OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
Izvršujemo vmmkovr#Ua# iiskoTin«
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 9, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 243

thomas murray
Pred tednom dni se je v avtomobilski nesreči na Memorial Shore Dr. pri Illuminating Co. močno poškodoval Thomas Murray, star 25 let, stanujoč na 13995 Superior Ave. Poškodbam je v nedeljo podlegel v bolnišnici. V zadnji vojni je služil pri ameriški mornarici.
Zapušča soprogo Matildo, starše Robert in Jean, brata Robert in Gilbert ter sestro Mrs. Betty Goulding, vsi bivajoči v Port Huron, Mich. Pogreb se vrši v sredo ob 2. uri popoldne iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. na pokopališče Lake View.
james costello
Po kratki bolezni je preminil v Woman's bolnišnici James Co-stello, star 70 let, stanujoč na 20402 Cherokee Ave. Družina je preje živela v Uniontown, Pa., kamor bo truplo poslano za pokop potom pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi.
Tukaj zapušča šest otrok: Margaret, Thomas, Mrs. Cecelia Fleming, Edward, Mrs. Frances Gibson in James, 11 vnukov in dva pravnuka.
michael kovacic
r ojjA cb pukojiicga Micha&L Kovačiča se vrši v sredo ob 8.45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
Martha magovac
Preminila je Martha Magovac, stara 52 let, stanujoča na 8126 Dorver Ave. Doma je bila od Žumberaka. Bila je članica društva št. 403 HBZ, Oltarnega društva sv. Nikola in društva Bled SDZ.
Tukaj zapušča soproga Johna, sinova John ml. in Nick ter vnuke. Pogreb se vrši v četrtek ob 9.30 uri zjutraj iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Nikola.
*
Paul ostres
Pogreb pokojnega Paul Ostres se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 Uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
Pogodba z Nemčijo odložena; glasovanje bo v januarju
BONN, Nemčija, 8. decembra—Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je preložil končno glasovanje o posebni mirovni pogodbi z Zapadno Nemčijo in soudeležbi nemške vojske pri skupni zapadno evropski armadi na januar prihodnjega leta. Okolica kanclerja Adenauer j a trdi, da gre le za strateško potezo. Adenauer je dobil v nemškem parlamentu že pri dvakratnem čitanju besedila tel) pogodb večino zase. Gre pa za to, da ne bi njegova opozicija začela predčasno s kakimi tožbami na nemško ustavno kot vrhovno sodišče, češ, da so gotova določila neustavna, pa bi se morale nadaljnje razprave v parlamentu do konca tega procesa odložiti.
Nastop komunistov v
VELIKA KUPČIJA Z IGRAČAMI
NEW YORK, 8. decembra — Zveza tovarnarjev igrač napoveduje, da bo v tekočem letu prodanih za 400 milijonov dolarjev igrač. To se pravi, več kot kdaj prej v zgodovini Amerike.
NA IRSKEM REDIJO PURANE
DUBLIN, Irska, 8. decembra —Za božične praznike hočejo Irci spitati svoje purmane. Za to so nakupili v Ameriki znano ameriško drogo aureomycin, da Se žival čim hitreje poredi.
Dodatek
V zahvali za pokojnim John Levstik se je pomotoma izpustilo zahvalo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi, kateremu so družina pokojnega iskre-no zahvaljuje za izkazano vsestransko pomoč in lepo urejen pogreb.
Porurju
Komunisti so uprizorili v važnem industrijskem središču mestu Essenu demonstracijo zoper te pogodbe. Vendar njihove demonstracije niso zavzele večjega obsega, f o dveurnem obračunavanju s policijo se je vzpostavil mir in izvršila aretacija kakih 40 voditeljev. Šlo je za komunistično mladino^ katere organizacija je itak stavljena izven zakona. Šlo je nadalje za vprizoritev demonstracij v Essenu, ki je neka predstraža za vstop v Porurje iz Zapadne Nemčije, mesto samo pa je izrazito antikomunistično in velika opora kanclerja Adenauerja, ki ima v njem številno pristaštvo. Močno je v tem mestu razvito in razširjeno tudi časopisje stranke Adenauerja bivšega Centruma, organizacije nemških katolikov.
I^itisk Amerike na Adenauerja	'
Po poročilih iz Washingtona je predsednik Truman naslovil na Nemce in na Francoze poseben apel, da naj se mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo, kakor tudi dogovor o nemški vojski v službi zapadne Evrope čim-preje potrdita.
(Kakor znano je ameriški senat, za njim pa ameriški kongres kot prvi pravomočno odobril omenjeni pogodbi, Ameriki pa je, sledila Velika Britanija. Na Nemčiji in Franciji je sedaj ležeče ali bo prišlo končno do velikega dogodka posebne mirovne pogodbe z Nemčijo in do vojaške organizacije, pri kateri bodo sodelovaH nemški in francoski vojaki skupno.)
Ameriška pomoč ostane
Po istih poročilih iz Amerike se je v vzpodbudo ameriškim zeveznikom v Evropi — Nemcem in Francozom, Harold Stassen, ki bo upravljal fonde ameriške pomoči tujini, potrudil z izjavo, da zagotovi zapadni Evropi, da se bo pod Eisenhowerjem nadaljevala politika ameriške pomoči tujini. Ameriški proračun se ne sme skrčiti samo radi tega, da se znižajo davki, marveč mora iti za ciljem, da z materialno pomočjo ustvari na svetu mir in dobre življenske predpogoje za vsa ljudstva sveta, je dejal Stassen.
Tukajšnji nemški krogi pod-črtavajo tisti del izjave Stas-sena, kjer Stassen povdarja, da je imel konferenco z Eisenhower jem,, da je povprašal za mnenje Harritnana, ki sedaj upravlja te fonde, kakor tudi Johna McCloya, ki je bil popre je visoki komisar Amerike v Nemčiji in je po teh posvetovanjih podal gornjo izjavo, seveda s pristav-kom, da bo pri vsem tem končno odločilna beseda predsednika Eisenhowerja.
Izjava Stassena se v tukajšnjih krogih tolmači tudi v tem smislu, da ameriška pomoč lah-
ko izostane, če dve glavni državi Francija in Nemčija ne morete pozabiti svojih starih sporov in se ne bi hotele znajti v nalogah, ki jima narekuje sedanji čas in za katere daje tudi Amerika svojo veliko pomoč, ki gre končno na račun ameriških davkoplačevalcev.
DANES POKOP MATERE TRUMANOVE
INDEPENDENCE, Mo., 8. decembra—Danes popoldne ob treh so pokopali mater Truma-nove žene, udovo Wallace. Pokojna je doživela starost 90 let in je zadnja leta preživela v Beli hiši Skupaj s hčerko, ki je žena predsednika Trumana.
Na pogreb je prispela iz Washingtona cela družina Trumana.
Avfusta leta 1947 je Trumanu umrla mati Ellen Truman, ki je bila enako pokopana v rojstnem kraju.
Truman ni maral demagogirati
SEA ISLAND, Ga., 8. decembra — Justični tajnik države Massachusetts Francis E. Kelly je odkril, da je bila predsedniku Trumanu zgodaj v minuli kampanji prožena sugestija, da bi obiskal Korejo, kar bi se spretno predočilo v ameriški javnosti kot znamenje, da bo vsaj do božiča vojska na Koreji končana. Truman je sugestijo odklonil kot nepošteno in zavajalno. *
Republikanci niso bili toliko tankovestni. Vrgli so v javnost obljubo, da bo Eisenhower šel na Korejo, če bo zmagal, z namigom, da ima načrt, ki prinese mir na Koreji. To je bil eden izmed manevrov, ki je dal republikancem mnogo glasov, zlasti ženskih, in morda odločilno vplival na izid volitev. Eisenhower je res šel na Korejo, a o kakem načrtu za konec vojne ni ne duha ne sluha. Celo priznava se, da je napram realnosti na Koreji general Eisenhower prav tako brez moči kot je bil Truman.
NOVE ARETACIJE V PRAGI
BEOGRAD, 8. decembra — Jugoslovanska časopisna agencija Tanjug javlja, da so se izvršile v Pragi nove aretacije vidnih čeških politikov. Med njimi je general Svoboda, ki je bil prvi vojni minister po vojni. Dalje ministri za zunanjo trgovino, za delo in socialno zavarovanje, za narodno varnost in za težko industrijo.
Brozek -Ladislav je bil poklican iz neke misije v južni Ameriki nazaj v Prago. Vozil se je na italijanski ladji Julij Cesar in se je v svoji kabini obesil.
VSE ZA KRONANJE ELIZABETE
SYDNEY, 8. decembra— V Pacifiku leži otočje Tonga, ki ima kakih 150 manjših otokov. Celokupno prebivalstvo tega otočja šteje kakih 35,000 ljudi. Otočju pa kraljuje kraljica Salote, ki je prispela v Avstralijo, da si tam kupi nove obleke, v katerih bo potem, ko bo odpotovala iz Avstralije v London, prisostvovala kronanju britanske kraljice Elizabete.
*
London sam pa pravi, da se bo svečanosti kronanja kraljice Elizabete, ki se vrši dne 2. junija 1953 udeležil tudi sovjetski blok po svojih delegacijah. Celo ruska rdeča mornarica da bo poslala vsaj eno ladjo, ki se bo udeležila pomorskih parad na čast kraljici Elizabeti. Zakaj pa ne? S katerokoli državo ima Velika Britanija diplomatske odno-šaje, lahko njeni zastopniki pridejo na svečanosti.
Kolonije se ne vdajo
CASABLANCA, Maroko, 8. decembra—Delavske unije v Maroku, ki je francoska kolonija, so oklicale splošno stavko iz simpatij do nacionalnega uporniškega gibanja v sosednjem Tunisu.
V obeh francoskih kolonijah severne Afrike divjajo notranji upori, ki gredo za samostojnost, naprej. Prošli petek je bil v Tunisu na nepojasnjen način ubit Farhat Hached, ki je bil vodja osvobodilnega gibanja v Tunisu, obenem pa tudi glavni tajnik delavskih organizacij v tej koloniji.
50 ustreljenih
CASABLANCA, Maroko, 8. decembra — Dvo-dnevni upori francoske kolonije Maroko so zahtevali več kot 50 smrtnih žrtev, ki so padle pod streli.
Združeni narodi so pozvali francosko vlado, naj z direktnimi pogajanji pomiri M^iroko in Tunis.
DVE ŽELEZNIŠKI NESREČI V NEMČIJI
MUENSTER, Nemčija, 8. dec. —V teku 24 ur sta se primerili dve železniški nesreči, v kateri je bila ena oseba ubita, 50 je bilo ranjenih. Za vzrok se navaja gosta megla.
•Vile rojenice
Vojaška in politična posvetovanja: Kako napraviti konec vojni na Koreji?
Pri družini Mr. in Mrs. Pete Ragazinskas na 15920 Saranac Rd. so se v nedeljo zjutraj zgla-sile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka-prvo-rojenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Eleanore Celin, in dete se dobro počutita v novi Eu-clid-Glenville bolnišnici. Mlada mama je dobro poznana ter je več let bila uposlena v trgovinah Slovenske zadruge, in je hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Celin iz Saranac Rd., ki sta postala sedaj drugič v tem letu stari oče in stara mama. Čestitamo!
VSI-POLITICNO IN VOJAŠKO ODGOVORNI NA SESTANKIH
WASHINGTON, 8. decembra—Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je v svojem volilnem govoru v Pitts-burghu obljubil, da bo šel na Korejo in da bo v kratkem končal vojno na Koreji. Na Koreji je bil tri dni. S poti nazaj v Ameriko je sklical glavne ameriške vojaške in politične predstavnike, da se z njimi posvetuje o nadaljnjih ukrepih, še predno se vrne nazaj v New York oziroma v Washington.
Značilno je nadalje, da se vršilo te konference neposredno po 11-letnici japonskega napada na Pearl Harbor, napad, ki je povzročil, da je stopila Amerika v drugo svetovno vojno: Če ta napad ni že bil vzrok, je W1 vsaj povod.
Druga značilnost je, kar je propagandno in diplomatsko gotovo treba podčrtati, da se te važne konference vršijo ravno v bližini Pearl Harborja, če ne prav tam, oziroma na križarki "Heleni," ki se nahaja v vodah Pacifika.
Tretja značilnost je v tem, da se konferenc, čeprav so ločene,
udeležujejo člani sedanje administracije, vsaj kolikor gre za vojake, na drugi strani pa člani bodoče Eisenhowerjeve federalne vlade, ki pridejo v poštev v ameriški narodni obrambi, pa tudi v ameriških—financah.
Razumljivo je, da se o konferenc^ razen, da je, ne daje nobenih podrobnih obvestil.
Za Korejo in za Daljnji vzhod
Kot povdarjeno je Eisenhower obljubil, da če bo končal volilno borbo uspešno, torej, da bo izvoljen za ameriškega predsednika, bo končal tudi hitro vojno na Koreji.
Toda kako? Na roke mu gre Indijski predlog, kako končati sovražnosti na Koreji, predlog, ki so ga osvojili s 54 glasovi proti 6—tudi Združeni narodi. Ali naj Amerika napravi poleg tega moralnega pritiska tudi vojaški pritisk, da nastopi v zvezi 2 ostalimi zavezniki splosno ofenzivo in da govori orožje, če ne bi bil indijski predlog po posvetovanjih za diplomatskimi mizami sprejet? In če naj govori orožje, kdo bo dal pojačena materialna in človeška sredstva na razpolago? Ali se bodo zganile tudi druge članice Združenih narodov, ki do sedaj, čeprav bi bile dolžne, dejansko še niso ničesar prispevale k bojem na Koreji? Kaj boste rekli Velika Britanija in Francija, ki ste poleg Amerike na Koreji v zavezniškem taboru najbolj zainteresirane ? In če bo zavezniško orožje z nastopom ofenzive zmagovito, ali bo poraz mirno prenesla tako Kitajska, kakor Rusija?
Ali so razmere na Daljnjem vzhodu izven Koreje, če se reši korejsko vprašanje, ustaljene ali ne?
Tudi po poročilih iz Evrope evropsko časopisje sledi z velikim zanimanjem, pa tudi z napetostjo tem važnim konferencam na Pacifiku. Kakor ameriško,. tako je tudi evropsko časopisje obsojeno le na ugibanja, ker so konference strogo tajne. Komunistični napadi na Eisenhowerja
Bolj kot komunistični radio v Pekingu je aktiven komunistični radio, ki prenaša propagando severno korejske vlade. Ta radio napada Eisenhowerja, da hoče razširiti vojno na Koreji na druge kraje in podaljšati trpljenje korejskega ljudstva. Eisenhower je eden od zadnjih na listi Amerikancev, ki so prišli na Korejo, ti Amerikanci pa da so sami napadalci. Ameriško ljudstvo v teh ciljih Eisenhowerja ne gre slepo za njim. Eisenhower hoče prelivati še nadalje korejsko kri, da izvlečejo iz nje ameriški kapitalisti čim več dobička. Korejsko ljudstvo se mora Eisenhow-erju upreti, upreti pa tudi njegovim bodočim.
Iz krogov Združenih narodov se poroča, da na indijski predlog še ni uradnega odgovora tako ne iz Kitajske, kakor ne iz severne Koreje.
Če ne paziš na denarnico
ST. SIMONS ISLAND, 8. decembra — Connerju, ki se je nahajal na pomolu, je zdrsnila v morje denarnica in odplavala naprej. V dfenarnici je bilo $1,-508. Conner je s svojo ženo in s svojim desetletnim sinom prebil noč na pomolu v pričakovanju, da valovi prinesejo denarnico nazaj. Plavači, ki so videli Conner je vo zadrego, so mu šli na roke in se spustili za denarnico. Nekaterim je celo uspelo, da so prišli prav blizu nje, a so se morali vrniti, ker jim je začela pojenjati moč.
Najbolj nevšečna stran pa je bila v tem, da je Connerju in njegovi družini ostalo le 14 centov drobiža v žepu.
KAJ BO Z ZVIŠANJEM MEZD?
Pearl Harbor in Japonska
TOKIO, 8. decembra — Enajsto obletnico japonskega napada na Pearl Harbor je japonska javnost popolnoma prezrla. Tudi japonsko časopisje dogodka pred enajstimi leti ne omenja.
Na drugi strani so o dogodku, oziroma o njegovi obletnici tiho tudi ameriški vojaški krogi, ki se nahajajo na Japonskem.
Ali gre na japonski strani za spoznanje, da je bil izdajalski napad na Pearl Harbor velika politična zmota, katero so Japonci kasneje drago plačali, ali so se Japonci potuhnili, kakor, da jih preteklost nič ne briga...
Stavbeniki naj bi dali jamstvo!
Ob koncu druge svetovne vojne dalje je bilo v Ameriki zgrajenih nad šest milijonov domov s posredovanjem vladne kreditne agencije, ki jamči zasebnim bankam, da bodo na te domove dana posojila plačana. Poleg povprečnih državljanov je bilo mnogo takih posojil danih zlasti bivšim vojakom.
Posebni odbor kongresa, ki je pravkar končal preiskavo teh posojil, pa je odkril, da je pri domovih, zgrajenih z vladnim kreditom, mnogo površnosti in pomanjkljivosti, tako z ozirom na material, kakor tudi z ozirom na kakovost dela. Ta odbor torej zahteva, da bi stavbeniki, ki dobijo taka dela, morali dati vsaj enoletno garancijo, da je material dober in dplo izvršeno kot treba. S tem bi bila zavarovana na eni strani vlada, ki jamči posojila, na drugi strani pa lastniki teh domov, ki morajo dom prej ali slej plačati ali pa ga izgubiti.
Zveza stavbenikov temu predlogu ugovarja, češ, da se hoče "kaznovati" vse podjetnike, ki grade domove, ker so med njimi nekateri, ki se udajajo takim brezvestnim operacijam.
WASHINGTON, 8. decembra —S tem, da so zastopniki industrije izstopili iz urada za stabilizacijo mezd, je ta urad postal delanezmožen. Šlo je za rudarske mezde, katere je predsednik Truman povišal za $1.90 več na danW to proti večini glasov tega urada. Toda odstop industrijskih zastopnikov, če naj pri tem ostane, bo imel za dela\ stvo vsled svoje delantezmožnosti še nadaljne posledice.
Urad ima namreč rešiti kakih 12,000 podobnih slučajev, da se odobri dogovorjeno poviša-
nje mezd. In če do te odobritve ne pride?
Delavske unije bodo prisiljene, da bodo stopile v protestno stavko.
Kakor v mnogih drugih vprašanjih, tako sta se tudi v tem vprašanju zedinila glede nadaljnjega postopanja oba nova predsednika velikih unij A.F.L. in C.I.O. George Meany in Walther Reuther.
Predvsem sta se oba nova predsednika sporazumela v načelu, da zahteva čas, da se obe veliki delavski uniji A.F.L. in C.I.O. združite.
STAVKA PRAV PO AMERIŠKO
CHICAGO, 7. decembra — Študentje tukajšnje univerze imajo v poslopju kavarno. Pri vodstvu te kavarne je zaposlenih nekaj študentov, ki dobijo mesto plače hrano. Gre za 84 takih študentov, ki so šli na stavko. Vzrok? Za zajutrek so začeli dobivati mesto dveh jajc— se razume poleg drugega—samo eno jajce.
VLADA PLAČA ZA EISENHOWERJA
WASHINGTON, 8. decembra — Letalski stroški generala Eisenhowerja v zvezi z njegovim obiskom Koreje znašajo $47,500. Plačala jih bo vlada, ne glede na to, da general še ni predsednik Zedinjenih držav. Tako je odredil sam predsednik Truman.
Iščemo raznašalca
Radi bi dobili zanesljivega dečka ali deklico za raznašanje Enakopravnosti v okolici E. 222 St. Prosimo naročnike, da če sami imajo fantka ali deklico ali pa če poznajo katerega v isti okolici živečega, ki bi bil pripravljen ali pripravljena prevzeti raznašanje, da sporočijo na upravo—HE 1-5311.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9. decembra 1952
H
ENAKOPRAVNOST
f J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PREDSEDNIK WALTER REUTHER
(2)
Pravimo, da je poleg razširjenja unij po vsej Ameriki trenotno kopica drugih socialnih vprašanj, ki čakajo na rešitev od strani unij. Vzemimo samo vprašanje selitve kapitala. Splošno je znano, da so v Ameriki kraji, kjer je cenena delavna moč. Znano je pa tudi, da se kapital rad poslužuje cenene delavne moči. Kapital je pri tem neizprosen in brez vsakega usmiljenja. Njemu ne gre za to, pravzaprav ga nič ne briga, če s preselitvijo obratov pusti na starem kraju na tisoče brezposelnega delavtva. Selitev kapitala v kraje s cenejšo delavno močjo je spričo velike razlike, ki vlada med ameriškim jugom in severom, eno težkih socialnih vprašanj, ki ni samo trenotno, marveč je računati v bodočnosti še z večjimi pojavi iste bolezni.
To vprašanje pa ima svojo drugo plat, namreč tudi na strani delodajalca. Vse v zvezi z unijami. V isti stroki kot na primer v tekstilu, je možno, da so podjetja na severovzhodu Amerike unijsko organizirana, kjer delavci zahtevajo unijsko določeni standard, predvsem kar se tiče plač. So pa podjetja na ameriškem jugu, ki svobodno razpolagajo z delavno silo in njeno plačo ter s tem tudi s standardom delavčevega življenja. Eden od pogojev, ki končno vpliva na višino cen, so tudi stroški produkcije, eden od teh stroškov pa je ravno delavčeva mezda. Višje in nižje mezde vplivajo na svobodno gospodarsko konkurenco, ki je sedaj v Ameriki in tako nastane tudi na strani kapitala neko socialno vprašanje. Mimogrede rečeno—socialno vprašanje ni vezano samo na delavski razred, marveč se pojavi lahko v kateremkoli stanu naše družbe. V tem pogledu je bolj razumljiv slovenski izraz "družabno vprašanje." Pravimo, da vsled opisanih razmer lahko nastane to družabno vprašanje tudi pri kapitalu. In je v resnici nastalo! Kapital je moral predočiti unijsko organiziranemu delavstvu, da ne more vzdržati unijsko izbojevanih mezd, če naj bo producija konkurenčno sposobna s podjetji, ki delajo z unijsko neorganiziranimi delavci in z mnogo nižjo mezdo. Unijsko organizirano delavstvo naj popusti pri svojih mezdah, ker je to pač pametno in v mnogih podjetjih Amerike se je to v resnici tudi zgodilo.
Življenje ne sttoji kakor vodi v kakem domačem ribniku. Življenje teče. Če ni bilo do sedaj ameriške delavske politične stranke, se morda predvideva za bodočnost. Ne v kakem razrednem sniislu, vendar z večjim povdar-kom delavskega pojmovanja o svobodni državi. Zakaj bi ne bil znani anglosaksonski dvotirni sistem sčasoma mogoč tudi v Ameriki, namreč po angleškem sodobnfem vzorcu, da se pri dvotirnem sistemu ostane, toda novo nastala sodobnejša politična stranka spodrine starejšo in jo prežene s politične pozornice s tem, da sama nastopi ne kot dedič njenih idej, marveč kot dedič njenega članstva in vloge v javnem političnem življenju.
Vemo, da so se delali v polpretekli dobi Amerike ponesrečeni in vsled tega spodleteli poiskusi. Vemo pa tudi, da je ta osnova misel slej ko prej živa in da pride na dan govorjena iz ust tistih, ki ameriško življenje, predvsem pa. delavstvo do dna poznajo. Že pred zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami dne 4. novembra je nastopil John Lewis, vodja ameriških rudarjev s predlogom, da naj ameriško delavstvo nastopi z enotno delavsko politično stranko. Ustvariti tako politično telo preko noči seveda ne gre; najmanj pa kadar sta dva strankarska aparata obeh že obstoječih velikih političnih strank z vsemi sredstvi na delu. Toda razgibanim možganom se porodi mnogo misli in se najdejo sredstva, kako jih uresničiti. Življenje teče in gre svoja pota naprej. Razgibani Walter Reuther je bil pri zadnji predsedniški volilni borbi eden redkih vidnih delavskih voditeljev, ki se je naj aktivneje udejstvoval z volilnimi nastopi, seveda za Adlaia Stevensona. Politični ameriški opazovalci so tudi takrat predvidevali možnost, da ameriško delavstvo končno lahko prevzame demokratsko stranko. V tej zvezi naj pri izvolitvi Reutherja nagla-simo še posebnost poteka te konvencije, ki je izvolila Reutherja: Nobenih posebnih vprašanj na dnevnem redu, le da se izvoli novi predsednik; novi predsednik pa naj bo mladi Walter, unijsko in politično dognani človek. Drugo prepustimo njemu!	L. C.
O bazarju in letni seji P. S. krožka št. I
CLEVELAND, Ohio — Naš bazar z dne 29. novembra je prav dobro uspel. Največja zahvala gre našim vrlim članicam, ki so bile vse na mestu, naj si bo z, darili ali z pomočjo. Hvala lepa tudi posetnikom, kakor odjemalcem. Z vašo udeležbo in nakupi ste nam dali veselje in pokazali, da cenite naša dobra dela.
Iz obrazov kupovalcev se je poznalo, ko so pregledovali naša lepa ročna dela, da jim ista ugajajo. Manjkalo ni ne suhe ne mokre robe. V slogi pravijo, da je moč. To se je pokazalo na tej priredbi.
Pevski zbor Jadran nam je zapel prav lepo ter mu izrekamo iskreno zahvalo za prijazen nastop. Hvala tudi Česnikovemu kvartetu za nastop. Upamo, da boste še kdaj nastopili pri naših prireditvah, saj ste Progresivne.
Nazadnje pa so se pnioma-stili visoki operni glasbeniki. To je bilo pa nekaj izvrtsnega. Vsa čast našim članicam, ki si kaj takega izmislijo, da povzroči obilo smeha.
Krofi in kruh je kar rastel. Vse to je napravila naša kuharica Mrs. Erjavec s svojimi pomočnicami. Hvala vam vsem skupaj.
Obenem prosim vse članice, da gotovo pridete na letno sejo v soboto, 13. decembra v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek seje bo ob 5.30 uri popoldne. Volilo se bo novi odbor za leto 1953 in ukrepalo o drugih zadevah. Po seji se vrši prosta zabava in serviralo se bo prigrizek. Vabljeni so tudi naši podporni člani in prijatelji, da pridejo na zabavo po seji. Vsaka članica je prošena, da pripelje s seboj po eno novo članico. Kakor veste, je ta mesec zaključek za nove članice in rade bi si pridobile čast in nagrado.
Na veselo svidenje vas vabi Anna Zaic, predsednica.
Kratke vesti
Danes se začne pred vrhovnim sodiščem v Washigtonu pomembna razprava o diskriminaciji po šolah. Ali je ustavno, da se držijo otroci črncev ločeni v razredih in šolah ali ne.
Občinski svet mesta Cleve-landa je dokončno z 28 proti 4 glasovom odobril povišanje pristojbin za plin, pričenši s 1. marcem 1953.
Iz Londona se poroča, da Britanci za božič ne bodo dobili več mesa, kakor ga dobivajo sedaj na karte.
ZOPET "BOGAT BERAČ"
HOUSTON, Texas, 8. deTcem-ora—Poljak Frank Pachucky, ci se je preživljal kot krošnjar, Je umrl v starosti 66 let, med občinstvom znan kot revež. Taca je bila tudi soba, v kateri je ;tanoval. Ob smrti so našli v %epu t)ri njemu le 74 centov. Toda Pachucky, ki ima sestro na Poljskem, je imel v starem tovornem avtomobilu skritih kar $4,650. Dedinji na Poljskem bodo dolarji })rav prišli.
Ob Tihem oceanu
ŠE EN UPOR MED KAZNJENCI
SANTA FE, N. M., 8. dcccm-bra — Epidemija uporov, med kaznjenci v Ameriki je zajela tukajšnjo državno kaznilnico, kjer 3o se uprli jetniki, ki držijo sedem stražnikov kot talce, z grožnjo, da jih ubijejo, ako se jih ne osvobodi. Kaznilnico je zasedla državna milica.
Danes smo drugega decembra. Čitali smo že precej o velikih snežnih viharjih in ledenem mrazu, ki objema večino vseh naših držav. Ne morem se pritožiti nad vremenom, kakoršnega imamo tukaj. Imeli smo že par-krat nekaj dežja, za kar se je začela narava zahvaljevati. Kamor se ozreš, povsod poganja sveže zelenje, kakor da smo v maju.
' A vendar imamo tudi zimo. Gore, ki nas obrobljajo od treh strani, so že do polovico s snegom pokrite. Pri nas v dolini je okrog osemdeset stopinj. Čudno se ti zdi, ko srečuješ smučer-je, ki hite v gore. V dobri uri, pa so v snegu.
Ker je po večini krajih zima, zato ne bo odveč, da se ustavim danes pri kalifornijski zimi, oziroma pri njenih ledenikih. Ledenike imenujemo gotove zajede ali doline med visokimi gorami, koder je večni sneg in led. In v naši gorki Kaliforniji jih imamo nad petdeset. Pa to ni še vse. Pravijo, da jih je nad ducat, ki niso bili še nikdar preiskani. Če pogledate na zemljevid, boste našli gorovje Sierra Nevada. Tam jih je največ.
Največji in najbolj južno ležeči ledenik se imenuje Palisade. Od nas do tam ni več kakor 250 milj. Leži med velikanskimi vrhovi, ki se dvigajo nad 14 tisoč čevljev, to je za tretjino višji kakor naš Triglav.
Ta ledenik je tako nekaj posebnega, čudovitega in veličastnega, da si ne morete misliti. Da ni tako poznat kakor druge posebnosti te dežele, je vzrok ta, ker je tako skrit, da ga ne vidiš od nikjer. Kdor ga hoče videti v vsej krasoti, lahko najame ero plan. A leteti bi moral nekaj tisoč čevljev nad njim. še druga pot je, to ee pravi: ne pot, ampak sredstvo. To so noge. Dobre in utrjene morajo biti, potem pa prideš do krajev, odkoder se vidi ves ledenik. To je torej pravi vzrok, zakaj se teh krasot nik dar ne omenja.
Ledenike imamo po vsem svetu in niso drugega, kakor ostanki velikanskih ledenikov iz le dene dobe, ki je bila na zemlji pred mnogo tisoč leti. Pot ali smer vodi ob hudourniku, ki se mu pravi Big Pine Creek. Kmalu prideš do jezer, ki jih je nara va izklesala v tisoč letih. Voda v njih ni čista, kakor bi človek pričakoval. Je mlečnato zelena, v nekatferih krajih malo višje je rumena, nazadnje pa nekako gosta od drobnega prahu, katerega si je nabrala od granitastih strug. Če greš še malo višje, najdeš v vodi toliko finega peska, da ga čutiš med prsti. Vseskozi ob poti te pozdravlja tisoč vrelcev, ki pošiljajo svoje vode žej ni matepi zemlji. Vse med snegom in ledom prihajajo in padajo pršeči iz svojih skrivnostnih domov.
Tako prideš končno do ledenika. Ni velik—dobro miljo dolg, malo ' več kot pol milje širok, globok pa mora biti v sredini vsaj petsto čevljev. Človek ostrmi, ko gleda to velikansko kepo živega ledu, ki je tako čist, prozoren in v globinah višnjev, kakor bi pod njim gorelo tisoče električnih luči. Na njem zapaziš nešteto skalovja in kamenja vseh velikosti in to na površini sami, kakor'tudi v notranjosti daleč v globinah. V spodnji polovici ledenika gledaš kakor obdelane gorske vrhove, tako je vse gladko in lepo, da se moreš samo čuditi tem velikanskim naravnim silam, katere delajo tukaj noč in dan že tisočletja.
Na vrhu je polno Jtamenja in skalovja vseh velikosti. To po-
Piše FRANK KERŽE NAŠI LEDENIKI
Kdor misli, da je tam večni mir, se moti. Ledenik se vedno popravlja, tukaj lomi, tam drsi, ali pa se kaj podira na njem. Ledenik, koder gre voda izpod njega, silimaprej, a ne more, ker ga drže gore med sabo. Globoko doli, koder se zbira voda, zamrzne čez noč, drugi dan je pa par palcev debel led visoko nad vodo. Voda je namreč spodaj odtekla, led pa ostal. Ko ogreva sonce vso to mogočno maso, se tuka^ in tamkaj stopi, potem se pa trga in poka, kakor bi streljal s kanoni.
A to ni še vse. Voda in led na višinah se neprestano menja, tukaj kaj gradi, tam podira. Podnevi se večinoma razdira, ponoči pa gradi. Človek bi mislil, da je tukaj vsako življenje nemogoče. Lahko greš dva tisoč čevljev višje kot more rasti kako drevo, pa boš videl sneg* ki je rdečkast. To so žive alge, katere gotovo ne zmrznejo. Vidiš tudi kakega ptiča in tudi muh ne manjka.
Ko greš po ledeniku, vidiš od časa do časa stotine čevljev dolge in kakih dvajset čevljev široke trakove. Veste, kaj je to? Led je prišel v tak položaj, da je napravil velikansko razpoko. Prišel je nov sneg in vedno delavni vetrovi so ga zrinili spoti. Zdaj ga pa ledene mase stiskajo in klešejo, kakor je pač mogoče.
Poleg večjih razpok je tudi vsepolno manjših, ki pa niso več kakor en čevelj široke. Te so po večini kar odprte. Lahko gledaš v velike globine, če te zanima. Ima pa ta snežnik velikan sko razpoko ali boljše: podrtijo. Misli si strmo goro, ki je vsa v snegu in ledu. Nekaj se stopi in pada v kapljah proti dnu. Spotoma seveda zmrzyje in tako se zgodi, da se vsa teža zbere nižje pod vrhovi gora. Nekega dne se vtrga in napravi velikansko zajedo. Potem se pa zopet nabira, celi in gradi, dokler ne pride do enakega prizora. Naravne moči delajo večno.
Ima pa ta ledenik tudi počez-no razpoko, ki je stalna. Ni pa varna. Čez leto se topi in zmrzu-je, napravlja večje in manjše kapnike iz ledu. Boljše je, da človek ne sili preko teh zaprek, ker se težko hodi. Vedeti je tudi treba, kod je dovolj spodnje podpore, da se ne vdre.
Najbolj zanimivo je, kadar pride človek takorekoč pod ledenik. To je kraj, koder se zbira vsa voda od vseh mogočih strani, koder se led in sneg spreminja v močan gorski hudournik. Tam prideš do kraja, koder si je treba sproti delati poti. Visiš okoli 45 stopinj ob ledenem vrhu, privezan seveda. Ne toliko radi varnosti, kakor zastran previdnosti. Če ti spodrsne, boš letel precej globoko, predno se bo ustavilo. In potem je težava priti zopet nazaj. Spodaj najdeš tudi velikanske kupe nanešenega kamenja vseh oblik in velikosti. Imaš tudi piiliko, da pregledaš malo ledenik. Od te točke šele izpoznaš, kako velikanska in čudovita je narava v svojih neizmernih silah.	*
Najbolj zanimivo na spodnji strani ledenika je to, da imaš pred sabo nekake jame ali tunele v živ led. Ledenik gre v svojem večnem ledu vedno nižje, če ga kaj ovira, izkuša vzeti sabo. Če to ne gre, pa popusti in posledica je jama ali vdrtina v led. Vidiš prizore iz leda, ki jako spominjajo na kapnike v podzemskih jamah.
So ljudje, ki gredo precej nepremišljeno v velike nevarnosti. Pri ledu se vedno kaj lahko odtrga ali poda in če človek nima pomoči, je izgubljen. Posebno
Ijanje vode, katera prihaja iz večnega snega in leda. Izpeljana je potem na vse strani, zakaj Kaliforniji je voda najbolj dragocena in najbolj potrebna. Imamo klimo, ki je za vse dobra —a voda mora biti povsod. In ledeniki so tisti večni viri, ki nikoli ne odnehajo. In tako se zgodi, da je človek danes pri večnem ledeniku, jutri bo pa doma natočil čašo vode, ki je prišla ali bolje; bila izpeljana od ledenikov.
Ali se žgodi kdaj kakšna nesreča? Od tukaj nimamo podatkov, ker se sploh ne ve, kdaj kdo izgine. Imamo pa podatke
Alpskih ledenikov. Če se kdo ponesreči ali pade med led, je seveda izgubljen. Kakor se led topi, tako se premika tudi mrtev človek in vzame kake dve leti, predno priplava njegovo truplo po deroči vodi izpod ledenika.
V naši stari domovini so ledeniki na Triglavu. Od tam prihaja znani vodopad Peričnik, ledeniki tudi dajejo vodo znamenitim Triglavskim jezerom. Vem pa ne, če so ti ledeniki tako stalni, kakor v naši Kaliforniji, ker se spominjam, da sem čital ne-kolikokrat v preteklosti, da se slap Peričnik čisto posuši.
Zvišanje podpore socialnega zavarovanja
Po novih regulacijah zakona za socialno zavarovanje je bila zvišana podpora, ki jo prejema 4,725,000 upokojenih in drugih upravičencev iz sklada tega zavarovanja. Prvi povišek je bil določen za mesec september. Za povišek ni potrebna nobena posebna prošnja ali prijava, ker je bil odobren v svrho malo večje pomoči prejemnikom, ki so radi draginje le težko izhajali s prejšnjimi prejemki. Povišek bo torej avtomatično dodelila vsem upravičencem A d m i n i stracija socialnega zavarovanja.
Upokojen delavec^ ki prejema starostno pokojnino na podlagi zaslužka kritega po socialni zavarovalnini nazaj do leta 1937, bo prejemal od $5 do $8.60 več na mesec po novi naredbi. Seve je povišek določen po zaslužku na podlagi katerega prejema delavec pokojnino. Minimalna izplačila (mesečna) upokojenim osebam so bila zvišana od $20 na $25. Maksimalna nakazila pa od $80 na $85 mesečno. Mož in žena po novi naredbi lahko prejemata skupno $127.50 mesečno po moževem vstopu v pokoj.
Oni, ki prejemajo zapuščinsko zavarovalnino—vdove, vdovci, otroci ali starši—bodo enako prejemali sorazmerno zvišana nakazila. Nova naredba je zviši-la maksimalna nakazila družinam od $150 na $168.75.
Ta nakazila so iz^Dlačana oziroma izračunana na podlagi povprečnega delavčevega mesečnega zaslužka pred njegovo upokojitvijo ali smrtjo. Nekatere pokojnine so določene na podlagi zaslužka po januarju 1951. Večina pokojninskih in drugih nakazil bo v bodoče baziralo na zaslužku po januarju 1951. Pred septembrom so bila nakazila izračunana na podlagi 50% prvih $100 povprečne mesečne plače v času po januarju 1951 z dodatnim 15% od nadaljnjih $200 za-
služka. Sedaj se izračuna pokojninska nakazila na podlagi 55% od nadaljnjih $200—ravno $5 mesečno več v vseh slučajih, kjer je bil povprečen mesečni zaslužek $100 ali več.
Nova naredba dovoljuje tudi večji zaslužek na mesec upokojenemu delavcu, ki prejema pokojnino. Od septembra letos naprej lahko tak delavec zasluži do $75 mesečno poleg pokojnine. Samouposlene osebe (samostojni obrtniki in drugi) lahko zaslužijo do $900 na leto, ne da bi radi tega bili prikrajšani na pokojninskih nakazilih.
Osebe nad 75 let starosti, ki prejemajo starostno pokojnino na podlagi zaslužka v začetku leta 1937, in ki so delale predpisano leto in pol časa od leta 1950, bodo pravtako lahko deležni višje pokojnine po novi naredbi.
Vključena v novo naredbo je provizija slična oni, ki je bila v veljavi za časa druge svetovne vojne in ki je določala kredit za aktivno vojaško službovanje. Kredit velja za plačo "do $160 mesečno. Kdor koli je torej služil ali služi vojake med septembrom 1940 in decembrom 1951, mu je to vračunano kot kredit za starostno in zapuščinsko zavarovalnino.
Ti pokojninski in drugi prejemki so izplačani iz odbitkov za socialno zavarovanje. Upo-slen delavec plača iy2% do $3,600 iste letne jlače ali zaslužka, samouppslen delavec ali obrtnik itd. pa plača 2%% od prvih $3,600 čistega letnega zaslužka. Ti odbitki ali vplačila so kreditirana na račun starostne in zapuščinske pokojnine vsakega zavarovanca oziroma osebe. Pokojninska mesečna izplačila prične prejemati s 65 leti starosti, v slučaju smrti prejemajo pokojnino njegovi najbližji.
(Common Council)
ZBOROVANJE CIRILMETODIJSKEGA DRUŠTVA V SLOVENIJI
bere sončne žarke. Okoli njih je i vse stopljeno, pod njimi pa so-1 "('varno je ua obronkih, ki člo-liled, visok do devet ali več čev-! ^cka najrajši prevarajo.
Ijev. Od zdaleč se ti zdi tako, ka- j Pri izhodni strani ledenika kor da rastejo velikanske gobe. spremlja človeka prijetno šum-
Dne 23. oktobra je bil v Ljub Ijani drugi redni letni občni zbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije, ka terega se je poleg 119 delegatov, ki zastopajo nad 550 slovenskih katoliških duhovnikov, udeležilo tudi okrog 140 odposlancev katoliških, pravoslavnih in mu slimanskih stanovskih združenj iz vseh republik.
Zborovalce je najprvo pozdravil podpredsednik P r e z i d i j a Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tovariš Ivan Regent, ki jo med drugim dejal:
"Pri delu za srečnejše življenje lahko sodelujemjo vsi, ne glede na svetovni nazor. Vsakdo lahko ima svoje svetovno nazi-ranje, a kljub temu lahko posveti svoje znanje in svoje moči
v	korist naše domovine in za srečo naših narodov. Če boste tudi
vi	tako ravnali še naprej, bomo ustvarili našim narodom resnično srečno in mirno življenje. V dobi obstoja vašega društva ste se lahko tudi sami prepričali, da naši voditelji ne streme za tem, da bi hoteli spremeniti vaše svetovno naziranje ali vas hoteli odvrniti od vaše vere.
"Prav zato pa ysi skupaj delajmo za to, da bodo pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe
še bolj utrjene, da bomo te pridobitve še naprej razvijali, da bomo pri nas razvijali idejo najširše socialistične demokracije, da bomo zajamčili vsem in vsakemu vse tiste svobodščine, ki so danes že mogoče. Razumljivo pa je, da takih svobodščin ne moremo dajati tistim, ki bi jih zlorabljali za rovarjenje proti naši državi."
V imenu Ljubljane je zborovalce pozdravil predsednik Mestnega ljudskega odbora Jaka Avšič, v imenu Rdečega križa Slovenije pa Josip J eras. V svojih pozdravnih govorih so delegati iz drugih republik izrazili izredno zdrave in napredne misli, ki dokazujejo, da se tudi tam budi veliko zanimanje za stanovska združenja duhovnikov.
Tako je kanonik Marko To-mašič iz Dubrovnika dejal, da je že skrajni čas, da sežejo duhovniki v roke ljudski oblasti in začno z njo resnično sodelovati, splitski delegat don Josip Kri-stofoli pa je izjavil, da vsa duhovščina splitske škofijo iskreno želi imeti svoje stanovsko društvo in se živo zanima za njegovo ustanovitev.
"S tem pač ne delamo ničesar (Daljo na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN b
FRAN MILČINSKI;
ZGODBE
(Nadaljevanje)
O STRICU MATEVŽU
Zdaj ga življenje še veseli— on sicer taji, da ga—pa če bi ga res ne veselilo, bi ne bil take reči počel zaradi tete Polone in '1 jenih sanj.
Teta Polona je njegova se-: trična, mi ji pravimo teta, ni dosti mlajša od strica in nosi očala, da lahko bere v sanjskih bukvah, morebiti bomo tudi po njej kaj podedovali, meni je še posebe namenila očala. Navzlic svojim letom je teta Polona ves božji dan zaposljena; ponoči se ji sanja, podnevu pa pripoveduje, kaj se ji je ponoči sanjalo, in pripoveduje tako živo, da ji je že parkrat zobovje zletelo iz ust in smo ga s palico lovili izpod omare. Zlasti je stric Matevž tisti, ki je zavezan poslušati njene sanje, pa saj ima časa dovolj in ne bo zato kaj zamudil.
Pa se je zgodilo in se je teti nekoč sanjalo o zobu in so se potem enake sanje ponavljale: ali da je bila pri zdravniku in si je dala zob izdreti ali da ji je zob padel iz ust tako rekoč iz lastnega nagiba ali da ga je izgubila kakorkoli drugače. Pa je bila teta tako nerodna, da je tudi te sanje razkladala stricu Matevžu. To ni bilo prav, ko vendar" ve ves svet, da pomeni izpadli zob smrt v rodbini, a je najstarejši v rodbini stric Matevž.
Stric je res zameril teti Poloni njene sanje in je izjavil, da je teta Polona nadležna ženska, ampak da je res jako nadležna, nič drugega bi ne govorila nogo o samih boleznih in o smrti.
Pa ni stric Matevž prav za prav nič drugačen. Tudi on bi se
menil ves božji dan le o tem, kaj ga boli in kaj mu je. Katerokoli bolezen ima kdorkoli, tisto ima on tudi in je imel v teku tega leta že sledeče omembe vredne bolezni:
Legar. To je trajal skoro pet dni in se ni stric Matevž ves ta čas nič obril in bi bil legar trajal tudi še dalj, toda ni stricu dišala prepičla dieta.
Potem je imel tri dni vodenico in si jo je pregnal z brinovimi jagodami.
Potem je dobil njegov prijatelj Miro ishias pa je stric izjavil, da jo ima tudi in da jo čuti v levih spodnjih čeljustih, in je še enkrat vprašal, kako se pravi tej bolezni, in mu je bilo ime pretežko in je pustil ishias in je rajši dobil krč v desno roko, da ni mogel roke prav nič geniti, zlasti ne, kadar bi bilo treba dajati denar—jedel pa je lahko z njo, hvala Bogu!
In je bila poglavitna stvar pri vsaki njegovi bolezni ta, da se je lahko na dolgo in široko o njej menil s komurkoli.
Po pravici povedano—bolezni tedaj niso reč, da bi se jim izogibala ušesa in jezik strica Matevža, in tudi kar se tiče smrti: v listih sploh ni drugega bral nego smrtno koso in parte in se je znal kaj modro in možato pogovarjati o smrti drugih.
Ali mu ni bilo všeč, da teta Polona s svojim sanjanim zobom cika baš na njegovo smrt, in je rekel: Teta Polona je hudobna ženska, ampak je res tako hudobna, človeku želi smrt.
Teti Poloni pa se niti sanjalo ni o stričevi nevolji, nego je nedolžna naprej sanjala o zobu, silo imenitne so se ji zdele te sanje in jih je dan za dnem pri-
povedovala. Zdaj je postal stric Matevž rdeč in vijolčast v lice, raztogotil se je in je teto nagnal s coprničo, ampak da je res taka coprnica, in je ogorčen vprašal, kakšne iniamo zakone, da trpe take sanje-^hudobni babnici bi se lahko sanjalo tu^ di kaj drugega, hak—pa se ji ni iz gole hudobije sanja o izpadlem zobu! Ona sanja, na! nedolžni človek pa umri! To ni prav, ampak res ni prav!—Obrisal si je solzo in je izročil teto Polono odvetniku doktorju Pi-kežu, da stori konec njenemu peklenskemu početju—dr. Pikež pozna strica izza večernega omizja v gostilni.
Na paragrafe se moja malenkost ne spozna, ali mi je dr. Pikež namignil, da je stvar resna. Rekel je, ako teta Polona iz hudobnega naklepa sanja tiste svoje zobe in ko je med strankama izven spora, da takim sanjam neizogibno sledi smrt in je potemtakem podana vzročna zveza med sanjami in smrtjo, oziroma ni dvoma o sposobnosti uporabljenega sredstva za dosego namena—skratka, teta Polona da je kriva hudodelstva umora, ki se kaznuje s smrtjo na vislicah, v primeru poizkusa pa s težko ječo za vse žive dAi—v prvem in drugem primeru, da je kazen občutno poostrena z odvetniškimi stroški. Dr. Pikež je blag človek, rekel je, da ne želi nikomur tako sramotnega konca, in me je pozval, ker sem v sorodu z njo in bi tudi mene zadela njena sramota, naj skušam stvar poravnati zlepa.
Stvar je bila v istini resna. Umreti moramo sicer vsi, toda stane taka smrt ob posredovanju odvetnika silo denarja in stane smrt tako tistega, ki jo naroči, kakor onega, ki ga zadene in bi lahko oba izgubila vse, stric in teta, in bom še jaz ob upanje, da dedujem—upanje ni veliko, ali veseli človeka vendar.
(Dalje prihodnjič)
ZBOROVANJE CIRILMETODIJSKEGA DRUŠTVA V SLOVENIJI
(Nadaljevanje z 2. strani) proti cerkvenim predpisom," je dejal don Kristofoli in podčrtal potrebo sodelovanja z ljudsko oblastjo, od katerega bo imela cerkev samo korist. V zvezi z nameni visoke cerkvene duhovščine, ki jim je trn v peti možnost svobodnega mišljenja, še bolj pa sožitje jugoslovanskih narodov, pa je dejal; "Nepravilno in velik nesmisel je postavljati barikade ljudski misli. Vsak človek ima pravico svobodnega mišljenja. Zločin pa je postavljati meje med bratska čustva naših narodov!" Svoj pozdravni govor je zaključil z obsodbo vsakogar, ki podpira gonjo proti Jugoslaviji.
Delegat iz Reke, ki je bil lyed vojno od Nemcev v Trstu obsojen na smrt z ustrelitvijo, nato pa pomiloščen in odpeljan v taborišče Augsburg zaradi aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilni borbi, je pravilno poudaril stremljenje napredne duhovščine z besedami: "Nočemo, biti obsojeni in ožigosani od zgdflovine kot izdajalci lastnega naroda!"
Delegat kranjskega okraja Jože Vovk je govoril o zvestobi cerkvi in zvestobi ljudstvu. Med drugim je dejal, da je odveč dokazovati, da so patriotični duhovniki ohranili svojo zvestobo do cerkve, saj so si kot člani Cirilmetodijskega društva vsa zadnja leta prizadevali za spo-' razum s svojo cerkveno hierarhijo in so sc ta pogajanja vlekla kakor v Pan Mon Jomu vse do zdaj, ko so se končno sporazumeli in so slovenski. ordinariji priznali, da ni v društvenih pravilih nič spodtakljivega in se končno sprijaznili tudi s tisto točko, ki govori o tem, da du-hovniki-člani Cirilmetoditovske-ga društva priznavajo pridobitve narodno-osvobodilne borbe, ni duhovniki se takih groženoj ne bojijo.
Pleterski opat dr. Edgar Leopold je govoril o emigraciji. V kratkih besedah je orisal vlogo protiljudske duhovščine med zadnjo vojno, vlogo škofa Rož-mana in njegove "katoliške akcije." Govoril je o razdiralnem delu duhovščine v emigraciji, ki zavestno rovari proti Jugoslaviji in zlonamerno napačno seznanja svet o današnjem položaju v Jugoslaviji, pridiga o preganjanju vere in razglaša za svetnike tiste, ki so si umazali roke z krvjo lastnega naroda, ali pa padli v boju, ko so zgrabili za orožje proti lastnemu narodu.
"Nihče ni bil ubit zaradi verskega prepričanja, temveč zaradi tega, ker se je udinjal okupatorju," je naglasil pleterski opat, ko je govoril o tistih, ki jih je ljudstvo plačalo za njihovo izdajalsko delo. Danes grozi emigrantska duhovščina članom Cirilmetodijskega društva iz tujine na vse načine. Toda napredni duhovniki se takih grožeoj ne bojijo.
Duhovnik Milan Grm je v svojem govoru med drugim poudaril, da ne bodo dovolili, da bi se vprašanje Cirilmetodijskega društva reševalo izven Jugoslavije in da bi o njem odločali tisti, ki so izdali svoje ljudstvo in ga zapustili v najtežjem trenutku in zdaj v emigraciji kujejo zarote proti Jugoslaviji. Ti duhovniki sploh nimajo nikake pravice razpravljati o vlogi in pomenu Cirilmetodijskega društva.
Na ta način so izmenjali svoje misli tudi naslednji govorniki in bilo je premalo časa, da bi mogli priti na vrsto vsi, ki so prosili za besedo. Tajnik društva I. Žagar je v svojem poročilu poudaril, da so po dvra letih dela in uspehov kljub nasprotovanju cerkvenih vrhov vrste napredne duhovščine narasle na 550 članov. Društvo je organizirano po okrajih, v okviru glavnega od-
bora pa poslujejo posebne komisije za posamezna vprašanja. Neznatno je število tistih, ki so izstopili iz društva, vsega osem članov, kar pa dokazuje, da je članstvo v društvu popolnoma prostovoljno.
Nekateri pa so mislili, da bodo lahko pod okriljem Cirilmetodijskega društva igrali dvolično vlogo, zato so bili iz društva iž-ključeni; teh je bilo sedem. Društvo ima svoje lastno glasilo "Nova pot," ki je postalo vodnik stanovskih društev tudi v drugih republikah. Društvo je izvedlo mnogo akcij, ki dokumentirajo rodoljubnost in povezanost napredne duhovščine z ljudstvom. Podrobno je bilo tudi poročilo o akciji za socialno zavarovanje duhovnikov, za katerega škofijski ordinariati niso pokazali razumevanja ugodnosti. V svojem poročilu je tajnik Žagar tudi povedal, da so prav zadnji čas šele slovenski škofje obvestili društvo, da ne bodo zavzemali več negativnega stališča do te duhovniške stanovske organizacije.
Po končanem zborovanju so bile tudi volitve, ki so izzvenele v močno zaupnico staremu odboru in ga znova potrdile. Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, Mihi Marinku, Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte in Društvu za Združene narode v Ljubljani.
Vatikan, ki ima svojega diplomatskega zastopnika v Jugoslaviji, je po njem sporočil škofovski konferenci, ki se je vršila v Zagrebu, da upa, da bodč rimo-katoliški škofje v Jugoslaviji sposobni zatreti hudo nevarnost, ki grozi od stanovskih društev duhovnikov in njihovega dela. Vatikan je torej dal direktivo, naj se razna društva, kakor so v Sloveniji na primer Ci-rilmetodijsko društvo, dalje Združenje, katoliških duhovnikov, v Bosni in Hercegovini društvo "Dobri pastir" in taka društva po drugih republikah preprečijo in onemogočajo.
S tem seveda je potrjeno, da Vatikan hujska svoje pripadnike proti določbam jugoslovanske Ustave in proti zakonskim pravicam, ki gredo tudi duhovnikom, kakor drugim državljanom glede pravice zdriiževanja, ustanavljanja društev itd.
Protiljudska politika Vatikana bi seveda raje videla, da teh pravic duhovniki v Jugoslaviji ne bi imeli, da bi duhovnike v Jugoslaviji lahko kazali kot žrtve socialističnih načel, da bi še naprej zahrbtno spletkarili in ovirali vsako novo pridobitev v korist delovnega ljudstva doma in po svetu.
Kakor je bilo potrjeno na konferenci Cirilmetodijskega društva duhovnikov v Ljubljani, Vatikan poštene duhovščine v Jugoslaviji ne bo pridobil za to, da bi izkoriščali cerkev in vero proti interesom jugoslovanskih narodov, kakor so to delali nekateri duhovniki na pritisk Vatikana že med okupacijo. Glede odnosa Cirilmetodijskega društva do države je dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Cajnkar med drugim odločno izjavil, "da nimajo ' namena ustvarjati razkola, pač pa da hočejo pokazati, da je mogoče biti dober duhovnik in dober državljan socialistične države in vplivati na vernike v smislu ljubezni do svoje domovine."
(Slovenska izseljenska matica)
v BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici odkar je umrl naš nepozabni
John Koshel
Zatisnil je svoje mile oči dne 9. decembra 1950.
Kako je dom tam Tvoj miran, tam utihne vseh viharjev jeza, krivice roka tja ne seza, tam res ni več težav ne ran.
Snivaj sladko večni sanj!
Žalujoča družina'
Cleveland, Ohio,
dne 9. decembra 1952.

5HVING'
POZNAJTE ZAKONE
^ Nepoznanje zakona ni nikakršen izgovor za kršilce prometnih predpisov. Prometne postave so ločno in razločno pojasnjene v civičnem oddelku rumenih listov katerekoli telefonske knjige. Čitajte predpise —seznanite se ž njimi—predvsem pa UPOŠTEVAJTE jih!
je odvisno od toplote, to daje černetova zdravilna kopel v polni meri, da odpravi prehlade, revmati-zem, odvibno težo, slab obtok krvi itd. Stotine družin jo že rabijo in hvalijo.
Vprašajte, oglejte si: CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave., EXpress 1-8265
Cleveland 3, Ohio
DELO DOBIJO MOŠKI
TURRIT LATHE
Za uspostavitev in -operiran je.
Morajo biti izurjeni. Primerna incentivna plača. Plačane počitnice in prazniki ter druge podpore.
Z & W MACHINE PRODUCTS
5100 ST. CLAIR AVE.
Ustanovitelj Grdinovih podijetij poroča:
Grdi novo podjetje bo prihodnje leto obhajalo 50-letnico, odkar se je ustanovilo trgovino s pohištvom. Tekom svojega obstoja se je tvrdka A.
Grdina in sinovi prizadevala postreči svojim odjemalcem, katerih je bilo vsako leto vedno več, točno in zadovoljivo z najboljšim pohištvom na trgu in po * cenah, katere so ti odjemalci zmogli. V prizadevanju, da se odjemalcem pomaga do nabave čim boljše opreme za dom, so Grdinovi olajševali pogoje nakupovanja.
Postrežba Grdinovega podjetja je kmalu postala splošno poznana in odjemalci so jo znali ceniti in/upošteva I i so jo skozi leta. Vedno so se vračali v našo trgovino in pridobivali ji nove odjemalce. To je nam pomagalo rasti in prihodnje leto bomo obhajali zlati jubilej v trgovini.
Da pokažemo našim zvestim odjemalcem in splošni javnosti, da upoštevamo vašo naklonjenost, bomo že na predvečer našega jubileja 50-letnice priredili veliko posebnost, ki bo koristila vsem pri nakupovanju za božične praznike.
V naši trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. imamo v teku VELIKO RAZPRODAJO, na kateri bo mogoče dobiti vsakovrstne hišne predmete,
velike ali majhne, kakor tudi razne igrače za otroke, po POSEBNO NIZKIH CENAH.
Kot dodatna ugodnost, hočem povdariti, da si že sedaj lahko izberete te predmete, da se okoristite teh nizkih cen, plačate zanje pa lahko tedaj ko ste pripravljal, da jih vzametis domov. Medtem vaše nakupe shranimo v našemu skladišču.
NA RAZPRODAJI PO POSEBNO NIZKIH CENAH BOSTE DOBILI:
ELEKETRIČNE PRIPOMOČKE vseh vrst in izdelkov: pražilnike. Roasters, Toasters, aparate za kuhanje kave, parne likalnike, pralne stroje (avtomatične in navadne), vsakovrstne grelce, hladilnike, plinske peči raznih znanih izdelkov, itd.
POHIŠTVO iN OPREMO ZA VSO HIŠO: preproge, pohištvo za spalnice, družabne sobe, jedilnice in opremo za kuhinje ter krasne svetilke vseh velikosti, itd.
OPREMO ZA OTROŠKE SOBE IN IGRAČKE:
vsakovrstne.
Vabimo vas, da obiščete našo trgovino in si ob priliki ogledate veliko in lepo izbero zaloge. Od časa do časa vas bomo potom časopisa opozorili na posebnosti med tem pa vam svetujemo, da ne odlašate do zadnjih dni pred prazniki—že sedaj si izberite—plačali boste pozneje.
NAŠE KOLEDARJE ZA LETO 1953 BOMO DAJALI BREZPLAČNO!
—Z vsakim nakupom dajemo zelene Eagle znamke'—-
GRDINA & SINOVI
TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Rd. KEnmore 1-1235
TRGOVINA ODPRTA VSAK PONEDELJEK, ČETRTEK IN PETEK DO 9. URE ZVEČER

DELO DOBIJO MOŠKI
TOOLMAKER
za delo na Jigs & Fixtures ter na posebnemu orodju. Dolgo obstoječe podjetje. Ne "jobbing" firma Visoka plača od ure. 40 ur tedensko. Stalno.
THE REPUBLIC BRASS CO.
1623 E. 45 St., severno od Payne
DRILL PRESS OPERATOR
Izkušnja na Multiple & Radial stroju.
Stalno delo na jeklenih komadih. Plača od ure in komada, ter mnogo drugih podpor.
WEST STEEL CASTING CO. 805 EAST 70th STREET, severno od St. Clair Ave.
VARILCI
z izkušnjo na izdelkih v jeklarski livarni.
Plača od ure in komada, ter mnogo drugih podpor.
WEST STEEL CASTING CO. 805 EAST 70th STREET,
severno od St. Clair Ave.
TEŽAKI
za machine shop in livarno.
Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške, in mnogo drugih podpor.
WEST STEEL CASTING CO. 805 EAST 70th STREET, severno od St. Clair Ave.
LIVARJI
"Floor molders" z izkušnjo v jeklarski livarni.
Plača od ure in komada, ter mnogo drugih podpor.
WEST STEEL CASTING CO. 805 EAST 70th STREET, severno od St. Clair Ave.
C H I P P E R S
z izkušnjo v jeklarski livarni.
Stalno delo.
Plača od ure in komada, ter
mnogo drugih podpor.
WEST STEEL CASTING CO. 805 EAST 70th STREET, severno od St. Clair Ave.
DIE MAKERS
NA SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH
DIES TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORJE MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Radi bi govorili tudi z mašinistl Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno delo. Dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere; poleg dodatka za življenjske stroške. Dela na razpolago v obeh naših tovrnah — ha
E 93 ST. in WOODLAND AVE.
in
1115 E 152 ST.
Prosilci naj se zglasijo v naši glavni tovarni št. 1
MURRAY OHiO MFC. CO. 1115 E. 152 ST.
PRIDRUŽITE SE
TAPCO
SKUPINI
TAPCO
POTREBUJE
TOOLMAKERS
ZA
JIGS AND FIXTURES
TOOL ROOM ALL TYPES
MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS AND OPERATOR TRAINEES
TOOL AND GAUGE INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATHES AUTOMATIC OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. z), do 5. pop.; v soboto in nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
CTS Bus št. 28
-5TRAN i ^
WARWICK DEEPING
ENAKOPRAVNOST
1
USODOVEC
d I
ROMAN
•sjewsjsusTswsjsusje^jswsj,
(Nadaljevanje)
Da, tako bi bila opisala svoje razpoloženje v tistim trenutku : pri duši ji je bilo kakor kraljici. Uspeh ji je ozarjal čelo. Videla se je v središču vesele množice, izbrano lepo oblečeno, sprejemajočo poklonitve, v sve-sti si, da ji zavidajo. Izmed vseh žensk bo edina, ki ne bo nosila naličnice, zakaj gospodinja ne sme imeti krinke na obrazu, kadar se vzpne na svoje družabni prestolček in jasno pogleda okoli sebe. V zrcalu svoje samozavesti je sijala kot gospa Frea-mova z Gričkega gradu. Ta večer in ta prilika sta bila njena; kar malce oslepljena je bila od svoje osebnosti in kar nekoliko zaljubljena vase.
Za zdaj je pozvonila Jessupu. Tako prijetno se je bilo čutiti gospodarico.
"Oh, Jessup — z Bunterje-vim človekom bi rada govorila."
"Da, milostiva."
Govorila je z njim. Prišel je in spoštljivo stal pred njo, velik, nabuhel in plavolas. Izprašala ga je kar najnatančneje. Upala je, da razume, da se s šampanjcem ne bo varčevalo. Zatrdil ji je, da je vse ukrenje-no; vse pojde po nitki, in nemogoče je, da bi se kje kaj spotaknilo. Njegova blaga spoštljivost je storila, da ji je bilo še bolj kraljevsko pri duši.
Čez pol ure je prišel Jessup povedat, da je gospod Danvers s svojimi godci dospel in bi rad govoril z gospodinjo. Seveda, tudi ona je želela govoriti z gospodom Danversom. BVeam se je bil vrnil in se šel na vrh oblačit, da bi si potlej še v zadnjem trenutku ogledal vse priprave. Večerjati sta hotela z Maryjo v knjižnici.
Gospoda Danversa so privedli k njej, majhnega, temnolasega in kar za las prelepo oblečenega moža, ki mu je gledal iz žepa za las prevelik vogal svilene rutice.
"Slišim, da bodo plesali v dveh dvoranah: v biljardnici in v veži."
Ni je ogovoril z milostivo, in Mary si je takoj prisvojila trohico Klarinega vedenja.
"Seveda. Petdeset dvojic bomo imeli. Postavite svojo godbo tako, da jo bo slišati v obeh dvoranah."
Napeto se je priklonil.
"In zastran sporeda — izpustite iz vsake polovice po en valček. Mislim, da bo precej posebnih točk."
"Navadno je tako."
Kazala mu je svoj hladni profil.
"Pri tej priliki — godcev imate pet--"
"Godbenikov, milostiva."
"Koliko saksofonov?"
"Dva saksofona, klavir, gosli in čelo."
"Izpustite en saksofon. Ali zna igrati kaj drugega?"
"Gosli."
"Prav. Torej gosli. Saksofona je dandanes kar preveč."
Ko je odpravila gospoda Richarda Danversa, se je čutila še bolj kraljico.
Ob šestih je šla na vrh, da bi se oblekla. Spletična Pollockova ji je pomagala. Zelo zala je bila na pogled, a častihlepje jo je gnalo, da bi se napravila še bolj zalo. Sedela je pred zrcalom, med tem ko se je Pollockova, ki je bila izuČena lasničarka, ukvarjala z njenimi lasmi. Gledala se je v zrcalu in mislila na ubogega Furzea. Želela si je, da bi jo mogel Arnold nocoj videti, preden bi se vrnil k svoji natakarici. Razlika bi mu morala pla-
niti v oči. S slastjo si ga je predstavljala, kako gleda skozi ljubeznive gospodinje. Ubogi Arnold ! Le kaj mu je bilo, da je bil storil to prostaštvo in položil svoje strto srce v dvojico rdečih dlani! Ali se je njegova natakarica res hihitala in vriskala "Oha!! kadar jo je poljubil?" Nemogoči ljudje — ti kmetje! Pollockova jo je vprašala, kateri parfum izvoli.
"Oh — Jasmin de Corse, mislim, Pollockova." , "Da, milostiva."
Celo izbirčna Klara je morale, priznati, da je ples pri Frea-movih izvrstna prireditev. Frea-movi in Biddulphovi so bili zavezniki, in slava enih je bila tudi drugim v čast. Leslie, Solnce v znamenju bika, je bil vesel in živahen. "Imenitna reč. Dober parket, dobra godba, božanska večerja, vse polno prvovrstnih užitkov. In pa ozračje, ljuba duša, ozračje."
Imel je prav. Ples v Gričkem gradu je imel svoje posebno ozračje. Dobrodejno je sijalo že od prvega fokstrota, in ko so prišli do kotiljona, je izžarevala mehka razposajenost, ki se je oblivala s šampanjcem.
Drug je ogreval drugega. "Prav res da, kakšna prelestna družba! In hiša je prelestna— in šele gospodinja! In — bogme — kako ti je oblečena!" Frea-mov osel in zelenjavni voz sta pripravila družbo v bučen smeh; osel je poskakoval; Fream je delil mrkve, zeljne glave in repe, iz katerih so obdarovanke vlačile na svetlo zale pušice za puder, steklenke izbranih parfumov pa jadaste in jantarjaste obeske. Celo zlate gumbe so mu odpuščali. Mirno je nosil svoje sovereigne, in i^jegovi ženi je bilo čedalje bolj kraljevsko pri duši. Vrli ps§l je stpril, da je prikipelo veselje do vrhunca.. Ko je bila Maty vsem nalila pui^a in so jo bili gostje v krogu ob-stopili in zapeli "Auld lang syne," je hotel osel poklekniti pred njo; pri tem je pa izgubil notranje ravnotežje, pred njo; telebnil na stran in obležal, kakor da bi poginjal.
Gospodje so vriskali od navdušenja. Krinke so bili že davno odložili, a vendar je bilo še kakih deset gospodov X-ov, ki se nikakor niso hoteli odreči na-ličnic. Osla so spravili na noge. V njegovem zadnjem koncu je tičal mladenič, ki ni spadal v to družbo, a so ga bili vtihotapili namesto nekega zakonskega moža, ki se je bil skesal. Ko je Fream v obešalnici iskal dveh dobrovljcev, si je bil dal v svoji veliki nedolžnosti natveziti tega mladega lahkoživca. Tisti, ki je zlezel oslu v zadek, je bil gospod Richard Pagan.
Pozneje je sam poskrbel za višek, za vrhunec popolnoma osebnega značaja. Še vedno s krinko na obrazu, je vkljub šampanjcu in svoji oslovski pustolovščini dvakrat plesal z gospodinjo. Podjetni mladi mož si je bil dal počrniti lase. Niti Klara ga ni spoznala.
"Ali sem vas, gospa Biddul-phova!"
Neogovomi mesarček!
"Tako vam povem, gospa Freamova, vas ples je ves vražji. A mene seveda ne razločite od Adama."
Res ga ni razločila. Nobenega Pagana, nobenega takega mladega divjaka ni bilo mejd povabljenimi.
"Veste kaj, tegale pa presadiva. Saj morate biti utrujeni. Videti vam seveda ni."
"Z neznanim gospodom ne morem iti sedet."
"O pač, morete. Kar pojdiva."
Zdaj se je čutila nekoliko manj kraljico, tem bolj pa zmagovalko. Dovolila mu je, da jo je odvedel v kotiček zimskega vrta, ki so ga medlo razsvetljevali rdeči lampijončki. V zavetju palm in mlade mimoze je z premišljenostjo nenadoma ovil roko okoli nje — in jo poljubil na tilnik.
Razjarila se je tako, da je ostrmel.
"Vi pes--! Kdo ste prav
za prav?"
Snel si je krinko.
"Jaz sem. Nikar tako ne hru-lite in se ne delajte, kakor da bi--"
Vstala je, vsa drhteča, užaljena v dno duše, ona, vzvišena mlada gospa z Gričkega gradu, njegova gostiteljica, gospa Freamova in morda kmalu celo lady Freamova, ki jo je bU ničvredni mladič na zofi zaskočil in poljubil! In vrhu tega še na tilnik!
"Spravite se iz hiše. Takoj, prosim--"
Sunkoma je dihala.
Vstal je, mračen in besen.
"Bežite. Vsak ve, koliko je ura, dragica. Ako vzame ženska fekovno knjižico v hlačah za moža —"
"Spravite se iz hiše," je ponovila. "Da se upate tako govoriti!" .
Zmagoslavje nocojšnjega večera je bilo pokvarjeno. Ob nemogoči jutmji uri je legla spat, zelo utrujena, vendar ne tako hudo, da se ne bi bila zavedala mrzkega občutka nevarnosti.
Da se je moški upal v njeni lastni hiši in na tak večer tako ravnati z njo in ji na vsa usta blekniti čisto resnico v oči! Kakor je bil samo mlada žival, je imel v svoji sirovosti vendarle
prav in je bil v svojem poželenju bolj pošten kakor ona. v svojem ponosu.
Ali, kako smešno, da se je mogla čutiti po takem dogodku tolikanj ogroženo! Zakaj neki? Ugibala je, ali naj pove možu ali Klari. Ne, žalitve se najbolj otreseš, če jo zamolčiš.
Ura razburjenja in trudnosti ji je minila, preden je zatisnila oči. Zbudila se je šele, ko ji je Pollockova prinesla jutrnji čaj.
"Veselo novo leto, milostiva."
Mary je bila šele na pol zbu-jena in nekam prepadena. Novo leto? Oh da. Seveda bo srečno in veselo. Njen ples je bil krasen uspeh — da je le ta malopridni fant ne bi bil poljubil!
TRETJI DEL SODNJI DAN
XXI 1
Septembrski večer je bil in mesec je sijal, ko je stopil Arnold Furze iz hiše v sadovnjak, čeprav sam ni vedel, zakaj. Morda so ga vabile sence iz temne samote pod starimi drevesi; morda je šel samo zato, ker je vedel, da bo tam s svojo strašno zapuščenostjo tako popolnoma sam.
Teden dni je bil minil od njene smrti, teden dni omotične zmedenosti in neizrekljive tesnobe, motnega zaznavanja reči sredi neogibnega vsakdanjega dela. Za živino je treba skrbeti in krave je treba pomolsti, tudi. kadar ti leži v hiši mrtva žena* Vestno je opravljal vse domače posle, čeprav so se mu zdeli mučno tuji in skoraj nezmiselno jalovi. In komaj teden dni je bilo tega, kar mu je Roza pomagala molsti te krave.
(Dalje prihodnjič)
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
Ambolarčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki cenL
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
Mario Kolene
p—
Louit Planine
Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . .. avtomatično! To dobite, ako imate lepo nov, bel ^firyant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte siga ... Veseli ga boste! Automatic - Underfired - Insulated
A. U.
I.
OaS:^,
DD V A M*T Automatic GAS Dfx I /\1^ 1 Water Heaters
CENE OD $79.00 DO $128.00
IN VEČ. — V VSEH VELIKOSTIH.
Imate do 3 leta časa za plačati.
Lahko plačate poleg plinskega računa.



^ 7 T* 7
* -\ ^ -t •
IbSOb EUCLI'J AVE. at TAYLOR
Trgovina )• odprta yiak ponedeljek, lorek, čelrfek in petek do 8. ure zvečer
r\ v« v	•
Dozicne pošiljke m odpremo Is+ih
Zvezna poštna uprava nas letos spet naproša opozoriti čita-telje na važnost zgodnjega in pravilnega odpošiljanja božičnih pošiljk, to je kartic, pisem in paketov. V predbožični sezoni je pošta zasuta s pošiljkami raznih vrst, zato je priporočljivo, da se kar največ takih pošiljk odda na pošto čim prej mogoče. Na ta način se ogromno delo razdeli na več časa in ne nastane preveč zakasnitev.
Božični darilni paketi naj bi se za naslovnike v domačem mestu in okolici oddali na pošto vsaj do 15. decembra, za domačo državo 10. decembra, za druge države pa 6. decembra. Božične voščilne kartice naj bi se za domače mesto oddale 15. decembra, za domačo državo 13. decembra in za druge države 8. decembra.
Kartice je priporočljivo pošiljati v zaprtih kovertah s poštnino prvega razreda, kakršna velja za pisma. Take pošiljke imajo prednost pri odpremi in se tudi vrnejo odpošiljatelju, če naslovnika ne najdejo, ako je na koverti označen naslov odpoši-Ijatelja.
Pri večjem številu kartic je priporočljivo, da so povezane v snopiču; znamke naj bodo pri-Ijepljene na desnem gornjem vogalu; kjer so mesta razdeljena po conah, naj se v naslovu vselej navede tudi številka cone. To so navidezno malenkosti, toda prihranijo veliko časa pri odpremi, posebno, ker poštna uprava tekom predbožične sezone upo-sluje mnogo začasnih, manj iz-vežbanih oseb.
Paketi naj bodo napolnjeni tako, da ne bo praznine v njih, dobro zaviti, dobro povezani in natančno naslovljeni; na pake-
RAZPIS DELNIURSKE SEJE
Redna delničarska letna seja korporacije
Slovenskega doma
na 15810 HOLMES AVENUE
se vrsi
dne 18. januarja 1953
ob 1.30 popoldne
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem.
Za direktorij: FRANK WALTER, tajnik
*

k exclusive
achievenienljii


New Zenlfh "Tudor" Table TV-Model K1K12R. 17 inch (i iH sq.in.) cylindrical picture tube scrcen. Freshly modern styling. Rugged good looking Py*^ roxylin covered cabinet in rich Mahogany color.
*fncfu(fef FeJerol Exc/it Tox one/ Worrqnfy
Tunes from station to station instantly—with uniform clarity and brilliance without further adjustment — with positive, circuit-locked accuracy every time. This is just part of the amazing new "K-53" Chassis —the finest, most powerful TV chassis ever built ...proved the best in competitive tests in the areas of worst teception across the country.
Here's What Zenith Qualify Means...
•«• in Proven Performance. New
"K-53" Chassis developed at cost of nearly $1,000,000. Tested and proved the best in areas of worst reception.
...In Finest TV Reception* 20% brighter picture. 25% greater distance. Reflection proof picture tube. Exclusive Fringe-Lock—set it once for best recep> tion in fringe areas and forget it I
• • • In New EffortlessTuning.Tuning
all but eliminated by Super Automatic
Station Selector. Electronic Distance Adjuster permits tuning station to station without further adjusment.
• • • in Built-in Prevision for UHF.
Every Zenith ever sold has built-in provision for Tuner Strips to receive new UHF stations without a converter or adapter.
...In Superb Cabinetry. Flawless
craftsmanship achieves stunning additions to your finest furnishings.
Come In NOW for your personal demonstration
Lahka mesečna odplačila
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE. ODPRTO ZVEČER	EN 1-3634
JOHN SUSNIK
tih naj bo vselej naveden tudi naslov odpošiljalca.
Poštna uprava posebno nujno priporoča: Ne odlašati do zadnjega z oddajo božičnih pošiljlc na pošto!
—NOVA DOBA
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
NICE CONVALESCENT HOME needs responsible couple for maintainence. General duties. Own quarters and board.
Financial 6-3848 weekdays only
REAL ESTATE FOR SALE
An Excellent Buy — 7 ROOM BRICK HOUSE — Living room 18x30 foot; cabinet kitchen, sun deck; modern throughout. In St. Andrews Parish and public schools. Could convert to 'income property. Call owner GRaceland 2-7461 p. m. Make offer.
1830 W. Cornelia
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to Buy RESTAURANT — Englewood. Transfer corner. Established 40 years. Selling, due to retiring. Best offer. See to appreciate.
VIncennes 6-5625
Wonderful opportunity to buy or lease GROCERY - MEAT MARKET with 2 flats or exchange for a home.
5259 S. May, ATlantic 5-8974
WANTED TO RENT
WE DON'T WANT TO LO_SE OUR CHILD; desperately need 6 room unfurnished apartment. Albany Park or vicinity preferred. Moderate rental.
IRving 8-9170
RESPONSIBLE Contractor and School Teacher desire 4 large unfurnished rooms. Controlled apartment.' No children or pets. North or Northwest.
WEllington 5-1964
RESPONSIBLE Railroad Man, wife, 3 children, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. West. Prefer steam heat, will take stove. Moderate rental.
VAn Buren 6-3057 or NEvada 2-1627
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room unfurnished house, 2 bedrooms in La Grange or close by. Moderate rental.
LYons 3-4685 » or La Grange 9358
HELP WANTED MALE
SHOP MEN
THESE JOBS OFFER THE FOLLOWING BENEFITS
•	Steady employment
•	Best wages and
•	Working conditions
•	Regular merit increases
•	48 hours week or more
•	Substantial company benefits
Ask for STEVE TRACY Apply 9 a. m. to 5:30 p. m.
F. D. Farnam & Cb. 4940 W. Flournoy St.
FEMALE HELP WANTED
WOMEN
For
GENERAL FACTORY WORK GOOD PAY STEADY
•	Congenial working conditions
•	Liberal employee benefits
•	Paid vacation
APPLY 10 a. m. to 5 p. m. See HELEN NELSON
F. D. Farnam & Co. 4940 W. Flournoy St.
t