da jih je podjetje poslalo na brezpla- člani upravnega odbora. čen dopust in da bi zato imeli pravico na redni letni dopust. Službo so jim odpovedali avgusta letos, na brezplačni dopust pa so šli že januarja meseca. Podjetje je vsem preskrbelo tudi zaposlitev pri drugem podjetju v Bovcu. Po tem, kar pripovedujejo delavci, bi imeli pravico na plačan redni dopust, ki bi ga jim moralo plačati novo podjetje v Bovcu. Del dopusta jia bi jim moralo plačati še podjetje »Kreda« iz Srpenice. Sindikalni svet v Tolminu pa pravi, da je inšpekcija dela ugotovila, da delavcem, ki so se pritožili, ne pripada letni dopust, ker so ga izkoristili že v drugi polovici leta 1951, na brezplačni dopust pa so šli januarja 1952. Trdijo tudi, da jih podjetje ni poslalo na brezplačen dopust, ker so na delavskem sestanku sami zahtevali, da ostanejo doma. Takrat so se tudi dogovo-l rili, da bi prišli delat, kadar bo podjetje zopet začelo obratovati. Sindikalni svet zato meni, da so delovno razmerje prekinili, in to še posebej zato. ker niso hoteli iti delat k drugemu podjetju, ki je takrat delovno silo potrebovalo, še ne zaostajajo zn ino- 1 posebej graja predsednika in še dva Stanko Škof člana upravnega odbora podjetja, ki so Ob tej pravdi bi lahko rekli samo to, da jih podjetje ni moglo odpustiti odnosno premestiti v drugo šele avgusta meseca, če pa so po mnenju sindikalnega sveta prekinili delovno razmerje že januarja. Najbrž bodo imeli prav delavci. vine plačala več. Naravno je, da si kolektivi s takšnim komercialnim poslovanjem ustvarjajo brez svojih zaslug precejšnje dohodke in si dobiček tudi mirne duše razdelijo med seboj. Odborniki pa so razsodili takole. Ce pridobi podjetje dobiček zaradi zunanjih pogojev, nižjih nakupnih cen, dražje prodaje ali česa podobnega, skratka da dohodki naraščajo iz komercialnega poslovanja, ne pa zaradi produktivnosti dela ali kako drugače, je krivično, če si kolektiv dobiček razdeli. Bolj pravično je, če kolektivi takšen komercialni dobiček vložijo v gradnjo stanovanj ali pa ga potrošijo za drugo komunalno dejavnost. Podjetja izdajajo precejšnje zneske za trgovske potnike. Odborniki so naštevali primere, ko zaslužijo trgovski potniki tudi do 60 tisoč dinarjev mesečno. Podjetja v bojazni, da ne bodo prodala svojih izdelkov, dovoljujejo potnikom precejšnje odstotke pri prodaji in odtod njihove visoke plače. Odborniki so grajali takšno nagrajevanje, ki ni v skladu z zaslužki delavcev. Menijo, da bi bilo boljše, če bi podjetja za toliko, kolikor zaslužijo potniki znižalo ceno proizvodom in te bi lažje prodali. Tudi o delavskem upravljanju so razpravljali. Upravni odbori včasih izgubijo precej časa z reševanjem drobnih stvari, Mimo njih pa gre vrsta gospodarskih vprašanj. Tudi delavski sveti se ponekod premalo poglabljajo v gospodarjenje. Ne raziskujejo, zakaj naraščajo režijski stroški, premalo povprašujejo, kako je s prodajo blaga in nakupom surovin. In tudi volilci ne zahtevajo od članov delavskega sveta in upravnega odbora, da bi jim poročali o svojem delu. Odborniki menijo, da bi okrepili delavsko razpravljanje s čim širšo gospodarsko izobrazbo vseh delavcev Širša gospodarska izobrazba bo pri delavcih še bolj vzbudila zanimanje za delo v podjetjih. Ravenski Železarn že razpravliaio 0 NOVIH TARIFNIM PRAVILNIKI] Odborniki sindikata se pripravljajo na občni zbor IZ MEŽIŠKEGA RUDNIKA Obveznost do skupnosti so izpolnili Mežiški rudarji so svoje obveznosti do skupnosti izpolnili že 26. novembra, ko so izpolnili družbeni plan. Predvidevajo, da bodo dali do konca leta 1952 vsega skupaj okrog 85 milijonov dinarjev več. kot pa jim je naložil družbeni plan. razvoj in procvit svojih krajev. Za Mežiški rudarji pa mislijo tudi na voj ih ki stanovanjske bloke v Muišeniku, Mežici in Jazbini ter za popravilo kopalnice v' Žerjavu so dali več kot 25 milijonov dinarjev. Občini Prevalje bodo dali 2 milijona dinarjev, za asfaltiranje ce- razdelile sindikalne organizacije rudnika devetim krajem. Grade pa tudi delavski dom v Žerjavu in so doslej dali že 2 milijona dinarjev. Ludvik Sisernik DELOVNI KOLEKTIV PREDILNICE IN TKALNICE NAJBOLJŠE SO ODLIKOVALI V predilnici in tkalnici v Mariboru imajo tudi tovarniška odlikovanja. Z njimi odlikujejo najboljše delavce in delavke. Tako so na Dan republike »Od šestih sklepov sta bila izpolnjena samo dva.« Tako so začeli odborniki tovarniškega odbora sindikata ravenskih železarjev zadnjo sejo. Naštevali so, kaj bi bilo treba storiti in ni bilo storjeno. Predsednik sindikalne podružnice ni poskrbel, da bi bila izvoljena ženska komisija. Preobremenjen je bil z delom. Odborniki podružnic niso napravili spiska članov, ki neredno plačujejo članarino in tudi ne spiska tistih, ki zaradi bolezenskih nezgod še niso dobili izplačanega presežka plač. Predlagali še niso, kdo naj dobi dežne plašče itd. Odborniki so določili čas, do kdaj mora biti vse našteto urejeno. premalo razmnoženih. Skoraj vsak delavec bi rad imel svojega. Zato je predsednik odbora obljubil, da bo poskrbel še -za večje število kopij. Takole so se dogovorili: Potem ko bodo o pravilniku razpravljali delavci v obratih bo sestanek vsega kolektiva. Na sestanku bodo razpravljali o členih pravilnika in tarifnih postavkah. To bodo skušali čimbolj vskladiti med obrati. Tretja točka. Ravenski sindikalni odborniki se že tudi pripravljajo na občni zbor sindikata. Govorili so, kaj vse bo treba storiti. Pred občnim zborom mislijo razdeliti med članstvo anketne liste. Vsak član organizacije naj ima možnost predlagati najboljše za Druga točka. Govorili so o tarifnem nove sindikalne odbornike. pravilniku. Tajnik Ivan Kogovnik je poročal odboru, da so v vse obrate razdelili kopije tarifnega pravilnika. Delavci z zanimanjem segajo po pravilnikih, vendar pravijo, da je še vse Ivan Globevnil tudi ni pozabil na delavski časopis. Na seji je predlagal, da je treba izvoliti zaupnika »Delavske enotnosti«, ki bo skrbel za razširjenje lista. P. D. OD GRADBENIH DELAVCEV IZ LJUBLJANE m 1 mm delo. enako plačilo * 2, !?.e1 Meiid pol milijo. | 5ltEitaraa»m"lo1 na, bolnici v Slovenjem Gradcu 1 milijon, za elektrifikacijo šole v Holmecu 155.000, za kulturni dom v Žerjavu pa t milijon dinarjev. Poleg vsega tega pa bodo dali otrokom ob novoletni jelki pol milijona dinarjev. Ta denar bodo TUDI OSKRBNINE ZA NAPREI V zadnji številki smo objavili *