Y 131©fl3» NATISNIL I NO NA PRODAJ INIA JANEZ LEON. 1850 . *.»*«• Kakor novorojeni otroci poželjujte duhovskiga nepokazeniga mleka, od katerima bote v izveličanji rastili, ako ste že okusili, kako sladek je Gospod. 1. Peter 2, 2 — 3. % / i o I. BINKOSTNA NEDELA. Od svetiga Duha.'. 1 II. BINKOŠTNI PONDELIK. Od darov svetiga Duha. 7 III. NEDELA PRESVETE TROJICE. Nar veči skrivnost. 12 IV. PERVA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od ljubezni božje.17 V. SPOJU N PRESVETIGA REŠN1GA TELESA. Ljubczn Jezusa v presvetim resnim Telesi.25 VI. DRUGA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od prave keršanske prijaznosti.32 VII. TRETJA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od duhovskih varliov.37 VIII. ŠTERTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Posledno tolažilo.42 IX. PETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od kletve ..48 X. ŠESTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od gerdobe greha.53 XI. SEDJ1A NEDELA PO BINKOŠTIH. Od skerbi za izveličanje.59 XII. OSJIA NEDELA PO BINKOŠTIH. Toljko človek velja, koljkor sam sebe premaga.65 XIII. DEVETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Kako se skušnjave premagajo.71 XIV. DESETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Kdo v našim serci prebiva?.78 XV. EDNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od posvečjoče gnade božje.84 XVI. DVANAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od velike sreče keršanstva.90 XVII. TRINAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od škodlivih praznover.95 XVIII. ŠTIRNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od pregrešnih razvad.102 XIX. PETNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od keršanske prizaneslivosti.109 XX. ŠESTNAJSTA NEDELA po BINKOŠTIH. Od keršanske popolnosti.114 XXI. SEDEJINAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od keršanske zloge ino edinosti u veri.12i IV XXII. OSEMNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTI!!. Od znaminj izveličanja '.129 XXIII. DEVETNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTI!!. Od prave steze keršanske popolnosti .134 XXIV. DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTI!!. Od keršanske modrosti.139 XXV. EN INO DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od duhovske hrambe.14li XXVI. DVE INO DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od keršanske stanovitosti.153 XXVII. TKI INO DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od dobrih ino slabih izg-ledov.158 XXVIII. POSLEDNA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od prave izveličanskc sreče ino veselja.163 i, amii, 0*1 svet Iga Duha. Kerti« iz djanja apostolskiga 2, I — II. /Momlja zeva po hladnim dezi , kedar je suša huda. Pohleven dežel« njo pomori ino vso novic oživi. Že željnej so ca hali učenci -Jezusovi sve/iga Duhu , kleriga jim je poslati obljubil. — Mohra zemlja po dolgočasnim deževji topligu sonca potrebuje, de njo ogreje ino omladi; še potrebnej je bil reven svef nebeške Iliči, kliro je sv. Duh ravno binkoštno nedelo i/, nebes prinesil. apostelne z nebeškimi darmi na¬ polnil ino ves svet oživel, kakor v Apostolskim d j a n j i 2 , 1—11 veselo beremo. I. 1. Petdeseti dan po velikinoei ino deseti dan po Jezusovim vnebohodi je napočil, sveta nedelu Linkošlnu , imenitni sve¬ tel« Judovski, spomin goda. v katerim je Bog na gori Sinaj po Mojzesu Izraelskimi« ljudstvu v bliski ino gromi svoje postave dal. Ljudi iz vsih krajev sveta se je po mesti terlo, ktiri so bili v tempel Gospodov došli božjo službo opravljat. Apostoli ino učenci Jezusovi so bili z Marijo v eni hiši za- perli, v slrahih pred sovražnimi Judnvi, ki so vmorili Je¬ zusa , ino tudi njim po živlenji stregli V svetim premišlovanji božih reci molijo, postijo se im pripravljajo, de se jim bo obljuba Jezusova dopolnila poslati v mesto sebe drujiga učenika, lažeja ino vladilela, Boga sve- •iga Duha. — Presercno so ga želeli, klicali ino prosili po besedah svete cerkve rekoč: ..Pridi sv. Duh, ino pošli iz ne¬ bes svoje Iliri žar! Pridi darov darovnik; Oce vbogih pridi! ik — Tudi mi smo sveliga Duha potrebni; ali smo se pa tudi te dni na njega prihod kaj vredno pripravili? 4post. Hrana. II. Dni. i * 2. Ob devetih zjutraj, ko je ravno mesto nar bolj živo ljudi, ki h službi boži v tcmpel hitijo, vstane kakor blisk velik sum ravno nad hišo. v kadri so apostoli z Marijo mo¬ lili. Mogočen vihar je bil očitno znamnje svetiga Duha , po katerim se je hotel ljudem oglasiti. Ogneni jeziki so u vese¬ lim plameni nad zbrane učence Jezusove priplavali, na glavo vsakiga razdeleni. Skuz nje se je hotel ljudem pokazati. Apo¬ stoli vsi živi, božih darov polni, sercni ino veseli hvalijo toljko čudovitiga, toljko vsmileniga Boga. 3. Tudi krog hrama (hiše) je vse živo ljudi. Pridirjali so gledat ino slišat, kaj se cudiga tukaj godi. Sercni ino kakor prerojeni apostoli na svetlo stopijo, oznanvaje božje reci. Vsi jih tenko poslušajo: Partjani, Madjani, ino Elamiti od polnočnih strani; ljudje iz Kapadocje, iz Ponta, male Azije, iz Frigije doma; tudi oni ki so v Egipti ino v južnih krajih Libije, per Cireni prebivali, ptujci iz Rima, od sončniga zahoda jih poslušajo, ino vsak jih tako lehko zustopi kakor svoje domače ljudi. Krcčani jih čujejo po gerško, Arabljani od sončniga izhoda pa tudi v svojim jeziki tak po domače gučiti, kakor bi bili per njih doma. — Kako čudno je to! Apostoli poprej boječi ino zdaj toljko serčni! — poprej za- ničvani Galilejski ribiči, ino zdaj visoko učeni možje, ki znajo vse jezike. Naj pride človek iz kieriga kraja rad, apo¬ stoli mu vejo po njegovo odgovor dali. Kdo je to storil? Rog sv. Duh, ktcriga je svojim vsmiieni Jezus od Očeta po¬ slal, de jih bo vse učil ino jim vse povedal, kar jim je vedeti potreba. Oh koljko potrebni svetiga Duha smo tudi mi — kako potrebna ga je naša dežela — fara — vsaka hiša! Tudi nam je vsmiieni Jezus svetiga Duha obljubil — tudi nam ga je poslal; kako je to, de tako malo s a njega vemo? — Za to, ker svetiga Duha premalo spoznamo, premalo spoštujemo, ino mu damo pogosto sami slovo. Pogovorijmo se dem s prav po keršansko od Boga svetiga Duha! II. Ko je sv. apostel Pavl po svojih hojah v mesto Efez pri¬ šel, najde dvanajst možev, ktiri so v Kristusa vervali. Vpraša jih, ali so že prijeli svetiga Duha? Odgovorijo mu, de od svetiga Duha kaj ne vejo. temuč de so le keršeni bili od 3 Janeza kerstnika. Sv. Pavl jih poduči »no liersti po Jezusovi postavi, roke na nje pokiadu, jih birma; sv. Duh se krez nje razlije, ter jih napolni z svojmi darmi. Djanj. apost. 19, 3 — 7. — Tudi mi smo keršeni po Jezusi Kristusi, tudi na nas so škof, apostolski nastopnik. roke pokladali ino nas birmali, de je prišel sveti Duh tudi crez nas. Ali pa tudi vemo: 1. Kdo je xv. Duh ? Sv. Duh je tretja peršona v sveti Trojici, kleri izhaja iz Boga Očeta ino Sina od vekomaj. On je pravi, živi Bog, Bogu Očetu ino Sinu u vsim enak. Kri¬ stus ga je obljubil svojim poslati rekoč: „Sv. Duh pa, on Duh resnice, kteriga vam bom jaz od Očeta poslal, on vas bo vse ucil.“ Po tem je tudi Kristus zapovedal vse, ki verjejo, kerstiti v imeni Boga Očeta, Sina ino svetiga Duha. Ino sv. Janez, on posebni ljublenc Jezusov veli: „Terje so, kteri v nebesih pričujejo: Oce, Beseda (Sin boži) ino sv. Duh; vsi terje so pa le eno.“ — Ljubezn Očeta do svojga edinoroje- niga Sina, ljubezn Sina do svojga vecniga Očeta —• iz te večne ljubezni izhaja vekomaj Bog sv. Duh. On božji Duh je plaval nad neizmernimi širjavami prej ko je bil svet stvar- jen; sv. Duh je priplaval v podobi goloba per kersti Jezuso¬ vim, on se je denašno nedelo v ognenih jezikali nad apo¬ stole razlil, ino je z svojmi darmi ves keršanski svet napol¬ nil, ter ravno tak oživlja sveto katolško cerkvo, kakor duša naše telo. — Poglejte, ljube duše, kako ljubeznivo se nam je večni Bog sv. Duh v tretji boži peršoni razodel! 2. Kuj nam pa Bog sv. Duh stori? On dogotovi naše izvelicanje. Bog Oce nas je stvaril srečne na duši ino telesi. Ko smo po grehi pervih starišcv svojo pervo nedolžnost ino srečo zgubili, nas je Bog Sin odrešil, tor nam zgubleno pravico božih otrok, časno srečo ino izvelicanje večno zaslu¬ žil. Te izveličanske sreče nas pa Bog sv. Duh deležne stori, nas v bože otroke posveti, de smo sodelčici, bratje ino se¬ stre Jezusovi, pa udje svete matere katolške cerkve, ter nam pomoč deli, izvelicanje srečno doseči. „Y r svetim Duhu smo poterdeni (zapečateni), uči sv. Pavl; on je zastava naše erb- šine.“ Efez. 1, 13 — 14. Sv. Duh je učil preroke v starim zakonu ino govoril skuz aposlelne v novi zavezi. ,.Zakaj (pravo) prerokvanje ni nikolj iz človeške volje prišlo, ampak od svetiga Duha nadahnjeni so govorili sveti boži možje.“ I. Peti*. 1.21. Tak je tudi Jezus obljubil svojim namestnikam: 1 * 3 2. Ob devetih zjutraj, ko je ravno mesto nar bolj živo ljudi, ki h službi boži v tempel hitijo, vstane kakor blisk velik sum ravno nad hišo. v kadri so apostoli z Marijo mo¬ lili. Mogočen vihar je bil očitno znamnje svetiga Duha , po katerim se je hotel ljudem oglasiti. Ogneni jeziki so u vese¬ lim plameni nad zbrane učence Jezusove priplavali, na glavo vsakiga razdeleni. Skuz nje se je hotel ljudem pokazati. Apo¬ stoli vsi živi, božih darov polni, serčni ino veseli hvalijo toljko cudovitiga, toljko vsmileniga Boga. 3. Tudi krog hrama (hiše) je vse živo ljudi. Pridirjali so gledat ino slišat, kaj se čudiga tukaj godi. Sercni ino kakor prerojeni apostoli na svetlo stopijo, oznanvaje božje reci. Vsi jih tenko poslušajo: Partjani, Madjani, ino Elamid od polnočnih strani; ljudje iz Kapadocje, iz Ponta, male Azije, iz Frigije doma; tudi oni ki so v Egipti ino v južnih krajih Libije, per Cireni prebivali, ptujci iz Rima, od sončniga zahoda jih poslušajo, ino vsak jih tako lehko zaslopi kakor svoje domače ljudi. Krečani jih Čujejo po gerško, Arabljani od sončniga izhoda pa tudi v svojim jeziki tak po domače gučiti, kakor bi bili per njih doma. — Kako čudno je to! Apostoli poprej boječi ino zdaj toljko serčni! — poprej za- ničvani Galilejski ribiči, ino zdaj visoko učeni možje, ki znajo vse jezike Naj pride človek iz kteriga kraja rad, apo¬ stoli mu vejo po njegovo odgovor dati. Kdo je to storil? JBog sv. Duh, kteriga je svojim vsmileni Jezus od Očeta po¬ slal, de jih bo vse učil ino jim vse povedal, kar jim je vedeti potreba. Oh koljko potrebni svetiga Duha smo tudi mi — kako potrebna ga je naša dežela — fara — vsaka /tisa! Tudi nam je vsmileni Jezus svetiga Duha obljubil — tudi nam ga je poslal; kako je to, de tako malo za njega vemo? ' — Za to, ker svetiga Duha premalo spoznamo, premalo spoštujemo, ino mu damo pogosto sami slovo. Pogovorijino se dem* prav po keršansko od Boga svetiga Duha! II. Ko je sv. apostel Pavl po svojih hojah v mesto Efei pri¬ šel, najde dvanajst možev, ktiri so v Kristusa vervali. Vpraša jih, ali so že prijeli svetiga Duha? Odgovorijo mu, de od svetiga Duha kaj ne vejo. temuč de so le keršeni bili od 3 Janeza kerstnika- Sv. Pavl jih poduči ino kersti po Jezusovi postavi, roke na nje pokiada, jih birma; sv. Duh se krez nje razlije, ter jih napolni z svojmi darmi. Djanj. apost. 19, 3—7. — Tudi mi smo keršeni po Jezusi Kristusi, tudi na nas so škof. apostolski nastopnik. roke pokladali ino nas birmali, de je prišel sveti Duh tudi crez nas. Ali pa tudi vemo: 1. Kdo je kv. Duh? Sv. Duh je tretja peršona v sveti Trojici, kleri izhaja iz Boga Očeta ino Sina od vekomaj. On je pravi, živi Bog, Bogu Očetu ino Sinu u vsim enak. Kri¬ stus ga je obljubil svojim poslati rekoč: „Sv. Duh pa, on Duh resnice, kteriga vam bom jaz od Očeta poslal, on vas bo vse ucil.“ Po tem je tudi Kristus zapovedal vse, ki verjejo, kerstiti v imeni Boga Očeta, Sina ino svetiga Duha. Ino sv. Janez, on posebni ljublenc Jezusov veli: „Terje so, kteri v nebesih pričujejo: Oče, Beseda (Sin boži) ino sv. Duh; vsi terje so pa le eno.“ — Ljubezn Očeta do svojga edinoroje- niga Sina, ljubezn Sina do svojga večniga Očeta — iz te večne ljubezni izhaja vekomaj Bog sv. Duh. On božji Duh je plaval nad neizmernimi širjavami prej ko je bil svet stvar- jen; sv. Duh je priplaval v podobi goloba per kersti Jezuso¬ vim, on se je denašno nedelo v ognenih jezikali nad apo¬ stole razlil, ino je z svojmi darmi ves keršanski svet napol¬ nil, ter ravno tak oživlja sveto katolško cerkvo, kakor duša naše telo. — Poglejte, ljube duše, kako ljubeznivo se nam je večni Bog sv. Duh v tretji boži peršoni razodel! 2. Kaj nam pa Bog sv. Duh slovi? On dogotovi naše izveličanje. Bog Oče nas je stvaril srečne na duši ino telesi. Ko smo po grehi pervih starišev svojo pervo nedolžnost ino srečo zgubili, nas je Bog Sin odrešil, ter nam zgubleno pravico božih otrok, časno srečo ino izveličanje večno zaslu¬ žil. Te izveličanske sreče nas pa Bog sv. Duh deležne stori, nas v bože otroke posveti, de smo sodelčici, bratje ino se¬ stre Jezusovi, pa udje svete matere katolške cerkve, ter nam pomoč deli, izveličanje srečno doseči. „V svetim Duhu smo poterdeni (zapečateni), uči sv, Pavl; on je zastava naše erb- šine.“ Efez. 1, 13— 14. Sv. Duh je učil preroke v starim zakonu ino govoril skuz apostelne » novi zavezi. ,.Zakaj (pravo) prerokvanje ni nikolj iz človeške volje prišlo, ampak od svetiga Duha nadahnjeni so govorili sveti boži možje.“ I. Petr. 1.21, Tak je tudi Jezus obljubil svojim namestnikam: 1 * A n ..Ne skerbite, kako alj kaj bi govorili; zakaj dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Niste namreč vi, kteri govorile, am¬ pak Duhvašiga Očeta je, kteri u vas govori. ‘* Mat. 10,19 — 20 Sv. Duh še zdaj sveto kalolsko cerhvo uči, de se u veri ne moti, ino neprenehoma skuz vse pravoverne učenike govori. — Govori pa tudi na tihim, v tvojim serci, bogoljubna duša. ti daja dobre misli in svete želje. On je kakor rahel veter, ki barko mirno žene. Barka je duša naša; svetimu Duhu se vladali dajmo. — On vodi modre, de se v sreči ne prevze- rnejo, on tolaži žalostne, de ne obupajo. — Kako plahi ino žalostni so bili apostoli pred binkoštnoj nedeloj; skrivali ino zapirali so se, ter niso vedli kamo bi se djali. Sveti Duh se je črez nje razlil, in serčni kakor levi so postali, ino pa veseli, za imena Jezusa osramolvani biti. Se zdaj mnoga duša v samoti milo izdihuje, neklera hiša v revšini omaguje; do¬ kler svetiga Duha ni, ni teka, ni veselja. Pride sv. Duh, ino hitro se hiša ponovi vsa lepa in vesela. Zadovoljno človek lehko reče, ki je svetiga Duha sladkost okusil: .,0 Gospod! kako dober ino sladek je tvoj duh u vsili rečeh. One, ki zajdejo, po malim svariš, jih opominvaje na njih grehe, ter jih prigovarjaš hudo zapustili.•' Modr. 12 , I. Bog sv. Duh je nam živi Studenc (vir) vsiga dobriga; po njem pijemo gnade božiga vsmilenja. Od njega govori Kristus: ,.Ako je kdo žejn, naj pride h meni, ino naj pije. Kdor v mene verje. bojo tekli, kakor sv. pismo pravi, potoki žive vode iz nja oserčja. To pa je rekel od Duha. kteriga so imeli prijeti vanj vervajoči.“ Jan. 7, 37 — 30 . Sv. Duh je dober oče vsili darov bokih, klire nam daja ino blagoslovi. „Sad svetiga Duha pa je : Ljubezn, veselje, mir, polerplenje, prijaznost, dobrota, prizanašanje, krotkost, vera, pohlevšina, zderžanje. čistost,* 4 uči sv. Pavl. Gal. 5, 22 — 23. Kder lih darov ni, tudi ni svetiga Duha. 3. Kde (kje) pa sv. Duh prebiva? Bog sv. Duh, oče vsili dobrot, prebiva v listi deteti, v kteri modra ino pravična gosposka vlada (regira), pridni ino pokorni podložniki pa radi vbogajo; kjer je malo sodnih hlapcov (trinogov), za toljko več pa poštenih, bogaboječih ljudi; kjer so varni poli, lepe ceste, poljane dobro obdelane, sadunosniki čedno oso¬ ljeni. Sv. Duh v tisti srenji (fari) stanuje, ki ima skerbne in svetoželjne dušne pastirje, ino pobožne farmane, lepo okin- čane (ocirane) cerkve, čedne križe (kipe) za potami (pa ne s /,lianiinje vbijatuv) kjer je o svetih netlelah in praznikah miza božja polna, kercmarije pa le za potrebo objiskovane; kjer pjancov celo ni, jigravcov pa se manj, veliko pa vsmi- ienih dobrotnikov; kjer ni gledati gizdove obleke na ljudeh, za loljko vec draziga kinca (čira) pa na altarjih — tam kjer je šola polna pridnih otrok, malo pa tožb ino nobenih pravd; v tisti fari, kjer po noči ne juckajo (ne vriskajo), za toljko glajši pa v cerkvi pojo. „3Nikar abotno ne ravnajte, ampak razumijte, kaj je volja božja, ino ne vpijanite se z vinam, iz kteriga nečistost pride, ampak bodite z svetim Duham napolneni — opomina sv. Pavl. Govorjte med sebo z psalmi ino hvalnimi pesmami ino duhovnim petjarn; pojte ino pre¬ pevajte Gospodu v svojih sercah, ino dajajte hvalo vselej Bogu.“ Efež. 5. 17 —20. Sv. Duh je v listi hiši doma, kjer je gospodar priden ino pošten mož, skerbna mati pa gospodinja, otroci pohlevni ino čedno rejeni, zvesta pa družina — kjer se ne kolne, ve¬ liko pa moli ino sveto poje — kjer so strehe cele ino dobro krite, jisbe čedno pometene, mize, klopi ino stoli belo po¬ miti — v hiši, kjer ni preveč bogastva, za toljko vec pa ljube zadovoljnosti. •— Bog sv. Duh je per takim človeku. ki je v keršanshim nauki dobro podučen, pa tudi svoje delo zastopi, kleri je zadovoljn v svojim stani, v svojim opravili pa zvest, ki vec za nebesa ko za posveten dobiček skerbi — per takim, ki vbožno na sveti živi, na svetih čednostih ino dobrih delali pa bogat v nebesa gre. Taki človek je živi tempel božji, od kteriga sv. Pavl pravi: ,,lN T e veste, de ste tempel boži, ino Duh božji u vas prebiva?“ I. Kor. 3, 1(», Ktire kolj Duh božji vodi, oni so otroci božji, Rim. 8, 14. — Kaj se vam zdi, ali je sv. Duh v našim kraji? — v naši fari? — ali je per nas doma? . . . Kjer je Duh Gospodov, tam je svojboda alj frajost.“ II. Kor. 3, 17. 4. Kaj smo dolbli Bogu svetimu Duhu? Molili njega, svojga Boga, tretjo peršono v presveti Trojici, je naša perva dolžnost. Za to je stara pohvala per katolicanah v navadi: Slava (čast ino hvala) Bogii Očetu ino "Sinu, ino svetimu Duhu; kakor je bila v začetki, zdaj ino vselej ino na vse večne čase. — Dolžni smo Bogu svetimu Duhu pripravili čedno prebivalj.se , ako hočemo naj bi pri nas prebival, oči¬ stiti serce vsake pregrehe, očediti hišo slabih navad, potre- biti iz soseske pohujšanje, odpraviti iz dežele hudobne ljudi. 6 Dvema gospodama služiti ne moremo. „Ne veste, de vaši udi so tempel svetiga Duha kteri je u vas, ki ga od Bogii imate, ino de niste svoji ?“ I. Kor. 6, 19—20. — Svetiga Duha mormo tudi prosili naj h nam pride ino per nas ostane, ka¬ kor so apostoli storili. ,,Oče nebeški bo dal dobriga Duha njim, ki zanj prosijouči Kristus. — Svetiga Duha ne smemo zalili z pregrešnimi mislimi, njemu ne slovo dajati z nespodobnimi besedami, njemu prebivaljša ne razderati skuz pregrešno djanje. Posebno se imamo varvali grehov zoper svetiga Duha, od katerih Kristus veli, de ne bojo odpušeni ne na tim, ne na unim sveti. Prelepo nas v tim sv. Pavl opomina rekoč: „Ne dajte prostora hudiču. Nobeno hudo govorjenje naj ne pride iz vaših ust. Nikar ne žalite svetiga Duha božiga, z katerim ste zapečateni za dan odrešenja. Vsa grenkost ino jeza , ino serd , ino vpitje, ino prcklinvanjc naj bo daleč od vas z vso hudobo.“ Efež. 4, 27 — 31. Tako bo sv. Duh per nas prebival. III. Po mnogoterih krajih imajo verni lepo šego, za binkoštne praznike svoje hrame (hiše) čedno pobeliti, okna ino dvuri pa z zelenjam ovenčati, rekoč, naj bi sveti Dub prišel ino per njih ostal. — Čedna šega je to; jja še lepši delo, ki svetimu Duhu dopade, je očistiti hišo svojiga serca od vsih pregreh ino slabi h navad, okinčiti tempel svetimu Duhu z svetmi čednostmi. Tako ho sv. Duh prišel, nam svoje ne¬ beške dare prinesil, ino vekomaj pri nas prebival. Oh pridi sv. Duh, napolni serca svojih vernih in ogenj svoje ljubezni v njih vnemi. Pridi ino prenovi svet h božji časti ino h našimu izveličanju. Amen. --iMS-- 7 Od darov sv. Duha. Berilo iz djanja apostolskima. 10, 42 — 48. JPrelep tempel bozi je vesoln svet} vsigamogočen Bog, njegov stvarnik v njem prebiva, ino vse stvari oznanujejo njegovo hvalo in čast. Prelep tempel bozi je vsaka Bogu po¬ svečena cerkev ; Jezus Kristus, on boži Sin v tajisti prebiva, njemu v čast toljko altarjev stoji, toljko svetlih luči gori, se toljko moli ino svetih pesm poje. Prelep tempel bozi si pa tudi ti, o keršanska duša, ako sv, Duh v tebi prebiva ino te z svojmi nebeškimi darmi napolni, kakor je,'obdaroval zveste poslušitele svetiga Petra, od katerih beremo v Apost. djanji 10, 42 — 48. I. 1. V Cesareji, imenitnim mesti obljubiene dežele, je živel v začetki svete kat. cerkve bogaboječ stotnik, poglavar cesarske vojske, Komeli po imeni. (Je ravno hajd po svojim rojenstvi je vender spoznal praviga Boga', je veliko molil, se postil ino vbogajime dajal, naj bi mu vsmilen Bog dal, njega prav spoznati ino njemu zvesto služiti. Kar je od Boga željno ino goreče prosil, je Komeli prijel. 2. Keki dan zjutraj ravno okolj devete ure Komeli moli, kar se mu angel bozi prikaze , mu reče po Simona Petra v mesto Jope poslati, ki ga bo v pravi veri podučil, ter mu povedal, kaj naj stori, de bo izveiičan. Hitro Komeli tri svo¬ jih poslov zakliče ino jih v mesto Jope pošle svetiga Petra prosit, naj pride ino njih v pravi veri poduči. V tim časi je tudi Bog svetimu Petru v prikazni naročil ne le same Jude, temuč tudi Hajde učiti ino kerstiti. Kornelovi posli h njemu pridejo, ino sv. Peter z njimi gre. Polno hišo ukaželjnih Haj- dov per Kornelju najde, ki so ga čakali. — Poglejte, kako $ se dober Bog ljudem rad oznanuje, kleri njega z dobrim sercam jišejo. 3. Sv. Peter začne učiti oznanvuje Jezusa, Sina božiga. izveličarja vsiga sveta, kako je od Boga poslan učenik, odre¬ šenik, ino bo prihoden sodnik vsih ljudi živih ino rnerlvih. Pravil jim je kako so Jezusa preroki veliko jezar let poprej napovedvaii — kako je Kristus z velikimi čudeži dopričal, de je od Boga poslan Mesija alj odrešenik — kako so ga ne¬ verni Judje vmorili ino de je zopet od rnerlvih vstal, v ne¬ besa sel, ino apostole poslal ljudem oznanoval, de vsi. hi v njega verjejo, po njegovim zasluženji odpušanje grehov za- dobe in bojo večno izVeličani. — Pač vesele so bile te besede Petrove za radovedne ljudi! Zvesto sojih pa tudi vsi poslušali. 4. Sv. Peter se ni dogovoril, ino glej, čudež se godi! Sv. Duh sc na bogaboječe poslUŠUele razlije, ter jih napolni z svojmi darmi, de so kakor apostoli ino drugi licenci Jezu¬ sovi mnoge jezike govorili ino poveličovali Boga, ki svojim Vernim toljko milosti da. — Tako lepo daruje neskončno dober Bog pridne poslušavce njegovih naukov. Boži Duh, ki skuz namestnike božje govori, sc krez nje razliva, de so polni svetiga Duha. 5. Tovarši Petrovi, ktiri so is obreze verni, to je pred kerstam Judje bili. se tirnu čudijo, de sv. Duh tudi Hajde razsveti ino jim svoje dare deli: mislili so, de la sreča samo Jude čaka , kterim je bila pred vsim obljublena. Alj Bog ne dela po rodu razloček med ljudmi. Naj si bo Jud (Zidov) alj Lab, Nemec alj Slovenic, le čednosti serca per Bogii Veljajo. — Oh koljko vsmilen je Oče nebeški, de tudi nas zavergel ni, temuč nas posvetil Otroke božje po zakramenti svetiga kersta — kakor je posvetil zbrane Hajde vKornelivi hiši! G. Peter se je iz tiga prepričal, de vsmileni Bog tudi Hajde alj malikvavce k zveličanski veri kliče ino je djal: ,,Kdo bi smel tim ljudem kerslne vode braniti, klire je sam sv. Duh izvolil ino z svojmi darmi napolnil, kakor nas. tc Vkazal je, verne kerstiti v imeni alj po nauki Gospoda Jezusa Kristusa. II. Keršeni smo tudi mi, posvečen lempel smo Boga svetiga Duha) pa kakor v sledni zidani cerkvi pravi živi Bog, Jezus Kristus v presvetim resnim Telesi pričejoč ne prebiva, tako 9 se tudi veliko kristjanam godi. de svetiga Duha per njih ni. Po sad ji se drevje pozna, po darili svetiga Duha pa kristjan, ali je tempe! svetiga Duha alj ni. Takih darov kozi h je sedem. 1. Dar modrosti. Lepa in blaga je julerna zarja, ki se hrez jasne gore razliva, draga sončna luč. Iti planine osvetli ino doline obsija, pa se dražej je človeku sveta modrost, Mira nas uči vse prav spoznali ino razsoditi, izvoliti dobro, opustili hudo ino vse reči tako oberniti. de so Bogu v čast. nam pa v časno srečo ino izveličanje večno. To se reče de je modrost, k ti ra se ne kupi z zlatarn ne z srebra m: ona pride le od Boga', Bog sv. Duh nam njo daja. Mladimu kralju Salomonu je Bog izvoliti dal ali oblast črez sovražnike, ali pa dolgo živlenje? Mladi kralj pa Boga prosi rekoč: ,.(io- spod! ako sim vsmilenje per tebi najdel, daj mi modrost dobro vladati tvoje ljudstvo." Ta prošnja je Bogu loljko do- padla. de mu je dal verh modrosti loljko bogastva ino ob¬ lasti. de je bil nar imenitnejših kraljev na sveti. — Kaj bi tudi nam pomagalo sc (oljko posvetniga blaga ino časti — h čimu olrokam še toljka dota alj erbija, ako modrosti ni z premožen jam prav oberniti? Le modrosti pred vsim pro¬ simo svetiga Duha: vse drugo nam bo naverženo. 2. Dar uma ulj zastopnost L Modrost per ljudeh je dvojna : posvetna ino izveličanska. Marskdo se moder imenuje ino se jako zastopi na posvetne reči. božjih pa celo ne obrajla ino ne razumi, ker so njemu pregloboke, previsoke božje skriv¬ nosti kakor slitzuvniku zamorske kratice Kandacis. Peljal se je iz Jeruzalema v svoj domač kraj ino na poli sveto pismo bere. Sv. Filip diakon se mu pridruži ino ga pobara, ali razumi, kar čita? ..Kako bi razumil. mu odgovori, ker ga ni, de bi mi razložil. Prosim te, povej mi, od koga prerok govori? -t Filip, od svetiga Duha razsvetlen, je imel dar uma alj zastopnosti. ino mu jo lehko vse razkladal tako. de je zamorc resnico prave vere spoznal ino se kerstiti dal. — Tudi apostolatu seje pred binkoštmi taka godila, de niso razumih vsiga potrebniga. Za to jim je Kristus djal: ,,Veliko vam .še imam povedati: tode zdaj ne morete nositi. Kedar pa pride on. Duh resnice, vas bo učil vso resnico ino vam bo vse razodel." Oh koljko je krivovercev, koljko praznover- cov na sveti, 1:liri sami prav ne zastopijo božih reči, ino druge krivo učijo. Potreben nam je dar uma, de nam sveti Duh pravo za topnost da ino nas kriviga nauka ovat je. 10 3. Dar dobriga svita. Svet je poln zmešnjav, zmotnjav je polno človeško živlenje. Lehko se človek moti ino goljfa, ter pogosto ne ve kaj bi izvolil — kako storil, de bi bilo prav. Tako hodi mladenč žalosten okrog, in premišluje, ali bi se ženil alj samec ostal? Zamišlena sedi devica, ter ne ve ali bi se možila alj samica ostala? Ves potert jiše gospo¬ dar dobriga sveta in ne ve kaj bi spočel? Duša je bolna, serce pobito; ino če ravno ljudi za svet bara, malokdo mu prav svetvati ve. Poprosi svetiga Duha, dobre misli mu pri¬ dejo, dobriga sveta dar zadobi, dobro izvoli ino prav stori. „Za to sim prosil, pravi Salomon, ino dana mi je bila pamet; klical sim, ino duh modrosti je prišel v mene.” Modr. 7,7. Prosite za zlati dar dobriga sveta sosebno vi, ki se mislite ženiti alj možiti, alj premeniti na vselej svoj stan; — vi, ki se v nevarne opravila podajate, naj bo sv. Duh vaš svetvavc. 4. Dar moči, keršanske serčnosti. „Kteri hočejo pobožno živeti — pravi sv. Pavl — morajo preganjanje terpeli.“ Pa kdo je sercen dovolj vse skušnjave premagati, vse težave prebaviti? — Sv. Peter se je Kristusu zaprisegel, de hoče z njim jiti v ječo ino smert; Jezusa v sodbo odpeljajo, ino slaba dekla serčniga Petra zmaga, de Jezusa trikrat zataji. Ravno tako so vsi drugi apostoli izbežali ino se skrivali pred sovražniki Jezusovimi. Alj kakor hitro sv. Duh crez nje pride ino jim dar moči podeli, vsi serčni brez vsiga straha pred nar serditeji sovražnike stopijo, Jezusa oznanvaje, ino sc veselijo za njega osramotvani biti, jiti za Jezusa v terplenjc ino v smert. ■— Oh de bi bili tako močni tudi mi! — Kolj- kokrat obljubiš ti mladenč se poboljšati — ti deklica slabo znanje opustiti — ti požrešnik se pjančvanja varvati; pride perva priložnost, ni kreposti, ni prave keršanske moči, in zopet grešiš. Koljkobart bi bilo gospodarjam in gospodinjam, starišam ino drugim prejpostavlenim posvariti in postrahvafi; alj premehki ste, vi očetje ino matere, in za to svojo dolž¬ nost opustite. Oh prosite ob pravim časi svetiga Duha, naj vam pravo moč da, de z svetim Pavlam lehko porečete: „Vsc premorem skuz njega, kteri me močniga stori.“ Fi¬ lip. 4, 13. 5. Dar učenosti } praviga keršanskiga znanstva. Učen člo¬ vek noben na svet ne pride; Bog človeku um ino pamet da, de se uči. Pa kako terda je naša glava, kako težko se nje prime dober nauk, če sv, Duh ue razsveti človeka! In vender 11 jc podučenje otrokam ino tudi nam nar potrebnej. Naj sta¬ rejši svojim otrokam kaj druziga ne zapustijo ko podučeno glavo, pa dela vajene roke, so premožni ino srečni dovolj. Vse lehko človeku vjima alj nesreča pobere: nauka mu vzeli ne more. Veciga veselja torej za slariše ni, kakor vi¬ deti, de se otrok lebko ino pridno uci, ne le posvetnih am¬ pak tudi izvelicanskih znanost. Kako potreba je starišam ino otrokam, pa tudi nam vsem se priporočati svetiinu Duhu za dar učenosti ino molili: „0 Bog, ki si serca vernih skuz razsvetlenje svetiga Duha učil, daj de ravno v tim Duhi spoznamo, kar je prav, ino se njegovih tolažb vselej ra- zveselimo.‘‘ 6. Dar pobožnosti alj brumnosti, ki človeško serce lepo Bogu ravna, de človek lepo Bogu služi. Učenost brez po¬ božnosti človeka le napihuje, de se prevzeme ino pogubi; pobožnost, pravi sv. Pavl, je pa za vse dobra; ona za to in za prihodno živlenje obljubo ima. Pač res! učene besede nobeniga ne posvetijo in ne storijo pravicniga , temuc le sveto živlenje prikupi Bogu. (Tom. Kemp.) Prava pobožnost je pa dar svetiga Duha, ktira nas Bogu ino ljudem prijetne stori, de smo na tim sveti Svetnikam podobni, ki Boga črez vse, ino bližne svoje kakor sami sebe ljubimo. 7. Dar straha božiga. Strašna je vojska ■— lakota — kuga, ki toljko ljudi pomorijo, toljko nesrečnih storijo! Zlo se tih nadlog bojimo, alj nar veci nesreča še tih nobena ni. Nar reci nesreča je greh ; greha se je potreba nar vec bati, če ne iz ljubezni božje, saj iz strahu božiga. „Ne bojte se njih, pravi Kristus, kteri telo vmorijo, in po tim nimajo kaj sto¬ riti. Hočem vam pa povedati koga se bojte. Bojte se lisliga, kteri, ko je vmoril, ima v pekel vreči oblast. Res vam po¬ vem, tiga se bojte.“ Luk. 12,3 — 5. ..Začetik modrosti jc strah GospodaSirah. 1, 16. ki nas varje Boga žaliti. Ko¬ liko zastaranih grešnikov pa na sveti živi, ino jih še v toljkih grehih strah ni. Sv. Duh je take zapustil. Oh, de bi jim saj sv. Duh strahu božiga v serce vlil, naj bi sveti strah njih pregrešne kosti obletel, naj bi jeli se saj Boga bati, ako ga še ne ljubijo. — Hočemo pa biti Bogu ljubi otroci, sc ne smemo samo le Boga bati; mormo ga ludi ljubiti. Naš strah mora biti otroški strah, ki se bojijo Očeta za to zaliti, ker njega ljubijo, ne za šibe del, ktiro v rokah ima. „Tak strah Gospoda je krona modrosti.^ Sirah. 1, 22. ..In kdor se 12 triko Gospod« hoji. se nima bati nobene stvari.” Sirah 34. 16. — Poglejte, keršanskc duše, sedem darov svetig« Duha: one so nase nar veri bogastvo, ki nam ga daja sv. Duh. ako per nas prebiva. III. Kedar je barka Noetova po vesolnim potopi na visoki gori Arami obsedela, Noe malo okdno odpre, in goloba po ženili izpusti pozvedet, ali bi kraj za prebivali najde!? Golob ne najde suhiga. čedniga kraja, ino se hitro v barko poverne. V sedmih dneh Noe goloba spet pošle. Golob se še le na večer poverne ino mu prinese v kluni zeleno oljkino vejico. Spel ere z sedem dni Noe goloba izpusti; ni ga bilo več nazaj. Najdel je golob suh . čeden kraj ino je tam prebival. — Golob čedna, čista stvar je podoba svetiga Duha: naše serce je njegova zemlja, na kteri z svojmi darnii prebivali želi. Je tvoje serce čislo pregrešnih želj? — je suho nečistih slad? — je ponižno ino narahlano nebeške dare prijeti? Ali si izgnal iz svojiga serca napuh, ki je svelimu Duhu nar huj na poti? — Hočemo dare svetiga Duha prijeti, mormo be¬ sedo božjo sherbno poslušali , kakor Komeli ino njegova dru¬ žina svetiga Petra. —- Želimo dare svetiga Duha prijeti, mormo svete zakramente vredno prijemati ; oni so živi studenci, po katerih nam svoje dare deli. — Kedar bo nekdaj tudi barka našiga živlenja obstala na gori naše srnerti. ino bo naša duša iskala večniga prebivališa. oh de bi ji tistokrat tudi sv. Duh zeleno ojlko večniga miru ino nebeškiga veselja prine¬ si!! Amen. —##- llur skrivnost. Berilo iz lista sv. Pavla upostclna io dušo je svoji boži naturi pridja!, spočet od svetiga Duha, rojen od Marije prečiste device. Hodil je po sveti tri ino trideset let, učil ino čudeže delal svoje nauke poterdit. Nas odrešit je po svoji človeški naturi terpel ino vinerl, pa je tretji dan zopet od merlvih vstal ino črez štirdeset dni v nebesa šel k svojmu Očetu, kjer sedi na desnici v svoji nar veči časti ino oblasti. Privzel je k svoji boži naturi, ktiro je imel od vekomaj , tudi našo človečko naturo, ko se je včlo- večil, v eno peršono, ter je povzdignil človečko naturo v sveto nebo, kjer tudi nam prostor pripravlja, on druga per¬ šona v božjim bitji, Bog Sin. — Nas srečno pripeljat v ne¬ beško kralestvo je poslal Bog Sin od Očeta svetiga Duha, tretjo peršono v božjim bitji. 3. Večni Oče, on neskončni Bog, kije sam sebe spoznal ino vrodil Boga Sina od vekomaj, je po tim spoznanji sam 16 sebe ljubil ino ljubil svojiga Sinu: ljubil ga tudi Bog Sin svojga Očelu. ino po lej ljubezni je izhajal od vekomaj Bog sv. Duh, on tretja peršona v božjim bitji, kteri vse živi. z svojmi (Jarmi vse napolni, bi se hočejo z njim skleniti. Sv. Duh vse prenovi ino posveti h neskončni ljubezni boži. Jno poglejte, vse le tri peršone se imenujejo presveta Trojica, tri peršone, en sam Bog. Vse tri peršone so Bog, pa jo le en sam Bog. Vse tri peršone so vsemogočne, večne; pa je le en Gospod, en sam Bog, eniga bitja, ene nature, BogOče. Sin ino sv. Duh. sebi u vsim enak. „Terji so. ki v nebesih pričujejo: Oče. Beseda (Bog Sini ino sv. Duh, ino ti trije so eno. u I. Jan. 5. 7. — Ste slišali, kdo je presveta Trojica? Ali ste me pa tudi dobro razumih (zaslopili)? — Oh skriv¬ nost prevelika presvete Trojice! Hdo te zamore dogledati? Hdo razumih? Hdo dopovedali? 4. Pripoveduje se, de je sv. Avguštin, nar bislroumnejši cerkveni učilel premišlovaje preveliko skrivnost presvete Tro¬ jice za rnorjam hodil. Ves zami.šlcn vgleda mladenčika za morjam sedeti, z malo žlicico morje zajemati, ino plitvo jamico nalivati. Sv. Avguštin se mu začudi rekoč: ..Kdaj ino kako pa hočeš h to preveliko morje v to majcino jamico preplah?” Pubič odgovori: „Poprej bom jaz celo morje v to jamico spravil, kakor boš ti skrivnost presvete Trojice zapopadi!.“ — Ravno taka je tudi za nas. Po zimi imamo votlo, sneg ino led: to vemo. alj kako se to trojno naredi, ino spet v eno vodo premeni, liga prav za pgav nespoznamo. Kako bi pa eniga Bogči v treh prišonah zapopadli. kteri v luči prebiva, kamor se priti ne more. kteriga noben človek ni videl, ino ga tudi videti ne more? I. Tim. <>. Ki. Kdor bi bolel preblizo priti ino božje bitje spoznati, od prevelikiga veličastva bi na svojim umi oslepel. Le vervati, moliti, hva¬ lili ino častiti presveto Trojico imamo: Boga Očeta, kteri nas je slvaril. Boga Sina, kteri nas je odrešil, ino Boga sve- liga Duha, ki nas je posvetil, de se otroci boži imenujemo ino smo, ta je zdaj na tim sveti nas vernih dolžnost. Po tem bomo nekdaj v nebesih od obličja do obličja to prečudno skrivnost spoznavali, se čudili ino veselili, ter z vsimi angeli visoko pesni peli: Sveti, sveti, sveti, sveti črez vse sveti Bog Dre, Sin ino sv. Duh, vse tri peršone, en sam Bog. — To ho veselje, kteriga ni oko vidilo, ne uho slišalo, ne človeško serce občutilo. Oh, de bi loljkiga veselja le vredni In!:! 17 III. Preljubi! slišali ste. kako čudno velika je naše svete vere skrivnost od presvete Trojice, slišali pa tudi kako vesel nauk od eniga Boga v treh peršonah, kteri od vekomaj za nas skerbi. Z veselim sercani naj torej prav pogosto z priklon¬ jeno glavo staro navadno pohvalo presveti Trojici povzdigu¬ jemo: Čast mo hvula (slaca) bodi Bogu Očetu, mo Sinu, 'mo sve timu Duhu ; kakor je bila v začetki, zdaj ino vselej, ino vekomaj. — Z ponižnim sercam pa tudi, kakor je sveta Jedert. molijmo: ..Sprijmi nas, o večni Oce, v svojo ljube¬ znivo ocetno skerb, naj po stezi pokoršine srečno h tebi dojdemo. Sprijmi nas, o Sin božji, v svojo nebeško ljubezn hraterno, in bodi naš prija tel, učenik ino voditel. Sprijmi nas, Bog sv. Duh. v svojo vsmilenje, ter razsveti ino poterdi našo dušo. Sprijmi nas, trojno edini Bog, kakor oce v svojo gnado, naj se tvoja sveta volja vselej zgodi.“ Amen. Od ljubezni božje. lterilo iz 1. lista sv. Janeza apostelna. 4, S — %1. Vsemogocni Bog je slvaril tebi, o človek, veliko udov, pa sebi nobeniga posebno izvolil ni. Dal je tebi dvoje oei de gledaš, dvoje ušes de slišiš, roke de tebi delajo, noge de tebe nosijo, jezik de govoriš. Da! ti je pocutkov pet, pa vsili pet le tebi h pridu. Le samo eno je Bog sebi izbral — tvoje serce, ktiro je ljubezni Studenc ino prebivaljše, naj bi Boga iz serca ljubil. „Moj sin! klice Bog, daj mi serce svoje.“ — Ino kako lepo sv. Janez, on Jezusov ljubeznivi učene, pravo, serčno ljubezn nam priporoča, v njegovim pervim pismi ravno dones beremo. I. Jan. 4. 8—21. A.posL Hrana. II. Dal. 2 18 I. 1 . Kakor hitro so pervi stariši grešili, so sebi ino svojim olrokam pravo, cisto ljubezn božjo zgubili; niso spoznali vec prav svojga Boga, kako bi ga bili prav ljubili?— Kder pa prave ljubezni ni. je smert duše, je časna ino večna ne¬ sreča. Oh kako žalostno je to bilo! — Ljudi učit prave lju¬ bezni je poslal Bog svojga preljubiga Sina. Nihče pa njegove ljubezni bolj občutil ino spozna! ni, kakor sv. Janez, on učene ljubezni Jezusove. Za to pa tudi toljko lepo od lju¬ bezni božje piše, rekoč: )3 Preljubi bratje ino sestre moje! Bog je ljubezn. To nam priča vse, kar Bog stori; nar lepši nam se je skazala ljubezn božja v tim, de je Bog svojga edino rojenga Sina poslal na ta svet, naj bi skuz njega oži¬ veli v pravi ljubezni bozji.“ — Poglejte, tako je prišel božji Sin jiskat zgublene, zaveržene otroke, prišel je kralj nebeški po revne sužnc — gospod je prišel za svoje hlapce, za svoje razžalivce terpet ino vmref. O ljubezn prevelika do nas — premala pa naša ljubezn do Boga! — ‘2. Kdor komu poverne, kar mu je dolžen, ne pokaže * tim nobene posebne ljubezni; le dopolni, kar je bila nje¬ gova dolžnost. Kdor svojga dobrotnika ljubi, stori kar je dolžen ino nima nobeniga posebniga zasluženja za to. ,,Bog je pa nas poprej ljubil, pravi sv. Janez, kakor smo mi njega spoznali, ter je poslal svojiga Sina nas grehov rešil ino z Bogam spravit. (( To je nar veči ino nar lepši priča, de nas Bog neizrečeno ljubi. — Kako hočemo pa mi Bogu pover- niti toljko ljubezn? 3. „Preljttbi moji! — veli sv. Janez — hočemo Bogu svojo ljubezn prav skazati, ker nas je Bog Ioljko ljubil, mo¬ ramo tudi mi eden druziga ljubili, se pošteno radi imeli, si dobro želeli ino storiti. Bogu ne zamoremo dati ne jesti ne piti, Boga ne moremo obleci, ne podučiti, ne posvariti. Boga še noben kedaj samiga na sebi videl tli. Ako se pa med sebo prav ljubimo , svojim bližnim, ki so po božji podobi stvarjeni, storimo, kakor Bog nam stori, smo Bogu podobni ino z njim v djanji sklenjeni; Bog v nas ostane, ino njegova ljubezn je popolnoma v nas Taka prava keršanska ljubezn je vidno znaminje, de smo božji otroci, ker ravno to mislimo, želimo ino storimo bližnimu, kar Bog nam stori. „Otrocic| 10 moji, veli sv. Janez, ne ljubimo se le z besedo, tudi ne z jezikam, ampak v djanji in v resnici. 44 I. Jan. 4. Prava keršanska ljubezn do Boga mora Iri priče imeti. Perca priča je kiča vera, očitna spoznava nauka Jezusoviga. Mi apostoli — hoče sv. Janez reci — smo živa priča, de je Bog svojiga Sina poslal svet odrešit. Videli smo njegove čudeže, slišali njegove božje nauke, prijeli smo sveligu Duha, kteriga nam je dal, ino to pričamo Kdor taji, de je Kri¬ stus pravi božji Sin, nima prave vere, pa tudi ciste ljubezni ne. — Kedar je svoje dni sv. škof Sander Aleksandrijski kri¬ voverca Arija iz svete družbine pravovernih pahnil, prideta prijatela za njega prosit, naj Arija spet v keršansko druživo sprejme. Sv. škof Sander jima odgovori: ,,Kristus se mi je po noči prikazal z rasterganim oblačilam rekoč: Arij ini je suknjo, ki je cerkev vernih, rastergal. On mi je prepovedal krivoverca v družbino pravovernih sprijeti/ 4 — Zastonj se hvalijo krivoverni ljudje svoje ljubezni; kjer ni edinosti u veri, tudi prave ljubezni ni, temuc prepir in sovražtvo. „Kdor bo kulj pričal, uči sv. Janez, de je Jezus Sin božji, se vsili njegovih naukov derzaje, v lem os urne Bog ino on v Bogu. Iuo mi smo spoznali ino vervati ljubezn, ktiro Bog do nas ima. Le kdor v takim spoznanji božje ljubezni ostane , » Bogu oshiue ino Bog v njem; on je po nauki prave vere v društvi z Bogam. 5. Druga priča prave keršanske ljubezni je lerdno zau¬ panje na vsmilenje božje, posebno tačas, kedar nam bo v sodbo božjo stopiti ino od vsiga svojga živlenja odgovor dati. — Otrok, ki ljubi svojga očeta, se nja ne boji; le tako dete se starišam vmika, ktero hudo vest ima. „ V Um je ljubezn božja per nas popolna, uči sv. Janez, ako smo kakor on (Bog) tudi mi na lini sveti, pravični, dobro željni iuo popolnoma, tako de lehko zaupamo vsmilenje najti per Bogu za dan sodbe. Ljubezn ino pa strah pred Bogam ne moreta skupej biti. V ljubezni sfruha ni; ampak popolna lju¬ bezn strah izzene. Ne bomo se smerli bali, ne večnosti tre¬ sli, ako Boga prav ljubimo. Strah ima terplenje, in kdor se še boji, še ni popolnoma v ljubezni. Oh Ijnbijmo ga, opo¬ minja sv. Janez: saj nas je Bog poprej ljubit!“ 6. Tretja priča božje ljubezni je prava ljubezn bliznignj Boga prav ljubili ne more, kdor bližniga sovraži. Hočejo pridni podložni skazati svojrnu cesarju vredno hvalo in čast, 2 * 20 p« cesarja ined njimi ni, vzemejo njega podobo ino njo na mesti cesarja častijo. Podoba božja je vsak človek; kar njemu storimo. Bogu storimo. Za to sv. Janez uci: ..Ako kdo reče: Ljubim Bogu. ino sovraži svojigu brafa alj bližniga. on laže. Kuho bi Boga nevidniga ljubil, uk o bližniga. kteriga vidi — podobo božjo — sovraži. Za to imamo to zapoved od. Boga, de kdor hoče Boga prav ljubiti, nuj ljubi tudi svojga brala alj bližniga. To nam je vsmileni Jezus posebno naročil, re¬ koč: ,.i\ovo zapoved vam dam. de se med sebo ljubite, ka¬ kor sim ljubil jaz vas." Poglejte, ljube duše. var reči zapoved keršanske ljubezni! Vse druge zapovedi so v tej zapopadene. Poglejte nar ložej zapoved ; kdo bi ne ljubil Boga, ki je gola ljubezni — pa tudi nar polrebniši zapoved: kjer prave keršanske ljubezni ni. tam je dušna smeri in pogublenje. II. Ljubem. lepa sladka beseda , se lehko občuti, pa dopo¬ vedati se ne da. Ljubezn pozna malo dete, ki svoje rokice materi moli. ter občuti, de ga mati za ljubo ima — se ji smeji, ker še dopovedati ne more. kako močno mater ljubi. Ino človek, ki koga v resnici ljubi, ga rad ima. hrepeni po njem, se veseli kaj od njega videti alj slišati, želi z svojim ljubim biti ino jiše koljkor premore njega razveseliti. Lju¬ bem je neki skriven ogenj, kteri nas ogreva ino vživlja; kjer ni prave ljubezni, tam je smert. in kdor ne ljubi, pravi sv. Janez, ostane v smerti I. Jan. il, 14. 1. Ljubezn se povsodej najde, le v pekli ljubezni ni; ino naj bi sama ena jiskra prave ljubezni v pekel padla, hitro bi pekel višej ne bil. Skuz pravo ljubezn bi se peklenski duhovi preobernili v angele ino peklensko terplenje v nebeško veselje, pravi sv. Katarina Geuuaška V nebesih ljubezn izvn- lenc božje crez vse veseli, ker Boga gledajo, kteriga crez vse ljubijo. U vicah ljubezn giozovitno peče, ker verne duše še h Bogu z »sini nc morejo, ino ga vender neizrečeno ljubijo. Na tim sveti prava ljubezn človeka v dobrim vživlja ino podpera, de se u veselji ne omoti, ga tolaži v žalosti, de ne obupa, ino človeka h nebesa m povzdiguje — h Bogti. ljubeju bogoljubnih duš. Kder je prava keršanska ljubezn, tam je večno živlenje, kjer ljubezni prave ni, tam je smert. 31 2. Vi človeku brez ljubezni, »o de vsaka ljubezn prava ni. Vsak človek ljubi, pa kaj? Kjer je njegov zaklad (šac). tam je tudi njegovo serce. Kakova je reč, ktiro ljubi, takova je njegova Jjubezn, alj h živlenju alj pa v smert. alj v {zve¬ ličanje, alj v pogublenje. Veliko ljudi ljubi ere« vse posvetno blago, za-nj svoje poštenje, zdravje, živlenje, verh .še clo dušo da. In kakor hitro posvetno človeka zapusti, tudi lju¬ bezn posvetniga vgasne ino duša je meriva. — Veliko jih ljubi posvetne dobrote : ne poznajo veselja druziga ko dobro jesti ino piti, si kratek čas delati, alj clo nečiste želji gasiti. Alj taka ljubezn z truplam vmerje ino sperhni, večna smert pa ostane. ..Otročiči, veli sv. Janez, nikar ne ljubite tiga sveta, pa tudi ne. kar je na sveti Ce kdo svet ljubi, ljubezn do Očeta v njem ni. Zakaj vse kar je na sveti, je poželenje mesa, in poželenje oči ino napuh živienja. Vse to ni iz Očeta, ampak iz sveta. Svet pa prejde ino nja poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj.*’ I. Jan. 2, 15—17. Naša prava keršanska ljubezn mora iz Boga izvirati, ino se spet h Bogu poverniti . Bog« mormd preti vsem ino nad vse lju¬ biti- vse drugo ljubiti pa le zavolj Boga. kakor on hoče. De bi pa Boga. kteri je sama gola ljubezn. prav ljubiti za- rnogli, se nam je loljko ljubeznivo razodel po Jezusi Kri¬ stusi svojim Sini. Za to sv. Pavl pravi: ..Kdor ne ljubi Kristusa, je preklet.* 4 I. Kor. 16, 22. Strašna, pa resnična beseda! — 3. Kdo bi ne ljubil Jezusa božig.t Sina. ako spozna nje¬ govo neizrečeno lepoto! Jezus. .Sin božji, spočet od Boga svetiga Duha. rojen iz Marije prečiste device je nar pervi. nar imenitnej ino nar lepši vsih človeških otrok. Ino de se je Kristus ravno ojstro postil, veliko na svojim životi prebil, bil kervavo raztepen, na križ pribit ino smertno ranen, so se njegove rane po vstajenji še le v nar veči lepoti prikazale. — Jezus božji Sin je veselje angelov, in kakor se sveti sonce med zvezdami, se sveti Jezus v nebesih med svetnikam. „:\ko si mislim Jezusa — pravi sv. Bernard — si mislim modriga, dobrotliviga. Ijubezniviga, prijazniga, ponižniga, vsmileniga, radndarniga, polerpežliviga. neizrečeno bolj popolnoma, ka¬ kor bi si ga sam vmisliti premogel. 44 Kdo nas bi ne imel za ljubo Jezusa, vse ljubezni vredniga? On, ki ga prav ne pozna. .,Kdor pa ne ljubi Gospoda na.šiga Jezusa Kristusa, naj bo preklet. 44 I, Kor. 16. 22, 22 4. Ljubijmo Jezusa pa tudi za njegove neskončne dobro/e del } kliro nam je izkazal ino še neprenehama zkazuje. ,,Je¬ zus je sloril — veli sv. Avguštin — kakor storijo ovčji pa¬ stirji, ki se v ovčje koze oblečejo, de jih ovce raji imajo.“ Naj bi ga rajši imeli, je vzel človeško na/uro na se, nam je bil u vsem podoben brez greha, je zapustil svete nebesa, je k nam na svet prišel, je za nas terpel ino vmerl, naj bi ga ljubili. Poglejte njega podobo na križi, kako razpele roke dcrii, naj bi ga ljubili — vidite njegove rune , one so lože njegove ljubezni. Poglejte Jezusa prebodeno strun; kaže vam preljubeznivo serce njegove dobrote. Bila bi dovolj ena sama kaplica njegove resne kervi nas vse odrešit; alj do posledne kaplice njo je prelil iz gole ljubezni ino dobrote do nac, naj bi ga ljubili. Vse kar je imel nam je dal — se nam še daja v presvetim obhajili, ino nam pripravlja v nebesih ve¬ ličasten kraj. ako ga ljubimo. „On je svoje ljubil, veli sv. Janez, ino jih je ljubil do konca.“ Ali ne bomo Jezusa lju¬ bili tudi mi? — O presladki Jezus, kako pozno te začnem ljubiti — ljubiti tebe, ki si me poprej ljubil kakor sim tebe poznal —• me več ljubil ko svoje lastno živlenje! Naj si mi pa tudi poprej moja desnica posuši, poprej naj mi jezik odreveni, kakor bi tebe ne ljubil, moj Bog ino moj Gospod! — Pa kako hočem tebe prav ljubiti, Jezus moj? 5, Nekdo je Kristusa vprašal, kaj ima storiti, če hoče priti u večno živlenje? Jezus mu odgovori: ,.Derži zapovedi.* 4 Zopet drugi ga vpraša, klira bi bila nar veči ino perva za¬ poved med vzemi? Jezus mu pravi: Ljubi Gospoda sr oj ga Uogd iz celi ga serca, iz vse duše, iz vse svoje misli črez vse', svojgu bliiiiiga pa kakor sam sebe. <: — Ravno tak mormo tudi Jezusa ljubili iz c^liga svojga serca. — Za naše serce se Kristus ino pa hudič tak rekoč pipleta. „Moj sin — moja hčer — veli Jezus, daj mi svoje serce!*‘ — pa daj roi celo serce. Ravno tak pa tudi goljufen svet za serce sili, rekoč: Človek, daj mi le pol svojiga serca. Svet dobro ve, de Bog za polovico serca ne mara. Ako pol serca vzememo ino hu- dimu damo, Bog tudi drugo pol zaverže, ter noče tovarša v serci imeti. Kristus ino pa Belial (hudič) ne moreta v enim serci prebivati. Ino vender ti posveten kristjan tako ravnaš. Lakomnik pol serca krivičnimu blagu daš, pol pa Jezusu po¬ nujaš — v cerkvi moliš, svete maše plačuješ, doma pa golj- faš ino vboge izslačiš; nečistnik, prešestnica dajaš pol serca Jezusu ter želiš njemu služiti, pa drugo pol svojina zapelivcu daš, ktiriga zapustiti nočeš. „Gorje človeku z razdvojenim sercem — pravi sv. Avguštin — l, 14. „Velik lolaž 35 (Irosl) je v lim živlenji. de prijatla imaš, kterimu lehko serce odpreš, komur lehko svoje skrivnosti zaupaš — de si dobiš moža. kleri se v sreči s lebo veseli, pa tudi v žalosti s tebo žaluje " Sv. Ambrož. Brez prijafia bi bila zemlja za nas ža¬ lostna pušava. vedna smeri bi bilo naše živlenje. Le pri- jaznost srepo po lajša ino poslajša nesrečo. Hde pa najdemo takih prijatelov ino prijatlic? 3. Hočeš prijatla p mri g n najti, ne ji.ši ga po imenitni sukni, ne po bogastvi temne posvetih čednostih. Pravijo de je svoje dni miška na spijociga leva (oroslana) skočila Lev se izdrami ino njo hoče požreti. ,.Nikar me ne vsmerti — ga trepetaje miška poprosi — hočem biti tvoja prijatelca ino tebi vsmilenje lepo povernili.* 4 Mogočen lev se ji na to po¬ smeji, ino njo izpusti živo. V kratkim se lev v nastavlene mreže zaplete ino lovca m vjiti ne more. Miška pride, mreže razgrize ino leva reši. — Tako tudi nam človek gosto po¬ maga, na kteriga se nar manj zanesemo. Tudi v borni su- knici žlahtno serce prijatela kluje. Le pošteno serce je prave prijaznosti zerno. ,.Vi ste moji prijateli — veli Jezus — ako storile, kar vam jaz zapovem." Jan. 15, 14. 4. Hočeš prijat la poskusili, ali je zvest, ga ne boš v do¬ brih ino veselih dneh ampak v nesreči prav spoznal. Me sodi prijati« po besedah, ne po sladkih obljubah, temuč po djanji. Krivi, slabi prijateli so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, de sonce sije. Se sonce skrije, tudi sence na uri ni. ..Marskdo je prija tel dokler dobiček ima, pa tak ti v nesreči zvest ne ostane. Nekdo je prijatel pa le per mizi, v nesreči pa ne ostane tvoj. V sreči ne boš prijali« nikdar prav spo¬ znal , pa tudi sovražnik se ti v nesreči skrival ne bo. Jišeš prijatela. le v nadlogih ga pojiši." Sirah. 12, 8. Si pa pri- jatla najdel, kteri je tebi v nesreči pristopil, derži se ga ino mu prijaznost lepo poverili. 5. Hočeš prariga prijat tu obderzati, ne bodi svoje glave. Kdor hoče vse po svojim imeti, se hitro z bliinim razparti- ino nar boljiga prijatla razdraži ..Ne ji.ši per prijatlu samo- svojga dobička; prijaznost ni dobičkarija ampak le čednost.^ Sv. Ambrož Goljufi in krivodelci praviga prijatela nimajo. 70 Hočeš prijatla ohranili, daj se mu tudi posvariti. Kdor lizune za svoje prijalele šteje, kteri se mu prilezujejo — kdor hi¬ navce ljubi, kteri ga za vse hvalijo olj pa izgovarjajo, ne bo praviga prijatela imel. .,Boljši so rane od prijatela dane, k. kor 3 * 36 izdajami kušleji sovražnikov. 4 * Prip. 27, 6. Poslušaj z hva¬ ležnim sercam kar prijatel pove; pa tudi vbogaj kar za do¬ bro spoznaš. ,,Pravi prijate! se včasih krega, prilezuje pa nikolj. 44 Sv. Bernard. 6. Si misliš tioviga prijatla izbrali ino se njemu zaupati, pomisli ino prevdari ali se Boga boji? Človeku prijatel biti ne more, kdor je božji sovražnik. O mladcnči, ki si prijatle izberate, varjte se lakib, kterim ni za Boga mar, ne za božje reci. Dekleta ve, kterim se ponočni prijateli toljko radi po¬ nujajo, prijaznost ino ljubezn obetajo, večno zvestobo pri- segajo, oh ne verjemite jim, kteri vas v greh — v žalenje božje napeljujejo. Taki niso prijatel!, temuc sovražni volki. Kakor so se hinavski Judje prijazni Judežu delali, de jim je prodal nedolžniga Jezusa. po tem so se mu pa le smejali rekoč: „Kaj je nam za to; ti sam glej!’ 4 ravno tako ravnajo vsi zapelivi prijatli. Tudi Judež Iškariot je Kristusa kusnil, ko ga je izdal. ,,Kdor se Boga boji, bo tudi dobriga prijatla najdel; kakor je on, takiga prijatla bo imel. 41 Sirah. 6, 17. 7. Hočeš dobre prijatle imeli, bodi lud li drugim prija¬ tel dober in zvest. Ne zameri vsake žal besede prijatlu, naj bi še tako žerka bila; veš de tudi pridna bučelica (cibelca) pikne. Pristopi prijatlu v potrebi z veseljam, ako le moreš. Prijatla naj bota kakor očesa dva; ako se oberne eno oko, tudi drugo za njim potegne. Ino ce stariga prijatla imaš, ne opusti ga; starej ko je prijatel, zvestejši je. Star prijatel ino pa star dnar; nar bolj zvesto nju okovarj. III. Ako prijatla dobriga dolgo časa ne vidmo, ino se z njim na kakim veselim zhodi znidemo, koljko veselje! Prijatelu vse dopovedati, kako se nam je godilo — njemu nar skriv- neji reci razodeti, pa tudi potožiti, kar smo prelerpeli, ne vemo konca ne kraja. — Kako veselje še le bo, ako se srečno v nebesih znidemo, ino tam najdemo svoje rajne drage pri- jatele zopet, ki so nas zdavnaj v tej solzni dolini zapustili, Veselo si bomo roke podali ino pripovedvali, kaj smo v svo¬ jim živlenji prestali. Večno v prijaznosti božji živeti, prija- tele ino prijatelce brez vse ločitve per sebi imeli — to bo veselje svetih nebes! — Oh le za prave prijatele si skerbijmo, 37 ino pa tako pravično živijmo, de srečno vsi skupaj h Očetu v nebesa pridemo! Amen. m mm mm w snom. Od duliovskih varlior. Berilo iz I. lista sv. Petra apostelna 5, 6 — 11. 38ili so per nas svoje dni žalostni časi; ljudje si niso bili ne živlenja svesti, ne premoženja. Privreli so vse skoz sovražni Turki v nase kraje, polje zaterli, stanovje požgali, živino poklali, ino kar niso ljudi pomorili, so jih na Tursko v strasno sužnost odgnali. Oh koljko strahu, žalosti ino ne¬ sreče je bilo po sveti! Ozidali so vse močne cerkve ino so tabre iz njih naredili, postavili so po visokih hribah čuvaje, nanosili germade do Turske meje. Se je Turk prikazal, so hitro germade vžgali, ino na to znaminje so otroci ino stari ljudje vbežali, terdni se pa sovražniku v bran postavili. — V sedajnih čašah sovražniga Turka v naše kraje ni; ali mi¬ slile de tudi varhov ni potreba? Sovražnika še veliko bolj nevarniga, ko je bil svoje dni nevsmileni Turk, v naši de¬ želi — v fari — v soseski — v lastni hiši imamo, pred katerim nas sv. Peter v denašnim branji perviga pisma 5 , 6 — 11 . prav rezno svari, rekoč: „Preljubi! bodite trezni ino cujte; zakaj hudič, vaš sovražnik, hodi okolj kakor rjoveč lev, ino jiše koga bi požerl/ 4 tuoillj' ojaod 1. Ni človeka na sveti, kteri bi ne imel sovražnikov, skriv¬ nih alj očitnih. Očitnih sovražnikov se lehko varje, ker jih pozna, skrivnih pa ne vidi ino jih pogosto clo za prijatle ima. Taka zmota je velika nesreča; in Bog mora mnogobart človeka ponižati, ga z krizami ino težavami obdati, mu nje¬ gove skrivne sovražnike posilim vzeli, kakor otroku nož ino svetle vilice, de se ne vrani, naj se ravno nemodro dete 3 $ brani ino dere. Ponižni le se torej pod mogočno roko božjo, preljubi ! opomina sv. Peter. Ako vas Bog 7, težavami objiše, le poterpile. de ros zopet poriksa ob časi objishanja. Rog za ras skerbij le njemu se izročite. Har on stori, vse prav na¬ redi; vso svojo skerb njemu pustile — 0 pač vesel nauk svetiga Tetra, de Bog. nas vsemogočni ino nar modreji oče za nas skerbi! Sv. Peter pa tudi nam skerb priporoča. 2. Nar slrašnej zverina je lev; za to se kralj vse šlirino- gate živine zove. Štiri solne visok, po devet cevlov dolg je tako močen, de z samim repam človeka pobije. Ako lev prav zarjuje, se po uri daleč začuje; vse zveri trepetajo ino odrevenijo. !'o petnajst šolnov od daleč na svoj rop plane, ga z tacami stisne, razterga ino z zobmi pohrusta. Tej gro- znvitni zverini sv. Peter hudiča pripodobi, ter veli: Bodite trezni ino č»jte, zakaj hudič, ras sovražnik, hodi okotj ka¬ kor rjaveč lev, jiskaje koga bi pozerl. Timu se vstavljajte z močno vero (< — Hodi pa hodi, de bi se ga vedli varvali? Po vsaki soseski, krog vsake hiše, do okolj vsaciga cloveš- kiga serca lazi, ne v svoji strašni podobi; pred njoj bi be žali. ampak v prijetni podobi skušnjave. Kdor se mu hoče srečno vbraniti, mora biti v keršanskim nauki dobro podu¬ čen, v svetih čednostih terdno vajen ino v premaganji svo- jiga nagnenja močen. — Vsi smo na duhovski vojski. Hakor mi. se vojskujejo vsi kristjani od izhoda do zahoda; ni de¬ žele ne kraja, kjer bi svete vojske z pregrešnimi skušnja¬ vami ne bilo. ,, Vedite, pravi sv Peter de so vasi bratje, kteri so po sveti razskropleni, ravno v tujini ferptenji /' ki ga vojska z skušnjavami vsim prinese. 3. Nar hujši za vojšake je. če jim zaloge (strelnign praha ino svinca) pomenka, de nimajo strelo ti z cen). Sovražnik jih postreli alj pa povjeme. ce mu ne vjidejo. Tudi človeku se laka godi. kedar skuz smerlen greh posverjočo gnado božjo zgubi, klira mu je h premaganju hudiga črez vse po¬ trebna. Zavolj pnmankanja posvečjoče gnado božje se je pervi svet po izvirnim grehi loljko pohujšal. de gaje pravičen Bog z vesolnim polopam pokončal. Peklenski sovražnik je že to¬ liko oblast krez ljudi imel. de ni bilo v petih mestih viši deset pravičnih ljudi. Nas seje pa Pog vsmilil. travi sveti Peter ,,Po svoji milosti nas je poklicni h svoji večni časti, de smo njegovi ljubeznivi otroci ino delčiči nebeškiga kraleslva po Jezusu Kristusu } odrešeniku ino izveličarju našim. Po 3» kratkim terplčnji naše duhovske vojske nas bo popolne storil, nas vlerdil ino vkoreninil, de bomo vse svoje sovražnike, vidne ino nevidne srečno ino lehko premagali. Za to crezna- torno moc srečne premage bodi njemu čast in gospodslvo od vekoma do vekomaj ■— nam pa sveta skerb ino varnost, de nas dušni sovražnik ne vjame. — Kdo pa je on? Vsak hu¬ doben človek v soseski, kteri pohujšanje dela — vsak malo¬ priden domač, ki se gerdo vede, je vsako pregrešno nagnenje našiga serca. Vsako tako je rjuvec lev; njemu se mormo po nauki svetiga Petra terdno braniti, trezni biti ino čuti. II. Na vsakim starim gradi je svoje dni visoka čuvavnica (turn) stala, v kteri je neprenehama čuvaj prebival krog grada gledaje, de bi se gradu sovražnik ne prikradi!. Je sovražnika vgledal, je hitro močno zaklical, most potegnil, vrata zapori ino ves grad okovaril. Gorje čuvaju, ce je za¬ spal, alj pa sovražnika zamudil. Sovražniki so grad požgali ino z drugimi ljudmi tudi čuvaja vmorili. — Tudi v svojim kraleslvi na tim sveti je Bog čuvaje postavil njegovo ljudstvo varvat; ino taki so: 1. Viši poglavarji duhovske ino deželske gosposke. „Tebe sim svoji hiši čuvaja postavil, veli Bog vsakimu oblastniku po preroki Ecebjeli 23, 7. Povzdigni svoj glas kakor tro¬ benta, ter oznanuj pregrehe mojimu ljudstvu.“ Gorje deželi, ktira pravih varhov nima; hitro ljudje izdivjajo! Joj fari, ki nima skerbniga pastirja, ki bi cul, kako se po srenji godi. Mladina brez praviga poduka odraste, rnladenči so brez sramožlivosti vsi razujzdani, device so brez devistva, brez poštenja možje ino žene živijo, brez pokore stari vmi- rajo. — Slaba je za vsako sosesko, ki pridnih rotmanov (rihtarjev) nima. „Dokler taki ljudje spijo, pride sovražnik ino zaseje ljulko med pšenico.“ Mat. 13,25. ,,Ako čuvaj z tro¬ bento ne zatrobi, ino se ljudstvo ne ovarje, bom njegovo kerv iz rok čuvaja lerjal.“ Eceh. 33,6. Y r arhi so v božim kraleslvi 2. Hišni gospodarji ino gospodinje, očetje ino matere, de cujejo nad domačimi, de gledajo kaj otroci počno, kako se hlapci ino dekle zaderžijo, kaj počenjajo rokodeli ino ptuji ljudje, ki k hiši pridejo. —Kako lehko hudoben človek skuz gerde, nesramne besede ino poglede celo hišo pohujša, ako *0 ga gospodar no zavorne! Kaj bo lam, kjer sini ino hčere brez strahu vesujejo, družina med soho slabo znanje dela, ponočni prijatelj brez skerbi po voglah plazijo, ino delavci gerdo kvasajo! Hitro bo hiša polna pregrehe ino joka, ako so hišni varhi mutasti pesi, ki lajali nočejo kedar sovražnik pride. Izaia. 56, 10. Res de varniga pesa I a I j e ino ponočnih! hudo sovražijo; alj kaj bi vi rekli, če bi za to ne lajal, ino ▼om tolje hišo podkopali ino vas okradli? — Tudi skerbna kokla kliče ino zove, kedar se sovražen kajnnh bliža, ti oče, mati pa le molčiš, ako per hiši kaj nespodobniga veš? ,.Ako kdo za svoje ino zlasti za domače skerbi nima, je vero za- t.jil ino je huji ko nevernik “ I. Tim. 5, 8. 3. Var h ino čuvaj svojigu serca mora bili vsak človek, zakaj ravno v serce se dušni sovražnik, pregrešno nagnenje nar raji prikrije, nesrečne ure čaka, ino kedar ona pride, zgrabi človeka hudo poželenje ino ga pogubi. Od Helenov alj Grehov (nekdajniga stariga ljudsta) se bere, de so ime¬ nitno mesto Trojo deset let oblegali; pa go niso premogli. Poslednič si vinko vmislijo ino naredijo grozno velikiga le- seniga konja, ga postavijo Trojanam pred mestne vrata v znaminje. de niso Troje zmagali ino odrinejo h svojimu do¬ mu. Trojanci grejo veseli čudniga konja gledat. Dopade jim, ino v mesto ga hočejo zavleči. Iter so pa vrata preniske bile, jih podero ino konja v sredo mesta potegnejo. Veselo ino brez skerbi celo noč rajajo, pijejo ino jedo. Alj kaj se zgodi? Ronju v trebuhu so bili sovražniki zaperti. Ponoči izležejo, svojim lovaršam. k 1 eri so se bili pnvernili, v mesto pmnn- rejo. de ga zažgd ino vse pokončajo. Taka se tudi človeku godi. kleri sam nad sebo ne čnje. Tudi on si v svoje serce snvražniga konja zavleče, kleri človeka po tem v časno ne¬ srečo ino večno pogublenje potegne. Takih nevarnih konjev hudiga poželenja je pa posebno' pet: Perci konj hudobniga poželenja jo napuh /e otrok se nauči samo sebe veliko obrajlali. na imeniten žlahten slan alj pa na bogastvo se zanašati. Takiga otroka ne sme noben posviriti. ne v Strahe vzeli; odrašeniga slrahvali pa cIo mo¬ goče ni. Alj ravno napuh je začetih v.siga hudiga; kogar se prime, bo preklet. Sirah. 10. 15. iVapuh ga v pogublenje potegne Kdor se povišuje bo ponižan. /frugi konj je krivičen ilnar, alj goljufno blago. Le en sani krajcar po krivici vzemeš, za en vinar soseda ogoljfaš; 41 hitro hudo poželenje naraste ino vest zaduši. Noe ino dan te goni le na dobiček; poslednič še dušo za d nar prodaš, kakor Judažlška- riot. De le blago imaš. sam stradaš ino svojim pravice ne daš. Več ko gleštaš. huje tožuješ, de si ne moreš pomagati. Pač je resnična: „Lakomnost je korenina vsiga hudiga.“ J. Tim. 6, 10. Tretji nevarni konj je telesno, nesramno poželenje mesa. Mladene ne ho mahoma prešestnik, ne deklica na enkrat ne- čislnica. Po malim začneta nečiste besede poslušati, gerdo djanje gledati ino nesramne reči premišlovati, poželeli ino za njimi hoditi. Sovražnik je že v serci zapert. Priložnost pride, skušnavc poterka, poželenje mu serce odpre, ino zgodi se, kar zapovedali ni. — O ve nesrečne, zapeljane deklice, ki se izgovarjale, de se niste vbraniti, ne vbežati mogle! Kako bi se branila, ki si nečisliga konja že v svoje serce potegnila, kakor nekdajni Trojani. Kdor ni čistiga serca, tudi čistiga djanja ne bo. Sumson, imeniten Izraelski junak je bil strah sovražnim Filislejam , ter je čudno moč v svojih lasih imel. Zagledal se je v zapelivo Delilo; ostrigla ga je, mu vzela moč ino ga sovražnikam izdala, de so ga oslepili ino v železje djali, kjer žalosten konec vzel. Gorje mladenču ino deklici, gorje možu ino ženi, ki nad svojim sercam ne čuje. ..Vsakdo je skušan, kedar je od svojiga poželenja vle¬ čen ino vnblen. Kedar pa poželenje spočne, rodi greh, ino greh^ kedar je storjen, rodi smert.* 4 Jak. 1, 14—15. Šlerli konj hudiga poželenja med nami je pij a , klire se ljudje razvadijo. L e po malim fantič pokuša ino poželenje budi Le huje ga mika ino mn pili diši. Kedar se hoče od¬ vaditi. se ne more premagati več. Premoženje, zdravje, pa¬ met ino živlenje zapije, kakor Si za ra. ki se je vpjanil, in mu Jahel žrebe! v glavo zabilo, ,.1'aka pjača gladko teče, poslednie pa pikne ko gad, ino rani kakor strupna kača.* 4 Pri p. ‘J 3 «1—32. Peli konj pregresnign poželenju je serd ulj huda jeza. Razžalen se vlagoliš ino ne pogasiš nevarne jiskre sovražtva. Le hoji ino huji jeza vstaja, te zgrabi ino žene de sam ne veš kamo. V jezi mnogoteri hudoben Kajn svojiga brata Abelna vbije. ..Ako hudo delaš, hitro bo pregreha pred vratini. Alj poželenje naj bo tebi pokorno, ino ti ga imaš v strahu imeti." J. Mojz. 4. 7. — Pogosto se čudimo rekoč: Kako se je ta alj uni tako zmolil: Kdo bi bil verjel, de bo tako daleč zajišel! Oj preljubi! po malim n 2 se vse zgodi, ako sami sebe ne varjemo. „Ne dajmo se vleci svojimu poželenju, ino vujzde ne dajajmo svojim nagonam. Kdor sam sebe premaga, več velja ko on, ki mesta prema¬ guje.“ Prip. 16, 32. III. Kdor ob vojski na svoji alraii stoji, ne sme spati, ne vbezali, kedar sovražnik pride, temuc se sercno braniti ino klicati druge na pomoč. Čuvaju za glavo gre, ako sovražnika odpoditi ne hiti ino v pomoč ne klice. Cela vojska skuz zanikarnost eniga samiga večkrat v nevaršino pride. — V hudi vojski smo tudi mi; zakaj nam se ni le vojskovali zoper meso ino kerv, ampak zoper poglavarje sedajnih tem. Opa- šijmo se torej z božjim orožjem, de bomo zamogli obstati pred zalezvanjam hudičevim. Efež. 6, 11. Terdno stojmo ino cujmo vsakdo na tistim mesti, v tistim stani, kamor nas je Vaj voda nebes ino zemlje postavil, vsak poglavar nad svojini krajam, vsak gospodar naj cuje nad svojo hišo, posebno zvesto pa naj cuje vsaki človek nad svojim lastnim sercam, de ga nar huji sovražnik, pregrešno poželenje ne premaga, kar nam je vsmileni Jezus na oljski gori tako lepo priporo¬ čil rekoč: „Cujte ino moiijte, de v skušnjavo ne pridete. Duh je scer voljn, alj meso je slabo.*• Amen. m sm suha m umd. Posledno tolažilo. Berilo iz lista svetila Pavla apostelna do Rimlanov. 8 , 18 — 23. J&«j noviga?' 4 je navadno vprašanje ljudi. Ino kaj se jim po navadi na to odgovori? Malo dobriga. — Ste slišali, kako se je sosedov sin zmotil? — Ze veste, de si je veša- nova hči preskočila? Ali ste slišali, kako so se preteklo ne¬ delo na cerkvanji tepli? Take novine, same zmote ino hu¬ dobije si ljudje pripovedajo. Po drugim kraji pa povedajo, 43 kako je ta nlj urti zbolel ino vmerl; koljko so jih na vojski pobili, koljko mpstov. tergov ino hiš je pogorelo i. t. d. Te novine so same nesreče ino težave, ktire nam serca ne raz¬ veselijo. ‘Naveličal sim se takih navadnih novic poslušali. Raj zaslišim lep ino vesel nauk, kleriga nam sveti Pavl v svojim pismi na Rimce 8, 18 — 2i{ da, ino od velikiga ve¬ selja pravičnih pripoveduje, ktero čaka po kratkim terplenji tudi nas. I. 1 . „Bratje! piše aposlel kristjanam, mislim de se terplenje sedajniga časa ne da primerili k prihodni časti, klira se bo u večnim živlenji nad nami razodeta /* Ta je sladka beseda, polna miliga tolažila za naše od žalosti ino terplenja toljko- krat ranjeno serce! — Veliko so pervi kristjani lerpeli, so bili preganjani, z mečam ino ognjam morjeni; njih tolažilo je bilo prihodno veselje večnosti. — Veliko terpimo tudi mi, na duši veliko žalosti, na trupli bolezn ino drugih težav; ni brez terplenja človeka na sveti. Alj terplenje tiga sveta je le kratko; in naj bi si ravno nekoljko časa clo peklenske muke terpeli, bi nam ne smelo prehudo biti, de bi le po tem se z Krisfusam vekomaj veselili ino v srečni družbi svetnikov prebivali, pravi častili Beda. Poglejte, toljko je vredno ne¬ beško veselje nam pripravleno! 2. Zakaj pa je toljko terplenja na sveti? Za to, ker si ga ljudje sami delajo, ker po nauki božjim ne žive. — Svoje dni so neverniki svoje sužne imeli nakuplene kakor živino pri nas. Mogočnej Hajdi ko so bili, več so vbogih sužnov nakupili. Bog je ljudi skuz sv. evangel podučil, de smo vsi, kar nas je človeškiga rodu, bratje ino sestre, naj si bomo mogočni alj borni, gospodje alj pa hlapci; vsi smo otroci eniga očeta Boga. Tiga nauka zeljno čakajo vse suine stvari, pravi sv. Pavl. razodenja namreč božjih otrok. Zaslišali so ga mogočni gospodarji, ino kteri so ga verno sprijeli, so dali z veseljem vsim svojim sužnim svojbodo alj frajost; kuplene, sužne stvari so po sveti katolški veri postale svojbodne, sužni gospodarjem ljubleni bratje ino sestre — 0 sladek nauk naše svete vere. ki vse ljudi v eno srečno žlahto božjih otrok premeni, clo ljubo živino lepo imeti veli, ker je tudi njo dober Bog stvari! ino za njo skerbi. 44 3. Mnogoteri človek si tudi skuz to terplenje napravlja, ker iz božjih stvari strali dela, ino njih namesto v svoj ha- sen le v svojo škodo obrača. Bog da ljudem premoženja za vsako potrebo, lakomnik pa blago zaklepa, drugim ne po¬ more ino sam silo terpi. Vidite neumnost! Bog je dal živeža ljudem za zdravje; alj človek se preobje, noče vedeti kdaj je zadosti, ino od živeža revno zboli. — Dobrolliv stvarnik je dal človeku vina za razveselenje ino moč; pijane se preo- pije, oslabi, sebe ino svoje nesrečne stori. — Poglejte, tak nehvaležn, hudoben človek ljubo živino ino drevje na zemli, sonce po dne ino mesene po noči h svoji nesreči obrača, tako hudo, de sv. Pavl pravi: ,,Vse stvari izdihujejo ino slo¬ kajo kakor na porodu, ker so to/jko nečimarnoslmi podverzene, ne same od sebe, ampak od hudobnih ino neumnih ljudi, kteri jih v hudo obračajo. Tudi brezpametne stvari se tako rekoč vesele v zaupanji, de bojo ljudje, po nauki Jezusovim razsvetleni, jih modro ino čedno k božji časti, pa h svojimu pravimu pridu rabili (umali). Oh, naj bi prišli skoraj k nam tisti zlati časi božjih otrok! 4. Človek si poslednič nar več terplenja skuz svoje ne¬ redno, pregrešno živlenje napravlja. Pogosto se v mladih letah jezi ino tugoli, na stare dni pa oteka ino boleha. Mla- denč še le nekoljko odraste zdrav ino vesel, že nečistost vganja, zapravlja žvota moč, sam sebe slabi ino je hitro červam v živež. Mož začne pijančvati, zapija zdravje, pamet zapravlja, na starost se trese ino zdihuje, ter mu pomagat več ni. Ali ni tak človek sam svoj terpinčar ino vbijavec? — Pa ne samo one stvari ino razujzdani ljudje, ampak tudi mi, ki smo pervi od sveliga Duha posrečeni ino z božjo pomočjo, posveč- jočo gnado prevideni, tudi mi zdihujemo sami per sebi (ker noben brez težave ni — pravi sv. Pavl. Tudi mi čakamo, de nas bo vsmileni Bog po naši smerti popolnoma za svoje otroke v nebeško kralestvo sprijet, ino tudi naše vmerlivo telo ob vstajanji groba rešil po Jezusi Kristusu Gospodi našim, kteri nam bo vse naše solze obrisal, ino terplenje odvzel. To je naše pnsledno ino nar veči tolažilo, to zaupanje v našim serci živi. Naj ga nekoljko oživijmo! II. Veliko je hudih bolezni po sveti, pa tudi veliko žlahtnili zdravil. Nar hujši dušna bolezn je žalost. Za žalost pa imamo / % ' ./ 43 zdravila posebne tri, ktire vselej pomagajo, ako človeku še vekomaj za vmreti ni. 1. Pervo zdravilo za žalost je ljubezniva skerb nebeškiga Odela za vse stvari. Mi smo njegovi otroci ino brez njego- viga vedenja los iz naše glave ne pade. Oh koljko oveselenje za žalostno serce! V koljkih nevaršinah je človek naj si bo star alj mlad, bodi si reven olj bogat, na vodi vtoniti, alj se na suhim pobili! Kdo bi zatnogel po noči mirno spati, ki bi ne vedel, de Oce nebeški nad njim bedi? Kdo bi se upal na pot brez strahu podati, ce bi ne vedel, de mu Bog angela dal, kteri ga bo srečno sprejmil v namenjen kraj. „Izroci Gospodu svoje pote; on bo vse prav storil.“ lno naj le ravno kaj žalostnigo zadene, Očetova roka to stori, ino lehko se zaneseš, de bo tebi prav. — Svetimu Fran¬ čišku Borgiju je bila žena hudo zbolela, ino močno ga je skerbelo za njo. Prav sercno je en dan njej za zdravje prosil ino zaslišal čuden glas: „Ako le hočeš, bo osdravila tvoja gospa, alj tvoja ino njena sreča ne bo." Sram ga je bilo, de se ni volji božji popolnoma vdal, ino ves ljubezni božje vnet zavpije: ,,Kdo si ti, o moj Bog! ino kdo sim jaz, de bi se moja volja poprej spolnila ko tvoja? Kdo bolj ve ka¬ kor ti, kaj meni h dobrimu služi? ino kaj bi poželel razen tebe?’ 1 Od te dobe je sv. Frančiško vse svoje popolnoma Bogu izročil. — Srečen kdor u vsih svojih dolikah z bogo- Ijubnim Davidam poje: „Gospod je moj pastir; kaj bi se bal? Na dobro pašo mene vodi, per hladnih studencih me redi. Mojo živlenje mi je ohranil, na pot pravice pripeljal meje. Naj bi si hodil po smertnim mraki, ne bom se hudiga bal; saj si, o Bog, ti z meno.“ Ps. 22, 1—4. Glejte v žalosti pervo dušno zdravilo! 2. Pa žalostno — strašno bi le bilo, ako bi smert vsimu konec storila, pokrila cerna zemlja na vselej dušo ino telo — ce bi živlenja vecniga ne bilo ! Mladencič v naročji skerb- niga očeta kakor zelena konopla priraste, deklica v krili ljubeznive matere lepa roža pricveti, alj nevsmilena smert nju naglo pobere kakor kosec mlade rože. Oh, kdo potolaži vjokaniga očeta — žalostno mater na zeleni gomili rajnih otrok? Sama beseda božja, ki uci: ;,Pravičen, naj ga ravno smert prehitro pobere, bo tam (u večnosti) počival Njegova duša je Bogu dopadla, za to njo je hitel vzeti iz srede hudo¬ bije.’* Modr. 5, 16. Tamkaj v nebeškim raji, oce, tvoj sinko 46 — mali. tvoja rajna hčerka cveti. inn lobi veli. de si svoje solze oterneš. — Mladene se je veliko lel trudil ino dolgo učil; ravno se je izučil mlad gospod, in b' veselje svoje žlahte bil, po ga je že smeri pobrala. Ali je vse njegovo delo zapstonj? Nikar! ..Kar človek tukaj seje, to bo tudi žel. Kdor v duhi seje, bo od duha večno živlenje žel Gal. 6.8. V nebesih je mladenč svojga truda še le prav vesel, ako je v svojih mladih letah prav priden bil. — Soseda dva sta v eni vesi doma. Pervi pošten ino pravičen mož, skerben oče ino priden gospodar, daja beraču kakor gospodu, kar vsakmu gre. Per njem najde vsak sromak svojo pomoč, vsak žalosten svoje oveselenje alj trošt. Sosed hudobec pa dere ljudi, jih goljfa ino tožuje, celo sosesko razkači, ino ni pokoja pred njim. Zdaj vmerjeta obdva; ali bo kaka pravica per Bogi? Ali bo kak razločik med njima? ..Odločeno je človeku enkrat vmreti, uči sv. Pavl, po tem pride sodba. Vsi se morino po¬ kazati pred sodnim štolam Kristusovim, de vsak prejme, koljkor je v svojim živlenji dobriga alj hudiga storil. 44 II. Kor. 5, 10 ..Pravični vekomaj živijo, ino njih plača je per Gospodi. 44 Modr. 3. 1. Truplo se v polje božjo vseje, de bo lepši izrastlo h živlenju novimu; duša pa vživa na božji pravici, kar si je tukaj zaslužila. Kdo pravičnih, pravover¬ nih kristjanov bi se smerti bal, jiti v boljši domačijo, priti tam v žlahtnej tovaršijo, premeniti žalost u veselje, zamenili to dolino solz za svet raj! Le hudobec naj se smerti trese ino vekomaj živeti boji; pravični naj se pa veseli, de bo ter- plenja časniga skoraj konec. Nevmerlivos/ duše, večno živlenje je drugo nebeško zdravilo za naše žalostne serca. 8. Človek ti se pa le rad na pluje delave oziraš, na vi¬ soke gore tekaš, kakor bi svoje rajne jiskal. kterih med nami več ni. Ti gledaš po svetlih zvezdah; ali bi rad najdel njih sled? Oh le višej nad visoke gore, še dalej nad svetle zvezde poglej. Tam visoko nad sonenm v čisli lepoti večne časti pravični rajni živijose veselijo per Očetu ino želijo h sebi tudi nas. 'Pom ni zime. ne vročine; večna vigred (pomlad) lam cveti. Niso izvoleni lačni, niso žejni, sam Bog jih čudno živi. Tam ni bolezni, ne smerti; vsaka solza po nedolžnim prelita se tam pravičnim v morje vese'ja premeni« — Revni človek, ki se toljkokrat posoiziš ino zdihvaje toljko lerpiš, pojdi na veliko Dravo — Savo. kani eno solzo u veliko vodo, ali se bo kaj Dravi poznalo? Tako bo zginilo vse tvojo H1 terplenje v morje vecniga veselja, ktirimu se po besedah sv. Pavla vse terplenje sedajniga časa ne da primerili. Oh, lo je v žalosti nar močneji zdravilo 7,a našo dušo, ki nam ran¬ jeno serce zdravi ino hladi! To trojno duhovsko zdravilo si lepo ohranijmo za svoje žalostne dni: po njem bo minula vsaka nesreča v dolini solz — ohladila vsaka žalost našiga serca. Potolaženi lehko z poterpežlivim Jobam porečemo: „Bog je dal, Bog je vzel; kakor je njemu dopadlo, zgodilo se je. Naj bo hvaleno njega presveto ime!* 4 III. Pobožen duhovski učenik Janez Tavler je svoje dni vbogiga ovčarja na paši srečal ino se z njim prav čedno pogovarjal, rekoč : Janez. Dober dan, ljubi moj prijatel! Ovčar. Zahvalim za dober dan; pa vam tudi povem, de 'še nisim slabiga imel. Janez. Ako res samo dobre dni imaš, tak ti naj Bog pa tudi srečo vse žive dni da! Ovčar. Tudi sreče meni še ni, kar sim živ, nikolj mankalo. Janez. Kaj praviš, de se tebi še nikolj ni hudo godilo, ino si vbogi ovčar. Ni ta žalostna služba polna težav? Ovčar. Vam povem, de sim vse svoje dni prav srečen, ino de, hvala Bogu, še ne vem, kaj je žalostno serce. Janez. Povej mi, prijatel, kako bi to bilo, kar praviš? Ovčar. Jaz pač tako le mislim: Dober Bog vse po sveti ravna; on je naš oče ino gospod, ki le vse dobro hoče. Po tem lehko spoznam de je vse božja volja, kar se zgodi; za to se pa tudi v sveto voljo božjo podam, maj se mi prigodi kar rado. Kedar pomislim, de je volja božja tako. se vselej oveselim, ino sim srečen, de le voljo božjo dopolnim Ino de vkratkim vse povem: jaz vselej to hočem, kar Bog hoče; ino lo mi je dovolj, saj vem de Bog ne bo dopustil, kar bi meni škodvalo ino k nesreči bilo. Janez. Prav imaš; sveta volja božja naj se u vsih rečeh zgodi! Kaj bi pa bilo, če bi le Bog hotel ravno to minuto v pogublenje zavreči? kaj bi sloril? Ovčar. Tiga pa, dobro vem, de Bog ne stori. (Je bi pa res kaj taciga bilo, bi se za toljko terdnej v dulii Boga oklenil, de bi Boga zgubili ne mogel. Bom pa zBogam, bom tudi v nebesih. 48 Janez. Kdo si pa ti. moj prijate!, de tak govoriš? Ovčar. Sam svoj kralj. Janez. Kje pa imaš svoje k ra les Ivo? Ovčar. V svojim serci ga imam . v kterim kraljujem. Janez. Kaj se pa po tvojim kraljevali veli? Ovčar. Kraljvati se pravi po mojim svoje podložne v strahu imeti. Janez Kake podložne pa ti imaš? Ovčar. Svoje slabosti, slabe nagone ino navade. Nje si prizadevam okrocali ino božjim zapovedani pokorne storiti. Janez. Oh, prijale! moj, resnično srečen si! Ovčar. To srečo si lehko vsakdo že na tim sveti pripravi; prav popolnoma srečni pa bomo še le v nebesih. Amen. -—- wl m$m n imaim Ort kletve. Berilo iz I. lista sv. Petra apostelna. 3,8 15. JWehi čuden kluč vsak človek ima . z katerim si lehko nebesa odpera. pa tudi človeško serce odklene. Klngor mu, kdor svoj kluc prav rabili (nucati) zna! Alj človek neumen svoj mogočen kluc na robi obrača.'si z njim nebesa zapre ino pekel odpera, ino z svojim klučam več hudiga po sveti naredi, kakor bi ogenj v streho nosil. Kakšni kluc je pa lo? — Na# jezik, od kteriga sv. Peler v denašnim branji svojiga perviga pisma 3, 8—15. govori. I. 1 . Kar v serci izvira, usta odpera; kar serce misli ino poželi, od Ipga po navadi jezik govori. ,.Dober človek iz dobriga zaklada svojga serca dobro prinaša; hud hen clovpk pa iz hudiga hudo.” ..Iz ohihinsli serca, pravi Kristus, usta govore.” Luk. 0. 45. Za lega del sv. Peler kristjane Inljko lepo opomina, naj bojo dobriga serca, ter pravi: ,,Preljubi! 40 v molitvi bodite vsi ene misli med sebo . prenašajte eden dru = jiga, ljubile brale {kristjanej, bodite vsmileni, pohlevni ino ponižni, po nauki ino izgledu Jezusovim, ki pravi: ..Urite se od mene. ker sim krotek ino iz serca ponižen, in bole pokoj najdii svojim dušam/ 4 Mat. 11,21). — Krotki ino po¬ nižni ljudje ne kolnejo: kletva izvira le iz ošabniga serca. 2. Veliko se jih izgovarja rekoč: .\isirn mogel tiho djati, ker so me preveč jezili; moral sim zakleti. Tako se izgo- varjajo le posvetni, napak ljudje; sv. Peter drugoc uei. ,,\e pooračujle /indigu za hudo, ne kolnite, ako vas kolnejo, am¬ pak blagro (dobroj recite njim , ki vam hudo rekajo. Ravno v to ste poklicani kristjani, de blagor (jtegenj za erbšino dobite, ako dopolnite Jezusov nauk. ki govori: ..Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, ino molite za nje, kteri vas preganjajo in obrekujejo: de bote otroci svojga Očeta, ki je v nebesih, kteri da svojimu soncu sijati na dobre ino hudobne, in da dežili na pravične ino krivične. 44 Mat. o, 44 — 45. „Tudi Jezus ni klel, kedar so ga kleli, kedar je terpel ni prolil. ter vam je izgled zapustil, de po njegovih stopinjah hodite. 44 I. Petr. 2, 21—23. 3. Čudno postavo nekteri menihi imajo, de govoriti med aebo ne smejo. Per Trapistab. ki silo ojstro žive, le eden med njimi, ino vsi le z enim pogovoriii se smejo. Veste za¬ kaj? Za to ker po sveti nar vec hiuiiga, po hišah nar vec greha, po soseskah nar vec pohujšanja jezik naredi. Lehkej je cIo molčati, kakor veliko govoriti ino se ne pregrešiti. Prelep nauk nam torej sv. Peter daja. rekoč: „Kdor svoje zivlenje ljubi ino dolgo živeti zeli ino včakuli dobrih dni , naj varje svoj jezik hudiga, ino njegove usta naj goljfije ne go¬ vorijo. Pa tudi dopolni, kar je keršanska pravica, naj se hu¬ diga varje ino naj stori dobro. Posebno naj jiše ljubi mir per hiši ino med sosesko ohraniti, naj hiti za miram, de mu ne vjide. Zakaj oči Gospodove so obernjene v pravične; mirne ljudi Bog milo gleda, ino njegove ušesa vslišajo njih molitve. Kjer pa ljudje hudobne jezike imajo, velike usta delajo, tam ni blagra božiga, zakaj obraz Gospodov je zoper hudodelnike. 4. Veliko se jih pa boji, hudobnih jezikov ne posvari mo v strnhe ne vzeme, ter pravi: Se bojim, de bi me klel ino greh delal. „Kdo vam pa zamore kaj škodvali, ako sle za dobro vneti? vpraša sr. Peter. Res de vas bojo kleli, Apnet. Hrana. II. Det. 4 so obrekvali in o sovražili. Pa če tudi kaj terpile za pravice voljo, blagor vam, srečni ste! Bog se bo za vos poskusil. Struhvanja ino žuganja hudojezičnikov ge ne bojte, ne dajte ge jim mo¬ titi v dopolnenji svoje dolžnosti. Le Gogpoda Jezuga Kri- glusa posvečujte v tvojih sercih, za njegovo čast skerbite; loko bo kletva hudobnih vaš blagoslov alj žegen. IV. Iz ene žile studenca sladka ino grenka voda ne izvira, pravi sv Jakob, alj iz enih ust pa pride hvala ino kletva. Z jezikom hvalimo Bog« Očeta, in z njim kolnemo ljudi, kateri so po božji podobi stvarjeni. To se nima, bratje moj., tako goditi.* 4 Jak. 3, 9—II. Alj Žalik bože, de se le prepo¬ gosto med nami godi! Kleti slišim dečka na paši, ki živino vrača — na polji orača, ki za oralom hodi ino po gonjarju ovliko luča; kleti cujem vozorje (furmane) na cesti, kedar vklanec vbogo živino pretepajo; ino tudi trep, ki se pokri¬ žati prav ne zna, pogosto kolne, de bi v zemljo pogreznil, ako bi Bog loljko vsmilen re bil. ,.To se nima, kralji moji, tako goditi!* 4 opominja sv. Jakob 3, 10. Zlo navadna je kletva po sveti; za to se pa tudi t'Ijko ljudi ravno skuz preklinvanje pogubi, ker ne pomislijo, kako hudobna ino škodliva je kletva. I. Kletev žali Boga ino po sveti božjo čast manjša Mil¬ jeni angelov ino izvolenih svetnikov v nebesih hvalijo ne¬ skončno vecniga Boga, njemu ptice pod neham hvalne pesme pojo: slovo božjo oznanujejo močni vetrovi, grozoviti grom Vsigamogocniga časti, vse stvari hitijo Bogu čast ino hvalo dajat, hutoben prektinjarec se pa v mez dere kakor gerd vran med sladko pelje žlahtnih slavičev. Ali ni človeku, kleri je po božji podobi vstarjen, to gerd o? — Se hujši dela pre- klinjavec. k/eri božje, neskončno modro ravnanje graja (tadla). Božji perst vlada zvezde po nebi, njegova roka dež ino lepo vreme stori, dobro olj slabo letno daja; brez'vedenja nebes- kiga Očeta tudi las iz naše glave ne pade. Kakor Bog gospo¬ dari, nihče gospodaril ne bo. Ino vender marskteri slabo- urnnež vreme kolne, ki po njegovi glavi ni, bi rad lepo uro imel, kedar jih mor’biti jezar za pohleven dež prosi, kolne, kedar mu toča potoče alj pa smot posmodi!y„0 visokost bo¬ gastva božje modrosti ino znanja! Kako nezapopadlive so 51 njegove sodbe, ino neizvedne njegove pota! Kdo je spoznal misel Gospodovo, alj kdo je bil njegov svetvavc? ali kdo mu je poprej kaj dal, de bi se mu povernilo? Zakaj od njega (Boga'), ino skuz njega, ino v njem je vse; njemu bodi čast ino hvala vekomaj.“ Rim. 11, 33 — 30. Rdo bi se podslopil preklinjati, kar Bog stori! — Bere se, de je kmet ob seneni košnji (ob senožetvij v kercmi slabo vreme grajal ino hudo mermra!, de korme sušiti ni mogel, ter je zoper Boga gerde usta imel. Ho h domu pride, omolkne. oslepi ino v enih dneh vmerje. — Hudo tudi greši, kdor se per kupčiji ui vsako besedo, kakor pravijo, po mesarsko roti. perdušuje ino ponedama Boga na pričo zove. „Vaše govorjenje bodi: Je, je; ne, ne; kar je pa več od tiga, je od hudiga “ Mat.5,37. Kako bo tedaj za navadne preklinjavce, kteri po magjarsko, nemško ino francosko kolnejo, strašne besede izrekujejo, kterih ne razumijo, ker Kristus pravi: ,,Povem vam, de za vsako prazno besedo, ktero bojo ljudje govorili, bojo odgo¬ vor dajali sodni dan.“ Mat. 12, 36.)— Nar hujši pa žali Boga, kdor Roga kolne de mn veči sreče ne da, kakor bi Bog pravičen alj pa dobiolliv ino vsmilen ne bil. Tako se prah povzdiguje zoper svojiga Stvarnika, cervic zemle se punta zoper svojga Dobrotnika, kteri ga živi. — Svoje dni je neki človek vse zajigral, kakor se navadnim jigrunam rada godi. Namesti de bi se bil sam nad sebo jezil, se nad Bo- gam toljko razserdi, de svoj meč potegne ino proti nebesam maha. kolne ino Bo<>u žuga, de mu sreče ne da. Oh pre- derznost napak človeka! Ali ga ne bo razdrobil Vsigamogncni kakor v sončen prah! Poglejte božjo prizaneslivost ino veliko vsmilenje! Pred neumriiga divjaka bel papirček pade. Berž ga pobere ino željno pogleda, kaj bi bilo napisano. Najde nule besede peldesetiga psalma zapisane: ,,Vsmili se mene, 0 p° svojim velikim vsmilenji, in po obilnosti milosti svoje izbriši krivico mojo Te besede so hudobniga jigravca preobernile. — Res de veliko poterplenje z nami neskončno dobrotlivi Bog ima; pa na božjo milost nikar ne preklinjajmo. Kdor se kleti navadi, železno sukno obleče, ktire tudi po- sledno uro izslekel ne bo. V taki navadi pa v nebesa nihče ne pojde. V nebesih izvoleni neprenehama Boga hvalijo, le v pekli se pogubleni preklinjajo. Vsaki pojde po smerti med svoje tovarše. Nad kletvijo nebesa žalujejo, le pekel se pre- klinvanja veseli; zakaj: 4 * 52 2. Kletev bližniga pohujša ino mladino greha uči. So prišli niagjarski konjiki v našo sosesko, hitro so se naši dečki po magjarsko terenlvati naučili; so bili Francozi v naših kra¬ jah, ljudje se niso druziga po navadi od njih naučili, kakor po francosko kleti. Le en sam preklinjate naj v našo vas pride, v enih kvatrah bo jih po sto preklinjalo; le en sam hudoben hlupec naj h mirni pošteni hiši pride, kteri gerdo kleti zna, v enim leti se bojo ljudje po hiši zavevavali, de bo groza, če jih gospodar ob časi ne posvari, ino hudojezičnika ne odpravi. Ali ne kolnejo tudi otroci ravno tak, kakor so sta- riše kleti slišali? — Ne kolnite torej stariši vi, pa tudi po¬ slano ino delavcam v pričo otrok kleti ne dajte. Vi že bote dolgo prekopani, ino otroci bi še vaše grehe ponovljali; kar Bog ne daj! Pa tudi hitro otroke v strahe vzemite, kakor berš eno alj drugo zakolne, posvarite sosesko ino družino pokregajte, ktira kletvo v navadi ima. Angeli božji od take hiše beže, kder ljudje hudičujejo. ,,Kedar hudobec kolne, sam svojo dušo zakolne. 14 Sirah. 21, 30. 3. Kletev škodje duši ino tudi na trupli človeka nesrečniga stori. Kletve navajen človek izreka reči, kterih je slišati strah; ino če bomo od vsake prazne besede morli odgovor dati po besedih Jezusovih, kaj še le od kletvice bo! Navadni pre- klinjavci mislijo, de brez rotenja svojiga dela alj pa kupčije dobro opraviti ne mo; brez poboljšanja živijo, brez pokore vmerjejo. Kamo bo prišla njih vboga duša? „Preklinjavci ne bojo božjiga kraleslva posedli/ 4 I. Kor. 6, 10. — Bog pa tudi očitno človeka vdari, kteri hudobno kolne. Pred nekimi letmi je na Nemškim mlad mož toljko nevsmileno klel, de muje neznanih besed pomankovalo, ino je druge nalaš pro¬ sil, naj mu kdo pove, kako bi še gerši zaklel. Zdravimu sačne jezik gniti; ino v dveh letah mora sromak gladu vmreti, ves objokan ino spokorjen za svojo gerdo navado. — Stariši, namesti svojim sinam ino hčeram za srečo prositi, ino jih blagosloviti na svoje stare dni, jih pogosto kolnejo, ter jim pogosto časno ino večno srečo zakolnejo. Kako bi taki otroci kdaj srečni bili! Svetimu Frančišku Zalezju so hudobniga Sina pripeljali, naj bi ga posvaril. Sv. mož mladenča lepo poduči; kedar pa zve, de je hudobneža lastna mati zaklela, milo izdihne rekoč: ,.Oh to je hudo! Vboga žena si bo za to še žalosti vžila. 44 Bila je resnična beseda. Sin je nesrečno smeri storil, ino mali od žalosti vmerla. „Očeta blagoslov 53 otrokam hišepodpera; matere kletev jih pa iz dna podera.“ Sirah. 3, II. III. Sv. Avguštin nam je popisal žalostno prigodbo, pokazati starišam, kamo njih ino otroke nesrečna kletev pripelja. V mesti Cesareji, v Kapadocji na jutrovim je vdova desetero otrok imela. Po smerti očeta je nar starej sin mater gerdo imel, njo klel ino z roko vdaril. Nobeno otrok se ni za ma¬ ter ponoslo; od jeze ino lugote sklene mati hudobniga sina zakleti. Zjutraj zgodej se v cerkvo poda, ino na poti hudob¬ neža sreča, kteri ji svetje, naj vse otroke zakolne. V cerkvi si lase razgerne, se na gole persi pred kersten kamen na tla verze ino Boga zaroti, naj strašen izgled z njenimi olroc- mi stori; naj ne najdejo na sveti svojiga doma. Od te dobe se začne nar starej sin po vsim žvoti grozovitno tresti; ino poprej ko je leto minilo, se je zaporedi vsirn otrokam ravno ta godila; tudi v spanji jih je treslo. Od sramote, žalosti ino hude vesti mati obupa ino se obesi; otroci se po sveti razjidejo. Troje otrok je per ostankih Svetnikov čudamo zo¬ pet osdravilo; kamo je sedmiro jih prišlo, se ne ve. Pa vsim starišam ta žalostna prigodba živo pravi: Ne kolnite svojih otrok! Tudi beseda človeka vbije. Amen. a, 3i m ram to ramam . Od gerdobe greha. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Rimlanov. 6, 3—11. 0 J jGkli veste, preljubi moji, de smo dvakrat na svet ro¬ jeni? Pervič nas je telesna mati porodila ino nam časno živ- lenje dala. Bilo je živo naše telo, naša duša pa mertva. Dru¬ gič nas je porodila sveta katolska cerkev, naša duhorska mati, ino nam dala skuz svet kerst večno živlenje. Oživela je n «ša duša prijemši posvečjočo gnado božjo; postali smo otroci 54 božji ino delčiči (crbi) nebeškiga kraleslva. Grehu smo od¬ meril ino za sveto čednost oživeli. — Čudno bilo je naše pervo telesno rojstvo; mi ne vemo, kako smo se vlegli. Ve¬ liko čudnejši je še naše drugo rlubovsko prerojenje skuz svet kerst, od kteriga sv. Pavl v svojim pismi do Rinila- nov 6, 3 — 11 . toljko lepo uči, ino nas pred gerdobo greha svari, kije duši smeri ino nar veci nesreča. I. 1. Nar veci sovražnici na sveti ste si tema ino luč. Pride ponočna tema, vgasne dneva bela luč; prisveti bela luč, černa tema beži. Nar veči sovražnika v človeškim živlenji sta si zivlenje ino smeri, ki se poskušata za človeka od spočetja v maternim telesi do posledne ure, kedar se loči duša od telesa. Premaga smeri ino živlenja je konec. — Nar hujši sovražnika na duši sta si greh ino posvelivna gnadn božja. Redar smerten greh storiš, gnado božjo na duši vmoriš, in tvoja duša je meriva. Redar pa posvečjočo gnado božjo prejmeš, greh v svojim serci zamoriš ino tvoja duša po duhovsko spet oživi, kar se je nam kristjanom pervobart per svetim kersti zgodilo. Od liga sv. Pavl govori: ,,Bratje! kateri smo bolj ker šeni v Jezusi Kristusi, smo keršeni v nje¬ govi smerli ; zakaj skuz Jezusa smert je greh premagan ino nam posvelivna gnada božja zaslužena. Skuz svet kerst smo gnado božjo prijeli, izvirnimu — ino vsim drugim grebam odmerli, ino na duši oživeli. Smert Rristusa je vir našiga duhovskiga živlenja. 2. Svoje dni so imeli velike kerstne kamena , iz rezaniga kominja zidane kerstne vodnake, kakor se vidijo še per starih cerkvah. Tri stopinje moral je vsak odrašen v kerstno vodo stopiti,, ino namesti polili so ga namestnik božji trikrat v kerstno vodo potuknili v imeni Boga Očeta, Sina ino svetiga Duha. Ta kerst je bil podoba pokopanja grešniga človeka. Ves grešnik je bil v kopelo svetiga kersta zagerjen, ves oci- šen ino opravičen je iz kerstne vode kristjan vstal. Na to sv. Pavl pravi: „Kukor je bil Kristus (za naše grehe vmorjen) •pokopan, smo z njim /udi mi skuz kerst v smert našiga greš¬ niga živlenja pokopani; de kakor je Kristus ud merlvih vstal skuz čast nebeškigu Očeta, tako tudi mi, ki smo vstali novo ožirieni iz kopele svetiga kersta, v novim zivlcnji kakor božji 55 otroci hodijmo." — Oh, debi pač spoznali preveliko srečo noviga keršanskiga živlenja, pa se tudi greha varvali, ki je naše duše smeri! ,,Zakaj ako smo z Kristusom vsajeni v po¬ dobo njegove smerti (z njim sklenjeni v novo živlenje kakor mladika z svojo vinsko terto), bodimo mu tudi naj podobni po vstajanji y de se više v greh ne zakopamo, veli sv. Pavl. 3. Slara pregrešna navada je železna suknja; ne da se lehko ino hitro izsleči. Torej so spokorniki svoje pregrešno truplo ojslro pokorili, se postili, čuli po noči, težko delali po dne, so ojstre oblačila nosili vkrotil svoje pregrešne na* vade. ino so tako rekoč svojiga stariga, pregrešniga človeka križali. Za to sv. Pavl pervim krisljanam piše: ,,Mi vemo , de je bil nas star človek skuz svet kerst z Kristusom križan, naj bi bilo nase telo pregrešniga djanja pokončano (razdjano) ino mi več ne sluzili grehu; zakaj kdor je skuz svet kerst grehu odmeri } je opravičen greha." Kristjan, ki svoje hudo poželenje prav vkroti, hudimu odmerje ino lepo v gnadi božji živi. Oh de bi tudi mi tako živeli! 4 Kaj nam je torej storiti? ,,Kakor je Kristus od mert- vih vstal , ino več ne vmerje, uči sv. Pavl, tako najmo tudi mi. Ako smo z Kristusam grehu vmerli, stanovitno z njim v gnadi božji pravično živijmo, de nas greh više zmagal ne bo. Kristus je vmerl za greha del, de je njegov dolg popla¬ čal ino izbrisal; zdaj pil Bogu siri. Tudi mi smo skuz svet kerst grehu odmerli, Bogu zivijmo v Kristusi Jezusi Go¬ spodi našim." — Pokončati svojih grešnih nagonov scer ne moremo, pa slrahvati svoje pregrešne nagibe smo v stani. Nas premaga greh, na duši vmerjemo; premagamo mi, z Kristusam vekomaj lehko živimo. Oh le skerbno se greha varujmo; greh je nar veči gerdoba, nar hujši nesreča! II. Kedar je ljubi naš Izveličar za naših grehov del na križi vmiral, so žalovale vse stvari,.' sonce je merknilo, ino strašna tema je bila; greh je tisto uro nar hujši delal, premagat Odrešenika našiga. Kristus vmerje, greh premaga ino ves svet se zopet oveseli. — Sovražen greh pa še neprcnehama teme jiše, ino kde njo najde? V tvojim serci, o človek, ke¬ dar hudo misliš ino poželiš — njo najde na tvojim jeziki, ako hudo, pregrešno gororiš; temo najde v tvojim djanji, 56 kedar hudo delaš alj pa dobro opustiš. Oh premisli saj eno- koljko, kako velika gerdoba, kakšna hudoba je greb: 1. Zoper Boga. I.jubo sonce sije kakor mu je dober Bog odkazal, mesene ino zvezde svetijo svoj pot. Zima in va- licka (vigred), leto in jesen se lepo verslijo. Dež ino lepo vreme, toča in gromenje, vse po volji božji se godi. Vsaka stvar na sveti sveto voljo božjo dopolni, le grešnik li — ma¬ lovreden cervic — se puntaš zoper svojga Stvarnika } pre- , lomljaje božje zapovedi, Bogu tako rekoč krono iz glave prederzno jemlješ ino si njo na svojo glavo postavljaš, pravi sv. Bernard. Skuz greh kralestvo božje razderaš, božje otroke pohujšuješ, tratiš božje dari, hudičeve dela podpiraš, Kri¬ stusa na novo križaš ino nja presveto resno kerv z pregreš¬ nimi nogami teptaš. Hebr. 6. 6. Skuz svoje grešno djanje sveliga Duha žališ, kteri v tebi prebiva ino mu z smerlnim greham slovo daš. Ino vse to, o grešnik, malo obrajtaš alj pa celo nič! — Oj greh, li cerna tema, kaj hudiga storiš! — Strah ino groza me obhajata, lsedar prederznost grešnika premišlujem, kteri se greše zlobi svojga nar viši Gospoda, vsemogocniga Boga. toljko ljubezniviga Očeta žaliti; nedolžno jagne Jezusa vnovič križati; Boga svetiga Duha preganjati! Ali je pekel strašen zadosti, greha toljko hudobo kaznovati (štrafati)? — Sv. Janez, oče vsmilenih bratov je svoje dni razujzdanimu mladenču branil v nesramno hišo jiti, ter ga prelepo prosil, naj ne žali Boga. Namesto odgovora mu raz¬ dražen eno za uho da. „Se eno na drugo lice. ponižen božji mož reče, pred mladenČa poklekne ino veli: Se dve, tri, alj koljkor hočete, mi jih dajte; le Boga ne žalile! - * To je mla¬ denca toljko vnelo, de je svetiga Janeza za odpušanje pro¬ sil, ino pregrešno hišo opustil. — 0 Bog. ti Oce vsiga vsmilenja, kteri mi tako dolgo prizanašaš, ino me še nisi zavergel kakor prevzetne angele; oh, odpusti mi! ..Spoznam svojo hudobijo, ino moj greh mi vedno pred očmi stoji.“ Psalm. 50, 5. — Neizrečeno velika je greha hudobija zoper Boga, velika pa tudi nesreča, katiro grešnik stori: 2. Zoper sam sebe. Tvoja duša, o človek, je po božji podobi stvarjena , lepši od zlatiga sonca, dražej od žlahtniga kamnja, je veselje angelov božih, dokler je cista ino nedolžna. Kakor pa greh storiš, podobo božjo zamažeš, tako de nje Bog ne more za svojo spoznati. — Kristjan! tvoja cista duša je izvolena nevesta Jezusa nebeškiga kralja, v čedno svatovsko 57 oblačilo posvečjoče gnade božje oblečena, je od izvolenih božjih visoko pošlovana ino nad vse posvetno povzdigvana. Kedar pa greh storiš, dušo, kralevo devico v blato veržeš, njo v luži pregrehe povaljaš, drago, nebeško obleko posve- tivne gnade iz nje izlergaš, ino njo toljko oskruniš, de svo- jimu nebeškimu ženinu ne dopade. — Keršanska duša! veš de si lenipel božji, ino de sv- Duh v tebi prebiva? Ti greš¬ nik pa skuz nesramno djanje, skuz pjančvanje, jezo ino le¬ nobo tempel božji podkopleš, mu po duhovsko streho raz- dereš, okna potrupleš, vrata podereš ino daš, de stene zigni-^V^ jejo, kedar truplu svojimu skuz razujzdano živlenje ljubo zdravje ino poštenje jemleš, ter sam sebi greše živlenje kra¬ tiš. Iz tako razdreniga tempelna sv. Duh beži, vse dobro grešnika zapusti, ino peklenski sovražnik ga posede; česar nas sam večni Bog varji! — Pravijo de človek le enkrat vmerje. Resnica je to pa le za telo. Na duši človek toljkokrat vmerje, koljkokratsmerten greh stori. Mertve, brez zasluženja za nebesa so vse dela grešnika, ki jih v smertnim grehi stori. •—De je greh nar veča nesreča nam kažejo vse bolnišnice alj špitali, nam pričajo 'voze (ječe) polne jetnikov, nam pravijo hiše obdivjanih, kterim veči del po grehi ob pamet gre, nam kaže hudoben svet ino nam tudi pekel terdi. Grešnik, grešnica vmerje; mertvo truplo v zemljo pokoplejo, mertvo dušo pa v pekel. Ali ni ta nar veči nesreča? — Bogaboječa Blanka, Francoska kralica je zatorej svojimu sinu Ljudovitu pogosto djala: ,,Moj sin, veš de te ljubim ino svoje živlenje za tebe dam; pa ti povem, de bi te rajši na mesti mertviga videla, kakor bi zvedela, de si en smerten greh storiI.“ — Oj pre¬ greha, ti černa tema! koljko hudiga ti storiš tudi >). Zoper bližniga. Bog je vsih ljudi dober, neskončno vsmileni oče; mi vsi smo njegovi otroci, bratje ino sestre med sebo. Pač srečni bi bili, ako bi ne bilo greha med nami! Naj bi se med sebo pravično ljubili, dobro storil? ino hu¬ diga varvali — to Bog od nas želi. Kaj pa greh stori? Iz prevzetije ino zavida brat brata vbije, sosed soseda ogoljfa alj okrade, sestro zapelja ino v nesrečo spravi, lakomnik pred bratam skriva ino potrebni sestri živeža ne da, razkači v jezi celo vas, vso okoljco pohujša. Greh sedajni svet v solzno dolino premeni. — Oj pregreha, ti černa tema, ko¬ liko žalosti, koljko nesreče ti narediš! Za to so te toljko čerteli vsi pravični prijateli božji, rajši vse, tudi martre ino 58 nar grozovilnej smert preterpeli, kakor bi bili le en sam greh storili. Kako pa de mi greh toljko radi imamo? Za to, ker ne premislimo prav, de je greh nar veči hudoba, nar strašnej gerdoba ino nesreča. IKI. „Pred kom je tebe na tim sveti nar več strah ?•* so svoje dni prijalli bogaboječiga kristjana prasali. „Ničesar se na tim sveti ne vslrašim,** jim serčno odgovori. „Ali se ne bo¬ jiš, ga dalej barajo, obožati, glad ino žejo terpeti, hudo zboleti, nesrečno vmreti ino v pekel priti? 1 * On odgovori: „Vsiga liga se ne bojim, ne vboštva. ne gladu ne žeje; saj je tudi Jezus vse to prestal. Le grešniku se v težavah hudo godi; onim. ki Boga ljubijo, vse reči v dobro izidejo. Tudi bolezni ino bolečin se ne prestrašim; one dušo očistijo, ino kristjana, če voljno terpi, Jezusu podobniga storijo. Tudi zasramvanja ino obrekvanja ljudi me ni strah. So Jezusa mojga Gospoda obrekvali, kaj bi pa mene ne? To me po- nižniga dela. Smerti se tudi ne plašim; ona mi tiste vrata odpre, skuz katire so za Jezusam ino Marijo vsi izvoleni v nebeško veselje šli. Tudi hudiča se ne bojim; on je z veri¬ gami v pekel priklenjen, ino mi kaj ne more, če se mu sam ne podam. Tudi pekla se ne bojim; pekel je le za hudiče ino njegove služavnike; jaz pa Bogu služiti ino v nebesa priti želim. Cio Boga me ni strah; Bog je moj nar boljši prijatel, njega se črez vse veselim. Vender pa me je ene reči grozo- vitno strah, ene reči, ktire se vi malo, alj cIo kaj ne bojite: le samo greha me je slrah. (< Oh, naj bi bilo tudi nas greha nar veči strah; zakaj nar veči hudo je greh. Za to je sv. mladenč Štanizlaj svojim svetvavcam, ki so mu greh za zdravje svetvali, serčno odgovoril: „Rajši hočem vmreli } ka¬ kor grešiti Amen. - 59 /4 a si / Od skcrbi za Izvclf&mje. Berilo iz lista sveliga Pavla apostelna do Rimlanov. 6, 19 — 23 t / SSkoraj bi rekel, de je ložej v nebesa priti, kakor pa v pekel, ker ljudje več za pekel kakor za nebesa sleerbijo: ino naj bi toljko za izvelicanje svoje storili, koljkor se za pogublenje trudijo, pač bi lehko izveličani bili! Ravno to resnico sv. apostel Pavl Rimlanam v svojim pismi 6. 19—23. prav lepo pokaže ino kristjane opomina za izvelicanje toljko veci skerb imeti, za koljkor lepši plačilo je pravičnim obljubleno. I. 1. Gospodar, kteri družino v službo jemle. svojim novim poslam tudi dela oznani, alj si upajo vse opraviti, službo nastopiti alj pa odstopili. Tudi kristjani nastopijo po svetim kersti službo Gospodovo, ino vedeli jim je potreba, kaj Bog od svojih služavnikov hoče? Na to sv. Pavl odgovori: ,,Bratjel prav po človeško vam povem zavolj slabosti vašiga mesa, de me bote ložej razumih, de Bog ne terja od vas težejib dolž¬ nost, kakor ste jih poprej ko hajdje imeli. Kakor ste podali svoje ude, de so nečistosti ino krivici sluzili za hudobijo, tako podajte zdaj kakor kristjuni svoje ude, naj bojo sluzili pravici za posvečenje. Ako si le toljko zdaj za dobro priza¬ denete, koljkor ste si poprej za hudo prizadeli, je dovolj.“ Ta beseda svetiga Pavla tudi za nas velja. Prešestnik po noči spati ne more nesramniga veselja jiskaje; lakomnik se najesti ne upa od same skerbi ne vbožati. Ali prebedimo mi toljko noči v molitvi kakor nečistnik po gerdih potah? Si prizade¬ nemo toljko za nebesa kakor posvetni ljudje za minjoče blago? — Pač lehko bi izveličani bili, naj bi za dobro toljko storili. 2. Družina pa tudi pobara, koljko bo služila, poprej ko se v službo poda; saj je vsak deljive vreden svojga plačila. 60 Marskdo kristjanov tudi z svetim Petram popraša: „Gospod! mi smo se vsimu pregrešnimu živlenju odpovedali, nečistosti, pjanosti ino drugim pregreham; kaj pa bomo za to imeli? 44 Na to sv. apostel Pavl nasproti perve kristjane poprasa: „Ko ste bili suztii greha, brez vse pravičnosti, kakor neverni hajdje, kakšen sud sle pa imeli takrat od tisliga pregrešniga zivlenja, česar se zdaj kakor pravični kristjani sramujete? Kaj sta imela Adam in Eva od prepovedaniga sadu? Kaj so imeli razujzdani ljudje ob časi Noeta za vso svojo požrešnost ino nesramno djanje? Huda vest, polamano truplo, prerana smert ino pogublenje, to je pregrehe plačilo. Konec liga (pregrešniga zivlenja) je smeri. (< 3. ,.Poglejte pa zdaj, kristjani, kaj imate, hoče sv. Pavl reči. Zdaj ste greha prosti alj očisleni, ino Bogu sluzile ; za to imate ze tukaj posvečenje, de ste Bogu ljubi otroci, za svoj sad alj dobiček; konec liga pa bo večno zivlenje v nebesih. 14 Keršanskiga zivlenja sad je dobra, mirna vest, serce veselo, po smcrli pa večno veselje, kjer bo Jezus svo¬ jim stotero povernil, kar na tim sveti za njegoviga imena del hudiga poterpijo. V zaupanji liga plačila so bili sveti marterniki nepremaglivi, so po strašnih ječah vesele pesme peli, so mladenči ino device z večim veseljam na pnyiše hiteli, kakor per nas na ženitvanje. Oh, naj bi tudi mi prav pomislili, koljko plačilo je Bog svojim zvestim služavnikam pripravil, ne predali bi ga tako lehko za pozemeljsko blato in prah. 4 . Kakor si pa skuz grešno zivlenje večno pogublenje zaslužimo, si brez božje pomoči živlenja večniga zaslužiti ne zamoremo. Jezus nam je nebesa zaslužil, ino pa tudi po- svečjočo gnado, ktira nam v nebesa pomaga. Za to sv. Pavl uči: Plačilo greha je smert ; gnada božja pa da večno živ- lenje po Jezusu Kristusu Gospodi našim.*’ — Poglejte! pred nami stojijo zdaj nebesa ino pekel, smert alj večno živlenje, greh ino keršanska pravica. Lehko si zdaj izvolimo. Oh sker- bijrno za večno izveličanje; kakoršno bo naše živlenje bo tudi naša smert; kakoršna smert bo tudi cela večnost za nas. II. Svet pušavnik Arzeni je zaslišal v duhi skriven glas: „Pojdi ino človeško djanje ino nehanje poglej! 44 Sv. Arzeni se ozre, 01 ino vidi zamorca, kteri si je derva nalagal. Veliko breme si je naložil; ino ko jih zadeti mogel ni, si namesti otklja^, še več polen naloži. — Drugič človeka vgleda, kako z rešetam iz ribnika vodo u votlo jamo zajema. Zastonj se trudi; ribnik je poln, jama pa prazna. — Tretic vgleda berzna konjika dva , ktira z dolgim brunam v cerkev ne moreta; bruno jima brani. Hujši ko se zaženeta, dalej odletita; odložili pa bruna le nočeta. Kaj pomeni ta prikazu? sv. Arzeni premi- šluje ino v duhi zasliši: Zamorc je aboten grešnik z bre- menam grehov. Namesti spokoriti se, očistili in odložiti, na stare grehe nove nalaga. — Mož kteri vodo z silam zajema, je podoba človeka, kteri v gnadi božji ni. De si ravnp do* briga stori, nič mu za nebesa ne zda; on ves sad svojih del zgubi, ker brez posvetivne gnade božje ne zamoremo za večno živlenje nic vredniga storiti. Konjiki z brunam so vsi prevzetni kristjani; oni mislijo, de so jim nebesa že gotove, ter živd brez vse skerbi, brez vse pokore. Alj za take ljudi so nebeške vrata pretesne; napuh jim brani v nebesa. — Ravno taka je tudi z nami. Eni nočejo, drugi ne vejo, kako bi za izvelicanje svoje skerbeli Kaj nam je torej storili? Tako je prašala sestra svetiga Tomaža Akvina, kaj nji je storiti, če hoče izvelicana bili? Sv. Tomaž svoji sestri odgo¬ vori: ,,Pred vsem je potreba, de v resnici hočeš (i Kdor sam prav noče, mu vse pripomoge ne hasnejo. Ako pa v resnici hočemo, po tim so nam za izvelicanje potrebne tri reci: 1 . V stani posvečjoče gnade božje bili. Služevniki imenit¬ nih gospodov se po oblačili poznajo; Bog pa svoje vredne služavnike le po svatovskim oblačili posvetivne gnade spozna, ktero se nam per svetim kersli poda. Skuz vsak smerten greh to drago oblačilo zgubimo; brez njega Bogu ne dopademo več. „Skuz božjo gnado sim, kar sim, pravi sv. Pavl; ino njegova gnada v meni ni bila zastonj. Več od vsih drugih sim delal, alj ne jaz sam, ampak gnada božja z meno.“ I. Kor. 15, 10. Kdo pa bo z tebo dobro delal, o grešnik, ki gnade božje nimaš? — Koljka zguba je tebi, nečistnik, če se o veliki noči izpoveš in z Bogam spraviš, o križevim zopet v stare pregrehe zabredeš, spoved pa do druge velike noči odložiš, ker po navadi le enkrat v leti k spovedi greš! Koljka škoda se tvoji duši godi, požrešnik , ki si še tisti dan pjan, kedar h spovedi greš! Vse tvoje molitve ino dobre dela u votel sod devaš; brez vse vrednosti za nebesa so. Koljka /Vn L 02 škoda, koljka pa tudi nevuršinu! — Vojšaki so svoje dni varoš (terdno okovarjeno mesto) premagovali. Serčen stotnik (kapitan) je imel z svojimi hrabrimi vojaki skuz verzel v mesto posiliti, ktero so z velikmi topovami v zid prestrelili. Že je z tovaršmi na nevarnih vratah stal, za katermi so jih sovražniki z smertnim orožjam čakali, kar ga toljki strah obleti, kakor bi stal na pragi pekla. Trepetaje se obcrne, zbeži ino njegovi tovarši z njim. Sovražniki ga zasmehujejo, poglavarji vojske pa h smerli obsodijo, ker je bil njegov pobeg kriv, de mesta premagali niso. Prej ko mu oči za¬ vežejo. svoje tovarše ogovori, rekoč: ..Lehko me za boječ- ni!:a imate, bratje moji, ino se mi čudite, ki ste me poprej vsign serčniga poznali. Bom vam povedal, česa sim se vslra- šil; bo more biti dobro tudi za vas. Ho sim se na verzeli mestniga ozidja vstavil in videl pred sebo smertno nevaršino, se spomnim smerlniga greha, kteiiga sc še nisim izpovedal ne spokoril, spoznaje de bom za liga del pogublen vekomaj, tišini se viši sramote ne kazni, ki me čaka. bal; le večni j smerli sim vbežati botel. Bole rekli: Bil bi pa popolnoma grevengo obudil! Oh moj Bog, te še v misel vzeti nisim j vlegnil. Zdaj sim se greha izpovedal, hvaležno vmerjem ino v milost božjo zaupam To vojšak izgovoril, je voljno po- | kleknii ino storil mirno smeri. Tovarši pa so tiho premišlo- vali. koljka nevaršina je smcrten greh. [Ne odlagajmo torej pokore od dones do julre, ne spovedi o-d ene velike noči do druge. ..Vi ne vpste, pravi Jezus, ne ure ne dne, kdar Gospod pr de “ Hočemo u večno živlcnje priti, mormo v gnadi božji živeli ino vmreti: pa tudi: 2. Zreslo dopolnili dolinos/i itvojgu »Innu. Čudno radi si ljudje slane izberejo. Brnel bi bil rad gospod, ino gospoda tudi kmeta zavida. Samica si moža želi. ino vdana po deviš¬ kim stani zdihuje. Več pa ko si stanov kdor spremeni, manj zadovoljno živi; stan človeka ne stori srečniga, lemuč le zvestoba v dopolnenji svojih dolžnost. Iz vsakiga slana gre zveliranska steza v nebesa, vsakimu stanu so nebesa odperle, tode le samo za zveste služavnike božje. .Ni potreba velike učenosti, ne posebnih svetih reči; Bog le tistiga nar vec obrajta, kdor mu prav zvesto v tistim stani služi, v kteriga je njega Bog postavil. — Bere se od svetiga pušuvniku Puf- nucja, deje Boga prosil, naj mu pokaže, koljko pred Bo- gam velja? Bog mu znanje da, de ravno toljko, koljkor uni 63 gospod, kteri v sosednim gradi prebiva. Zeljno gre sv. pu- šavnik pozvedat, kako gospod živi? Gospod se pušavniku čudi, de ga pride za kaj taciga prašat, ter mu pravi, de je njegovo živlenje navadno, ker kaj posebniga ne stori. „Po- potnikam, pravi, rad postrežem, revežev ne zaničujem, ino jim rad pomorem kar vterpim; z podložnimi po pravici rav¬ nam ino nobenimu škode ne delani; od nobeniga hudo ne govorim ino nobeniga ne žalim; vse ljubim, jih spoštujem ino k želim, naj bi srečno ino mirno živeli.** Sv. pusavnik se je tega močno ovcselil, spoznaje de za pravo čednost ino za izveličanje ni ravno potreba velikih ino posebnih reči, ampak le zvesto dopolnili vse svoje dolžnosti. — Kako sre¬ čen si kmetič ti, če je ravno tvoj stan poreden; kralj bos Jehko v nebesih, ako zvesto dopolniš dolžnosti svojga stanu. Kako srečni s'e lehko hlapci ino dekle, če se ravno službe naveličate; če le tukaj zvesto služite, bole gospodvali v ne¬ besih. Ino tudi berač mo bereta, ki si kruha od hiše do hiše prosiš; svoje revnosti ne tožuj! Ako voljno poterpiš, pridno za svoje dobrotnike moliš ino prav pobožno živiš, lehko nekdaj nosiš krono v nebesih. Vsaki naj skerbi. de Gospod njemu poreče: ..Noj le, dober in zvesti hlapec! ker si bil v malim zvest, te boni črez veliko postavil; pojdi u veselje svojga gospoda.** Mat. 25, 2 t. — Za izveličanje pa je še potrebno: 3. Vite ■£. dbbrimimem-, h veči časti boi ji ino našim dn~ sam v izveličanje storiti. ,.Kog več na to gleda zakaj delaš, kakor na to kaj storiš,** uči sv. Avguštin. Uobtr namen nase deta Boqii prijet> e stori, če ravno ljudem ne dopadejo ino se nam škodlive zdijo. — Sosed posvari svojga soseda njega poboljšat; sosed mu pa zameri ino ga sovražili začne. Sosed je dobro mislil ino per B gu dobro delo ima Bog njega za toljko več ljubi, huj ko ga sosed sovraži. Gospodar ra- zujzdano družinče p o krega, njega greha ino nesreče ovarvat; družinče pa kolne ino se gerdo roli. Taka kletev je za bo- gaboječiga gospodarja blagoslov. —- Slab pregrešen namen pa tudi dobre deta v greh oberne ino ob zasluženje pripravi. Bogatin cerkvi nov mašni plajš omisli, kupi sveč ino veliko vbogaime da, pa lo za to, naj bi ga ljudje hvalili; njegovi dari ino pa piškovi orehi; na božji pravici nimajo nobene cene, ker dobre misli poleg ni. Hinavc moli ino pred vsa¬ kim križam pokleka, se per vsakim kropivniki pokropi, pa 64 le ljudem ne pa Bogu dopasti zeli, naj bi ga za svetnika imeli. Hinavca pobožne opravila so goljufne jabelka, lepo rudece od zunaj, znotraj pa gnile, per katerih dobre misli ni. — Dober namen pa tudi male reči pred Bogam veliko vredne slori . Vdova, ktira je le dva belica pa iz dobriga serca v cerkveno pušico vergla, je po besedah Jezusovih več dala, ko bogatini, kteri so po cekinih dajali. Oh naj bi saj vi vbožni ljudje prav spoznali hotli. koljko posebno vam do. ber namen velja, koljko zakladov si lehko za nebesa z njim naberate, kako lehko si z malimi rečmi v dobrim imeni nebeško veselje kupite. .,Nebesa le toljko veljajo, koljkor človek glešta ino dati premore, pravi sv. Gregor. Cahej je za nebesa polovico svojga velikiga premoženja dal, vboga vdova le dva vinarja: mnogoterim:« Bog nebesa za kupico merzle vode da;“ le z dobrim namenam se ima vse zgoditi. Povejte, ali nam je težko izveličanim biti? na. Dve sestri ste v Betaniji Jezusu lepo stregle. Marta je v kuhni za telesno — Marija pa v hiši za duhovsko postrežbo skerbcla. Kaj mislite, ktira je Izveličarju bolj vstregla? „Marta, Marta, je Kristus djal, ti si res skerbna, pa si preveč pri¬ zadevaš za toljko posvetnih, samo telesnih reči. Pa le eno je potrebno: skerb za večno izveličanje. Glej, Marija si je nar boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.“ Luk. 10 , 38 — 42. — Ura bo prišla, lehko de je že blizo, de bo tudi nam ves posveten del odvzet. Vsiga premoženja natu ne bo druziga ostalo, kakor rastergan mertvaški pert, šttri voske dile, ne- koljko hoblancov, pa tri lopate zemlje, z katiro nas bojo zagernili. Od vsih posvetnih dobrot ne bomo druziga imeli, kakor ene perdiša (perišaj červov, ki bojo naše trupla po¬ jedli. Le izveličanje, ktiro smo si v nebesih preskerbeli, bo ostalo vekomaj. Amen. -- I 65 Toljko človek veljik, koljkor sam sebe premaga. Berilo i/, lista svetila Pavla apostelna do Rimlannv. 8,12 — 17. Troh reci se na svnli nar več bojim: bolezni, hi za ozdraviti ni — škode, Idira se p-praviii ne da. ino pa so¬ vražnika lalto blizo soseda, de hi s» ga zognili ne mogel. Med lim'’ Irenii je pa preblisni sovražnih le nar hoji. zahaj soseda dva. Idira sp zaslopi'i ne moreta, poprej ne henjala, ilnhler eden alj dingi — alj pa ohdva nesr cen konec lie vz-m-la. — Poglej le nesrečo! — 'Paka dva sovražnika mi vsi imamo ne v eni vasi. lomne pod eno streho — v eninj clnveki sla: naše preyretun meso, ino pa naša po hnžji podobi vstarjona dahi : od klerih nam sv. Pavl v svojim pismi na Rimlane8. 12 — 17. pripoveduje ino nas uci, kako se imamo zaderžati, de se ne pogubila. I. I. Iz knljko delov je vsak človek? Vsak vas nii ho odgo¬ voril. de iz dveh: iz nevmerjoce dn’e iiio pa iz vmerlivga lrnpla. Veste pa tudi. de sla si duša ino telo — duh iun na ,e meso ii vednim prepiri, ker se poskušata , kleri hi bil v clnveki gospodar? Duh se vojskuje zoper meso, meso se poskusa zoper duha. de liga. k.ir za dobro spoznamo, le ne a'oi imo. — Kdor sla v enim hrami dva gnspodara. nikd ir dobro ne bo; kako hi se človeku dobro ondilo. dokler sam v sebi dva gospoda ima? Le eden ima gospodariti, vsi drugi pa pokorno vbngali Kdo pa bo v clnveki gnspndval ? ,, Ural je J pravi sv. Pavl, nhmo dolžniki trn su, de bi pu mesi Uveli, tako •'nvnali. kakor naše pregrešno leln želi. Zakaj (L' p> mesi *iri/e f po svnjib telesnih željah ravnale, bole vnemi n:« duš", zguhivši posveejoro gnado božjo; ako pa s duham dela mesa Ajiost. Hrana. II. Del. 5 ' / m morile, hudobno telesno djanje strahujete. d« sp greh ne zgodi. bole zireli , v gnidi božji srečni inn veseli.” — Duh mora bili per človeki gospodar. IpIo ino nja poželenje pa hlapne, dp bo iiiiruo ino srprno živpl. Hočemo vidili. karmi človek pride, kteriga meso. alj tplesno požp|pnjp vodi, Adama ion Evo poglejmo. Poznala s'a prppovpdan sad ino dobro vedela, bar je IJog rehel: ..Ha- bor bota jedla, vmerla bota.” TpIpsoo pnže'enjo n ju je mi¬ kalo. de sla okusila, pa tudi zaslišala strašen glas: ..Ker sla to storila, bota veliko terpela ino sp v prah preniPiiila iz kle- riga sla.’* — Hočemo pa videli, babo se tim godi. blire duh božji vodi. Kristusa poglejmo. Bil je od [»ožiga duha v po- šavo peljan. sp je šlirdeset dni in noči prepustil, naj bi iiipso vbogalo. duh pa gospodaril. Skušnja vpc ga je hinlo mikal, naj tii svoji mu telpsoimu poželenju vstrpgpl. Kris'us je trojno skušnj ivo premagal, angeli so pristopi! ino mu stregli. Tudi nam liojo angeli stregli. abo svojimn pregrešnimi! poželenju ne služimo, ampak se damo hnžiiuu duhu vodili, ion rav¬ namo po beršanski pameti. Zakaj o •«, k/ire Duh božji rodi , uči sv. Pavl, no otroci božji, bratje ino sestre Jezusove. Božji otroci pa so, bi svoje meso premagvajo, ino pokončajo pregrešne dela. 3 Človeku rado težko hodi svoje telesno poželenje pre¬ magali; nečistniku se hudo zdi nesramno znanje opustiti, bridko ino ch> nemogoče se pjancu vidi vina ločili se. blr- riga je prinavajen. Taki s> hlapci pregrehe, pa ne prosti otroci božji. — Tudi Malibvavci so svojim malibam težko s'užili; abo so enimu vstregli. so se bali zameriti druginiu. Tabo so Judje le iz strahu Bogu pokorni bili. ino pravi sužui svojga Gospoda. Per bristjanah ne sme taka bili. Za¬ boj niste prijeli zopet daha snzaosli, bedar ste ker šeni bili, pravi sv. Pavl. de bi se bali. kakor nekdaj li Hajdje. svojih malikov hlapci. al| pa Judje, sužni svojga Boga. ampak prijeli sle daha božjih otrok, otroci božji smo postali, de njega ljubimo kakor otroci iuo kličemo: Abo! to se pravi: ljubi Oče! — Ob pač srečni smo otroci nebeškiga Očeta, posvečeni od svetiga Duha. Vemo, de je Bogu Oče nar lepši ime. 4. Kako pa spoznamo, de smo res božji otroci? Ako po¬ mislimo, kakšin duh nas vlada. So naše misli le v posveino čast obernjene, za božjo čast pa malo sberbiino —— si m prizadevamo le za posvetno blago. ha nebesa nas pa malo a!j celo ne skerbi, nas telesno poželenje le v posvetno vesel* vanje goni: smo otroci le pregrešniga sveta, ter duha bo* žiga nimamo. — (Je pa za božjo čast bolj bo za vse drugo jiberbiino, za nebesa vse radi damo. rajši vsako prijaznost božjo zgubimo, svoje počutbe strahujemo, se hudih prilož* nosi varjemo. pripravleni rajši umreti, babor Boga z enim greharn žaliti, tak nas vodi božji duh mo nam priča de smo otroci božji. Babo srečni smo. biti otroci Očeta nebe.šbiga, bratje in sestre Jezusa! Otroci nadobijo alj erhajo po svojih starših, za to veli sv. Pavl: „Ako smo otroci, *mo tudi erbi božji, ino ber srno bratje ino sestre Jezusove. smo tudi »«P- nocrbi Kristam.*' Z Jezusam bomo v nebeškim bralestvi ve* bomaj živeli, nebp.šbo veselje zavživali; ali babo ga bomo pa zaslužili? Le skuz to. če z božjo pomočjo svoje meseno poželenje premagamo, de bo naše meso duhu pokorno, ino ne greh naš gospodar. II. Lepši hvale skoraj med nami ni. babor de se moz-j reče: on je skerbi n gospodar , ženi pa: ona je dobra gospodinja. Mi vsi bi imeli dobri gospodarji ino gospodinje biti. če ne drugim, saj samim sebi: gospodinjiti svojim željam, go¬ spodariti svojmiu djanju ino nehanju, zapovedvali svojim hudim počulbam tabo, de bo telo duši. duša pa Bogu po¬ korna: to je pervo ino nar imenitnej berstjana gospodarstvo, berstjane gospodinslvo. za bliro nas vsaciga čaka nebeška krona, naj si bo hlapec alj gospod, borna dekla alj žlahtna gospa Tiga gnspodvanja imajo učili slariši svoje otiobe od mladih nog. liga se vaditi uiornio vsi vse svoje žive dni. ,.Hdnr sam sebe premaga, več velja od vajvnda, bi mesta premaguje." Prip Ki. S2. Le listi je dober gospodar, le lista piava gospodinja, bi sebe bolj v strahi ima bo druge. H timu je pa potreba treh reči: I. Sum xebe v dobro posilili, naj nas ravno grozi ino.se vstavlja naše telo. če je ob časi Težko je zgodaj iz pnstele vstati, jiti hlapcu na polje, debli pa v hlev, gnati otroku na pašo; za to lenuhi radi tako dolgo poležavajo, de jim sonce na gnezdo posije. Taki niso sami svoji gospodarji, leno truplo zapoveduje, slaba pamet pa služi. Taki ljudje bojo vse svoje žive dni znniči. če stariši svojih otrnb nP privadjn, gospodarji in gospodinje svojo družine, bar je prav. ne po¬ silijo o pravim časi brez vsiga odlaganja vse začeti ino ne¬ hati. Naj se nam ravno ha j tapirja malo vredno vidi. na vagi naše popolnosti le veliho potegne. „To/jko veljaš, k olj k or gani sebe premagaš pravi pobožen Tomaž Itempenzar — Pmljhohr.it nam slabo vreme naše opravila vtež iva . holjhohrat nam huda zima pol v cerlivo zgrozi, holjhohrat nas vs'avlja naše zanihamo truplo Ipžavne dolžnos'i dopolnili. hahn rada nas moli naša lenoba vsahdanje molitve opravili: če nas ravno pamet opomina. izgovore dela naša slabost. Pravi samsvnj gospodar se premaga ino stori, ter v dobrim močen prihaja; malopridnež pa slabi ino po malim vse zanemari. Hočemo per Bogu in per pravičnih Ijudili haj veljati, niornin sami se premagvaje vse zvesto dopolnili, harholj je na'a dolžnost. ..Tiuli nebeško krt. fesi ro silo lerpi, ino silni ga bojo posedli-^ Mat. Ii, 1*2. Posilili se h dobrim' djanju je perva premaga, htira služi hrono nebešho. — Potreba je pa tudi 2. »SV liiitlhiiu poželenju leni no vsluiuii, kedur nun skuta in r /nulo nagiba Ta druga premaga je veliho ležej »id pprve. Sv. Avguštin, v svojih mladih lelah zlo razpušen. je v svojim tri in Irideselim loti shlenil preoberniti se ino dali vsim svo¬ jim razvadam slovo. Kuho težho n»u je pa lo bodilo, sam popiše rehoc. ..Težho ino močno verigo (hotne) svojih hudih navad sim vlačil za sebo; pa snu se rešen bili le bal, her sim sužnosl ljubil. Po odrešenji sim izdihoval, naj bi Bogu dopadil; pa suu se ru il zvez miga od svoje lerdovratne volje. Hudo poželenje je mojo vol_j*» spačilo, z dnvole.ijam v greli sim si hudo navado zlmval. Huda navada me je v greli morala (silila); pa lode je bilo rndovoljno. Volja Bogu z čistim ser- cam sluzili se je v meni budila, pa ni hi!a zadosti močna premagati drugo voljo, hi je bila iz (indiga poželenja, iz grešne navade. Dve volji sle v meni bile. ena sveta, druga grešna; ena od gnade. druga od poželenja. Te dve ste se vojshovale in moje serce lergale tulil sim resnico besed sveliga Pavla: Dlill ie/i toper meso. HiI sim hahor zaspan otroh, hlero stari .i vstali hlirejo. Slariše vbogali ino vslali želi. pa se da sladhimu spanju premagali in spel zaspi. Ve¬ del sim, de sim vslali dolžen ino se h Bogu ulierni i, pa sim le v grehih tičal, V svojim serci sim djal: zdaj. z tla j bom vstal; le malo počakaj, se hočem poboljšali; pa sini Je 03 odlašal. ker se mi je sladko zdelo v grehih živeli. Slišni sim božji glas v svojim serci: Le vstani! Johni sim ino izdiho¬ val; pa nnsprotnn volja me je le prernngvnln. — Pregrehe so se mi Imli v mojim serci glasile ino tožile, rekoč: linj nns boš zapustil? nnm na vselej slovo tlnl? Ali boš mogel brez nns živeli? Oh. tako živlenje bo žalostno!* 4 — Ali se ne godi taka tudi lehi razvejen grešnih? Ali le nima nečisto djnoje Imli v žele/ji hude razvade? Požrešnih! ali lene muha pjnnost hahor suša iz pehln. hlira se pogasili ne da? Preler- gaj sij enhrat železen Ione pregrešne navade. Reci z svetim Avguštinam: ..Raho dolgo še. o Gospod! le julre ioo jntre? Pokaj ne storim ravno dones. zakaj ne ravno to liro svoji- mu gerdinui živlenju konec?" Z pomočjo gunde božje nam je vse mogoče, naj le sami hočem*. Ril je svoje dni mladenč loljko hude. nagle jeze, de je bila žal beseda zadosti njega vžgati in razdivjali. Tudi ne- sramiiiniu veselju bil je velik prijatel. Rog ga je razsvelil; in kako čedno je po slezi preobernenja bodil, sam pripove¬ duje rekoč: ..Zogibal sioi se skerhrin vsake Invaršije. klira bi bila moje stare navade razvrazila. Ako nisi m zamngel zo- goili se. sim se vemler hitro vineknil. ko sim čutil, de mi j M zo vzdiguje. Na samoti s ni eno malo poslal, sim h Rogli izdihnil . ino jeza je minula. Me je poskusilo nečisto pože¬ lenje. sim hitro oberuil misli na svete reči. sim pomislil prešeslv.anja nesrečen kune z.a dušo ino lelo, ino pogasnilo jo gordo hotenje. Molitev ino pn delo pregrešne nagibe nar bolj zmaga'a. Dolgih nndi'nv opravljal scer nisim. pa kratke izdilileje sim vzdigal h Rogu. ino sam sehi iz sveliga pisma pravil, rekoč: ..Raj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako pa na svoji dud škodo lerpi." — Pomagaj, o Gospod! de se ne potopim:" i. I. d. Tudi pnmetniga ino pošleniga pi'ijalla sim si izvolil Roljkokrat sva govorilo, boljši sva bila. Prijatel mi je dal svet. narediti tablico ino pregreške vsak dan na njo zapisali, klire sim storil. Čedalje manj jih je bilo. dokler jih je z božjo pomočjo zmanhalo." — Poglejte, inko človek svoje pregrešno poželenje srečno premaga ioo pri¬ haja sam svoj gospod Ravno od takih sv. Pavl veli: ..Kleri so Rris'usovi.so križali svoje mesozgrehmi ino željami." Gal. -— Hočmo v duh : živeli ino sami selie premagali, mnrnio: II. A ri\e ino ivzure roljno po/trpeli, ktire nam dober Bog pošilja z« poboljšnnje ino pokoro. Murskdo se izgovarja rekoč: Klel sim, ker Sio me žalili ino drugi jezili. Prijetel! kedar le nihče ne draži, se lehko jeze varješ; alj In ni itadnd i. Kadar si žalen, pokaži ile sani sohe premagali ves, tak.* boš hvale Vreden. — Bogaboječ mhjonor je svoje dni malekvav- cani pridgval. v sredi velike množice sloje. Robat hudovoljn možak se pred nja vstopi, ino namestniku bnžimu v lire p'nne. Koga bi nad toljko gerdobo jeza ne popadita? Služavnik božji poterpežlivo rutico iz žepa potegne, si čedno lice obriše ino mirno dalej uči. kakor bi se mn ne bilo kaj zgodilo. Nevernik to videti pred-nj poklekne, prosi unšnika za od* pušanje ino se kerstiti da. — Tako lebko druge premaga, kdor sam sebe premagali zna. Učite *e od mene. veli Kri¬ stus. ker .rini krotek ino it ttercti ponižen, ino bole pokoj nnjvli *rojim d urn m “ Mat. II. 20. — Kako radi se pa mi rAzjezimii, če nam kdo kriv perstec pokaže! Kako nevoljni smo. če nas kaka krivica zadene! Cio nad Bogarn se po¬ staramo. zakaj nas Inljko terpeli na? Alj ravno ta naša ne- Volja pokaže, kako smo šibe božje vredni ino potrebni. Pra¬ vičen Bog nas mora ino hoče polerpežlivnsfi privaditi: ako nas noče zapustiti, nas mora grehov očistiti ino nam d»ti priložnost izpnkoriti se in zadostiti, ako nas noče zavreči. Za to kliče sv. Avguštin: ..Tukaj reži. tukaj sekaj, lukaj peči, o Gospod, le u večnosti tani prizanesi!" III. Star pu.ranvk svoje dni svojga učenca v hMžen log alj gaj pelja ino mu reče štiri drevesca izdreti. Pokaže mu pervo drevesce, ktiro mlado je še le iz zemle pogledalo; lehko ga z Iremi perstmi izdere. Drugo drevesce lehko z eno r«»ko iz semle potegne; ni še imelo čerstvih korenin. Tretje dre¬ vesce, klero se je že bilo nbrastlo. je težko z obdvema ro¬ koma omajal. Ko pa do štertiga pride, ktiro je bilo že ostar- livo drevo, se mu ne da omožili. ..Poglej, moj sin. star ptišavnik mladimu reče, ravno lak lehko ti v mladih letah vse svoje hude navade premagaš, ako sam svoje premage ne zmiudiš. Z poštam, z molitvijo ino drugmi dobrimi de- lami se hudo v začetki lehko premaga; so se pa tvoje razvade zarastle ino postarale se. težko bo se jih iznebiti, ako ti Bog posebne pomoči ne da. — Ljubi očetje in mafere . to pidpovest si dobro zapomnite ino otroke učite v mladih letah premagati se — hudiga odvadili ino slovo dali slabim privadam. Odra šenih popravili no bole. — Pa. Muli mi vsi zapomni j mn si lep zlat nauk: Toljko človek velja, koljkor sam sebe premaga. Amen. - ## - m mm »im ipd nula Kako se skušnjave premagajo. Berilo i/. 1. lista svetiga Pavla aposlclua do Korinčanov. 10, G — 13. Vs.ka draga reč se ima poskusili, prpj kn se kuni alj pa pnzhrani. ali j«* svoje cene vredna Zlato ino srebro se v ogni poskuša , zer je pod cepami. človek pa v skušnjavah ino težavah, kaj vpija. ,.|.{lag< jiit« je v puŠavi. de je Mojzes na goro šel po deset liožih zapoved. ino ga dolgo ni |»i|o na¬ zaj. Juil.im jo bil dolg ras; naredijo iz ženskih iibnn zlato IpIp. Icaltnr so ga v Kgipli vidpli. postavijo malika na lopi slpbpr ino kličejo; In je naš l!og! ,k 0«| veselja krog lelpla skakajo. j igraj n ino pnžrpšvajn. pnzaldivši svnjga Boga. Talen dj uije bilo je gprdo malikvanje Mojzes pride iz gore, in vidili strašno gprdo bo. troši kamniti taldi ob ZPiidjn. do sp v liosco zdrobile. zniPne zlaliga malika v prali inn da ver jezer malilivavcov pomoriti. Po lom svari sv. Pavl rekoč: ,, \e bodite nuilikrnrci, Inkor so bdi eni is tued d:i- dot’ , od hntirih je pisano e 11. bukvah Mojzesa: l.jndje so srdit /i jedi ino pijoči, ino so rstuti k igrotim, krog zlaliga lelpla prppovat in rajal. — Druga gorila skušnjava bilo je za Judo prešos'vanje, v klim so jih sovražni Mnaldtarji na* poljvali Povabili so jih na svoje malikvavske ohliaje. na baj¬ dovsko corkvatije. na kterim so z ptujim ženstvam prešesl- vali. Bog je vkazal prošrslne poglavarje pmlje sonru obesiti, drnae npsrnmripže pa pobili, de sp jo potolažil sorti božje pravire. i\a In opomina sv. Pavl: ,,T.tdi tofernije ulj neči¬ stosti ne doperttnšnjmo, kakor so jo eni is med Izraelcoo rganja'i, ino jih je zn lo en dna h i ino dnojsel lun . eni bilo pomorjenih. — Oh koljlo* slabili kristjanov po našim cer- 1«vanji ravno lak ravna. Pred poldne s'uži Bogu. po poldne pa maliku, svoji mu trebuhu. Ipi' ere* potrebo pije ino je, se gerdo vlači inn nesramno živi. Ali mislile, «Jo jim bo pravičen Bog vse pregledal? Bog dolgo odlaga, pa golovo zadene. M. Tretja huda skušnjava za Jude bila je nepoknršina, |er so mermrali zoper namestnike božje Mojzesa ino Arona, inn se nad njimi puntali. Bog je poslal nad nje ognjenih kar, klire so veliko nepokornih pomorile Trije puntarje Bore, Datan ino Abiron so cin Mojzesu inn Aromi v sveto s'užho spgli ino so nja hnlli odvruti. Bog jih je h strašuiiiiu izglpilu vsirn nepokornikam vdaril; zemlja se je odperla ino njih z vso njihovo žlalilo žive požerla. ,, \e skušajmo Kristusu, ka¬ kor so nektert Izraelci Rogu r pnšori skušali, ino so jih koče pokončale, t ild) ne godernajmo, veti sv. Pavl. kakor so ne¬ kim Izrni Iških otrok r pnšnni goderunti, ino so bili od angelu morije (.ki se imenuje smerlj pomorjeni. I sc lo pa sc je godilo 73 r podobi v s'arim zaboni. naj Iti mi podobo imeli. I«<«l«o se lio godilo linli iiaiii, abo po njih izgledi ravnamo, 1’isono je h pomirjen}u trim, mi kolne je prišel konec urilo, to je nnv zabon alj testament. z balerini bo svet dnbni.čan.*’ Ni- barom torej. de Iti shušali Bris'usa ino nje svele n»i|t-e: ne povzdigujmo s * ned prejpnslnvlen". nnj Iti si ravno ItiIi l:ri- vičn : : nnmeslnilii božji sn ll*t«jr j i It je pnslnvil. Bog jih ho tudi odstavil. bedar se mi] hn dov Ij /.delo. ino n n.še puu- tarije en hal ne hn A ho se pa nad nje vzdignemo. hoče I5ng tudi nad nas poslali svoje tri angele morije: vnjsltn. laholo ino bugo. hlire n«s hojo pohnrile. Premagaj mo sc, Isedar bomo v tahšne sbiišnpavp zadeli. 4. Dvoje ljudi shnuijnvc nar ložej premaga; pervi so tnhi, klici se sliušoj iv c!o ne hoje. se jih ne zognejn. nevar¬ nost ljubijo ino v njih padejo, 'rabim sv. Pavl veli: ,,Kilor leiloj meni, de fevdno aloji, in ga sbušnjava ne ho prema¬ gala. noj giedu , dp v sbušnjavi ne pode. — Shiišnjave so tlrngič I o kitit nar linj nevarne, bteri se njih preveč hoje ino v Strahih grešijo. |pr mis'ijo. de se jim ni vhrnnili mogoče. Tahim sv Pavl serce dela rehoč: ..Ne hojte se; xhn 'njuni noj mul rna ne pride knnor člorešku, ne hoji. hahor de njo člnveb premaga, če le hoče Bog je ‘treni, inn vam je ohlpihil v shiišojavah svojo poselmo pomoč. ]\e bo ros dol linje skušali, ko rlerpile prestali. Storil bo , de rom bo skuš¬ njava Inko islello, de njo srečno premagate i( Sbušnjava še pregreha ni, tenillč le nevaršina pregrehe. A ho shu.njavo serčno premagamo. sveto čpdnnsl poterdimo ino zn toljho lepši In* broni, boljbor hujši je hila shnšnj iva. Blagor človehu. bilor sblišnj ivo presloji: zabaj bedar ho izhušen. ho hrono iivlenja prijel, btiro je lh>g jim obljubil, bi njega ljubijo.•• Jab. I. 12. Udor le Bog,'i prav I ju Iti. vse skušnjave bdibo premaga. Bog daj, de hi jih srečno premagali tudi mi! M. Bedar sovražnih m"s'o oblega, hahor so Blmlani Jeruza¬ lem. prav na lenbo ogleda, bde hi nar slaliej zidovje bilo, pa varhi mesta nar bolj zaspani. Na nar slabšim braji se inrsta nar huje loti. in<> se tabo dolgo vpira. de v mesto vdere, ga posili ino pobonča. če varhi dobro ne čiijejo ino mesta hrabro ne branijo. Ravno lak sbušnjava z nami tlela. ..Sovražnik naš. hudič. hodi oko! j ko rnjovpč Jev. jiskuje koga Iti požerl: uri sv. Peter I. 5. H — }) Tim« zoper stojte terdni u veri: hodile Irpzni ion čnjfe.” Ravno v> lislih sla- bnlah ino pregrešnih nagonih . halirim smo nar hoj nagn°ni, nas nar prej premaga. Redar pa le pop pregrešne vrata v naše serce najde odperle. nas hitro tudi v Hnijja pregrehe poletne. Tolrelta s° je torej hranili ino pervn skušnjavo serčno od poditi. — Vsi srno ino bomo skušani od Kvp naše pprve malerp. do posledniga človeka; skušan bilje tudi Jezus izve- ličar naš. Večidel se pa le shtlto nosimo ino kakor Eva pre¬ magali narno. za to ker skušnjave premalo poznamo, alj jih pipinalo obrajtamo. 1’rein's'imo torej: I Od kini) ttkufnjare pvdejt ? Skušnjave ne pridejo od Botra. ki človeka It* skušali na. kotlar se nj'*mn prav vitli. ..Niltčer ne reci skušan, de bi bil od Boga skušan.•• uči sv. Jalnih: Bog v pregrelo. iiobenig« iip mika. Skušnjave pri- d'jt* peivo od hudiča, Meri j° seme slmnjive zasjal. zape- livši perce sthinir naše. Skušal je polerpbvi^ra dobil ino rlo Bris'nsa. ter je imel veliko oblast poprej ktt nas je Kri.Vus odrešil. Malikv.tvri st> v svojih malikih bndimn služili, in Ituli .Itltlje so mu bili v oblasti; za to je b'ln tnljkn nlisede- rtiti. Bi ris'us mu je oblast vzel. Luk. II. 22. palmeii je v peklenski In eztln ino z večnimi verigami priklenjen po nauki svetiga Janez« v sktivnim razodenji 2*1. I. I'er svetim kers’u se um odpovemo, ino nima dn nas oblasti, ako se mu sami ne vdamo skoz pregrešno poželenje. Podoben je. pravi sv. Avguštin. priklenjenimii pesu. k čne rrčnnsli M svptimu pnavniko M.’irlinj’iiiu jp prišla iz Anlijohijo nesramnica vsa v runjp ogomjena iw< večer zn slrpho prosit Drogo julro sft mn |*'» priilp vs< olišpma pomij'it. Hude skušnjave ga obide; pij sv. mož v linj lici ogenj napravi. nogp v ogenj iIpiip ino zavpije: ..Ob, kako bi peklenski ogenj prešlo!. ker ligo, klpri je senco b vpčnimu. preliovili ne mu.” Zopplivlio lo slišali ino viileli sp prestraši, ino poslane vpliko .spokornim, — Šesto orožje v skušnjavah je xpnmht botje priče, de Bog vse vidi ino vse ve. Sv. Jefrem je bi! v nesramen greh na- govorjon. ..Dovolim, je djol, ok v sredi lergo lo storiš." 1 ..Moj po misliš, je djolo. ljudje l>i noj videli, ino sram Iti noj bilo!” Oh. jp sv. mož izdihnil, li se ljudi bolj sramuješ, kakor po Bogo bojiš, klpri vse vidi!” Tudi li se ne sl rivaj po kotih, iip jiši leme. ne čakaj noči. ampak spomni se, de le Bog vidi. ino reci z Fgiptnvskim Jožefam: ..Mako ho¬ čem (oljko hudo storili ino grešili zoper svojga Boga!‘ I. Moja. |9. 9. — SpiIiiio orožje zoper skušnjavpjp pogosta vredno prijetno itrefi/t zokromenlon. Dušne rane sp v zakra¬ menti svele pokore celijo, dušna moč se v presvetim rešuim Telesi piijema. ..Ako jp Bog z notni, kdo bo zoper nas? vpraša sv. Pavl. ..Vse premorem v njem. kleri me močmgn stori, io la je Mris'us” Fil. 4. IS. Ob preljubi, kliri lok pogoste skušnjave imate, zakaj lak poredko svele zakramente prijemate? Le v sloni posveiivne gnaile božje, z Jezusain sklenjeni bomo sku'njav.e srčno premagali. d. Kdo po je uk it io j tir fini podrt ržen? 'sak človek no lim sveti kakor hitro k pomeli pride, naj si Im star olj mlad, pravičen olj krivičen Hudoba skuša prnvičniga. njega ob božjo prijaznost spravili grešnika še globlej v hudo za¬ kopali. mladiga hoče na široko cps'n spravili, slarčeka. kleri se večnosti bliža, ob zasbiženje djali. — [\p prestraši se torej pobožna duša. ako le skušnjave nadlegvajn; lo je tebi priča, <|p le skušnjave še nima dovolj v oblasti. Le svetniki v ne¬ besih ino pa pognhleoi skušnjav ne občutijo. ,.1’es ne laja nad domačimi, lemuč nad pl njimi.** Sv. Franc Zalez. Dokler te skuša, le še za svojga nima 4. Koko skninjare ljudi premagujejo? V mladih lelah skuz lo . de nam pregrehe pomanju|ejo zakrivajo rekoč: Maj pa la greli ino pa nič. Maj hi se liga hal — bala; saj jih je več, ki lo storijo. Maj pa je če enkrat grešiš; saj se leliko 77 izpoveš. Na starost imaš časa dovolj zn pokoro, oho si v mladih letali dobra volja. — Pne sladke' bes “de; pa polne zapeliviga s'rnpi. Tako s° pravi na božjo milost giešiti. po tein pa oa božjo milost obupati. Ti mladina ne veš. ali .-e 8’aros'i veakaš - ne veš ali se bo dalo popravi i. kar za¬ mudiš. — I 7 violUih hto iiinKih lcf"h nas skn njava z tim nar več moli. ile n ut ne m J or oljne -5 miti m .thiuuiii xforh IMarskilo zakonskih bi bil rad sam: samica si pa moža želi. Vbožir bi rad hitro obogatil, bogat pa še več imrd. Kmetič gospodo zavida, nekleri gospod si sreče kmeta želi. l\eza- dovotjoost je pa mali vsih drugih pregreh. Nezvestoba. golj- fija, sovraštvo, tatvina io rop so nezadovoljnosti nesrečni zarod, ki človeka cin v morijo pripravijo. Oj zmota de nje ni vrči! Bog deli ljudem svoje dare po njih zmožnosti ino pa po svoj neskončni modrosti; brez nja vedenja še las iz naše glave ne pade. Kdor linče srečno živeli. mora zadnvo'j>i bili z tim. kar nam lb’g da — \ u sltire il>l> skušnjivi hu¬ dobo storjenih g chov olj cin 8 nkrirn f alj pa lak />urituje, de bi obupali, kakor bi bilo prepozno se povernili k svojimi Bogu. Beda častiti cerkveni nčilel fii e. de je imel svoje dni irdsi angleški kralj imenilniga voj aka, ki je bil nioibr za posvetno. za večno pa zanikam. 1’ognsto ga kralj opominja preobernili se. prej de ga smeri zaleze; pa ni poraj al. Naglo zbini. ino še bolj ga kralj nagovarja spokorili se. ..Zdaj v bolezni ne. se vojšak izgovarja: tovnrši bi rekli, de se bo¬ jim.” Bral j ga v drugo objiše. ino ker vidi. de je per kraji, ga še serčiiej opomina se z Boga m spraviti. Alj bolnik se grozovitim zadere: Prepozno je; za mene iz veli ra n j a ni. Moja vest mi vse hudobije očita Ravno sim dvoje bukvi videl: ene lepe, pa majhne; v njili sim le malo storjenih dobrih del b al. Druge sim gledal tolste ino velike, v kate¬ rih so vse moje bn loli je tudi nar skrivanji popisane.” i’o izgovoril ino j" nesrečno smeri storil brez v sign upanji. Nar nesrečnej |e človek; kteri obupa na božje vsmiirnje; obup je nar veči greh Sam Bog tos urarji lake sku ojave, v kateri si grešnik posi im nebesa z>pre, pek. I pa odpre! ur. Preljubi! ves dena en nauk sku nicve srečno premagali zapnpade le dve besedi: Sku.ojav se bj, in serčuo »loj! Huj 78 se skušnjav ino se njih skerbno zogibij. dokler prentnreš; spomni sp. i!e si slab rlnvoce ino grehu podveržen. Lehbpj jp sovražniku v j i | i. kakor g^ v h«»j i pobiti. — Abo pa skuš¬ njavi ne moreš v j i I i. serčno sloj ino se ne vslraši. Kristus se vojslmje z (pbo. i\e pozabi pa tmti Jezusa v pomoč klicati, rekoč: ..Pomagaj. Gospod! de se ne potopim •• Vsak »lan moli. bab«>r te vsmileni Jezus uči: Oče naš! ne vpeljaj nas v skušnjavo, temne reši nas hudiga.' 4 Amen. -- m !D231!M Mili !P0 MifiSm Kdo v našim serci prebita? Berilo iz 1. lista sv. Pavla apostolna do Korii.č.tnov. 12, 2—11. Azraelci so imeli svoje dni z Filisteji hudo hudo vojsko, Srečno premagat vzemejo sveto skrinjo miru in sprave z sebo na boj; alj ni jim pomagalo Filisteji so Izraele* n bili, jim božjo šb'injo vzeli, ino njo v tenipel svojga malika Da* gona postavijo Alj glej rudo! Pervo nor se malik I Ja jr on podere ino pred skrinjo božjo na tleh leži. Zopet ga na altar postavijo. pa drugo noč se zopet zv« rite. ter si robe in noge potrnple. Tretjo nor si elo glavo odbije ino v kosah droben ježi pred šbrinjo miru ino sprave, v baleti je bil pravi živi Bog Izraelcam vidno priejoe. bleri ni hotel z lažnivim bo¬ gatit Dagonam v enim lempeloi prebivali. — Tabo se tudi v našim seici godi. kleni je posvečen lempel sveltga Duha, alj pa strašno prebivališe satana. Obdva sbupej prebivali no¬ rela ino ne moreta; abo enimu serce odpreš, drugi izbeži- Sferno s‘*rre. v klečim Bog sv Duh prebiva, ino ga z svo¬ jimi darmi napolni, od katerih sv. Pavl v svojim I. listi do Uorinčanov 12, 2 — 11. piše; kakor dones beremo. I. 1. Ma'ibi. hajdovsbi krivi bogovi bili so iz lesa alj p* iz tuerlve rude, gerde, pregrešne podoue. Se gerši ino neumnej bila jp mn liku m služba. de so tabo mertve reči za boga molili. i»o jim elo z p-egrehami strpali. Ta gerde službe sv. PavI Horiunaire opomni pekoč: „Brutje! konle.se bili neverniki , site hodili mutaste motike mulil , kakor so vas nialikvavslti s'už»vniki nupe/jorali. Ta vaša službi kila jo vsa posvetna Zil j sip kri«'jani: zn to rotil na zn« n je dum , ile mora naša služba božja v (luki bili. iiopr jo duh; in kdor ga h'>ce muliti, naj ga moli v duhi ino v resnici. Per krist- janah sv Duh božjo službo oživlja; nn sku7, nameslnike božje govori. Kdor pa v lluhi bo jim gorori, Jezusa ne kolar. ka¬ kor nekleri krivoverci; »ko pa Kris nsa kolne. b< ž,i duh v njem ni. Sv. Duh ins uči. kako-se Jing prav moli ino rasli; za Film itnii dur iviinh' vzdrurljidi n rurno lun Duhi. F.u mu je ilnnu Čudeže delnii, hi S'> l>iIi |{ 1 1 «*'r»• denju svete vere v 7.arelbi potrebni; milim prerokrniije ]>i iiimliiili re’i; cuiiiiu ilnhe inzh.čili, bteri ljudi * ledn jn < vi- žajo). •« I i s<* ljulje liožigi alj |>< »s vf>! ti i jni ilelu p<* svojih shižavnikah Ciini uto meno lix/i xr. Duh , koleri r*ukniu Jeli boljkoi- i no k'ukor /ture. Noben nima 7. božjimi darmi nrpv 7 .piv. 1 li; ne serca ne bodo preobložene v požrešnosti ino pijanosti, ino časnih skerbeh." Luk. 21. 34. — Šesta lampica v človeškim serci je poterpržliva kratkost, de človek, kleriga sv. Duh vlada, se ne vjezi za vsako reč, de ne zameri za vsako žal besedico, ino razžaleu rad odpusti, ker ve, de bo tudi naš Oče nebeški ravno tak nam storil, kakor mi drugim. „Vu- eite se od mene, vsmileni Jezus veli, zakaj jaz sim krotek ino pa poriižniga serca. 44 Mat. II, 29. — Sedma luč v serci, ktiro je tempel svetiga Duha, je sveto zelja atj ajfer k službi božji f za božjo čast ino izveličanje duš, sveto veselje poma¬ gati, naj bi Bog prav spoznan ino česen bil od vsih ljudi, vsi ljudje pa časno srečni ino večno izveličani bili. Oh kak lepo je serce taciga kristjana, de ni altar v nobeni cerkvi tako! Sveta vera ga razsvetli, terdno upanje podpera, ino goreča ijtihezn za vse dobro oživlja Takimu človeku se do¬ polni obljuba Jezusova: „Kdor mene ljubi, bo moje besede dopolfjoval; ino moj Oče ga bo ljubil, ino bova k njemu prišla ino per njem prebivala. 44 Jan. 14, 2.1 2. Vsak kristjan postane po kopeli svetiga kerstv tempel svetiga Duha. ..Ne veste de ste tempel božji, ino Duh božji u vas prebiva? Ako pa kdo iemplu božšmu nec-st stori, Apost, Hrana. 11. Det. 0 r . 82 _ njega bo Bog končal; zakaj tempel božji je svet; ino to ste vi," uči sv. Pavl. 1. Kor. Ki —17. „Vi sle tempel živiga Boga, kakor sam Bog govori: Prebival bom v njih ino med njimi hodil, ino bom njih f3og ino oni bojo moje ljudstvo.* 4 II. Kor. 6, 16. Kristjan pa le lak dolgo ostane cisti tempel božji, dokler se zapelivimu svetu ne vda. Hudič, sovražnik naš okrog hodi ino jiše človeku v serce priti. Kakor hitro mu človek skuz hudo poželenje vrata odpre, mu vgasne eno alj drugo luč svete čednosti. Dim pregrešniga poželenja napolni tak rekoč vso serce, ino vse druge luči svete čed¬ nosti vtemni. Ino kako hitro se to zgodi! Enimu vgasne luč ponižnosti; ino začne se napihvati, z svojmi delami bahati ino zaničvati druge. „Bog je pa prevzetnim zoper ino le ponižnim gnado daja.“ I. Pelr. 5, 5. — Drugimu vgusne vsmileno serce, de se mu ne vsmili mati, klira od gladu omaguje, ne dele, ki zimo brez oblačila ogreba, ne popot¬ nik, ki strehe nima. Lakomniku se ne vsmili kakor dnar ino pa njegovo blago; on ima tudi dušo na prodaj. — Tret¬ jim vgasne hudi duh luč sve/e čisfosfi, napolni jim vse misli z gerdimi željami, jim jezik nesramno namaže, de za kra¬ tek čas nedolžnost morijo; napeljuje mladcnčc cele noči po pregrešnih potah, moli dekleta, de jih ni sram pregrešniga znanja ino zapelivih tovaršij, slepi cIo zakonske, de ne ohra¬ nijo čiste zakonske postele, ter hodijo po široki cesti po- gublenja. Oh kako neznano je živlenje prešestnika, očitne prešestnice, katire je sv. Duh zapustil! — Spet drugimu vgusne luč keršanske ljubezni, de ne privoši drugim kaj do- briga. Takimu ni noben zadosti dober, ne učen, kakor on sam, nobeno blago ni toljko vredno kakor njegovo; ino če kogar drujiga pohvališ, njega razžališ. — Eni se navadijo po tabernah posedali, bokal za bokalam prazniti — žene z* možam v kerčmo lazili tako dolgo, de jih pijača omuni ka¬ kor muhe nastavlena mušenca. Oni pamet u vini alj cIo v žganji vlopijo, premoženje ino zdravje zapijejo ino se clo požvinijo. Oh poglejte pjanca nesrečno živlenje, kteriga je sv. Duh zapustil! — Se drugim podere duh pregrehe lep svečnik krotkosli ino ljubomirnosli; postanejo kakor ojslro ternje, ki vsaciga pikne, kteri se ga dotekne. Oni kolnejo, opravljajo, lažejo ino se tožujejo zn prazne reči, ino sovražtvo tud u večnost neso, naj si ravno vedo, de v sovražlvi v ne¬ besa ne morejo; sam peklenski sovražnik njih na vervi 63 hudobne jeze dem. — Poslednic se luč snele izveličanske skerbi vgasne r človeškim serci, de grešnik mnlitvo jn službo božjo opusti, ne hodi h spovedi ne h božji mizi, zapusti dušo irin Boga. Duh pregrehe v serci lakiga človeka^ostavi allar grehov zoper sveliga Duha, ino oni so tabor alj grad peklenskiga sovražnika v človeškim serci. 3.'Pervi greh, iz kteriga si hudi duh v človeškim serci tabor alj grad pozida je na božjo milost, grešili. Kaj pa je, vpraša lak grešnik; grešil sim, ino kdo mi kaj more? Sim grešila, pa še nisim glave zgubila; tudi nisim perva ne zadna. Tako prederzn grešnik govori, ino ne pomni, kaj sv. Duh veli: .,Ne reri: Grešil sim ino kaj se mi je zgodilo? Bog ‘dolgo prizanaša, pa bo prišel ob uri, v kateri se nar manj zaneseš. Per njem je sicer vsmilenje, pa tudi strašna sodba grešnika čaka.* 4 Sirah. 5, 4. Kdor na božjo milost greši, lehko brez božje milosti vmerje. — Drugi greh zoper sve- tiga Duha je nad božjo milostjo obupali, de reče poslednič kakor Kajn: ,.Moja hudobija je veči ko vsmilenje. 44 I. Mojz. 4, 13.; ter gre ino se kakor Judež obesi. Oh de nas Bog take misli ovarji! — Tretja pregreha, kliro hudi duh vnema je, de se grešnik znani ker sanski resnici oslarija. On pjančje, ino lerdi de ni greh, ker le svoje pije; on prešesluje mo pravi de ni kaj gerdiga, ter zamečuje učenike, kteri ga gra¬ jajo in mu očitajo. Tak grešnik hoče sv. Evangelj v laž po¬ staviti. — Sterli greh zoper sveliga Duha je bliznimu gnado božjo zavidali, kakor hudnbn Kajn svojmu bratu Abelnu. Takimu grešniku merzi, de ljudje radi molijo; ima jih za tercjale. On pika pridne kristjane, kteri radi h spovedi ino h svetimu obhajilu gredo, rekoč: Kaj pojdeš topel v nebesa? Hočeš bili svetnica? — Peli greh zoper sveliga Duha je h lepimu opomineanju oferpno serce imeli. Mladene od sveliga Duha zapušen ne porajla maternih solz, ne prošenj stariga očeta; razpušen farman se ne da posvariti svojmu pastirju, ne zaverniti iz široke ceste pogublenja, ter pravi: Kaj je to v «m mar? Ino kakor brez pokore živi, po redko, olj cIo h sporedi ne gre, ino velike noči prav ne opravi, lak ludi brez pokore do konca ostane: ino ravno to je šesti greh zo¬ per sveliga Duha. ,.Grešnikov v pregreho zakopanih tudi grom milosti božje ne izbudi; izdramli se bojo, kedar jih bo trobenta iz prahu k sodbi zaklicala.* 4 Sv. Bernard. Taka je z grešnikom, kteriga sveti Duh zapusti, ino peklenski C* sovražnik v svojo oblast dobi; ino koljko je takih zgublenib kristjanov med namil III. Preljubi bratje in sestre meje! položijmo svojo roko na svoje serce, ino čujmo. ali je letnpel svetila Duha alj pre- bivališe peklenskima satana? Očetje ino matere, skerbno so¬ dite svoje sine ino hčere, ali prebiva v njihovim serci sveti Duh. ali si budi duh prebivaljše pripravlja? Po sadji njiho¬ vih del bole lehko spoznali. Gospodarji ino gospodinje raz¬ sodite po zaderžanji svojo družino, komu služi v svojim serci. Cesarje serce polno, od liga usta kipijo. Ob če dones zasli¬ šite njega glas. ne olerpnile svojiga serca. Dajte hudinin slovo, očistite serce svetimu Duhu skuz zakrament svete po¬ kore. Postavite Jezusu v svojim serci posvečen altar, ino poskusile kako sladek je Gospod tim, kleri ga jišejo v pre¬ svetim obhajili. Sv. Duh bo u vašim serci veselo prebival, vas srečno vodil ino vam po smerli zeleno vejco premaganja dal. —- Bodi sv. Duh vselej per nas! Amen. ' . i/.%. f7. —**— 1D3M3M DIM IPD © meni prazna ; z njo sim delal v?c ko drugi, ino sim veliko dobriga opravil, to de »e jaz sam, ampak bo'.ja gnada z meno. ( ‘ 4. Tudi mi smo po milosti božji verni kris'jani. prijeli posvečjnčo gnado božjo; ali njo pa tudi kaj spoznamo? — njo kaj občutimo? — ali kaj z njo delamo po nauki ino izgledi sveliga Pavla? IT. 1. Kaj pa je posreejoča gnada božja? Ona je čreznatorna b< ija milost inn pomoč, ki nam da božje nauke prav spoz¬ navati. Bogu lepo služili, na tim sveti srečno živeli, po smerli pa v nebesa priti. Kristus nam njo je zaslužil, ino Bog sv. Duh nam njo v svetih zakramentih deli. Kedar je sv. papež Sikst sveliga marternika Cereala kerstel, je on ves srečen veselo zavpil: ..Jaz vidim luč nad mene priti, ki je svetlejši ko sonce.'* Bila je gnada sveliga Duha, ktira se mu je vidno prikazala. — Posvečjoča gnada stori, de Bogu do- pademo, nja sveto voljo lehko spoznamo ino z vescljam sto¬ rimo, vse prav začnemo, naprejvnmo ino srečno končamo. v Brez gnade božje kaj no zamoremo. „Jaz sim vinska terla, vi mladike, uči Jezus. Brez mene kaj ne premorete.“ Jan. 15. 5. .,Vse znmorem skuz njega, kleti me močniga stori; veli sv. Pavl. Filip. 4. IH. Pa ne jaz sam, ampak gnada božja z meno.** Za to si želijo pobožni kristjani rekoč: „Bog nam daj. de bi v gnadi božji bili.'* 2. Kdo pa je v gnadi božji? Veliko njih misli de so v gnadi božji, pa niso. Sv. Frančiško Zalezjan nam dvoje zna- ntinj pove. po klerik se lehko spozna, per kteriin gnada božja prebiva. Pervo je: kdor v gnadi boži živi, se nar huj 87 boji Boga z kakim greham zaliti, ino želi le to storiti, kar Bog hoče. Ako ti tvoja vest smerlniga greha ne očita, kte- riga storil, pa se spokoril ne bil, imaš upanje de si v stani gnade božje. — Drugo znamnje posvečjoče gnnde imamo, ako goreče poželimo Boga v resnici ljubiti. Imaš veselje do božjih reci, ti Bogu služili nor bolj dopade, si pri volji vse zgubili, vse terpeli in tudi vmreli, če bi bila volja božja tako, tok imaš živo znominje, de si v gnadi božji. — Odgo¬ vorile, koljko nas je, kteri bi lehko rekli: Hvalo Bogu; v gnadi božji sim? 3. Kako se pa posvečjoča gnada božja zadobi P Gnada božja se ne kupi ino ne zasluži, ampak po zasluženji Jezu¬ sovim njim zastonj deli, kteri se nje vredni storijo. Da se v zakramenti sveliga kersta vnovič ino popolnoma, per sveti pokori se zgublena zopet obudi, ino se oživi skuz vredno prijemo vsih drugih zakramentov. Gnadi božji se pa tudi pot naravna skuz pobožno molilvo. Neka stara babela je na smertni pnsteli bila, pa se ni bolla z Bogam spraviti, ino je bila v nevarnosti raz gnade božje vmreli. Duhovski njo opominajo, sosedje nagovarjajo, pa vse zastonj: le herbet jim obrača. Na to mašnih krngsloječim milo reko: ,.Kedar vse nič ne pomaga, pokleknimo ino molimo za njo.“ Se niso dva očenaša odmolili, se bolnica oberne ino jih prosi naj njo previdijo. Zgodi se, ino še tisti dan je, zaupamo, de v gnadi boži vmerla. „Oh molile eden za druziga, veli sv. Jakob 5, 16. de bole izveličani.“ — Ino če naša prošnja bi no bila vslišana, bomo na prošnjo svetnikov, božih prijallov gnado prijeli. Sv. Avguštin nam pripoveduje, de je v nje¬ govim kraji svoje dni neverni oče živel, pa ime! bogaboječo hčer, ktira je bila pridna kristjana. Ho se je omožila, je preobernila tudi svojga moža; le oče terdovraten bajd ostane brez gnade božje. Ko zboli, ga žlahta nagovarja noj se pre- oberne; olj on sveto vero čerti. ino v misli mu vzeli tiga ne smejo. Ves v skerbeh za izveličanje testa se poda njegov *et na pokop sveliga Štefana, ino prav gorečo moli za gnado preobernenja svojmu testu. V zaupanji no zaslugo sveliga Stefana vzeme nekoljko rož, ktire so na altarji stale, ino jih bolniku skrivaj pod zglavje dene. Ino glej! prej ko zasvito, poprosi bolnik naj mu po duhovnika gredo. Ko mašnik pri¬ dejo, jim bolnik reče: ,.Jaz verjem v Jezusa.“ Po svetim hersli ponavlja besede svetiga Stefana rekoč: „Gospod Jezus* sprejmi mojo dtišo.“ Ino te besede bile so njej;« posledne, —- Ho g posebne gnarle tudi na posebnih krajih deli, ako se jih človek ginjen vreden stori. Marija Egipčanka je gnado preohernenja prijela v Jeruzalem! v cerkvi hožiga groba, sv. Avguštin per pridgi svetiga Ambroža. Marskdo njo najde per božji službi, per keršanskim nauki ino per spovednici. Kdor »je pa ne najde, on ji le sam vrata zapre. ..Prosite, veli Jezus. ino se vam bo dalo; jišile ino bole najdli; lerkajte ino se vam odperlo bo." Luk. II, 9. Pa tudi pozabiti ne smemo gnadi božji čedno posodbn svojiga serca p ipraviti, »akaj; ..Gnadi božja je nar čistejši balzam alj mazilo, ino hoče za to tudi čisto, močno ino globoko zhranilo." Sveti Bernard. 4 . Kaj pa panda božja človeku *tori P Ona človeka z« do¬ bro obudi, kakor Petra Jezusov mili pogled, de je svojo pregreho spoznal ino milo objokal. Ona je bila tista nebeška svetloba, ktera je Savla na poli v Damask obsjala ino v Pavla preobernila. Ona z nami dobro začne, naprejva ino srečno izgotovi, ako le z njo stanovitno delamo, premagaje našo slabo natoro. —Naša popačena nnfum le k zemli sili. samo posvetno poželi; gnada pa nebeškiga jiše, ioo povzdiguje serce k Bogu. — Naturi le telesno veselje dopade. ona obrajla le minjnče reči; gnada ima dopadenje nad duhov- skim veseljam ino večno poželi. — Natora sama .sebe na trupli goljfa, ino jiše tud dušo goljfati; gnada pa človeka razsveti, de spozna kaj je resnično dobro in prav. — Natora greh ljubi ino zapovedi božje tppta; gnada skušnjave premaga ino služi stanovitno Bogu. — Popačena natora je počasna, ino )e svojiga dobička željna; gnada božja pa za vse dobro oživlja ino bi rada pomagala vsim ljudem. — Tako se poskuša v človekš gnada z natoro, dobro z hudim; ,.Ino naj se ravno dobrign veselim, pravi sv. Pavl, čutim drugo postavo v svo¬ jih udih, klira je postavi mojiga duha zoper, ino me vjetiga derži v postavi greha, ki je v mojih udih. Kdo me bo rešil telesa smerti? -4 vpraša apostel, ino si sam veselo odgovori: ,,Gnada božja po Jezusi Kristusi Gospodu na ‘ im.“ Rimla« nov 7. 2!J — 25. Gnada božja je storila apo. ‘elne serčne, mučenike Stanovitne, spoznovavce svete, device čiste, vdove poštene ino pobožne. Posvečjoča gnada božja bo posvetila tudi nas, naj le skerbno za-ojo prosimo, ino pa pridno * njo delajmo. 89 III. Pobnžnimu služavniku božjimu Matevžu Barki se je ne* zarnblen posveten človek svoje dni priporočil naj zn nja moli, naj bi guado zadobil prav svpto živeli, zakaj nja pridga» je djal. ga je močno ogrela. Pa razujzdanc na to v svoje slabe tovnršije gre ino se vsimti timu posmehuje. Crez ene dni pojiše slnžavnika boiiga . ino nm pravi: ,,i\e vem kako bo to; kar sim se vaši molitvi priporočil, jiskre prave vere alj pa pobožnosti več ne občutim/* ..Pač res, rečejo pobožen duhovnik; lehko bi tebi povedal kako je to; pa imam kaj potrebniga opraviti, ino te prosim, de mi pomnreš/* Polja razujzdanca za morje. Na morji je bil čolnič privezan, blizo na suhim je ležala vreča (zakol) zernja. ,.To zernje moram v čolnič zanesti, so djali duhovski; pomozš mi vrečo zadeti/* Posvetnež voljno za en konec prime, duhovnik za druziga; pa kakor mislita vzdigniti, ga duhovnik na tla izpuslč. ino tako večkrat store, de na tla pada. Posvetne* se vhudi ino duhovniku pravi: ,.Vj stari, morte bolj terdno prijeli, ino pa bolj zvesto deržati; zakaj de sim ravno močnejši ko vi, zanesti sam le nisim vstani/* Duhovnik se mu posniejijo rekoč: ,.Le naj vrečo ležati, ino poslušaj kaj ima to veljali. Ti si me prosil, naj za te molim. Jaz siin svoje storil, ti pa ne svojiga. Združi z mojo molilvo tudi ti svojo, priza¬ devaj si z gnado božjo, ino občutil boš vsinilenje božje/* — Slorijtrso ravno tako tudi mi: skerbijmo nar več, ino prti* sijmo nar bolj za to Boga, de nam da v gnadi božji živeti, v gnadi božji srečno vmreli. Amen, 90 m otam« umu ipd ®m®Sm Od velike sreče keršanslta. Berilo iz II. lista • svetila Pavla aposteina do KorinCanov. 3, t — 9 . Dvojno luč je vsemogočen Bog na lim sveti stvaril, časno luč sveto, ino večno luč človečkiga razsvetlenja. Cerna temo je ves svi 5 ! pokrivalo pred velikim jutrom stvarjenja. Bog je rekel: ..Bodi luc!’ 4 ino svetlo je bilo, sonce sjalo po dnevi, mesene in zvezde so svetle po noči. Vse je bilo veselo, — Še hujši mrak je pokrival človečki rod po izvirnim (poerbanim) grehi; ljudje niso spoznali svojga Bogti, ne sami sebe, niso vedli od kodi so, ne kamo grejo? Prisveli! je bori Sin Jezus, on nebeška luc na ta svet, prinesil izve- ličansko luč boziga razsvetlenja za vse ljudi, de so spoznali praviga Boga ino nja sveto voljo, spoznali svoj namen ino pravo stezo v izveJičanje. Ino to veliko srečo razsvetlenja boziga, ino pa imenitnost keršauskih učenikov, bosih na¬ mestnikov hvali sv. Pavl v svojim II. listi do Kor. 3, 4 — 9. kakor dones beremo. I. 1. Korintarji, kterim je sv. Pavl v drugo pisal, poprej neverni hajdi so v smertni temi večniga pogublenja sedeli, dokler jim luč svete vere prisvetila ni. Sv. Pavl jih je pol drugo leto učil ino veliko njih kerslil. Po razsvetlenji svetiga Duha jim je svetila prava luč; pa ne vsim. Bilo je nekoljko nepokojnih, kleri so razpertije delali, nekaj napol kristja¬ nov, kteri so še v malikvanje zahajali — nekoljko prešest- nikov, katerih eden je cIo z svojo mačeho grešil. Prav ojstro jih je sv. Pavl posvaril; nja pervo pismo do Korinčanov bila je duhovska šiba, pa je tudi pomagala. Lepo so slušali, kar jim je naročil, ino so bili zlo žalostni svetiga Pavla razžaliti. Na to jim sv. Pavl piše: }J Bruljel imam zaupanje po Jezusu 91 Kristusu, ne kakor bi »am iz sebe kaj zamogel mislili, am¬ pak moja moč, skuz kaliro sim per vas kaj dobriga storil, je od Boga, k!eri je mene kakor /udi druge aposlelne per- pravne storil, de smo kaj vredni s/nzuvniki nove zaveze alj nnviga zakona, ne po čerki pisanja, ampak po duhi djanja; zakaj čerka sl ure zareze rmori, le dah noviga zagona oživlja.'* 2 Kadar Boga za prijete gnade hvalimo, imamo tudi namestnike božje spoštovati, po katerih jih prijemamo. Nar več dobrot je človečki rod po namestnikah boi ih prijel že v starim — veliko vec pa v novim zakoni (testamenti). V stari zavezi je Bog svoje zapovedi na kamnite tabli z svojim lastnim perslam zapisal, ino namestnikom svojim, duhovni¬ kom izročil jih Jzraelskimu luds'vu izlagat. To je bilo za duhovnike stare zaveze velika čast; pa namestniki božji nove zaveze imajo še veči oblast, uti sv. Pavl. ,,Ako je služba smerti, to je stare nepopoinoma zaveze Judovske vere. ktira je imela svoje zapovedi z Serkami v mertev kamen vdoblene alj vsekane, v laki časti bila, de niso Izraelci zamogli Moj¬ zesu v obraz gledali, ko je kamnitne table iz gore Sinaj prinesi!, zarot j velika svetlobe, ktira je iz njegoviga obličja šinila, z ktiro ga je B'g obdal, kako ne bo slazba Puha v nori zavezi vsa popolnoma v veliko reči časti, katiro mi opravljamo?" Sluzavniki božji stare zaveze so učili postave v kamen zapisane, mi učimo pa nauke od svetiga Duha v serca vtisnene, hoče sv. Pavl reči. Služba božja stariga za¬ kona je bila samo priprava, ino ne more sama po sebi no- beniga izveličat. Služba božja nove zaveze je gotova, ino da večno živlenje; za to ji gre veliko veči čast. Bdor se le čerke, pisma derži, njega pismenka stare zaveze vmori; kateriga pa Duh nove zaveze oživi, ki nam ga je Sin božji od Očeta poslal, on ima večno živlenje. Tako čerka stare zaveze vmori ino več ne pomaga; Duh nove zaveze pa oživlja. To novo zavezo pa mi oznanujemo; za to nam gre, pravi sv. Pavl, veliko veči čast, de se spoštujemo kakor namestniki božji. d. Judje so službo svoje zaveze visoko hvalili, ino hotli, naj bi njo tudi kristjani opravljali ino njene šege deržali. Sv. Pavl pa uči, de služba stare zaveze v nič ni, kar njo je Kristus ovorgel. ino na mesti nje novo popolnoma dal. Kdor novo zamečuje ino se terdovratno stare derži, njemu bo v pogubo. Stariga testamenta služba nas pogubi, nove »aveze, keršanske vere služba nas pravične pred Bogam stori. m „Ako je tedaj služba pognblenin per nevernih Judah » časti — veh' sv. Pav! — mora biti služba keršunske pravice u re¬ li ko obilnejši časti per pravovernih kristjanih — Bog daj, de bi kristjani božjo službo svoje svete ižveličanske vere prav v cas'5 mieli, ino pa veliko srečo spoznali, kliro jim sveta katolika vera da! Ali kaj spoznate, kaj od katolske vere imate? II. 1. Cvetja vera je nam r, zb/enji modra učit el ca (hčeniea); če se ljudje njenih lepih naukov deržijo. lehko veselo ino srečno živijo vse svoje žive dni. Hako žalostni bili so stari časi neurnniga malikvanja v naših krajih. Ljudje so živeli kakor divjačina po g asa vab ino berlogih v kože zverine ogor- neni, ktiro so rgonobili. Namesti bele cprkve je koka temna loka stala grozovitnimu maliku posvečena Namesti svete službe božje so iz črepinj fmertvaških glav) pobitih sovraž¬ nikov pili na zdravje svojih malikov in tudi ljudi so jim klali. Namesti svetih pesrn so gnali inalikvavci neznan vo¬ jaški krič per svojih narodnih zhodah. Ino kakor per never¬ nih Slovencih se je godilo tudi per Jk'emcuh } per prebrisa¬ nih Gerkih ino Ihmljuuuh, dokler niso prave vere spoznali. Tudi Judje, iavoleno ljudstvo božje, imeli so ioljko krivo- ver ino vraž. de niso Bogu več dnpadli, kakor po preroku Malahiju I. IG. sam pravi: ,.Nimam dopadenja do vas. ino daru iz vaših rok ne vzornem, ampak od soncniga izhoda do zahoda bo moje ime veliko slovelo med narodami. ino po vsih krajih s n bo niojimu imenu darovalo ino prinesi! čisli dar; zakaj veliko bo moje ime med narodami, govon Gospod vnjskinih !rum.“ Kakor se svoje dni godilo, se še zdaj po vsih tistih kra¬ jih godi, ker prave svete vere ni. Per nevernih divjih Iatiju™ nuh žene srečniga zakona ne poznajo; one so svojim možam kakor delavna živina gospodarjem per nas. Per nevernih Kitajcnh nimajo stariši otrok za božji dar, ampak kakor ma¬ lovredno blago, klero zaveržejo, ako jim ni po volji. S’er Turkah ljudi prodajajo ino kupujejo kakor per nas živino na semnji. Ni per takih ljudeh prave ljubezni do Boga, ne do bližniga; de smo vsi božje otroci, bratje ino sestre med sebo, tiga neverni ljudje ne spoznajo, Ali ni vse to žalostno — ni velika nesreča? 98 Ravno talk žalostna se pa tudi po listih krajah godi » kjer luč prave vere rgasnila ; iz takih krajev prava sreča ino ve selje beži. Poglejmo v dežele ino svete irupsta na jutrovim, po katerih je Kristus hodil ino učili aposlelni; kraje, v ka¬ terih so pervi kristjani toljko čedno ino srečno siveli, de vbnžčeka med njimi bilo ni. Sveta katolika vera jih je za hndobniga živlenja del zapustila, lepe dežele so spet pu- šave. imenitne mesta zarašene groble kamenja, domačija derečils zverin, ino zapičeni ljudje so na pol divji alj pa raz¬ bojniki. — Pa ni nam potreba gledati po ptujih dalnih kra¬ jih. kar lehko doma, po naših soseskah vidimo. Le v listi soseski se mirno ino veselo živi, v kteri bogaboječi sosedje prebivaj v. ki radi božjo besedo poslušajo in po tajisli zvesto živijo. Le per tisti hiši srečno živijo, per kateri otroci ino družina keršanski nauk dobro znajo, ino gospodar pa go¬ spodinja skerbita, de po nauki božjim ludo živijo. Po takih krajih ni pravd, ne klanja, ne sovraživa; per laki hi i ni kletve, ne besedvanja Dopolni se jim, kar je Kristus oblju¬ bil: ..Vsak, kteri moje besede sli.i ino jih spolni, bo podo¬ ben modiimo možu kteri je svojo hišo na skalo pozidal; ino ploho se je vlila, in prišle so vode, ino vetrovi so pihali, ino so se v tisto hišo vperli; pa se ni poderla; zakaj na skalo je postavleria.** Mal. 7. 24 - 25. ,.Nar veči bogastvo, nar dražej zaklad, nar veči svetlost, ko se najde, je kalolška vera. Ona prinese izveličanje grešnikam, razsvetli na duši slepe, »prijema po jezero zgublenih, opraviči krivične, očedi spo¬ kornike, polerdi v dobrim pravične, venca mučenike, ohrani device, ovarje vdove ino zakonske v sveti sramožlivosti, po¬ sveti niašnike, nas za nebesa pripravlja ino naz z angelmi večniga veselja deležne stori. V resnici bogastvo, kteriga svet nima dati." Sv. Avguštin. 2. Sveta kalolška vera je nar slajši tolažnica v terptenjL „Clovek od žene rojen, le malo časa živi ino je ves poln težav" — pravi potcrpežlivi Job, kar si je sam poskusil. Bil je srečen, bogat ino imeniten mož, de ni bilo blizo taciga. Alj poglej, en dan je zgubil vse svoje premoženje ino po¬ svetno veselje Posel mu pride povedat, de so njegovo živino sovražniki odgnali. Še ni pervi prav izgovoril, pride drugi pravit, de je potres v eni hLi vse njegove sine ino hčere zasul. Tudi lepo pohištvo mu pogori, on sam zboli, clo nje¬ gova žena ga zaverže in zapusti. V strašnih bolečinah mora 04 revež na gnoji ležali. Kdo bi v toljkih težavah ne obupal? Kaj pa verni Job na vse to pravi? „Bog je dal, Bog je vzel; kol do zamere vse dobrote le izreci, ko j i h Bog vsak dan greš¬ nikom daja? veli sv. Lovrenc Justinjan. Le poglejte kako vsi m svojini stvarem zapove, naj jim služijo ino jih živijo. Vidite kako jih prijazno k sebi vabi, kako jih z dobro¬ tami obsoja, kako z velikim polerplenjam jih jiše na pravo pot obernili ino z ljuheznjo na se potegnili!" Mi pa tako malo poterplenja z slabostmi drugih imamo! — Sv. Monika jo svojign zgubleniga sina Avguština vucila, svarila, za »ja niolila ino se nnc in dan jokala. Ker pa vse to pomagalo ni, gre svojtga škofa prosit, naj bi posvaril razujzdaniga sina. Moder pastir žalostni materi odgovori: ..Zena! ne obupaj; sin ki svoji materi loljko solz velja, se ne pogubi." Dobra ženka je z svojim sinam do tridesetiga lela njegove starosti poterpela. je za njega molila, postilo se, šla za njim v dnine kraje ino je ljubeznivo za njega skerbela. Ino poglpjle! Av¬ guštin se preoberne ino je velik svetnik. Oh koljko zguble- nih sinov, koljko zapeljanih hčer bi se poboljšalo, ako bi niilrre ino očetje z njimi tako lepo ravnali kakor sv. Mo¬ nika z Avguštinam! Koljko grešnikov bi se prenbernilo, naj bi mi z njimi le enokoljko poterplenja imeli, kakor ga Bog z nami ima! ..(Je bi Bog ne prizanpsil ino ne poterpe!. bi že dolgo cloveškiga rodu konec bil. Ako bi Bog grešnika Apetit. Hrana. 11. Del. S 114 mahoma vdaril, bi se grešnik se noben opravičil ne bil. Bog pa rajši hudo v dobro oberne, kakor bi hudobne brez polerplenja pokončal.“ Sv. Avguštin. Tako tudi mi storimo, slabosti ino napake bližniga ponižno prenesimo, lepo posva¬ rimo ino polerpimo: nosimo eden druziga bulavo f ino bomo dopolnili postavo Kristusovo. III. Neskončno moder Bog dopusti, deje vsakterih ljudi na sveti, kterih noben brez greha ino slabosti ni. Bden je piker, drugi kujav, eden počasen, drugi prehiter; ta prebrisane glave, uni sromak. To nas uci, naj zdrav z bolctnim, vedni z nevednim, pravični tudi z krivičnim polerpi, ino mu v imeni božjim prizanese. „Eden druziga bul uro nosile, uei sv. Pavl, ino bole dopolnili postavo hris!usoto. iC — Veliko polerplenja neskončno prizanesliv Bog z nami ima, mi pa z bližnim silo malo. Toljko let, mesencov in dni dober Bog nami prizanaša, mi pa svoje brate in sestre za njih slabost del certimo! — O sveti Puvl, ki si nas ljube prizaneslivosti toljko lepo učil, izprosi nam milost ino pomoč od Boga prav ponižno živeli ino slabosti bližniga voljno polerpeti, de bomo butaro eden drugimu lepo nosili, ino dopolnili postavo Kristusovo. Amen. Od kcršanske popolnosti. lierilo iz lista sv.^ Pavla apostelna do Efežanov. 3, 13 — 21. Hahor na nebi sonce vstaja ino zahaja, sc svetla luna mladi ino postara, tako rastejo ino pojemlejo na sveti vse časne stvari. Trava se ozeleni, raste ino dozori, drevje se vcimi, visoko prirasle, se postara ino posuši, rože pricvetejo in obletijo, kakor vmerlivo clovecko telo. Te človek, slvai- jen po božji podobi, mora vse svoje žive dni v dobrim ra- stili, neprenebaje popolnomaj bivati, če hoče vživali veselo 115 večnost. Zatorej je vsmileni Jezus nam zapovedal: ,,Bodite popolnoma, kakor je vas Oče nebeški popolnoma." Mat. 5.48. V keršanski popolnosti lepo rastili nas opomina tudi sveti Pavl v svojim listi na Efežane 3, 13 — 21.; kar smo ravno dones brali. I. 1. Efez je bilo lepo ino nar veči leržko mesto v mali Aziji na jutrovim. Sv. Pavl je z svojim učencam Timotejam v Efeži ino v bližnih okoljcah učil, veliko Bajdov ino Judov kerstil, jim Timoteja škofa dal, mašnike postavil, ino je bil te svete srenje (gmajne) prav vesel, ki je toljko lepo raslla. — Za svete keršanske vere del je bil sv. Pavl v Rimi vjet; pa tudi v zelezji ni dober pastir svojih vernih pozabil. Kar z ustmi ne more, jih po pismi poduči, jih potolaži, po¬ svari ino h popolnomasti spodbuja. — Ravno za to tudi škofi, apostolski nastopniki, vernim duhovno-paslirske liste pišejo, naj jih verni kristjani bero alj poslušajo, pa tudi njih opomine v serci ohranijo. 2. Slaboverni kristjani v krizah ino težavah zlo radi one- magajo, ino le po časni sreči sodijo ljudi vrednost. Tudi sv. Pavl v ječi se boji za verne Efežane, de bi jim serce do keršanstva ne vmerlo, vedeti svojga učitela Pavla v železji za nauka del, kiiriga so oni od njega sprijeli. Za to jim piše: „Bral'je! prosim vas, ne onemagajfe v veri zavolj mo¬ jih nadlog, kalire tudi za vas terpim. Moje nadloge so v asa cusl ne pa sramota, zakaj nisim vjet za krivico — ampak *a resnice ino pravice del, ktiro sim tudi vam oznanil. Ta je sveliga Pavla apostolski nauk; za njim pride pa tudi molitev. 3. Perva dolžnost namestnikov božjih je učiti, druga za v erne moliti, naj pade seme božje besede na dobro zemljo ino sad večniga živlenja obrodi. ,,Za liga voljo priklanjam svoje kolena v molitvi pred Očetam Gospoda naši g a Jezusa Kristusa, ki eri je oče vsili stvari v nebesih ino na ženili, naj vam da po bogastvi svoje svetlosti vedno bolj v dobrim ra- »liti, de bole skuz njegoviga duha v moči poterjeni pravo vero spoznati po nolrajilim človeki, po vašim duhi, ki dobro hoče. Molim za vas, de bi Kristus po veri v vaših sercih prebival, naj bi v ljubezni do korenine vlerjeni živeli, ne le v veselji 8 * 110 leniuč tildi v lerplcnji njega ljubili. Prosim za vas. de li z vsemi srt timi, to jo, z vsemi kristjanom!. kteri so 1» sve- tosli poklicani, prav razumi li ( znpopadli). prečudno skrivnost odrešenja Rrislusoviga, kako je široka za vse ljudi, kitko visoka iz zemlje do s vel i li nebes, iuo globoka do pred pekla med rajne nterlve, vse izveličal. Molim ino prosim Roga, voj vam prav živo spoznali da prečudno ljubezn Kristusovo, katera preseže vse spoznanje ; zakaj de je on za nas človek poslal, se križati dal, ino se nam v presvelim resnim Telesi vživali daja, kdo premore loljko ljubezn prav spoznali? Toko bole napolneni z vso popoinosijo božjo, polni božjih milost ino dobrot, prirastli popolnoma kristjani. To je vsa- ciga kristjana svet poklic, za to je bila sveliga Pavla molitev. — Na lo mora prili pa tudi castilev božja. 4. Pokaj se nauk svete vere oznanil je? pokaj se ljudje opominajo po tim nauki živeli? P.e h veti časti božji. Za lo tudi Pavl sioje nodučenje z hvalo božjo sklene rekoč: ,,l\aj bo Bogu, ki nam le/iko vse obilnejši stori ino poltrdi, kakor ga prosimo ino mi zuslopimo sinit tisto nolmjno moč gnade, k tira v nas dobro deta , njemu bodičast v cerkvi božji, v zberalj-i vernih kristjanov, po Kristusu Jezusu sliliz vse narode od vekomaj do vekomaj. Amen: tako bodi!'* moli sv. Pavl. Boga čedalje bolj spoznati. Bogu neprenehoma lepši slu¬ žili, njega častili ino hvalili je naša perva ino nar imenilnej dolžnost, v keršanski popolnosli raslili je naše nar polrebnej delo. Ob, naj bi jaz to lak lepo kakor sv. Pavl uci!, vi pa mene tako zvesto ko Ffežani sv. Pavla slušali! II. Nobena stvar na sveti per eni dobi ne ostane; tudi krist¬ jan ne per eni meri popolnosli. »Solar zaostaja, oko se vsak dan kaj noviga ne nauči; rokodel bo hitro ob delo, ako ne g'eda kako drugi svoje dela popravljajo. Gospodar ino go¬ spodinja, ki ne skerbita svoje pnhidvo vsako lelo zboljšali, bola hi ro na kanti; lara (sre rij a j klira od lela do leta pridnej h keršenskimu nauku ne hodi. svele zakramenle skerbnej i:e prijel, si kaj pridobili. Tisli dan ko si več lakih priložnost najdil. hi imel jili bolj vesel spat, kakor kupec takrat ko veliko dobička v svoji kupčiji stori. 1 ' Se li v pelo zbodeš alj pa ob kamen vdariš, lehko eno slo- pinjo popolnosti storiš, če le bolečino polerpiš ino I3ogu daruješ. 6. JVe zaupaj pa prereč v .trojo las/no moč, ampak kliči trdno V bo jo pomoč , de na poli popolnosti ne onemagaŠ; le Meg je, kleri nam moč daja; po njem vse zamoremo. brez njega pa nič. Sc. Peter se je sam na se preveč zanesel, ter je Hrislusu djal: ..Ako se vsi nad lebo pohujšajo, jaz se ne bom; grem z lebo v ječo ino v smeri." Maj se mu pa zgodi? Slabe dekle se (oljko prestraši, de svojiga Ij-.biga mojstra trikrat zataji. Oh kako slab je vender človek, če mu Bog ne pomaga! ..Jaz sim vinska terla, veli Jezus, vi mladike, brez mene kaj ne zamorele. Le kdor v meni ostane, obrodi ve¬ liko dobriga." Jan. 15. 5. — Hočemo srečno po slezi ker- šanske popolnosti hodili, se morino pogosto svojih slabost s k n z zakrament sretr pokore očistili ino z Kris'usam v zakra¬ menti prexrel:gu rečniga Teh : sklenili. Ne rekaj tedaj, ker- šanska duša. pokaj bi lako pogosto h spovedi — loljkokrat h božji mizi hodil; saj enkrat alj dvakrat na leln tudi velja! Tvoje stopinje k svetim zakramentom, če jih vredno prije¬ maš. so srečne stopinje popolnosti k svetim nnbesam. l’o spovednicah ino po mizi božji se večidel boja keršanske srejne (gmajne) po slezi popolnosti pozna, ino nam kaže, kako do- ler je došla fara v dobrim alj v hudim — naprej alj nazaj? Maj pa per nas la sveta obhaja priča? ur. Preljubi! kedar vaša živinca slabej prihaja, polje od leta do leta manj redi ino celo pohištvo po rakovi stezi gre. se taki hiši slabo kaže; ino vi sodite, de ni gospodar alj go¬ spodinja zakaj, alj je pa zemlja zanič. — Ako pa fara vsako 121 leto slabej prihaja , otroci brez nauka rastejo, mladenči ino dekleta čedalje linj razojzdano živijo, število nezakonskih otrok raste, ino se ljudje hujšajo, kaj porečete od lake fare? Ali dušni pastirji kaj ne veljajo, aIj niso ljudje zakaj. — Drevje ki dobriga sadja ne prinese, bo posekano ino v ogenj verženo. Oh preljubi! bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih | opolnoma. V d o! (jo večnost dni poln gresta, steza poboljšanja v večno živlenje. cesta pohujšanja v večno pogublenje. Kamo pa pol našima živlenja gre? ali v nebesa alj v pekel? — Kakor sv. Pavl za svoje Efežane tudi jaz tebe, Oče nebeški, za svoje drage ovčice na svojih kolenih prosim, daj nam po poli keršanske popolnosti zvesto hodili, ino srečno h tebi priti po Jezusu Kristusu- Amen, Od keršanske zloge ino edinosti u včri. Iterilo iz lista sv. Pavla apostelna do Efežanov. 4, 1 — 6. 3Povete mi, preljubi farmam, kaj našo cerkev toljko let veze. de se nam ne izsnje? Edina zloga njo veže. de obstoji; brez prave zloge bi nas že bila davno zasula. — Povele mi sosedje vi. kako je de neklera zlati 1 a veliko sto let slovi imenitna ino premožna, dokler toljko drugih ob poštenje ino premoženje pride? Edina zastopnnst sorodnikov (bratov ino sester) hišo ohrani, ki eden drnziga lepo škode va-jejn ino drugi drugim radi pomagajo. Ako med otrocmi prave ljubezni ino zastopnosli ni. se premoženje starišev razkadi kakor prah na cesti. — Povele mi, kristjani vi. kaj našo sveto ku'ol‘ko cvrkro, njo zberaljše vsih pravovernih že blizo dva tavžent let tako častilo ohrani in olnlerži. de nje toljko sovražnih krivover ni premagalo ne razdelilo? Sama edinost v naukih, htire uči. ino v zakramentih, ktire deli, sveto kalolško cerkvo lak stanovitno stori, de nje vse peklenske moči niso ino ne bojo premogle. Nebesa, srečno 122 prebivališč izvolenih, lepa edinost ino zlaga razveseluje, v pekli nobene zloge, nobene keršanske zastopnosti ni; zato je kroj večniga terplenja. Tudi med nami je pekel, kjer se ljudje ne zaslopijo ino v edinosti ne živijo. — Potreben je torej nauk, kteriga sv. Pavl Efežanam da, edinost’duha v za¬ vezi miru ohraniti, kakor v denašnim branji njegoviga lista do Efežarjev 4, 1 - 6. slišimo. I. 1. Sv. apostel Pavl je bil za svete vdre del dve leti v Rimi v železji. Pa tudi vjet skerbi za svoje verne, ktire je učil ino kerslil. ter jim pisnje izveličanske nauke daja; posebno pa jim edinost u veri ino ljubezn v djanji prav goreče pripo¬ roča. ,,Bratje! piše sv. Pavl, prosim vtis, jetnik v Gospodi, za kteriga del sim vjet, živite spodobno tako, kakor ste po¬ klicani Boga prav spoznati, njemu lepo služili ino tako izve- ličani biti. Bodite ponižni, noben se nad bližniga ne povzdi¬ guj; krotki brez jeze ino prepira; poterpežlivi, de'slabosti eden druziga v ljubezni prenesete. Skerbite edinost duha ohraniti, de bole med sebo enih misli, naj bo ljubi mir vaša zareza. — Hjer prave edinosti (glihinge) med ljudmi ni, tam ni božiga duha ne miru, pa tudi ne pravih krist¬ janov. Le keršanska zloga prave kristjane stori. Smo kaj mi po tem pravi kristjani? 2. Hočemo pravoverni kristjani biti, mormo edinost v nauki ino v keršanskim djanji ohraniti, de bomo tak rekoč eno telo ino en duh med sebo. Naj si ravno kristjani po dal- nih deželah ino raznih krajih živijo, de si ravno niso vsi ene učenosti ne eniga stanu, eni imenitni drugi poredni, smo vender po Jezusu Kristusu le eno duhovsko telo, ktiro veliko udov ima. Kakor eno truplo le ena duša živi ino vlada, lak mora tudi kristjane vse en duh keršanske vere oživljati k pravičnimu djanju. Vsi kristjani smo poklicani k enimu koncu alj namenu upanja, tukaj časno srečni, tamkaj večno izveličani biti. Le ene nebesa so nam pripravlene, če ravno nismo vsi eniga očeta, ne ene matere. Le ene ino ravno tiste vere nauka se mormo zvesto deržati, ino po eni pravi poti vecniga živlenja hoditi. Kdor prave edine vere ni, nove nauke uči alj pa stare taji, ni pravovern kristjan. Kdor pa po tim tudj druge moti, med keršansko srenjo (gmajno) 123 prepir ino sovraštvo dela. on je dcreč volk med čredoj Mri' stusovoj. 3. Najde se po sveti veliko brezbožnih ljudi, ki rekajo : > T aj sim Lutran alj katolški kristjan, saj imamo vsi eniga Boga. Sim Stanoverc, Turk alj Jud, bom izveličan , če le svojo vero deržim. Alj sv. apostel Pavl drugo uči: ,,Le en Gospod je, Kristus Jezus, ki nas je odrešil, ne Mahomed ne Luter; le Jezusa se mormo deržali. Le ena vera je, ka¬ dre nas je Kristus učil ino njo sveti katolški cerkvi izročil; to sveto samo izveličansko vero mormo čislo ohranili, nobe- niga nauka zapraviti, nobeniga dodjati. Le en kersl je, klirga smo prijeli, obljubivši se prave edino zveliČanske vere der- žati. po njej živeti ino vmreli, ter se nobene drugo vere prijeli. Vsi smo duhnvski otroci ene matere, svete kalolske cerkve, kakor je en Bog ino Oce vsih. — Kako lagodno (kla- vernn) bi pač bilo, de bi se za vero prepirali, namesti po včri živeli, de bi se za vero preganjali, namesti v lepi lju¬ bezni med sebo živeti; grozovilno bi bilo, če bi se preklin¬ jali ino pogubljali, namesti de bi kakor srečni otroci vsi skupej toljko dobriga, mogočniga ino vsmiler.iga Boga. v katerim se giblemo ino smo, hvalili ino častili, kliri naj bo hvalen od vekomaj do vekomaj — V resnici ni večiga so¬ vražnika ljudi na sveti, kakor krivoverc, kleri edinost u veri razdera; take je potreba dobro spoznati ino se jih skerbno varvati. II. 1 1. Veselo beremo v apostolskim djanje 4, 32. v kako lepi edinosti ino ljubezni so pervi kristjani živeli. Vsa množica včrnih je bila eniga serca, ene duše. Ni bilo per njih vbogih, ne zapušenih; radi so drugi družim pomagali. Le ena srečna žlahta božjih otrok je bila perva keršanska’;cerkev, kakor jo je Kristus vtemelil (šlillal). Napovedal je pa tudi Jezus svojim vernim, de bojo prišli krivi preroki, razkropi vsi čedo kakor dereči volki. To se je od nekdaj godilo, se še godi ino se bo godilo do konca sveta. Pazimo torej ino varjmo se jih! Pervi grozovilni sovražniki keršanske edinosti ino ljubezni bili so neverni neznabogi (Hajdje) ino terdovratni Judje, kteri so sveto včro Jezusovo čerteli, ter njo holli z ognja m 12't inn mpčnm z.,"* treti. N n d tri sto lot so malikvavci kristjane preganjali. preklinjali Kristusa, tajili pravica Bo jr a ino nin- lili njejrove zveste spnzm vavce. ..Sovražili so ing inn ljubili temo. ker so bile njih dela hudobne.” Jan. .‘J. 1 ;i—21. •- Ravno enako ravnajo tudi sedajui razujzdanci sveta. So že toljko hudobno živeli, de se pekla .boje. ga tajiti začno, olj pa pravijo de duša vmrrje. So Boga že močno žalili, ino jih začne bi'i božje pravice strah. na tudi Boga vlaji jo. kakor so puntarski Francozi pred neko šestdesetimi tetami storili, vlajii Boga ino prepovedali njemu služi'i, so cerkve poza- perli ino jih u vojaške zhrambe premcnili, zvone u vojaške tope (Štlike) prelivali, preganjali mašnike ino nevsmilpno morili pravoverne kristjane. Tako daleč zablodejo razujzdani neverni ljudje tudi med nami; vse to bi radi storili tudi nam, naj bi le mogli. — In vender jih ljudje radi poslušajo, ke- dar se jim sladkajo, ino slabnverne krivili naukov urijo re¬ koč, de ni verjeli, kar dubovski pastirji pravijo. Takih ljudi, kleri krive nauke trosijo, zapelive bukve in pisma med ljudi spravljajo, se je potreba varvali ino jim v naše kraje braniti. Kdor tebi sveto vero jemle. ti dušo jemle. Drugi sovražniki keršanske edinos'i ino ljubezni so sa- moglavni, /erdorrulai krivorerniki, ošabni, prevzplni ljudje. k'iii nauke Jezusove izvrncajn ino drugo urijo, kakor sveta kalolŠkn cerkva, kleri je Kiistus svoje nauke izročil. Arj, očak starih krivovercev se je lotil skrivnosti presvete Trojice, Aestori, njega mlajši se je podstopil Marije božje porod¬ nice. drugi sppl drugih skrivnost naše svete vere. Milj o-te ljudi so zapeljali, edinost keršanslva tergali ino dnhovsko telo Jezusovo delili. Pred tri sto ino nekaj lelmi je Mariin Luler, učen pa napuhnpn doktor, krivovere starih časov polnial, ino je Intersko kiivovero po nemških deželah zasjal, ter je edinost keršanslva žalostno zoppt razlergal, miljone ljudi omoti), naplelil kervavo vojsko celih trideset let za vere del. za lori po Nemškim ljubi mir ino znstopnost mpil ljudmi, po kateri še zdaj dosti krajev žaluje, kjer so Lulrani doma. Dva soseda gresta iz ene vesi ob nedela h h službi božji, sred pola se pa ločila; katoličan gre v svojo domačo cerkev h sveti maši. Lutra n pa k svojimu opravilu v lempel, kakor bi ne bila obdva otroka eniga Očeta, kleri je v nebesih. — Dre dekli služite per eni hiši, katolicanska se vsako jutro lepo pokriža, Lutranka se ji še smeji, ker križa ne obrajla- I 125_ Moz ino zena v enim zakoni vsak svojo vero imata; oče svoje sine luterske vere uri. katolška moli uči svoje hčere no lo- lolŠko Bogu služili. OJ roči ene matere ino eniga očeta nimajo ene vere, ino se pogosto •/..mirujejo. Vestmi se per eni mizi za vere riel spro. stepejo ino kervavo razvsakse gredo. Ali ni ta ki žalostna? fSi edinosti ne prave serčne ljubezni v la¬ kih krajih: krivoverci njo zamorila ino vzela ljudem zivlenja nar veri sladkost. — Zdaj pa pridi k nam Lulran, hvali svojo krivo vero. našo pa zaničuj, zameril j papeža, škofa ino dnhovslio gosposko, zasmehuj naše službe božje, svele opravila, ali mu komu verjeli? >S». Jane s evangelist na to kristjanom piše: ..Hdorkolj odstopi ino ne ostane v nauku i Kristusovim, nima Boga (očeta ino prijatla); le kleri ostane v nauki, on ima Očeta ino Sina (prijatla). Ce kdo h vam pride, ino ta nauk (nase svete vpre) z sebo ne prinese, ni¬ kar njega v hišo ne vzemite (de l>i vas svoje krivovere uril), tudi ne pozdravile ga (kakor svojiga verniga). Zakaj kdor njega pozdravi (po nekdajni stari šegi), se deležen stori nje¬ govih hudobnih del." II. Jan. II— Sl. Keršansko vsmilenje mu skazali smo scer dolžni, pa ne dopadenja njegovim nati¬ kam; vrata mu scer odprijmo, ce nas za prenočili poprosi, pa ušes njegovim zapelivim marnam ne dajmo; pod streho ga vzemimo, pa njegove vere ne v naše serce. — Tako nam ljubeznivi učene Jezusov naroča, pa tudi lep izgled da. Bo se je neprevidnimi z Cerintam, hudobnim krivovercem v neki kopalnici zjišel, je sv. Janez naglo izbezal rekoč: Bežimo, de nas z sovražnikam resnice ne zasuje božja pravica. Sveti Irioej I. I. c. 26. (J ujm o ino varujmo, de sovražnik ljuljke na polje katolike vere per nas zasjal ne ho. Tretji sovražniki keršanske edinosti ino ljubezni so pra¬ znoverni, kteri prerokujejo ino reči oznanjujejo, kleri h ni bilo ino ne bo, razen v njih zmedeni glavi; oni zapeljujejo preproste ljudi, ino so krivi, de se nar svetej i reči oskru¬ nijo, pa tudi cele soseske razdražijo ino v sovraštvo zaple¬ tajo, lii ■••e veliko let ne razplete. Taki kvanlajo. de kdor pre¬ sveto resno Telo pod kozo zašije, njega strel ne zadene. Baj laciga storiti bi bi o božji rop; Bog ne daj tiga! Eni basajo, de kdor v kip alj kriz vsfrcli, njegovi puški vse obleži. V podobe božje ino svetnikov strelah — alj ni strah kaj taciga le čuti? Ino vender se od praznovernih, slabo podučenih ljudi tudi ta groza po sveti zgodi. Babjoverniki pravijo, de I 126 kdor da otrokom kose (osepence nlj ožbice) staviti alj cepiti, njim sveti kerst odvzeme ino jih hudimu izda. Ali se da kerst kdaj več človeku odvzeti, ki mu neizbrislivo znamnje vtisne? — Te ino take neumne vere napravijo sovraštvo med dušnimi pastirji ino ovčicami, med sosedami, cIo med mo- žarni ino ženami, ktire praznovere nar rajši vančajo, ter sebi ino svojim veliko žalosti ino nesreče pripravijo. Koljko je pa še tako slabovernih ljudi, ki abotnim babelam pa razcuka. nim beracam raj verjejo kakor svojim duhovnim, prazne kvante vec obrajtajo kakor pa katehism. .,Po senci grabijo, ino po praznim vetri tekajo. 44 Sir. 34, 2. ,,Ne pečaj se z babjimi kvantami alj basni; vadi se veliko več pobožnosti; ona je za vse dobra, ker ima obljubo sedajniga ino prihod- niga živlcnja,“ opomina sv. Pavl. I. Tim. 4, 7— J). Taje pravi ino vse vere vreden nauk. 2. Hočemo pravo edinost v sveti veri ino v keršanskim zadpržanji obranili, se mormo treh virov (studencovj ker- šanskiga nauka zvesto deržali, iz katerih nam izvirajo nauki večniga zivlenja. Perci izveličunski vir je s velo pismo, skuz katero sam sveti Duh z nami govori. Sveto pismo je božji list, ktiriga je Oče nebeški nam svojim otrokam poslal v to ptujo deželo našiga popolvanja, de vemo kamo gremo, ino prave steze ne vgrešimo. „Haj je sveto pismo, pravi sv. Gre¬ gor, kakor pismo božje do njegovih stvari.“ Sveto pismo so nar imenitnej bukve (knige) vsih knig; ono je zapisana be¬ seda božja. — Ho je svoje dni cesar Konšluntin veliki sve- timu Antonu pumvniku pismo poslal, so se njegovi učenci timu čudili. Sv. Anton pa pravi: „Kaj se vam čudno zdi, de meni cesar piše; saj je tudi on le človek? Veliko več bi se imeli čuditi, de Bog, on nar viši gospod nebes ino zemle, kralj vsih kraljev, nam ljudem svet Evangelj in vse svete bukve kakor svoje pismo v roke da! Hako malovredni bi bili pred njegovim očmi, če bi liga pisma ne obrajtali, ne brali, alj pa clo ne slušali?!* 4 „Le pokušaj živež božiga (sve- tiga) pisma, vživaj ga vsaki dan, de ne boš gladoval; vživaj tako, de boš hrane božjih naukov tudi podeliti imel, 14 opo¬ mina sv. Ambrož. Alj v svetim pismi je ioljko skrivniga, kar ne razumimo ino pa še veliko premalo zapisanga, tako de nam je še dril- ziga vira (studenca) potreba, uslniga izročila, kije nezapi¬ sana beseda božja, kakor njo sveti Pavl priporoča rekoč: 127 ,,Bodite stanovitni ino deržite izročenje, kteriga ste se nau¬ žili, alj po besedi alj skuz naš list.« II. Tes. 2, 14. „Kar so nastopniki apostolov v cerkvi najdli, so ohranili; kar so se oni naučili, so druge urili; ino kar so od svojih očetov sli¬ šali, so izročili svojim mlajšim.« Sv. Avguštin. Ino kje naj¬ demo to sveto izročilo? Sv. Irinej , škof ino mučenik pravi: „N'ikjer druži se nima jiskati resnica, kakor v cerkvi; za to ker so apostelni v njej, kakor v bogati zhrambi vse resnice pozhranili, naj vsaki lehko iz nje živlenja vir pije.“ V cerkvi so vrata k živlenju. V svetim pismi je toljko skrivnost, de tudi sv. Avguštin, on luč učenikov, pravi: „Več je reči, ka¬ terih ne razumim, kakor tacih, kijih zastopim.“ Potreba nam je učenika, ki nam sveto pismo razlaga; ino ta je sveta katolška cerkev. „Olrok nese oreh, ki ga v dar dobi, materi, de mu jedro izluši; kristjan pa h cerkvi hiti, de mu razum svetiga pisma razloži (Originez).“ Sa to veli sv. Avguštin: „Jaz bi tudi Evangelju ne verjel, ako bi mi ga veličast ka- tolške cerkve ne poterdila.« Kristjana katolškiga tretji učifet je dobro hvolen spoved¬ nik , njegov dušni pastir. Spovedniku razodenimo svoje dvome, njim povejmo svoje skušnjave — zaupajmo težave. Kar nam svetujejo, tiga deržimo se, če zoper voljo božjo ni. Tako bomo v lepi edinosti svete katolške cerkve živeli; ino naj bi tudi angel iz nebes nam kaj druziga oznanoval (kakor nas ti trije učiteli učijo), naj bo preklet, pravi sv. Pavl. Kar sim vam poprej rekel, tudi zdaj spet rečem: Ako bo vam kdo kaj oznanoval zunaj tiga, kar sle prijeli, naj bo pre¬ klet« Gal. 1, 8 —9. 3. Hočemo edinost v sveti katolški veri ohraniti, se mormo treh sovražnih spotik skerbno varvali. Perva spotika je pre¬ grešna nevednost v keršanskim nauki. Po dalnih planinah ino takih zapotah, kjer ljudje malo keršanskiga nauka vejo, je bilo, je ino bo nar več krivovercov ino praznovernikov. — Kako zlo se torej za vas bojim, vi kristjani slabopodučeni, ako bi Bog krivim učenikam med nas dal, ktirih je krog nos veliko! Ali se nimate tresli vi stariši za svoje nevedne otroke, kalire lak poredko h keršanskimu nauku ino v šolo pošiljate, de bi dones alj jutre zapelivim ljudem v roke prišli, ino nar veči dar božji, pravo samo izveličansko vero zapravili ino zatajili? Za to je Bog že v starim zakoni slari- satn zapovedal, naj besede božiga nauka v svojim serci 128 ohranijo ino svojim otrokam pravijo, jih premiCiljajo doma sede ino po poli grede, kedar se vležejo in kedar vstanejo. V. M n jz. 6. 6 — 7. Sveta vera je zakladu (šaru) podobno, pravi Jezus — podobna dragimu biserju. za klerika človek vse popreda. kar glesla, de biser kupi. Mat. I .‘J. 44 — 46. Sedajnim kristjanam je pa tak malo mar zaklad svete vere sebi ino svojim obranili! I)rUlja spotika je raz' jzdano ziv/enjc } kalerga se morrno varvali. če hočemo ostali pravoverni kristjani. Nar več pre- šeslnikov pravo vero zataji, zakaj nesramno poželenje, ktiro iz serca vstaja, zatemni človeško parne!, kakor svetlo sonce ceru oblak. Pa tudi pjancov se rad kr ivi nauk loti. — Kedar krivovernih iz ptuj'h krajev pride, se v kerčmo (tabernn) nar prej zaseli, se med pivce vsede ino svoje krive nauke razkladuje. Dobrovoljeatn široka cesta, haliro uči, hitro dopade, in kakor muhe za mešam po leti, grejo razujz- daoi za njim, dajo sveto včro za posveten dobiček, pro¬ dajo dušo za časen vžitek; česar nas večni Bog ovarji! Za to pravi sveti Duh v 1. psalmi: ,,Blagor človeku, kleri po svelvanji hudobnih ne hodi, ino na poti grešnikov ne po¬ stopa, ino ne poseda za mizo zasmehvavcov (svete vere). - * Hočemo sveto katolško vero čislo ohraniti ino v keršanski ljubezni ostati, se mormo mlačnosti ino merztote v božji službi varvali; ona je prave vere Irelju spotika. Ce se olje skerbno ne doliva, bo v svelilnici (lampi) večna luč vgasnila; ino če mi skerbno ne molimo, pogosto ino vredno svetih zakramentov ne prijemamo, bo tudi per nas vgasnila kmaio svete vere luč. Od mlačnih kristjanov v skrivnim razodenji 3, 15 — 16. Kristus govori: ..Vem za tvoje dela, de nisi mrazel (merzel) ne topel. O naj bi bil mrazel alj topel; ker si pa mlačen, bom te pluvati začel iz svojih ust.“ Za to želi sv. Pavl vsim vernim rekoč: ..Bog poterplenja ino tolažbe vam daj, de bete ene misli med sebo po Jezusu Kristusu, naj z enim sercam ino z enim ustmi hvalite Boga, Očeta našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Riin. 15, 5 — 6. III. Prave sreče stebra dva sle edinost u veri ino pa lepu zloga v ker sanski m živtenji; ni lih dveh nebekih lovar ic. tud božjiga kraleslva med nami ni. Za to je vsmileni Jezus I 129 po žalostnim poli na oljsko goro ravno to noč pred svojo smertjo toljko lepo ino priserčno Očeta nebeškiga za pravo edinost svojim vernim prosil, rekoč: „Sveti Oče! ohrani jih v svojim imeni, ktire si meni dal, de bojo eno kakor mi. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za vse, ki bojo po njih besedi v mene vervali, de bojo vsi eno, kakor si ti Oče v meni ino jaz v tebi, naj bojo tudi oni v nas eno — naj bojo popolnoma eno, de svet spozna, de si me ti poslal, ino jih ljubil, kakor si tudi mene ljubil. 14 Jan. 17, 11 — 23. Kjer ni edinosti, tudi prave ljubezni ni. — Za to naroča sv. Pavl kristjanam: ..Prosim vas, bratje, v imeni Gospoda našiga Jezusa Kristusa, de vsi ene nauke imate, ino med vami ne bo razdertij, ampak de hote popolnim eniga duha ino ene misli. 44 I. Kor. 1, 10. — Edinost in lepo zlogo vam, preljubi, tudi jaz priporočim. Vsi smo otroci eniga Očeta, kteri je v nebesih, vsi učenci eniga mojstra Jezusa Kristusa; bodimo tudi vsi eniga duha. eniga serca, de bomo srečne ovčice ene izveličane čede v nebesih, kjer bo tudi le en hlev ino en Pastir. Amen. Od znaminj izve 1 kanja. Ilerilo iz 1. Usta sv. Pavla apostelna do korindanov. 1, 4—8. A&edar bo kdo od imenitnih gospodov na dobro voljo povablen, mora posebno znaminje imeti ino na dvurih poka¬ zati, de ga vratar v poslopje pusti. Povableni smo tudi mi od Gospoda vsih gospodov na veliko dobro voljo nebešhiga veselja, ino hitro bo ura pritekla se podati skuz mračne dvuri smerli, ino jili terkat na vrata nebeške, ali se nam bojo odperle. — Kaj se vam zdi, imamo vsi drago znaminje Zveličanja, na katiro nam bo odperto nebeško kraleslvo? Bog 'laj, de bi nam angel naš ravno tak srečo rekel, kakor sveti Pavl svojim vernim Korinčanam; kar v denašnim branji nje- goviga I. pisma 1, 4 — 8. veselo čujemo. Apost. Hrana, 11. Del. 9 130 I. 1. Kakor je ver/nar vesel, če mu nasajeno drevje lepo raste ino žlahtno sadje rodi, kakor se skerben učitel svojih učencov veseli, ako se čedno včdejo ino pokažejo, cesar so se zvučili, tak vesel je pisal tudi sv. Pavl Korincanam, ktire je učil ino kerstil. ,,Brat ji! jim piše, hvalim svojiga Boga neprenehuma za ras, za gnado božjo, ki ram je dana v Kri¬ stusu Jezusu. (< — Tudi mi ne moremo Boga za to gnado nikolj zadosti dohvaliti. 2. Spoznanje božje ino pa gnada po sveti volji božji ži¬ veti je veči bogastvo ko vsiga sveta blago. ,,Skuz Kristusa, pravi sv. Pavl, sle u vsem obogateli, kar kolj vam je potreba v nauki ino spoznanji.“ 3. Kristus pa ni le učil, ampak je tudi pričal z čudežmi, de je njegov nauk božji nauk. ,,7'o pričranje Kristusovo je bilo med vami poterjeno , veli sv. Pavl na dalej , tako de vam nobene gnade ne manka. (< To je tudi naša nar veci sreča. Kaj bi nam pomagalo vse naše premoženje, kaj bi nam dalo še toljko posvetno veselje, ktiro le kratek čas terpi, če bi nam ne bile po smerti vrata nebeške odperte! De nam je Bog gnado dal v katoliki veri rojenim ino podučenim biti, je pervo veselo znamnje izveličanja našiga. 4. Dokler pa mi na tim sveti potujemo, u vedni nevar¬ nosti živimo pervo pravico izveličanja zgubiti. Kdor misli de stoji, pravi sv. Pavl, naj gleda, de ne pade. Sv. Pavl nam pa zaupanje daja, de nas Bog ne bo zapustil, ki nas je k izveličanju zaklical, ter Korincanam piše: v Vas , kateri cu¬ kate na razodenje, na drugi prihod Gospodu našiga Jezusa Kristusa, bo tudi z svojo gnado polerdil, de bot e do konca stanovitni v dobrim, tako de bole brez greha veselo čakali na dan , v katerim bo na-Š Gospod Jezus Kristus prišel nas v večno veselje zaklicat/ 4 To terdno zaupanje v božjo pomoč, če ga po pravici imamo, je nam drugo veselo znamnje izve¬ ličanja našiga. Bog ga tudi nam daj! II. Strašne so besede Jezusove, ki prav4: ,, Veliko je pokli¬ canih, pa mulo izvolenih, ki bi izveličani bili. Vsakdo nas 131 mora prav poskerbeti ino presaditi, ali najde nad sebo vesele znaminja, de mu bo nekdaj izvelicanje došlo? Takih izveli- canskih znaminj posebnih je pet. 1. Pervo izreličansko znaminje je spoznanje božjo po nauki svete kalolške vere. ,,Brez vere je nemogoče Bogii dopasti. Kdor hoče h Bogu priti, mora vtirvati de je, ino de je onim kteri ga jišejo povracnik;“ uči sv. Pavl. Hebr. 11, 6. Vsaki pa, kteri v njega veruje, ne bo osramoten.“ Rim. 10,11.-— Poglejte neskončno vsmilenje božje do nas! Iz miljonov stvari nas je on stvaril po svoji podobi, nam je dal um ino pa¬ met, de ga lehko spoznamo, kar živina brez uma ne zamore. Miljonov ljudi je živelo, ki ni priložnosti imelo prav spoz¬ nati svojga stvarnika; veliko miljonov jih še živi, ki praviga Boga ne spozna, nam se je pa po svojim lastnim Sini sam razodel, ino nas tako rekoč sili njega po keršanskim nauki prav spoznavati ino po poli svete katolške vere u večno izve¬ licanje priti. — Oh neskončno vsmilen ino dobrotlivi Bog, zakaj smo pa mi toljko mertvi ino zanikarni za toljko tvojo dobroto, de se nas beseda božja tako težko prime, ino mi tako lehko pozabimo svete včre nauk! — Pa vender, blagor nam! pervo izvelicansko znamnje je naše. 2. Drugo znaminje izveličanja je lerdno zaupanje v ne¬ skončno vsmilenje božje, de nam bo neskončno vsmilen Bog nase grehe odpustil ino nas zavolj Jezusoviga zasluženja izvelical. V Laški deželi je bil razbojnik k smerti obsojen, de bo ob glavo djan. Dušni pastir ga k smerti pripravljajo, de svoje hudobije spozna, jih objoka ino voljno prejme svojo obsodbo kakor zasluženo kazen. Drugo jutro njega zopet objišejo, ino ga najdejo v sredi voze v železji na tleh ležali, podobo križaniga v rokah deržati, toljko milo jokali ino izdihovati, de so bile tla solz mokre. Duhovnik mislijo de se smerti prezlo boji, ino ga začno tolažili, naj bi pomislil de mu bolje z Bogam vmreti, kakor še dalej Boga žalili ino lehko neprevidene smerti u večnost jiti. „Oh moj oče, razbojnik odgovori, ne jokam za to, ker moram vmreti; srnert sim zaslužil ino njo hočem voljno terpeti; alj de sim svojga križaniga Izvelicarja šlirred let klel, zanicoval ino toljko žalil, ino zdaj, kedar me ves svet zaverže, mene moj Jezus sprejme, za to se moram jokati.“ — Oh, kdo nas bi se tudi ne razjokal, ako prav premislimo, koljko Boga, njega nar veci dobroto žalimo, ino je še vender vsmilenje božje 132 nepreneham reci, kakor so nase pregrehe! Koga bi od veselja solze ne polile, ako spozna, kako vsmileni Jezus na vago (tehtnico) božje pravice, na kateri naše pregrehe veliko huj vlečejo, kakor naše kreposti in dobre dela. kako on svojiga neskončniga zasluženja (oljko doda, de vaga v naše izveličanje potegne, če se le hočemo k njemu obernili ino deležni storiti njegoviga zasluženja. Veselo lehko z Davidam rečemo: „V tebe, o Gospod! zaupam; ne bom osramoten vekomaj ne.“ Ps. 30, 2. 3. Tretjo znamnje izveličanja je prava živa ljubezn do Boga ino božjih reci, pa tudi do bližniga. ..Mi vdmo, de smo od smerli v živlcnje postavleni, ker brale ljubimo. Kdor ne ljubi, ostane v smerti/ - I. Jan. 3, 14. Veliko jih scer pravi, de Boga ljubi, pa le z jezikam. Njih ljubezn je laž. ,.Ljubezn kjer je, velike reči stori; ako jih ne, ljubezn ni,“ veli sveti Gregor. Kdor Boga živo ljubi, njemu ne bo noben pot pre¬ daleč, ne vreme pregerdo k božji službi jili. Kdor Boga prav ljubi, si bo vse prizadel svojo okoljco greha ovarvali, de Bog žalen ne bo. Kdor Boga prav ljubi, bo skerbel, koljkor premogel, de bode Bog prav spoznan ino spodobno česen. Kdor Boga resnično ljubi, on tudi skerbi za lepoto božih reči, za ozalsanje cerkuv ino cerkvenih priprav, naj se Bog po njih vredno časti. Ino to znamnje veselo kaže naše izveiičanje. — Pač slabo ljubezn do Boga farmuni pokažejo, kteri raz- lergano cerkev ino oltarje vmazane imajo, mašne oblačila razcukane, kipe ino križe po fari razdrapane, de se podoba božja alj svetnikov že ne pozna. Kdor Boga goreče ljubi, bo tudi z kralevim prerokom Davidam djal: „Gospod! jaz lju¬ bim lepoto tvoje hiše ino kraj, v katerim tvoje veličastvo prebiva.^ Psalm 25, S. Kdor tak govori in stori, njemu Kri¬ stus tudi v nebesih lep kraj pripravlja. — Slabo ljubjo krist¬ jani svojga Gospoda ino Boga, kateri službo božjo merzlo obhajajo, nočejo peli ne glasno moliti. Cesarje serce polno, ono iz ust gre, pravi Kristus. Kjer ni ljubezni božje per ljudeh slišati, nje tudi ni najti. Človek, ki pogosto ino na¬ vadno grešiš, poredko pa h spovedi greš ino z merzlim ser- cam mizo božjo objišeš, službo božjo opušas ino od pridge iz cerkve hodiš, za lepoto veže božje malo alj do ne sker- biš; znaminja nimaš, debi kdaj izveličan bil. 4. Štcrlo znamnje izvelicanja je svcloželja jajfer) ludi druge izveličali. Rajni Alfonz, bogaslužen mož je svoje dni prav serčno Boga prosil, naj bi se grešniki vsi spokorili 133 ino bili izveličani. Alfonz bil je per redovnicah le vbogi vratar; ino ker ni mogel za preobernenje grešnikov kaj vež storiti, je za grešnike za toljko lepši molil; ino Bog mu je djal: ,,Tvoja molitev toljko velja, kakor bi bil vse grešnike preobernil.“ Dober Bog vzeme naše želje za delo, ako sto¬ rimo. kar premoremo. — Hako pa ti Marko Boga ino bliž- niga ljubiš, ker se ti dobro zdi. kedar tvoj tovarš prav tolsto klafa, preklinja ino greši. Boga žali, druge hujša ino sam sebe gubi? Rolija! kako skerbiš za izvelicanje svoje tovaršice, kedar veš ino čuješ, kako hudo dela, pa nje še ne posvariš? — Kristjani, kleri sosedov ne posvarijo, če ravno vidijo, kako se greh dela — prejpostacleni , ki podložnih zastran pregrešniga živlenja v strahe ne vzemejo — podložni, kteri za hudobne viši ne molijo, naj bi jim Bog gnado pobolj- šanja ino odlog za pokoro dal, nimajo znamnja izveličanja. Oh, pač slabi otroci smo Očeta nebeškiga, ker nas tak malo skerbi za izvelicanje naših bratov in sester! 5. Pelo izvclicansko znamo j e je otroško spoštovanje svete matere katolške cerkve. „Boga ne more očeta imeti, kdor nima svete cerkve za mater,*• pravi sv. Ciprijan. Samo ena, sveta, katolška, izveličanska cerkev je, ona vidno zberaljše vsih pravovernih kristjanov, pod enim vidnim poglavarjem, Rimskim papežam. Kdor v tim keršanskim zberaljši živi, derži zapovedi ino nauke svete cerkve on ima znatninje, de bo izveličan. Zunaj cerkve ni izveličanja. — Krivoverci, kteri sveto katolško cerkev terdovralno zaničujejo — slabi katoličani, ki mater katolško cerkvo ne spoštujejo, ob nedelah ioo zapovedanih praznikah delajo, vozijo, službo božjo pa opušajo, o petkih ino zapovedanih postih brez vsiga dopušenja meso jedo, cio o veliki noči svetih zakramentov ne prejmejo, ino druge cerkvene postave zaničujejo, nimajo znamnja, de bi kdaj izveličani bili. ,,Kakor so v sploh potopi vsi potonili, kteri niso z Noetam v barki bili, pravi sv. Jeronim, tako se bojo pogubili, ki z nastopnikam sv. Petra (z Rimskim papežam) niso v barki svete katolške cerkve.“ — Poglejte zna- minj pet našiga izveličanja! Koljko jih kaj na sebi najdemo? III. Svetiga Tomaža Akvina je sestra vprašala, kaj bi naj sto¬ rila, de bi izveličana bila? Zlo se bojim, de bi ne mogla r nebesa priti. Sveti Tomaž svoji sestri odgovori: „To je clo Jehko, če le v resnici hočeš. Pravo resnično voljo imaj, ter reči: Jaz hočem. Kar pa hočeš, to tudi stori, ino izveličana boš.“ — Oh neskončno vsmilen ino dobrotlivi Bog! daj nam izveličanja želeti, ino kar poželimo, si tudi za to prizadeti, de bomo v dan prihoda Gospoda našiga Jezusa Kristusa brez greha, ne le poklicani, ampak tudi izvoleni za večno izveličanje. Amen. — ^ - Mami. mm mam liraMm Od prave steze kersanske popolnosti. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Efežanov. 23 — 28. Popotnik , kteri se na dolgo pot poda, se mora dobro obuti ino obleči, de ga ne bo premagala zima, ne vročina. Se mu na poti obutel razterga, si mora okerpati; se mu obleka ponosi, je potreba nove omisliti; se mu zamaže, njo je potreba oprati, očediti ino lepo ponoviti, de hodi po¬ potnik lehko ino pošteno svoj pot. — Vsak človek je popot¬ nik na dalni hoji iz časnosti u večnost; ino ne samo našimu telesu, tudi naši duši je potreba duhovskiga oblačila. To ob¬ lačilo so svete čednosti, dušni plajš je posvečjoča gnada božja. Se nam to dušno oblačilo zamaže, postara, alj clo skuz grešno djanje razterga, hitro ga mormo ponoviti ino popraviti, de na poti popolnosti ne zaostanemo, kakor nas sv. Pavl v svo¬ jim pismi do Efežanov 4, 23 — 28. lepo uči, kar se današno nedelo bere. I. 1 . »Bratje! ponovite se v duhi srojiga uma , opomina sv. Pavl, ino oblecite noviga človeka, ki je po Bogu stvar jen v pravici ino resnični svetostih Ponovite se na svoji duši, hoče sv. Pavl rečti, naj bojo vaše misli ino želje, pa tudi djanje tako, de bote Bogu podobni, v pravici ino v resnični sve¬ tosti novi ljudje.“ Oh de bi se tudi mi v dobrim ponovili, 135 in omladili na duši kakor Bogu dopadlive stvari! Kaj pa je potreba k našimu ponovlenju? 2. Ponovili se v dobrim, je pred vsem potreba opustiti vsako pregrešno djanje. ,,Za figa voljo , veli sv. Pavl, opu¬ stite laz, de ne bote drugo govorili, drugo pa mislili; go¬ vorile resnico vsakdo z svojim bliznim. Mi smo udje med seboj ne smemo torej en druziga v zmote ino v škodo skuz laž pripravljati. Ako per lonci (ketni) en ud zamotaš alj clo vtergaš, bo cela veriga terpela. Ravno tak škodje vsaka laž mala alj velika prej alj slej celi soseski. S. Varujte se jeze ; pravi sv. Pavl. Jeza pa je dvojna: pravična nevolja nad hudim, in svet serd za dobro, kar je naša dolžnost. Jeza je pa tudi krivična, kedar iz krivice izvira alj v hudo pelja, de predolgo terpi, ter sovraštvo ino mašl- vanje naredi; ino taka jeza je greh. Za to veli sv. Pavl: „Se jezite za pravico, pa nikar ne grešile j de bi v jezi kleli, drugim hudo želeli, alj pa jezo predolgo v svojim serci ku¬ hali. Sonce naj ne za j de črez vašo jezo j prej ko greste na veeer spat, si morte roko podat in se lepo spraviti. Gorje bi mu bilo, kdor bi v jezi večno zaspal! Dolga jeza je sercu dušen strup. Kdor se jezi premagati da, ino v serci mašt- vanje kuha, on v svojim cercu satanu postelja. Za to svari sv. Pavl: „Ne dajajte prostora hudiču 4. Varujte se kraje, pravi sv. Pavl; ne kradite blaga z dolgimi rokami, ne dobriga imena z hudobnim jezikam. Ino če je kdo kradli , naj ne krade več, ampak naj raji pridno dela ino si z svojmi rokami služi svoj kruh. 5. Košata mati vsih pregreh je gnila lenoba. Kakor se v stoječi mlaki ves marčes zaplodi, tako se v serci lenuha vse hudo začne. Kdor se torej hoče v dobrim ponoviti, mora prav priden biti, naj pridno dela z svojmi rokami, kar je dobriga, opomina sv. Pavl, de bo imel sam česa živeti, pa tudi kaj podeliti potrebnim vbogajime. Tako si v nebesih zaklade nabera, kojih moli ne snedo ino tatje ne vkradejo. — Kdor hudo cisto zapusti, ino se dobriga vnovič z vso močjo prime, on se v duhi ponovi. Tiga izvelicanskiga dela tudi mi ne zamudimo! II. 1. Varuj se hudiga in stori dobro: pravi keršanska pravica, ino nam kaže v izvelicanje pot. Alj popotniki ne radi po tej 136 stezi hodijo; veči del jih opeša, ino se pogubi, dokler sto¬ pinj po redi ne dela, ktire v nebesa peljajo. — Eni bi rudi izveličani bili, pa dopolniti nočejo, kar Bog hoče. Taki so popotnikam podobni, kteri bi radi na Dunaj (v Beč) prišli, pa protje Terstu gredo. Kamor človek gre. totaj on pride. Kamor se drevo podere k severju alj pa k jugu, tam obleži. — Drugi enokoljko storijo, pa se hitro naveličajo ino na pol pota obstoje. Podobni so mladenču. kteri je prišel Jezusa barat, kaj naj stori, de pride u večno živlenje? Kristus mu reče: „Spolnuj zapovedi.“ Mladene odgovori: ..Vse to sim storil od mladih dni. Kaj mi še manka?“ Jezus mu veli: ,,Ako hočeš popolnoma biti, popredaj kar imaš. vbogim razdeli, ino boš imel zaklad v nebesih, ter pridi po tem ino hodi za meno.“ Mat. 19, 10 — 22. Ko je pa mladenc to be¬ sedo slišal, je šel žalosten proč: imel je namreč veliko pre¬ moženja, ino cerkveni učeniki dvomijo (cviblajo) ali je mla- denč izveličan? — Tako tudi med nam marskdo rad moli, pa se mu mili vbogajime dajali: nekteri je vsmileniga serca ino rad vbogim pomaga, pa zapelive ženske opustili, od nevarne hiše jiti, misli de mu je pretežko. (Je pa ti tudi celo postavo dopolniš, pa se v eni sami pregrešiš, uči sveti Jakob 2, 10. si vsiga kriv.“ Postava božja je cela, ino vse zapovedi moraš dopolniti, ako hočeš Boga prav ljubiti ino izveličan biti. — Tretje prav za prav modri kristjani sluzijo iz vsiga serca Bogu. Njim ni kaj pretežavniga storiti, ne prehudo opustili iz gole ljubezni do svojga Boga. Oni grejo po pravi stezi keršanske popolnosti od ene stopinje do druge: za njimi hočemo hoditi tudi mi. „Kaj hočeš, o Gospod! de naj storimo?“ Bog hoče keršansko pravico, de se varujemo hudiga ino storimo dobro. 2. Hočeš, keršanska duša, po stezi keršanske pravice ho¬ diti, ponovi sveto željo ino terdno skleni rajši vse zgubiti, kakor en sam smerten greh vedama storili, po izgledi boga¬ boječe Suzane v starim zakoni. Dan. 13, 22— 23. Dva ne¬ sramna poglavarja sla njo kotla v prešeslvo posiliti. Suzana pa izdihne rekoč: ,,V stiski sim od vsih strani. Ako to sto¬ rim, je moja smeri (prešestnice so bile z kamnjam posute); če pa ne storim, vajnim rokam ne vjidem. Vender je bolje brez greha vama v roke priti, kakor grešiti v pričo Boga.“ Ino pravičen Bog je rešil nedolžno Suzano po preroku Da¬ nielu; namesti nje sta bila hudobneža z kamnjam pobila. — 137 Kdor perve stopinje ne stori, ino se greha kakor nar reči nesreče ne varje, ni na stezi keršanske popolnosti, ino ne bo na goro Gospodovo u večno izveličanje došel. Za to opo¬ mina sv. Pavl: ..Ne daj se premagali hudimn, ampak pre¬ magaj hudo z dobrim.*• Rimi. 12. 21. 3. Hočeš po poli keršanske pravice d alej priti, moraš skleniti rajši zgubili vso posvetno čast., premoženje ino tudi živlenje , kakor Boga z kakim malim, odpustlitim grehom vedama žalili. Kristjan, kteri se tudi malih grehov skerbno varje. le v njegovim serci ogenj božje ljubezni lepo gori; on lehko z svetim Pavlam reče: „Kdo nas bo ločil ljubezni Kristusove? ali težava? ali bridkost? ali lakota? ali golota? ali nevaršina? ali preganjanje? ali meč? — Terdno vem, de ne smert ne živlenje, ne sedajna ne prihodna sila, ne kaka druga stvar nas ne bo ločila ljubezni božje, katira je v Kristusu Jezusu Gospodu našim. 14 Rimi. 8. 35—39. Oh ponovimo tudi mi svoje serčne želje, ino terdno sklenimo Boga ne žaliti tudi z nar manjšim greham ne. Tudi mali greh je veliko hudo, ako ga vedama storimo. ..Kdor male reči zaničuje, pravi sv. Duh, bo sčasama omagal.’ 4 Sir. 19, 1. Ino sveta Terezja govori: „Kdor si ni skusil, ne more verjeti, koljko zasluženja zadobimo. če si prizadevamo, de se v majhnih rečeh ne pregrešimo; zakaj hudoben sknšnavc zverla z majhnimi pregreški majhne luknice v našo vest, skuz ka- tire po tem veliki grehi v njo pridejo.* 4 Se velikih grehov varvati je za posvetne ljudi, je sv. Lorene Juslinjan djal; za služavnike božje potreba je se tudi majhnih skerbno vnr- vati.“ Pa vse to še ni zadosti. 4. Hočeš, ljuba duša po stezi keršanske pravice za Jezu- sam neprenehama hoditi, moraš vse za ljubo imeli, kar te Kristusu podobnej stori, ter se z svetim Pavlam hvaliti z kri¬ žam Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Gal. 6,14. Jezus je bil ves vbožen, v hlevi rojen, na križi vmorjen, ni imel pro¬ stora, kamor bi svojo glavo položil. Hvala Bogu, de sim tudi jaz vbožic. Jezusu podoben; zakaj izveličani so vbogi v duhu, njih je nebeško kralestvo. — Kristus je bil po ne¬ dolžnim obrekvan, zatožen, sovražen, preganjan ino v smert obsojen; naj bo v imeni božjim, če se tudi meni taka godi; saj ni učene več od svojiga učenika, tudi ni hlapec več ka¬ kor njegov gospod. Sim hudo bolen, brez postrežbe, zapu- šen od vsiga sveta, naj se zgodi po volji božji; meni se 138 vender tako zlo ne godi, kakor mojimu Jezusu na križi; ino hujši ko mi je, bolj sim podoben križanimu [zveličarju. Kristus je moje živlenje, ino vmreti bo moj dobiček. Tako misli, govori ino stori, kdor po poti keršansko pravice sta¬ novitno hodi, se vedno za dobro v duhi ponovlja, se skerbno hudiga varje ino dobro stori. Tako so govorili ino storili Svetniki ino Svetnice božje, ki se zdaj veselijo v nebesih. Ino če so oni vse to storili, zakaj bi pa mi ne? Ponovimo se torej v duhu svojiga uma, hudiga očistimo ino z oblači- lam svetih čednost previdimo se! III. Prej ko je gospod Bog iz gore Sinaj Izraelskimu ljud¬ stvu govoril ino ljudem svoje svete zapovedi dal, jim je vkazal po Mojzesu rekoč: „Jidi ino reci jim, naj se dones ino jutri očišujejo, oblačila operejo ino se pripravijo na pojutrišno. Kedar po jutre.šnim trobente glas zabuči, jim reci pod goro, ino govoril jim bom.“ Zgodilo seje. Vse se pri¬ pravlja, pere ino snaži, vse se pražno oblači kakor na velik ino imeniten Gospodov dan. Tretje jutro napoči; veličastno se bliska iz gore Sinaj ino gromi. BuČi trobenta ino Mojzes pelja čedno oblečeno ljudstvo pod goro Bogu naproti. —• Tudi nam bo skoraj merlvaški zvon zapel ino nas Gospod zaklical na goro nebeškiga Siona. Kako smo kaj pripravleni? smo po svatovsko oblečeni? — Na kateri stopinji poboljšanja stojimo? — Ni naše dušno oblačilo z malimi grehami za¬ mazano, alj clo raztergano skuz smertn greh? — Oh še do¬ nes se ponovimo, vsacimu grehu se odpovejmo, ino oblecimo noviga človeka v pravici ino v resnični svetosti, naj bomo pripravleni kedar naš gospod Jezus Kristus po nas pride, de veselo v nebeško kralestvo za njim pojdemo. Amen. 139 Od keršanske modrosti. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Efežanov. 5 , 15 — 21. »rečna dežela, ktira modro gosposko ima, ki vse ob pravim časi vkaže, zavarje ino tak naravna, de deželam mirno ino veselo prebivajo. Srečna hiša, ki skerbno ino dobro go¬ spodinjo ima, ktira za živež in oblačilo svojih tako lepo skerbi, de nobeno domačih ne strada ino zime ne ogreba. Blagor človeku, komur Bog pravo modrost da, po kateri svoj namen (cil ino konec) dobro spozna, pravo pot najde, de si ne zajde, ino nar bolj pomoge (mitelne) izvolji, srečno svoj namen doseči. — Kristjana nebeška vodila je keršanska modrost, ne posvetna modrota, katiro sedajni svet uči (posvetna, pregrešna modrost je pred Bogam neumnost); ampak tista sv. keršanska modrost, ktiro sv. ap. Pavl Efežanam v svojim listi 5, 15 — 21. toljko lepo priporoča, naj bi veselo ino srečno živeli. I. 1. Kdor modro ino srečno živeti želi, naj pred vsem za zlat čas skerbi, de ne bo časa tratil; zakaj nar dražji blago na sveti je čas. Dokler še časa imamo, si lehko vse časno oskerbimo ino tudi nebesa kupimo. Kdor časa nima, ne mora dobriga storiti, ino kdor izveličanja čas zamudi, ga vekomaj ne bo popravil. Za to opomina sv. Pavl: ,,Bratje! glejte , kako imate varno hodili — kako modro, keršansko živeti; ne kakor neumni ljudje, kteri mislijo, de so za to na sveti, de bi le dobro jedli ino pili, le dobre volje bili, storili dobriga pa nič; ampak kakor modri kristjani odku- plajle čas za dolgo večnost, de bote veliko dobriga storili, si svetih čednost osvojili skuz poterplenje, zakaj sedajni dnevi *o hudi j lehko se človek v sedajnih zapelivih časih pogubi, ako z posvetnimi ljudmi potegne. 140 2. Posvetno modre ljudi druziga ni skerb, kakor zadosti blaga imeti ino pa prav dobro živeti; na pribodno večnost malo, alj clo ne pomislijo, Boga ino dušo malo obrajtajo; dnar ino pa trebuh sta njihov Bog. Le pijmo in jejmo, pa dobre volje bodmo, za po smerti ne vemo ali je kaj alj pa ne: lo je posvetnih ljudi modrija. alj njih konec je pogub- lenje. Pred tako modrostjo pogube nas sv. Pavl svari: ,,Ne bodite neumni, temuč umite, spoznajte, kaj je volja božja, vaše izveličanje, de na tim sveti lepo pravično živite ino si večno veselo živlenje prislužite. 14 Jišite, kar je tam gori, kjer je Hristus, ino sedi na desnici božji; kar je zgoraj razumite, ne pa le liga, kar je na zemlji minlivo ino goljuf no: tak uči keršanska modrost. 3. Posvetno modri ljudje se radi spozabijo, v svoji dobri volji božje dare tratijo, črez potrebo jedo ino pijejo, z gre- ham grehe redijo, posebno pa z vinam svoje pregrešno živ¬ lenje zalivajo, svojo telo morijo ino dušo pogubljajo. Ali ni tako djanje neumnost? Za to opomina sv. Pavl kristjane: „!\'ikur sc ne vpijanvajte z vinam, v katerim je nečistost. Vino nečist ogenj vnema kakor olje ogenj; za to zapelivc vino kupuje, kedar želi nedolžno dušo v nečisto djanje pri praviti. Pravi kristjani ne smejo vinjeni, alj vinskiga duha polni si dobro voljo delati ino nespodobne pesmi peli, am¬ pak bodite napolnjeni z svetim Duhum, veli sveti Pavl, ino govorite med sebo v psalmih od božjih reči , pojajte svete duhovske pesmi, prepevajte hvalo gospod Bogu iz serca ve¬ seli ne vina, ampak veseli svojiga Boga. — Za dobro voljo kupico vina pili ni prepovedano; vino je božji dar, ki člo¬ veku serce ovescluje. Pa se vpijaniti, per vini kleli, se pre¬ pirati, klali, alj se v gerdib pesmah dreti, de je pjance od daleč slišati strah, to je kristjanam gerdo in greh, de bi namesti Boga hvalili, le njega žalili. ,,Dajajte hvalo za vse Bogu Očetu nebeškimu, veli sv. Pavl, v imeni Gospoda na- siga Jezusa Kristusu. Kakor imamo v imeni Jezusa za vse prositi, imamo se tudi v njegovim imeni za vse Bogu za¬ hvaliti. Le tak bomo modro, pa tudi veselo v Bogu živeli- 4. Posvetna modrost ljudi svojbode (frajosti) brez po- koršine uči; za to pa tudi na sveti toljko žalosti ino nesreče napravlja. Otroci ne vbogajo svojih starišev ino jim bridko delajo, družina vklubje svojim gospodarjam ino jih hudo jezi, podložni se vstavljajo svoji gosposki, zatirajo red (ordngo) ino varnost po svojih krajah, ljudstvo se punta zoper kralje ino cesarje, podira ljubi mir, nareja kervave vojske ino cele kraleslva v dolino solz premeni. Poglejte, taka se godi, kjer per ljudeh keršanske pokoršine ni. Za to opomina sv. Pavl kristjane: „Bodile podverzcni (podložni) eden drugimu v strahu Kristusovim , pokorni prejpostavlenim, pa tudi prejpostavleni podložnim vdani po keršanski ljubezni, de bole eden druzimu lepo stregli, ne iz strahu kazni alj štrafe, ampak v otroškim strahu Hristusa, katerimu bomo nekdaj vsi odgovor dajali: prejpostavleni kako so znpovedvali, podložni pa kako so vbogali. — Tako nas sv. Pavl prave keršanske modrosti uči; alj Bogu se vsmili, de v sedajnih časih le modrost sveta, modrost mesa po sveti gospodini! Modrost mesa da smert, modrost duha pa da živlenje ino mir. Rim. 8, 6. II. Mladenču svelimu Lorencu Juslinjanu se je v devetnaj¬ stim leti njegove starosti, kakor nam sain pripoveda, v po¬ dobi častitlive device božja modrost prikazala. Svetlejši ko sonce bilo je njeno obličje ino prijazne njene besede, z klcrmi mladiga Lorenca ogovori rekoč: ,,Pokaj, preljubi moj, se daš posvetnim stvarem motiti, zakaj jim svoje serce daj »s, per njih jiskaje svoje veselje ino mir? Le jaz imam, kar ti želiš; le per meni najdeš golov mir, ino boš vžival že na tim sveti nar slajši veselje. Blagor ti, če mene za svojo ne¬ vesto izvoliš. 44 „Kdo si pa ti, bitje nebeško?' 4 od veselja mla- denc veličastno prikazen pobara. JNa to mu ona odgovori: ,,Jaz sim božja modrost, Očeta nebeškiga izvolena hčer. Pidor mene najde, živlenje najde ino bo izveličanje od Gospoda prijel. Juterno ktero tebi prinesem, je izveličanske vednosti sslato, moja lastina je vesela večnost v raji Narvišiga. 44 To ogovorila ino je vzela od njega slovo, njemu pa sladek mir ino ljubezn modrosti zapustila. Od veselja mu je serce klalo ino vse žive dni krepenelo po nebeški modrosti.-Oh, naj bi la sveta modrost tudi naša bila — ce ne nevesta, pa vodila po nevarnim poti časniga živlenja v srečno večnost! — 1 . Kaj nas pa uči prava keršunska modrost ? Jiskati nar- prej, nar več, povsodi ino u vseh rečeh večno izveličanje, večen dobiček. „Jišite nar prej božje kraleslvo ino njega 142 pravičnost; vse drugo vam bo naverženo.“ Mat. 6, 33. Ta zlati nauk je zapopadek vse keršanske modrosti. Sv. Fran¬ čiško Saver je bil v svojih mladih letah poln posvetnih mi¬ sel ino želj. Svetiga očeta Ignacja skerbi za mladiga Fran¬ čiška, de bi ga ne oslepila posvetna modrost, ki mu je vi¬ soke službe kazala, čast ino dobrote obečala, pa nevarnost ktire ga čakajo, mu pokazala ni. Reče mu: ,,Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi.“ Mat. 16, 26. Te kratke pa zlate besede božje modrosti so svetimu Frančišku oči odperle, de postane apostel Indjanov ino je zdaj v nebesih svetnik. Te besede v serce zapišmo tudi mi; modro živeli nas bojo učile. Veliko starišev uči svoje otroke modrosti, pa le posvetne modrosti za časne reči, kako bi obogateli, kako dobro ino veselo živeli. V šolo otroke pošiljajo, pa ne za to de bi Boga bolj spoznali ino njemu lepši služili, ampak naj bi bolj umetni bili za posvetno dobičkarijo. „Začetik prave modrosti je pa strah Gospodov. Kdor po tim storil, bo dobro umil (zastopil); njegova hvala ostane vekomaj,“ uči pobožen Da¬ vid. Psalm. 110, 10. — Dosti starišev svojim olrokam k dobrimu kruhu pomaga, pa ne v taki stan, v katerim bi lo- žej Bogu služili ino v nebesa prišli, ampak kjer je veči bo¬ gastvo ino posvetna imenitnost; za to pa tudi per takih v kratkim kruha ino poslednič izveličanja ni. — Veliko mla- denčev se ženi ino dekličev mozi, pa malo si jih tovarša alj tovaršico izvoli, z katerim bi lepši Bogu služili ino izve- ličani bili; veči del jih gleda na lepoto alj pa na bogatijo. Alj kaj pomaga človeku naj si ves svet pridobi, ako pa dušo pogubi. Dobra je dobra tudi posvetna modrost, alj njo mora božja luč razsvetliti. Tudi posvetna učenost, čast, imenitnost ino premoženje so božji dari, tudi za nje je potreba sker- beti; alj oberniti jih imamo ne v pogubo ampak u večno izveličanje, kakor nas sv. Pavl uči: „Jišite kar je tam gorj, kar je zgoraj razumite, ne pa kar je na zemli.“ Kol. 3,1—-2. To je prava keršanska modrost. 2. Po kteri poli nas pa vodi prava keršanska modrosl? Po stezi resnice ino pravice imamo hoditi za njo. Laž ino krivico modrost čerti, posvetnih zvijač se ona zogiba. Lepo nam Kristus priporoča modrosti pravo pot, rekoč: „Bodite modri (razumni) kakor kače, ino priprosti kakor golobje. 14 Mat. 10, 16. Alj posvetno modri ljudje le kače posnemajo, go pr yp in rn< mi bij Irr im žei so pr pc P c z 1 P £ te df bi ra P 1 ra m G tr r a d : le k )j k r b ii r A z d s 143 golobov pa ne. Marskaterim slarišam dopade , ako se otroci prav odrezati znajo; ali po resnici, alj pa z lažjo? za to ne vprašajo. Ce so otroci pošteni, jim toljko ni; de so le umetni in premeteni, to posvetne stariše veseli. ,,Pa ta prebrisana modrost je krivična, pravi sv. Duh; zakaj zavihane misli niso modrost, ino grešnika sklepi niso pametnost, ampak hudo¬ bija gnusenja vredna. — Grešnik ni modric. 44 Sirah. 19,22. Imajo nekteri krnel ji gosposki plačevali, slabo letno tožujejo ino ne morejo dopovedati, kako slabo izhajajo; je pa kaka ženitva, ino pridejo snubci, se ne morejo prehvaliti, kako so bogati. Imajo kako cenitvo (šacengo) atj kupčijo, si na¬ prosijo može naj bi za njih govorili, pa ne jišejo možev poštenih, ampak le premetenih, ktiri se znajo dobro za nje potegati naj že bo po pravici alj po krivici, po resnici alj z lažjo, de jim le pomagajo po njih željah. Imajo kako pravdo, po navadi ne vprašajo, kateri doklarjev je pravice veči prija- tel, ampak kateri jo bolj zviti zna. Imajo kupčijo alj pre¬ dajo po semnjah (sejmah) alj doma, njih veliko le na do¬ biček gleda, de bolji kupi alj dražej preda, ino kaj ne po- rajta, če ravno bližniga vkane alj ogoljfa. Laž ino goljfija pa niste prijatelci prave keršanske modrosti; in kdor tak ravna, po njeni stezi ne hodi, naj si bo ravno za posvetno moder ino zvit. ,,Posvetna modrost v tim obstoji, pravi sv. Gregor, de vd človek serca zvijače zakrivati; kedar hudo misli, lepo govoriti; terditi deje res, kedar je lažnivo; pri¬ čati de je laž, ker je resnica. Te posvetne modrosti se mla¬ dina uči ino od mladih nog vadi. Bolj ko je človek preme¬ ten ino znajden, več sc obrajta; ino kdor ni, pa želi biti. — Modrost pravičniga pa v tim obstoji, de ne stori nikolj kaj le na videž, ne na goljlijo, ampak kar misli, to govori, ljubi resnico ino se varje krivice, dobro rad stori ino rajši krivico poterpi, kakor bi krivico delal. Za srečo clo ima, za resnico zasmehvan biti. 44 — ,,Moj sm! opomina sv. Duh, bodi moder ino pameten, ter boš hodil srečno svoj pot, ino tvoja noga se ne bo spotikala. 44 Prip. 3, 21 —23. Po stezi resnice ino pravice hodimo za modrostjo tudi mi! 3. Kaj nas uči ker sanska modrost v sreči ino veselji? Modro vživati božje'dare, se v Gospodi veselili ino dajati za vse Bogu hvalo ino čast; pa se tudi pripravljati na žalostne dni terplenja, kakor nas sv. Duh uči: „Veselj se mladenč v svoji mladosti, ino naj bo prav veselo tvoje serce; pa vedi 144 de le bo Bog za vse lo na sodbo postavil. Pomni svojiga Stvarnika v dnevih svoje mladosti, poprej ko čas nadlog pride, ino se leta približajo, od katerih porečeš: ,,Ne do- padejo mi!*‘ Pridgar. II. J). 12, I. Veliko posvetnih ljudi pa sreče lerpeli ne more, ino srečo tak dolgo tepta, de jih za¬ pusti, ino ne pomisli, de jim ne bo sonce sreče nepreneham sjalo. Otroci srečo imajo, ino veliko premoženja podedrajo (poerbajo); alj po izgledi zgubleniga sina svojo doto zapra¬ vijo. Ni jim nobena jed predobra, ni jim predraga nobena reč; v kratkih letali so bornejši kakor bi bili, ako bi no¬ bene dote ne bili imeli. Brez modrosti jim je bogastvo le nesreča. Pogosto Bog ljudem dobro letino da. de pridelajo dosti zernja ino dobijo dobriga vina. Alj nemodri ljudje nezmerno živijo, pijejo ino jigrajo, zapravijo premoženje ino si živlenje prikrajšajo. Tudi božji obilni blagodar je lju¬ dem k škodi, če per ljudeh keršanske modrosti ni, ki nas uči vse posvetne reči za nebesa oberniti. — Ko so posvetni prijalii svetiga mladenča Alojzja nagovarjali, naj posvetno živi, zavživa dobrote ino časti, ki mu jih imeniten stan po¬ nuja. jim je sv. Alojzi odgovoril: ,.Kaj pa vse to za večnost pomaga? u Oh poprašajmo tudi mi, kedar nas mika zapeliv dobiček alj pa minlivo veselje stezo modrosti zapustiti: „Kaj pa bo za dolgo večnost?” Mitro bomo spoznali, kaj nam je storiti, kaj opustili, kako oberniti modro posvetne reči. ,,Mo¬ drost ni zlato ne srebro, ni zdravje ne blago, ni moč ne lepota, pravi neki stari modrijan, ampak ona je vsiga tiga dobra raba (pravo obernenje v dobro).“ 4. Kaj nas keršanska modrost r terplenji ino težavah uči ? Se v sveto voljo božjo podati ino pa voljno poterpeti, kakor Bog hoče, ino pa kakor dolgo hoče, po izgledi po- terpežliviga Joba. ki je v svoji nar veči zgubi nar lepši go¬ voril: „Bog je dal, Bog je vzel. Kakor Bogu dcpadlo, seje zgodilo. Ime Gospoda naj bo hvaleno!” Job. 1, 21. Ta je t terplenji prava modrost. Posvetni ljudje pa te modrosti ne zastopijo; ino kakor razujzdanci v svoji sreči na božjo milost grešijo, se v svoji nesreči vtolažili ne dajo ino na božjo milost obupajo, alj cIo ob pamet pridejo. — Ko so bile une hude letine, ino je vogan (meccl) pšenice štirdeset goldinarjev veljal, še ni bilo nekimu skopcu na Slovenskim zernje drago dovolj. Naj so ga ravno kupci prosili, naj jim pšenico proda, je le čakal še hujši dragoče. Bog seje vsmilil 145 vbogih ljudi, ino je d«! dobro žetvo. Žilo je nagloma n« ceni padlo, kaj pa terdi skopec stori? Per polni žitnici se obesi. Oj neumnost! — Tudi hudobna žena je revniniu Jobu, kedar je na gnoji v nar večih bolečinah sedel, hud svet da¬ jala. rekoč: ,.Na koga se se v svoji preprostosti zanašaš? Holni Boga ino vmerji.“ Job ji odgovori: ,.Ti govoriš kakor ena neumnih bab. (Je smo dobrote prijeli iz božje roke, zakaj bi tudi nadlog ne vzeli?•* Job. 2, 9 — 10. To tudi nas keršanska modrost uči. de poterpimo; ino kedar se bo ne¬ skončno modrimu Bogu zadosti zdelo, nam bo kakor po- lerplimu Jobu za terplenjarn dvakrat toljko sreče ino veselja dal. Saj za dežam sonce sije ino po hudim vremeni se nebo za toljko lepši zvedri. — To je prava keršanska modrost, naša vodila v sreči ino nesreči, v žalosti ino reselji. Ona nas vodi po pravi stezi v časno srečo ino večno izveličanje. III. Pripoveduje se, kako je svoje dni Sirakuzanski kralj po semniši (scjmiši) hodil, blago pregledvaje, ktiro so prada- jali. Vgleda moža, ki se zlo modro derži, pa blaga videti ni, kliriga bi predajal. „Kaj imaš pa ti na prodaj?•* kralj popraša. „Modrosl,“ mu odgovori. „Koljko velja pobara kralj. „Tisuč zlata, modrijan reče. „Predraga je; vender njo hočem kupiti,“ pravi kralj, ino mu kup odšteje. Modrijan mu pa majhen popirček razvije, na kalirim so bile te kratke besede zapisane: „Vse kur sloviš, skerbi de prav storiš, ino gledaj na konec! u Kralju se te besede predrage zdijo; ne- prenehama so mu na misli ino na jeziki, ter jih ponovlja rekoč: „Vse kar storiš, skerbi de prav storiš, ino gledaj na konec!** — Prigodi se črez ene leta, de njegovi sovražniki brivca podkupijo, naj bi mu vrat zarezal ino ga vmoril. Že se kralj vsede ino bradobrivc britvo pobrusi njega zaklat, kar drage besede kralju na misel pridejo, de jih v pričo bradobrivca na pol glasno izreče: „Vse kar storis, skerbi de modro storiš ino gledaj na konec !*‘ Tih besed se brado- brivec prestraši, ter trepetaje pove, kaj je mislil storiti. Ino *»k so modrosti drage besede kralju živlenje ohranile; ni jih predrago plačal. — Ne pozabimo tudi kristjani mi teh Apost. Hrana. II. Del. 10 146 dragih, modrih besed! Vse kar storimo, modro storimo ino gledojmo na neskončno večnost! Amen. —-SMJ— m. w w o msmu mm m domšh. Od duhovskc brambc. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Efežanov. 6, 10 — 17. Vojska je človeško ziclenje na sveti, pravi poterpežlivi Job 7, l.j ino kar on povč, tudi Kristus poterdi, rekoč: „Nikar ne mislite, de sim prišel mir prinest na zemljo; ne miru, ampak meč sim prišel prinest — „meč duhovskiga vojskovanja. 14 Mat. 10, 34 — 36. Vojsko imamo dokler živimo, pa tudi hrambo, de se lehko branimo, ako le hočemo. Večni pokoj bomo vživali po smerti, če srečno premagamo. — Pre¬ lepo nam sv. apostel Pavl v denasnim branji svojiga lista do Efežanov 6, 10— 17. to duhovsko vojsko popise, nam orožje duhovske brambe pokaže ino nas uči srečno premagati. I. 1. V starih časih so se vojšaki dolgo in dobro na boj pripravljali, v orožji vadili, se med sebo poskušali ino vsiga zderžali, kar bi jih bilo oslabelo. — OpasaliJ'so se z ojstrini mečant } oblekli na persi železn oklep , de jim ni sulica do živiga mogla; so imeli na nogah železne opanke , naj bi jih psice ne ranile; so djali na glavo bronasto čelado alj kapo, de jih ni mogel sovražnik z mečam po glavi mahniti. V de¬ snici so imeli log z pušicami slrelat, v levici so nosili skit alj pokrivalo, z katerim so pšice pristregli^odbijali sovraž¬ niku sulico ino meč. Tako orožjeni so stopili sovražniku v bran. — Po tim opomina tudi sv. Pavl kristjane, naj se na duhovsko vojsko pripravijo, rekoč: ,,Bratje l ter dni posta¬ nite v Gospodi Jezusu Kristusu, ki nam moč daja, močni v mogočnosti njegove moči. Oblecite božjo orožje, de boU zamogli obstali pred zalezvanjum hudiča, ki vas čerli i«° ji.se pogubili. Ne mislile de bi naša vojska lehka bila; zakaj ni se nam vojskovali sumuč zoper meso ino kerv , premagat svoje hudobno poželenje mesa; naši sovražniki so poglavarji ino oblastniki, so gospodarji liga temniga sveta, ki je poln zmot in hudobij; pa tudi zoper zaveržene duhove hudobije v podnebji, zoper hudiče, kateri nam sicer sami ne morejo škodvati brez pripušenja boiiga, pa nas vender zalezujejo ino podpihujejo naše slabe počutke ino zunajne sovražnike, de bi nam vzeli živo vero ino večno izveličanje. — V sedaj- nih časih nas sovražniki ne spravljajo, tak silno ob pravo vero, kakor pervc kristjane, pa za toljko več nas hočejo djati ob keršansko živlenje. Tudi nam veljajo besede svetiga Pavla: „Vterdite se v Gospodi, vzemite božjo orožje, de se hote zamogli braniti ob hudim dnevi.* 4 2. Perve kristjane so neverniki grozovitno skušali, jim obetali posvetno čast ino časne dobrote, jih strašili z nev- smilenim’ mukami, zdaj izpraševali po naukih keršanske vere, zdaj se njih službi božji posmehovali. Kar so si hudiga vmi- sliti mogli, vse so na verne kristjane poskusili. Bili so v resnici hudi časi. Za to prigovarja sv. Pavl perve kristjane: „Oblecite orožje božje, de se bole zamogli branili ob hudim dnevi alj časi, kedar vas hojo pred sodnike gonili, vas v ječe devali ino morili, de bole premogli u vsih rečeh popolni kristjani, u veri stanovitni ino v živlenji pravični obstati, de nobene krivice nad vami ne bo.“ 3. Kaj pa je orožje božjo? Resnica božiga nauka, pra¬ vica keršanskiga djanja, nauk svete vere ino obljuba večniga živlenja v nebesih: to je orožje kristjana, ki hoče premagati sovražnike svojiga izveličanja. ,,Kakor se vojšak z svojim mečam opaše, uči sv. Pavl, tako vi prepašile z resnico sve¬ tiga evangelja ledje svojiga serca, de hote v serci občutili resnico Jezusoviga nauka. Oblecite se z oklepam pravice, de bote živeli po kerčanski pravici. .V« mesti obulele na nogah imajte pripravleno serce pomagali o znano rani e evangelja miru, naj bi vsi ljudje evangelski nauk spoznali ino mirno živeli. Za skif v roči naj vam sveta vera ho, ki pravičnim večno živlenje — krivičnim pa večno pogublenje kaže. Z skitam svete vere vam bo lehko vse ognene psice nevarnih skušnjav hudičevih , naj bi še tako hude bile, premagali ino pogasili. Za čelado na glavi naj vam bo terdno zaupanje večniga Zveličanja , de veselo na venec premage gledale, ki vas r 10 * 148 nebesih pripravlen čaka. Ino duhovski meč bodi vam beseda božja, klira je kakor ria dva kraja režeči nož, ki serce pre¬ bode ino nevarne skušnjave odpodi, kakor je ludi Kristus skušnjavca z besedami sveliga pisma premagal. Mat. 4. — Poglejte, to je mogočno orožje naše duhovske brambe zoper skušnjave ino zapeljave liga sveta. Orožje dobro imamo, tudi braniti se znamo, ako le hočemo; le mi sami smo krivi, če nas hudoba premaga. Ino koljkokrat se to zgodi! Potreba nam je to našo vojsko dobro ogledati. II. 1. Bile so svoje dni imenitne vojske za svete kraje ob- ljublene dežele. Reklo se jim je krišuntke vojske; zakaj vsak vojšak je nosil znamnjc križa na persih, v spomin, de se za Kristusa vojskuje. Veliko keršanskih vajvodov, knezov ino hrabrih vitezov, pa ludi kmetov je zapustilo svoj dom, ino se podalo na jutrovo v boj za svete mesta. Kakor krist¬ jani križ — so imeli Turki, njih nasprotniki mesenca šerp za svoje znamnje, de se turska vojska od keršanske po znam- njih razločila je. — Ako so ravno le križne vojske že davno minule, vender veliki vojske dve sebi naproti stojite, svoje znaminja visoko deržite, vojšake v pomoč kličete ino se za J premago neprenehama skušate. Poglejte na desnim kraji vsmileniga Jezusa z bandero svetiga križa: pod kaltro ljudi vabi na sveto vojsko za ne¬ beško kralestvo. Na banderi Jezusovi je pisano: Kratko ter - plcvje , večno živlenje! — Tudi mi smo prisegli per svetim kersti na to bandero, ino smo izvolili Jezusa svojiga vajvoda, ki nas za sebo kliče rekoč: ..Kdor hoče za meno priti, naj sam sebe zalaja, svoj križ zadeva vsak dan, ino hodi za meno. 1 ' Mat. 16, 24. Veliko kristjanov se liga boji in zapusti vojsko Kristusovo. — Na levici stoji hudič, on vajvoda lig« sveta, ter svojo bandero visoko moli, na kateri je pisano: Kratko veselje , večno ferplenje' Ino za slabo obljubo čas- niga dobička toljko ljudi za salanam potegne, za goljufu 0 veselje tiga sveta večno veselje da! Oj vi nezvesti vhajavci Jezusovih vojaških verst, vi razujzdani grešniki, ali ste p°' zabili obljubo sveliga kersta, ktero ste storili po svojih b°* trih (kumah, goiejnh) rekoč: Se odpovem hudiču, ino vsimu njegovimu djanju, ino vsimu napuhu! — Ojslr« šiba čaka 14 » nezveste rojšake (žoldnirje), ki svojo prisego prelomijo ino bandero malopridno zapuste; kaj pa bo Jezus, naš nebeški vajvoda z grešniki storil? „Nočem smerli grešnika, ampak de se poverne ino živi, so njegove besede. Prišel sim jiskat ino zveličat, kar je bilo zgubleniga.“ Luk. 19, 10. Le po- vernimo se k njegovi vojski ino do konca njemu zvesti osta¬ nimo, svojo krivico skuz veči zvestobo popravimo, ino zo¬ pet bomo njegovi srečni vojšaki. 2. Z katerim sovražnikom pa vojsko imamo? Sovražnike tri imamo premagati. Perci je satan ino njegovi tovarši, hudobni, zaverženi angeli, katerim merzi, de bi človek listo srečno mesto v nebeškim kralestvi posedil, kateriga so oni shuz svojo prevzetijo zgubili. ,.Bratje! veli sv. Peter, bodite trezni ino čujte, zakaj hudič vaš sovražnik hodi okolj kakor rujoveč lev jiskaje, koga bi požerl; njemu se vstavljajte lerdni u veri.“ 1. Petr. 5, 8 — 9. Peklenski sovražnik je premagal naše perve stariše, je miljone ljudi omotil ino v svojo ob¬ last dobil, ter bi rad ves svet pogubil, ako bi mu ne bil Jezus oblasti vzel. ..Videl sim satana kakor blisk iz neba pasti,“ pravi Jezus. Luk. 10, 18. Nima oblasti nam škodvati, temuč le skuša nas, ino je po besedah sveliga Avguština priklcnjenimu pesu podoben, kleri le lajisle lehko vgrizne, ki se mu bližajo. Za toljko hujši pa one derži, ki se mu enkrat vdajo. Te svoje najemnike on po sveti pošilja; ino kar hudič brez božiga dopušenjn sam ne premore, skuz svoje po- magavce stori, ino nabčra ljudi pod svojo zapelivo bandero. Drugi veliko huji sovražniki naši so pregrešni zapelivci } klerim ob enim pravimo: zapeliv svet. Takih je vse živo med nami. Enaki sovražniki sle vi očetje ino matere , ki sami ošabni ino visoke glave tudi otroke privadite prevzelvati ino zaničvati bližniga. Taki pomagavci hudiga ste vi hlapci ino težaki , kleri klafate ino preklinjale, ter z svojim oberzda- nim jezikam mlade ljudi pohujšalc, sjaje pregreho v serce nedolžnih. Pomagavci pekla sle vi ponočni prijateli , kleri jišele, kogar bi požerli. Ali ste pozabili, kaj vam strašniga Kristus žuga, rekoč: ,,Gorje svetu zastran pohujšanja! Gorje človeku, po katerim pohujšanje pride. Bilo bi njemu bolje, de bi se njemu mlinski kamen na vrat obesil ino se poto¬ pil v globočino morja.Mat. 18, 6 — 7. Tretje sovražnike sami v svojim serci redimo, pregrešne želje } slabe nagone ino hudobne navade. Ti naši domači 130 sovražniki so nar nevarnejši ino nar hujši. „Vsak je skušan, od svojima poželenja vlečen ino mikan , uci sv. Jakob 1,14 — 15. Poželenje spočne greh, ino greh porodi smert. 44 Vidiš lepo pluje (ljudsko) blago, svetle dnarje ino druge drage reči; huda misel se te loti, mika te si jih vsvojili. (Je nje hitro ne odbiješ, tebi sovražen sklep naredi, ki te bo lehko na višalo (gavge) spravil. — Ti mladenč po drugim spolu po¬ gledaš— dekelca nesramno besedo začuješ, njo premišluješ, zdaj ti dopade, te veseli, rada ga vidiš, še rajši slišiš ino si sovražnika nečistosti v serci zarediš, ki še bo po tvoji smerti s tvojimi kostmi v zemli počival. Moz ino zena, fant ino dekle pridela v kerčmo, pijeta vina. poskusita rozolja olj pa žganja ino drugih sladkih pij. Dalej ko pijeta , slaji diši; poslednič mislijo pjanci, de jim brez lake pije živeti ni. Glejte sovražnico pjanost, ktira ljudem premoženje, po¬ štenje, zdravje ino živlenje požre. — Že v mladih letali se kujaš, za vsako besedo jeziš ino jezo kuhaš po dva, po tri dni, pa po cel teden tudi; tvoje sovražtvo poslednič cele leta terpi. Glej sovražnico tvojo jezo , ktira pojde tudi v pekel z tebo. — Gorje vsacimu, ki zamudi že v mladih letah krotiti svoje hude nagone, kakor hitro se oglasijo. Ložej je tabre (mesta) razsuti kakor sam sebe premagati, kedar se huda navada zastara. — Poglejte mogočne sovražnike tri, katerim se imamo braniti. Imamo pa tudi 3. Trojno orožje, z katerim vse svoje sovražnike srečno premagamo, samo de hočemo. — Pervo orožje duhovsko je božja beseda, izreki svetiga pisma. — Ko se je Kristus šlirdeset dni ino noči v pušavi prepostil, ga poskusi satan, rekoč: „Ako si božji sin, reci noj bo iz tiga kamnja kruh.' 4 Jezus satana z božjo besedo zaverne ino reče: „Pisano je: Človek ne živi samiga kruha, temuč vsake božje besede, ktira iz bozih ust gre. 44 Satan ga pelja na tempel ino ga nagovarja, noj iz strehe v globočino izleti. Kristus mu pa odgovori: „Pisano je: Ne skušaj Gospoda svojga Bogo - . 44 Satan pelja Gospoda na visoko goro, ter mu pokaže lepote sveta, rekoč: ,,V"se to ti dam, ako poklekneš ino mene mo¬ liš. 44 Kristus ga zapodi rekoč: „Poberi se satan! Pisano je: Moli Gospoda svojiga Boga ino njemu samimu služi. 4 * Mal. 4. — Nato satan izbeži; angelci pridejo ino Jezusu služijo.— Poglejte, tako se sovražnik z besedo božjo premaga. Te prevzetne visoke misli obhajajo, hitro se spomni kar Jezus 131 veli: ,.Kdor sam sebe povišuje, bo ponižan. 1 * Ako le mika ptujo blago , de bi koga vkanii nlj ogoljufal, reci Jezusa zlate besede: „Kaj pomaga človeku naj si ves svel pridobi, na svoji duši pa škodo terpi.** Te imajo bude skušnjave zoper sveto čistost, liitro ponovi besede Jezusove: ,,lzvcličani so cisliga serca; oni bojo Boga gledali. 11 Te kaj razjezi ino se misliš hudo kregati, pomisli Jezusa ki loljko lepo priporoča: } ,TJčile se od mene, kako sim pohleven ino poniznigu serca, ter bote najdli mir svojim dušam.“ — Oh kako slabi vojšaki sle vi nevedni mlačni kristjani, ki svetiga pisma le malo včste, ker.šanske nauke malokdaj poslušale! Vojšaknm ste podobni, kteri so meče zgubili ino svoje pukše zavergli; vsak sovražnik vas lehko premaga, ki sle brez orožja. Drugo orožje duhovsko je pobožna molitev, ona mogočna naša prijalelca. Na Oljski gori je molil Jezus, kedar so ga sovražniki k smerti jiskali; učenci Jezusovi pa spijo. Jezus jih prijazno budi rekoč: ,,Haj niste mogli eno uro z meno čujti? Čujle ino molile , de v skušnjavo ne pridete. Duh je scer voljn, meso pa slabo. 4 ' Mat. 26, 40—41. V lih milih besedah nam Jezus molitvo izroči za nevarne čaše hudih skušnjav; molitev skušnjavo pogasi kakor voda goreč ogenj. — Ho se je bil v mesli Antijohiji hudoben mladenč svete device Kristine lotil, kedar je ravno na poti v cerkev bila, ona milo izdihne: „0 sveta devica Marija, pridi devici v po¬ moč !“ S tim izdihlejam reši svojo devišlvo ino zapelivca pre¬ meni. Strah božji ga je obšel: on se da v keršanski veri podučili ino kerstiti. Le pomislili pobožno na Jezusa ino Marijo, slabe misli ino skušnjave odžene. Samo izreci, o de¬ klica, v nevarnosti: Jezus , Marija ino sv. Jožef, pomagajte mi! ino sovražnik tvoj bo izbežal. ,,Pomagaj, o Gospod, de se ne vtopim! e< poprosi mladenč, kedar si hudo skušan, ino boš srečno premagal. „Molitev je molicu pomoč, veli sveti Avguštin, Bogu daritev, hudiču pa šiba.'* Tretje orožje našo so zakramenti, posebno sveta pokora ino presveto rešno Telo. — NeveVni Turki so svoje dni krizne vojšake v mesli Antijohiji zalegli ino jih hotli vkončati. Kristjani od lakote vsi nevečni obnemagajo; pa še enkrat se hočejo poskusili na premago alj smeri. Izpovejo sc ino vsi zaporedi prejmejo presveto rešno Telo. Poglej čudo! Kakor bi leve iz levnaka izpustil mahnejo nad sovražne Turke, jih »ad deset jezer posekajo, si ves živež ino Turkov vojškino 133 blago osvoje, ter grejo premagavci na sveto mesto Jeruza¬ lem. Se serčneji ino močnejši ta presveta zakramenta nas v duhovski vojski storita. — Kristjan! ali poznaš zanke, katire ti skušnjava nastavlja? Koljkokrat tebi kaj pregrešniga do- pade, ino ti v serci dovoliš, si zanko pregrehe narediš ino kakor ptica na mreži ovesiš. Dalej kakor v pregrešnim po¬ želenji ostaneš, tolši verv (štrik) pregrešne navade prihaja; ino koljkokrat greh ponoviš, toljko vozlov pregrehe na vervi hude navade napraviš, po kateri le sovražnik v poguhlenje pelja Kdo ti bo vozle razrešil, kdo verv tvoje pregrehe raz¬ sekal ino tebe razprostil? Namestnik božji skm zakrament svete pokore. Oh ne mudi se, de ne zamudiš svoje rešilte. — Si pa prost pregrešnih zavez, teci k sveti božji mizi živi kruh močnih vredno prijet. Pervi kristjani so prav pogosto prijeli presveto resno Telo, ino so po besedah svetiga Kri- zostoma kakor levi od svetiga obhajila prišli, iz katerih je tako rekoč plamen božje moči švigal; oni so bili hudiču strah. Lehko, lehko se bomo tudi mi hranili, ako smo vedno z Kristusam sklenjeni; z njim vse premoremo, brez njega pa nič. ffll. Preljubi! ste spoznali imenitno vojsko ino potrebno brambo, katiro imamo vse žive dni? Poznale sovražnike, imate orožje se jim serčno v bran postaviti? Ali se vojskujete terdno ino stanovitno po nauki ino izgledi svetiga Pavla? Blagor mu. kdor posledno uro kakor on rečti zamore: ,,Dobro sini se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil; cuka me krona pra¬ vice, ki jo bo meni dal Gospod pravični sodnik •, pa ne samo meni, ampak vsim. ki njega prihod ljubijo, tisti dan." II. Tim. 4, 7—-8. Kateri dan? — Sodni dan, kedar bo vojska sveta dokončana, ino vsak vojvod svoje vojšake na svoj kraj odbral: Kristus svoje na desnico, satan svoje na levico. — Na kateri strani bomo takrat stali? — Oh, pre¬ ljubi Jezus, ti vsemogočen vajvoda moj, daj de bom vselej zvest ino terden bojvavec tvoj! Daj de bom tisti strašen sodni dan pod tvojo bandero na desnici stal ino vesele besede za¬ slišal: „Balite izvoleni mojiga Očeta; posedite kralestvo vam pripravleno od začetka sveta, za katiro ste se stanovitno voj¬ skovali ino srečno premagali." Amen. -- 153 im m m mmm mm in Od kcršanskc stanoritosti. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Filipanov. 1, 6— It. K^ep dan se tisli imenuje, v katerim soncejazno iz zagor pride ino lepo za gore gre. Srečno se listo delo pravi. ktero se dobro začne ino srečno konca. Zveličan bo tisli človek . kleri v gnadi božji živi, pa tudi v gnadi božji vmerje. — V gnadi božji živeti smo per svetim kersli mi vsi zaceli; ali bomo pa tudi vsi srečne smerli veseli? K timu nam je posebno dveh reci potreba: pomoči božje , ino pa slanovi- loxti. Za liga del tudi sv. apostel Pavl svojim ljubim Filipa- nam stanovitost v keršanski veri želi. ino v božjo pomoč zaupa, kar v njegovim listi do Filipanov I, 6— 11. beremo. I. V Macedcniji. deželi sedajne Turčije, bilo je lepo mesto Filipe. Sv. Pavl je v to mesto pripridgval. ter preober- nil veliko Judov ino Ajdov. Filipani so bili posebno dobri kristjani; lepo Bogu služili ino vbogim radi pomagali so. Bili so sveliga Pavla veselje, ino kakor se lehko spozna, je drago čredo Filipanov nar rajši imel. Hvaležni kakor dobri otroci so Filipani sveliga Pavla ljubili, so za njega skerbeli ino mu enekrat dnarjev v druge mesta poslali. Ho je bil sv. Pavl za svete vere del v Rimi v železji, ga Filipani po¬ zabili niso. Poidejo mu serčniga kristjana Epuf rodilu v tolaž. kteri mu je dnarjev prinesi!, pa tudi pravil kako čedno verni Filipani po njegovih naukih čive. — Ob pač lepo kristjanov hvaležno serce do csvojiga duhovskiga očeta! — Stara resnica je, de so dobri farm a ni fajmostia nar voči bogastvo. 154 2. Po ravno tim posli sv. Pavl Filipanam pisaje odgo¬ vori, jih lepo pohvali ino zeli, naj bi vedno tak zvesti slu- žavniki božji ostali. Bog jim je dal pravo vero spoznati, Bog jim bo dal tudi u veri zvestim ostati, dokler pride Kristus po nas. ,,Bratje! pi.se sv. Pavl, zaneseni sena Go¬ spoda Jezusa, de on, kateri je per vas z svojo gnado do¬ bro delo keršanslva začel , ga bo tudi dokončal, vas stano¬ vitne ohranil, do dneva prihoda Kristusa Jezusa. — Zane¬ sem se pa tudi na vas (ino pa slavodno — žiher — kakor se mi zdi), de bote stanovitni u veri. ino po tem izvelicani, za to ker ras v serci rad imam (vas iz serca ljubim), tudi a svojim zelezji, katero nosim za to, ker evungelj zagovar¬ jam ino terdim. Ino kako bi vas v serci ne imel, ker sle deležniki moj ga veselja za sveto vero terpeli. Vi niste mene pozabili, tudi jaz vas ne pozabim. Bog je moja priča, kako vas vse ljubim r serci Jezusa Kristusa, kteri je tudi nas vse ljubil. — Srečen pastir ino srečna čreda, ki se tak priserčno ljubita. Olj de bi bila tudi med nami taka ljubezn! 3. Prava živa ljubezn ni bi - ez djanja; ona skerbi za Iju- biga, ino če mu dobriga več storiti ne more, pa moli za¬ nj. To je storil tudi sv. Pavl v železji za svoje Filipane, ka¬ kor sam pravi: „Za to molim za vas, ne za časno blago, ne za posvetno čast, ampak de bi vaša ljubezn bolj in bolj rast la do Boga ino bližniga, de bi čedalje bolj spoznali res¬ nice svete kersanske vere, razumili (zastopli) sveto voljo božjo, ino po tem pravično živeli, tako de bote čisli ino brez vse krivice v dan Kristusov, kedar po vas pride. 4. Hočemo srečno sodbo imeti, morrao nar prej za čisto, pravično zivlenje skerbeli; pa tudi za dobre dela, katire sv. Pavl sad kersanske pravice imenuje. Te dobre dela storimo z pomočjo Jezusa Kristusa j ino več ko jih storimo, lepši Boga častimo ino hvalimo, kakor nam Jezus priporoča rekoč: „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, de bojo vaše dobre dela videli ino hvalili Očeta, kije v nebesih.“ — Tako je čista ljubezn korenina, pravično živlenje cvet, ino dobre dela pa sad keršanstva-, kakor ga sveti Pavl vernim Filipanam — pa tudi nam želi, naj bi enkrat vesel dan Gospodov imeli. K timu nam je pa kersanske stanovilosli potreba; zakaj: Kdor obstoji do konca (zvest), veli Kristus, bo izveličan" Mat. 10, 22. 155 II. Sejavec je šol sejat svoje seme, Jezus v lepi priliki pravi; ino ko je sejal, ga je nekaj padlo na skalo; ino kedar je pognalo, je vsehnilo, ker ni imelo mokrote. Luk. 8. 4. — Taka se kristjanam godi, per katerih keršanske stanovilosti v dobrim ni. Kaj tebi pomaga, mladenč — mladencica, če v svojih mladih letah še lak dobro začneš, lep cvet pošte- niga zaderžanja pokažeš, poznej pa od prave steze odstopiš, se na široko cesto pregrehe podaš ino nesrečno končaš, ker stanovitnosti nimaš. „Kdor izmed vas > ki hoče hirn zidali, se poprej ne vsede ino ne pomisli, ali glešta ga dodelati, de se mu. če bi ne mogel dokončati, ne začno posmehavati rekoč: Ta človek je začel zidati ino ni mogel dokončati?•• Luk. 14. 28-30. Taka se gospodarju, gospodinji godi, ki začneta lepo za svojo domačijo skerbeli, čedno otroke redili, družino v božjim strahi imeti, po malim se pa nadovoiita ino sveto sherb v nemar pustita. Hitro bo hiša žalostna puša, družina razujzdana derhal, ako ni stanovitne skerbi. — Se brodnarjn (flosarju) barka (šajka) raztruple. se hitro po- sledne dile oklene srečno na suho priplavat. Pa kaj mu po¬ maga. če dilo poprej izpusti, kakor na suho pripluje, ino vlone? — Poslcdna dila izveličanja tvojiga, o grešnik, je sneta pokorit-, alj kaj ti pomaga, Če per sveti spovedi za njo sežeš. poboljšanje obljubiš, v kratkim njo pa spet zapustiš, ponovljaje stare pregrehe, ker v pokori stanovitnosti nimaš? •— O sveta stanovitost, ti mokrota milosti božje, ki nam da- jaš pravo krepost, kje te hočemo najti, kako zadobiti? 1. Hočemo v dobrim stanovitni biti, mormo Boga za po¬ moč prositi: on dobro delo v nas začne ino dokonča. — Slariši pa otroke iožujejo. de njihovi nauki ino svaritev kaj ne pomaga. Gospodarji ino gospodinje se svarajo, de jih družina ne vboga; učiteii izdihujejo, de per učencih prave pridnosti ni; gosposka tožuje podložne, de se na nje zanesti ne sme; moliti ino Boga prositi pa ne zmislijo, naj bi dober Bog njih prizadevo blagoslovil. Oj preljubi! ne vi ki sejete dobre nauke, ne vi ki jih polivate z lepimi opomini, kaj opravile, marveč le Bog ki rast daja. Neprenehama mormo Boga za dar slanovitosti prositi. 2. Hočemo v dobrim stanovitni bili, si mormo prizadevati Me nasprotne zaderzike sercno premagali. Imel je svoje dni oče »apuseno polje z lernjam obrašeno. Pošle torej svojiga sina ternje izruval ino polje obdelat. Sin se velikiga dela prestraši, za polje v senco vleže, ino zaspi. Tako več dni dela. Ene dni po tem pride oče gledat, koljko je kaj sinko polja obdelal: ino ko vidi vse zapušeno ko prej, sina okrega; alj sin se izgovarja, rekoč: ..Oce! loljkiga dela sim se pre¬ strašil ino raj počival.'* ..Zanikarnik! mu oce pravi, le toljko vsak dan polja obdelaj, koljkor ga leže z svojim truplam pokriješ, ino polje bo v kratkim obdelano.“ Sin zdaj očeta sluša, se dela loti ino kmalo je bilo polje lepo obdelano. — Tako kapelca skalo izkluje, široko reko človek prepluje, gore prekopa ino pride od zemlje do svetih nebes skuz ker- sansko stanovitost. Udor do konca stanoviten ostane, bo iz- veličan. 3. Hočemo stanovitni bili, ne smemo hitro serca zgubili, če nam vse po volji ni. Tudi kmet ki seje, dolgo sadu čaka, prej de dozori; ino pregovor je resničen, pravi Jezus: Drugi (pogosto) seje, ino drugi ženje; alj plačilo prejmeta obdva, de s« skupaj veselita." Jan. 4, 36— 37. Sveta mati Monika je šestnajst let svojiga sina Avguština objokvala ino za njega molila, dokler ga je prerodila z svojini solzami; mati ino oče pa hitro opešata, če per otrokah beseda ne pomaga. Ali pade drevo na en mah? — Le pridno uči, svari, opo¬ minjaj, strahuj, prosi ino stanovitno moli, ter zaupaj de ne bo tvoja prizadeva zastonj. Ze davno bojo tvoje kosti v zcmli počivale, še bojo tvoji otroci, posli ino podložni tvo¬ jih naukov pomnili ino tebi hvalo vedeli. Verzi drobtinco u vodo; ako nje riba ne pobere, bo ti zarajtal njo Bog. 4. Nočemo v dobrim pešati, le poglejmo večkrat nebeško plačilo, stanovitnim pripravleno, kakor sv. Pavl, ki se je svoje krone veselil, kedar je svoj tek srečno dokončal. — Hedar se, moj brat. težkiga dela, hude službe naveličaš, pomisli kaj te po smerti veseliga čaka, ako do konca zvest ostaneš, kedar tebi Gospod vsih gospodov poreče: „BIagor tebi dober in zvesti hlapec, ker si bil v malim zvest, hočem te črez veliko postavili, pojdi u veselje svojga Gospoda!” Mat. 25, 21 . — Si se, moja sestra, hude ino dolge bo¬ lezni nadovolila, le ogledaj se na svete nebesa, kjer bo tudi tebi dober Bog vse solze iz oči obrisal, in ne bo smerti več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečin. Skriv. razod. 21, 4. — Se ti, prijatel moj, že preveč krivice zdi, katiro n« 157 tim sveti ferpiš, le pogledaj na konee. Le en casek se, ino sovražnik tvoj bo tiho zravno tebe počival, ti pa povračilo zavžival v dolgi večnosti za vse , kar si na sveti voljno ino stanovito prestal. ,,Do smerti bodi zvest, veli Kristus, ino ti bom krono živlenja dal.* 4 Skriv. razad. 2, 10. III. Arih (Hajnrih) VIII. Angleški kralj je bil v svojih mladih letah priden ino zvest katoličan, ter se je za pravo vtfro verstvo ponašal: alj nesreča, de ni stanoviten bil. Nesramno poželenje ga je oslepilo, de svojo pravo ženo zaverže ino si prešestnico vzeme. vero zataji, ki mu prešeslvanje prepove, ino celo Angleško kralestvo v krivo vero zaplete. Grozovito pravoverne kristjane preganja, mori škofe ino mašnike, kteri se prave vere stanovito deržijo, med katermi je bil bogabo¬ ječ škof Jane