recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 81 Raziskovanju mejnih in izginjajoËih naselij je dr. Marija MakaroviË nadvse naklonjena, saj je monografsko obdelala æe πest takih naselij, med drugim na slovensko-hrvaπki meji: Predgrad (1985), Babno polje (1999) in Osilnico pri KoËevju (2002), na slovensko-avstrijski meji Strojno (1982), na avstrij- sko-slovenski meji Sele (1994) in v najnovejπi knjigi πe Korte (2005). Njene monografske obravnave sledijo enotnemu miselnemu vzorcu, ki predstavlja Kraj in Krajane, taki so tudi naslovi omenjenih monografij (Predgrad in Predgrajci, Strojna in Strojanci, Sele in Selani, Korte in KorËani). Te monografije so temeljna dela, ki prikazujejo gospodarski in druæbeni razvoj, od druæinskega, vaπkega do druπtvenega æivljenja v posameznih krajih, s Ëimer je pripomogla tudi k novemu ali drugaËnemu vrednotenje etnoloπke dediπËine v posameznih krajih. Pri nastanku marsikatere svoje znanstvene monografije se je dr. Marija MakaroviË odrekla honorarju, samo da bi knjiga lahko izπla, ali pa je s honorarjem financirala raziskavo nasled- nje knjige. Enako je bilo tudi pri Kortah in KorËanih. Kortam, majhnemu gorskemu kraju na viπini okoli 1000 metrov na avstrijskem Koroπkem v obËini Æelezna Kapla Bela, kamor je s posebno ljubeznijo odhajala na teren od leta 2001, je MakaroviËeva izredno naklonjena. Njena pripovedovanja o tem kraju in ljudeh so bila med terenskim delom pog- osto skrivnostna, vedela sem le, da je to kraj njene najnovejπe raziskovalne radosti, kraj sredi Ëudovite narave, da je tja odhajala s taksijem iz Ljubljane prek Jezerskega na lastne stroπke in da ni dopustila, da bi ji katera od koroπkih institucij nudila boljπe zavetje, kot ga je sama naπla pri KorËanih. To je tudi kraj, ki v vsej svoji zgodovini ne beleæi, da bi kdo od domaËinov naredil samomor, in kraj, v katerem se je πtevilo prebivalcev od leta 1880, ko jih je bilo najveË ‡ 120, leta 2005 zmanjπalo na 23. Produkt etnoloπkega udinjanja oz. dninarstva Marije MakaroviË na Kortah, med katerim je za streho nad glavo in hrano napisala monografsko raziskavo, je, podobno kot raziskave v drugih krajih na avstrijskem Koroπkem, nastal na pobudo krajevnega kulturnega druπtva. Pri tem je bila velika æelja Marije MakaroviË napisati narodopisno sago, podobno Galsworthyjemu romanu Saga o Forsytih. Na primeru Kort je to saga o Kortah in osemnajstih KorËanih oziroma nji- hovih rodovih na samotnih kmetijah, ki so poleg avtorice tudi omogoËili raziskavo in njen izid. Zato je tudi celotna naklada 600 izvodov last vseh avtorjev, pri katerih se knjigo za ceno 50 evrov tudi da kupiti, poleg tega pa je knjiga na voljo tudi πe v æupniπËu v Æelezni Kapli. Ta neobiËajen træni pristop za boglonaj je sicer lahko vir pos- meha pri trenutnih slovenskih reformatorjih (ki nameravajo æe itak predrage knjige dodatno obdavËiti πe za 20 odstotkov), lahko pa ga razumemo tudi drugaËe, tako kot pomen svojih etnoloπkih knjig razume Marija MakaroviË. Te so vedno namenjene ljudem s terena, pripovedovalcem in tistim, ki vidi- jo smisel v njihovih zapisanih in interpretiranih besedah, ker se prepoznavajo v tujih usodah in zgodbah. In prav v poved- nosti teh lokalnih smislov bivanja MakaroviËeva daleË presega novodobno omejenost, ki je, razen v finanËnih rokohitrstvih ter moralno spornih odloËitvah, izredno kratkovidna. V monografiji, ki zgodovinsko sega najdlje v prvo polovico 16. stoletja, MakaroviËeva pisne vire o kraju ali o prebivalcih prepleta in kontrastira s spomini KorËanov. V prvem delu najprej diahrono oriπe æivljenje in kulturo od prve omembe kraja do konca 20. stoletja, nato pa obravnava πe prebival- stvo, druæbeno in poklicno sestavo, naselbinsko zasnovo in stavbarstvo, vire preæivljanja kmeËkih druæin in kmetijske vire preæivljanja delavskih druæin, druæinsko æivljenje, med- sebojne stike in druæabno æivljenje, zdravstveno kulturo ter versko æivljenje. To je struktura poglavij, ki nam je znana æe iz drugih monografij Marije MakaroviË in je po besedah avtorice namenoma enaka. Vsako od poglavij je bogato ilustrirano ter dokumentirano s fotografijami. ProstoroËne risbe kmeËkega orodja, ki jih je narisala Anita Bowen, so na koncu knjige πe fotografsko dokumentirane in so v bistvu manjπi katalog orodja, posodja ali gospodinjskih priprav. Drugo poglavje sledi orisu æivljenja in kulture v Kortah πe na naËin narodopisne druæinske monografije ali druæinske sage posameznih korπkih kmetij in kajæ. Pred vsako od teh sag so uvodne besede avtorice, ki je na podlagi Franciscejskega katastra, drugih arhivskih virov in izpiskov iz matiËnih knjig predstavila kmetijo, njene lastnike, gospodarstvo, stavbe in usode ter migracije druæinskih Ëlanov rodu ter poslov, gostaËev idr. Temu sledijo tematsko strukturirane æivljenjske zgodbe KorËanov, ki so tudi opremljene s fotografijami. Tudi te zgodbe so po svoji zgradbi enake æivljenjskim zgodbam, ki jih MARIJA MAKAROVI»: KORTE IN KOR»ANI Samozaloæba, Korte ‡ Trögern 2005, 690 str., ilustr. Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 doc. dr. Mojca Ramπak OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 82 je MakaroviËeva zbirala in urejala na avstrijskem Koroπkem in slovenskem ©tajerskem, Pomurju, na KoËevskem, na Notranj- skem in na Primorskem. S tem naËinom ureditve knjige je MakaroviËeva pravzaprav dosegla dvojno primerljivost. Na eni strani se prvo poglavje navezuje na njene prejπnje krajevne monografije in bi lahko bilo celo zakljuËena celota ali prva knjiga, na drugi strani pa imamo v drugem delu nov korpus besedil oz. zgodovinsko dokumentiranih æivljenjskih zgodb, zopet urejenih in primer- ljivih po dosedanjih standardih, ki jih je v zaËetku devetdesetih z urejanjem zbirke Tako smo æiveli: æivljenjepisi koroπkih Slo- vencev vpeljala prav sama. Zato lahko reËemo, da je tudi s tem petletnim brskanjem po Koroπkem deæelnem arhivu in Arhivu krπke πkofije v Celovcu, Okrajnem sodiπËu v Æelezni Kapli, urbarialnih virih, rojstnih, poroËnih in mrliπkih matiËnih knjigah ter zbiranjem podatkov na terenu, MakaroviËeva odliËno zaokroæila filigranski pogled na kmeËke in delavsko-kmeËke druæine KorËanov. Tudi v tej najnovejπi monografiji Marija MakaroviË ostaja teoretsko zvesta svojemu znaËilnemu etnografskemu pris- topu, ki pa ne pomeni metodoloπke negibËnosti, zaostajanja ali neproblemskega evidentiranja in obravnavanja zoæenega predmeta etnologije. Prav nasprotno. Njena dosledna in vztra- jna osredotoËenost na podeæelsko prebivalstvo ter obËutek in znanje za povezovanje obπirnega empiriËnega gradiva, tvorita trden sistem, ki je po svoji povednosti v slovenski etnologiji nepreseæen. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 4. 12. 2005 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich ANTON FEINIG IN TATJANA FEINIG: FAMILIENNAMEN IN KÄRNTEN UND DEN BENACHBARTEN REGIONEN Mohorjeva zaloæba, Celovec 2005 Zbirka Studia Carinthiaca, 26 Dobro znani rek, ki so ga ob razpadanju in razkosavanju socialistiËne Jugoslavije zlorabljali velikosrbski nacionali- sti, flTam, kjer so srbski grobovi, je Srbija«, je s pravπnjo mero pietete in zgodovinskega spomina, razbremenjenega πovinistiËnega naboja, mogoËe uporabiti tudi, ko govorimo o koroπkih Slovencih. DesettisoËi njihovih grobov in nagrob- nikov nemo priËajo, da svet severno od Karavank sicer ni bil v tem smislu (samo) slovenski, vsekakor pa so tam skozi stoletja æiveli πtevilni rodovi Slovencev, v mnogih vaseh in zaselkih, ki jim danaπnja nestrpna lokalna politika ne privoπËi niti bolj ali manj simbolnih dvojeziËnih krajevnih napisov, so bili πe pred dvema, tremi ali vsaj πtirimi generacijami tudi veËinsko prebivalstvo. O tem zgovorno priËajo sicer znani, dejansko pa nepriznani podatki iz πtetij prebivalstva. PriËujoËa knjiga raziskuje in razkriva, kaj je ostalo do naπih dni. Ne na pokopaliπËih ‡ ta sploh niso posebej omenjena, prav tako kot se ne spraπuje o razliËnih vidikih asimilacije ‡ tem- veË nasploh v pisanju πe nekaj desetletij nazaj veËidel povsem slovenskih imen in priimkov ter v njihovem postopnem pre- oblikovanju. Ugledna koroπka jezikoslovca, slavist in german- ist Anton Feinig (1931, SveËe v Roæni dolini) in slavistka in anglistka Tatjana Feinig (1961, Celovec), sta na tem podroËju opravila veliko delo. Njuna zbirka druæinskih imen, najdenih in zabeleæenih na juænem avstrijskem Koroπkem, sicer ni popolna, kot pravita sama avtorja, osredotoËena pa je na imena s konËnicami -ig, -ik, -iË (itsch) in -ËiË (tschitsch). flNaπa imena,« poudarjata avtorja, flso dragocena kulturna dobrina in dediπËina, ki je za identiteto vsakega Ëloveka nadvse pomembna.« VeËina imen, ki smo jih skupaj z veËjim ali manjπim imetjem podedovali od prednikov, je nastala iz krπËanskih krstnih ali svetniπkih imen, mnogo je manjπalnic, ljubkovalnih oblik in imen po oËetu ali materi, ki jih praviloma ni mogoËe razlikovati. fl©tevilna imena,« πe ugotavljata Anton