Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 2. marec 1956 Štev. 9 (723) Ta burka je stara že sto let Skoraj ni več dneva, da ne bi šovinistični tisk poročal o 95 % do 100 % popisni akciji proti dvojezičnemu pouku v šoli. V zadnjih dneh pa opažamo, da se pričenja nova akcija: gonja tudi proti dvojezičnosti v cerkvi, ki je na pritisk ordinariata po vojni skoraj v vseh farah nadomestila nekdanjo popolnoma slovensko bogoslužje. Koroška „Siidmarka“ je očitno na vseh področjih prevzela delo nekdanjega Heimatbunda in ga vrši v „tradicio-nalnem“ duhu. Popisne akcije in stoodstotni rezultati takih šovinističnih akcij na Koroškem niso nič novega. V avstroogrski monarhiji naperjene £>roti obstoječim ali načrtovanim slovenskim šolam, so v prvi republiki služile borbi proti utrakvističnim šolam in slovenščini v cerkvi; danes pa naj koristijo hujskačem v borbi proti današnji šolski ureditvi. Brez dvoma jih bodo tudi jutri uporabljali proti kakršni koli novi šolski ureditvi, ki bi kakorkoli upoštevala dejstvo, da na Koroškem živi tudi ljudstvo slovenskega jezika. Ta burka je stara res že sto let. Zato se ob takih rezultatih koroški Slovenci nikakor ne razburjamo, niti ne reagiramo nanje, ker pač na Koroškem na žalost nihče ne bo spametoval šovinistov, ki jih ni moglo spametovati niti največje zlo nad človeštvom — nacistično nasilje. Nasprotno so bili le-ti njegovi prvi poborniki in v njem upravičeno gledali in tudi dejansko izvrševali svojo zmago. Nevarnost je le v tem, da njihovemu glasnemu kričanju več ali manj nasedajo tudi demokratične sile in odgovorni krogi. Ali ni nevarno, če „Die Neue Zeit“ poroča o baje mnogih soglasjih med dr. Einspielerjevo koncepcijo reševanja manjšinskega vprašanja in koncepcijo gospoda ravnatelja deželnih uradov! Koroški Slovenci kakor rečeno tudi ob tej novi burki nepoboljšljivih hujskačev ne izgubljamo živcev. Treba pa je enkrat čisto resno povedati, kdo se skriva za temi akcijami, kako le-te nastanejo in kako nastajajo njihovi rezultati! Na pobudo Siidmarkine centrale, ki neprestano pošilja svoje emisarje v kraje svojih akcij, baje „ljudstvo“ vsepovsod „spontano“ zahteva odpravo dvojezičnosti v šoli. Delovno ljudstvo samo pa je pri tem udeleženo v resnici bore malo, to je samo toliko, v kolikor pri popisnih akcijah nasede posameznim na tem zainteresiranim učiteljem, županom, državnim, deželnim in občinskim uradnikom in ne nazadnje nedomačim priseljencem, ki imajo vsled neznanja drugega deželnega jezika strah pred določili državne pogodbe o dodatnem, slovenskem uradnem jeziku. Ali je sploh mogoča večja perfidnost, kakor trditve raznih pobiralcev podpisov, da hočemo Slovenci zgolj slovenske šole in da gre proti tem pretiranim zahtevam slovenskih „šovinistov“ kakor nas imenujejo? Ali rezultati niso več kot dvomljivi, če lahko podpišejo otroci, ako starši odklonijo podpis, in da v primerih, da tudi mladinci nočejo podpisati, zadostujejo tudi le + +i4- nepismenih dedejev in babic, ki niti ne vedo zakaj so za gospoda učitelja, župana, občinskega tajnika, žandarja, financarja ali pri-vandranca naenkrat tako važna oseba?! Za vse te trditve imamo neovrgljive dokaze in priče in jih bomo ob danem trenutku ludi objavili. > A to še ni vse! V skrbi za stoodstotne rezultate pristopajo sploh samo do tistih od katerih se podpis tudi pričakuje, druge pa er|ostavno prezrejo, ker nočejo doživeti ponovno blamaže kakršno so doživeli v Št. Jakobu v Rožu, ko jim je preprosta kmečka *ena strgala podpisno polo in jih pognala skozi vrata z besedami: „Ali vam še ni dovolj gorja, da ste mi s KZ uničili moža, ali hočete še novo gorje!" In ta preprosta žena je zadela resnico, kdo se skriva za vsemi temi akcijami! So to isti kt°gi, ki so od leta 1920 naprej delali za priključitev k Nemčiji, pripravljali potem pot nacizmu in končno pijani nad zmago ropali, izseljevali in pošiljali v smrt in na vislice svoje sodeželane samo zaradi tega, ker govo-r‘jo drugi deželni — slovenski jezik. Hkrati ko so svojim slovenskim sodeželanom očitali izdajstvo, so sami vsevprek neprenehno izdajali domovino in človečanstvo. Naj zadostuje če prnenimo, da so današnji krogi v „Siidmarki“ ^n pobudniki vseh teh akcij deloma sedeli v izselitvenem uradu Maier Kaibitscha, ob Kaibitschevem procesu potem celo kot priče Maja nove volitve v parlament Za zadnji 'orek so bila napovedana odločilna pogajanja med obema koalicijskima starkama — SPOe in OeVP — o vprašanjih, glede katerih prej niso mogli najti sporazuma. V prvi vrsti je šlo pri tem za vprašanja naf inih vrelcev, bivše r.emške imovine n cene mleka. Razg®-vori so trajali tokrat zelo kra"ko in so dovedli do rezul ata, ki so ga pričakovali že vse dni poprej: ker sporazuma n: bilo mogoče doseči, so se zastopniki obeh strank sporazumeli o razpustitvi parlamenta in razpisu novih vol ev. Po neuspešnih razgovorih sta se sestali vodstvi obeh strank in zavzeli s ališče do novega položaja. V komun keju, ki ga je objavila SPOe, je poudarjeno zadovoljstvo nad dejstvom, da »je bil v težavah, pred katerimi sta se v zaupanja polnem sodelovanju znašli obe koalicijski stranki, najden demokratični izhod bližnjih novih volitev, pri katerih bo ljuds vo samo odločilo o važnih spornih vprašanjih«. OeVP-jevsko vodstvo je v svojem stali- Pomemben korak na poti sodelovanja V prijateljskih odnošajih je možno rešiti tudi še nerešena vprašanja med Avstrijo in Jugoslavijo Prejšnji teden je zunanjepolitični odbor jugoslovanskega parlamenta odobril predlog deklaracije p priznanju stalne nev ralnosti Avstrije. Ob rej priložnosti je predsednik zunanjepolitičnega odbora Veljko Vlahovič poudari, da pomeni ta deklaracija, ki bo v kratkem predložena ljudski skupščini, dejanje, ki je v interesu Jugoslavije, Avstrije in us varjanja krepkega mrclj-ubnega področja v Evropi. Dejal je, da obstojajo široke možnosti za sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Današnji mednarodni položaj in iz-gledi za nadaljnji razvoj lahko vplivajo na okrepitev medsebojnih odnošajev, predvsem gospodarskih, obs oje pa tudi ugodni pogoji za okrepitev kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Z odobritvijo deklaracje o priznanju nevtralncs i Avstrije izraža Jugoslavija prepričanje, je poudaril Vlahovič, da bo Avstrija v duhu prijateljskih odnošajev med obema državama na prijateljski način obravnavala vsa vprašanja, ki se bodo pojavila v medsebojnih odnosih v bodočnos i. V tej zvezi je beograjska »Borba« podčrtala, da so trenutno med Avstrijo in Jugoslavijo še go ova nerešena vprašanja, ki pa j h je mogoče rešiti v okviru vedno bolj tesrega sodelovanja na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. List je 'udi poudaril, da bo napovedani obisk avstrijskega kanclerja Raaba v Jugoslavija' preds~avljal pomemben korak na poti razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. »Ljubljanski dnevnik« je označil deklaracijo o priznanju avstrijske nevtralnost kos ponovno potrditev iskrene želje Jugoslavije, u rdiri in razvijati med obema državama take prijateljske odno-šaje, ki bodo omogočili polno sprostitev povezujoč b gospodarskih in kulturnih čini eljev in olavšali zadovoljivo ureditev tudi tistih vprašanj, za katera je državna iz strahu pred državnim pravdnikom padali v nezavest in se zavedli svojega junaštva šele spet danes, ko jih ščiti od njih prej toliko teptana demokracija! Naj zadostuje če spomnimo, da se isti krogi danes baje borijo za krščanski zapad“, ki so v svojem času predlagali spremembo gospasvetskega svetišča v kinodvorano! Naj zadostuje če končno opozorimo, da so isti krogi, ki imajo danes tolikokrat v ustih „zvestobo do domovine", v svojem času takoimenovane „Ostmarke“ mladini, ki so jo vodili, prepovedali tudi le imenovati svojo domovino „Avstrijo“! Ti krogi torej so dejanski inspiratorji in organizatorji vse današnje gonje proti pravični demokratični rešitvi manjšinskega vprašanja in ne delovno ljudstvo južne Koroške, ki si nikdar ne želi več povrnitve nacistične dobe. Če bodo vlada in odgovorne oblasti nasedle tem silam, bodo same pomagale k ponovnemu razvoju in uveljavljanju nacional-no-šovinističnih in nacističnih tendenc in metod. Kam to vodi v zadnji konsekvenci smo doživeli. pogodba sicer že dala pravno podlago, ki pa predstavljajo za obe državi še poseben in eres. Katera so ta vprašanja ni nobena skrivnost, piše list in omenja komentar, v katerem je »Osterreichische Neue Tageszei ung« v zvezi s povab lom avstrijskega, kanclerja v Jugoslavijo poudarila poseben pomen vprašanja avstrijske imovine v Jugoslaviji »Nam bo« — p'še ljubljanski list v tej zvezi — »seveda vselej pri srcu položaj naših manjšin v Avstriji, ki se bo z izvedbo določb državne pogodbe nedvomno za ‘rajno izboljšal.« šču zvalilo vso krivdo za nastali položaj na socialis e in pravi, »ker SPOe ni bila pripravljena, odreči se svojim zahtevam po nadaljnjem podržavljanju, da bi tako prišli -ječasno izključno oblast CDU že podrla koalicija socialnih demokratov z bavarsko s ranko, zvezo beguncev in stranko svobodnih demokratov, medtem ko je CDU-jevska podružnica — bavarska krščansko socialna stranka — ostala izven vlade. Podobno je tudi v Hamburgu, Spodnji Saški in drugod. Podpredsednik bonnskega parlamenta socialni demokrat Karl Schmidt je izjavil, da se je s temi dogoditi začel v najpo-membnelš' zappdnonemški pokrajini — v severnem Porenju — Westfaliji proces pro i vsemogočnosti ene stranke in gospostvu enega človeka. Dogodki v DiLseldorfu so sprožili celo vrs o notranjepolitični dogodkov, ki so se zelo zaos~rili in privedli tako daleč, da je možno, da bo prišlo do' spremembe v bonnski vladi. Eisenhower bo le spot kandidiral Odkar je ameriški prezident Eisenho-v/er pred mesec zbolel, so bila na dnevnem redu ugibanja, če bo kljub temu kandidiral tudi pri bodočih volitvah pre-ziden a, ki bodo 6. novembra tekočega leta. Eisenhower sam na ta ug banja doslej ni dal pravega odgovora, marveč je pustil odprti obe možnosti. Na ‘iskovni konferenci v sredo pa je končno izjavil, da je pripravljen kandidirati tudi za bo»-doče. S em je postalo- aktualno tudi vprašanje, kdo bo imenovan za kandidata za mesto podpredsednika, ker računajo z Športno društvo Zahomc vabi na lil. mednarodne skoke za »Ziljski pokal” ki bode v soboto, dne 3. marca 1956 oh 14.00 uri v Zahomcu. Skokov se bode udeležili tudi znani skakalci iz Jugoslavije in Dalije. možnostjo, da bi Eiser,hower po ponovni izvolitvi utegn 1 iz zdravs venih razlogov predčasno podati ostavko in bi na njegovo mesto moral s opiti podpredsednik. Doslej v njegovi stranki Še nihajo med dosedanjim podpredsednikom Nixonom in Deweyem, ki je svoječasno kandidiral za predsednika. Razdelitev javnih sredstev ne more biti pravična, če pri tem nista upoštevana oba naroda Kakor smo pisali že v zadnji številki našega lista, pri razdeljevanju javnih sredstev na Koroškem le ni vse v najboljšem redu. Ugotovili smo, da smo koroški Slovenci sicer popolnoma enakopravni s sodeželani nemškega jezika, dokler gre za različne davke in dajatve, ki jih predpisujejo država in dežela ter poleg tega tudi še kake druge javne ustanove, kot je na primer kmetijska zbornica. Hkrati pa smo prišli tudi do zaključka, da postanemo takoj državljani ali deželani druge vrste, če gre enkrat za razdelitev javne pomoči iz prav tistih sredstev, katerim smo tudi mi „smeli“ prispevati svoj delež. Zelo jasno se to dejstvo kaže na primeru kmetijskega strokovnega šolstva. Že zadnjič smo navajali ugotovitve namestnika deželnega glavarja Ferlitscha, po katerih zavzema Koroška na tem področju vodilno mesto v Avstriji. To je razvidno tudi iz javnih podpor, ki jih daje deželna vlada posameznim kmetijskim in gospodinjskim šolam. Iz Ferli-tschevega poročila izhaja, da so dobile v letu 1955 iz deželnih sredstev posamezne šole naslednjo pomoč: Litzlhof pri Spittalu 103.900 šilingov, Goldbrunnhof pri Velikovcu 155.500 šil., Thurn v Labudski dolini 181.000 šil., Toscheldorf pri Treibachu 152.700 šil., Stie-gerhof pri Beljaku 186.700 šil., Ehrental pri Celovcu 97.100 šil., Drauhofen v Dravski dolini 91.600 šil., Hunnenbrunn pri Št. Vidu ob Glini 101.400 šil., in Himmelberg 91.200 šilingov. Poleg tega so dobili posamezni gojenci teh šol v istem letu štipendije v skupnem znesku 127.000 šilingov. Kmetijskim odnosno gospodinjskim šolam, ki jih vzdržuje deželna vlada, pa se pridružijo še tri podobne šole, ki jih upravlja kmetijska zbornica, namreč Kucherhof v Celovcu, Kotschach ter Buchhof pri Wolfsbergu. Navedeni podatki so gotovo razveseljivi in vse pohvale vredni, hkrati pa so tudi značilni, kajti v celem seznamu šol, ki prejemajo javne podpore, ni niti z besedico — koliko manj še s kakim šilingom — omenjena slovenska kmetijska šola v Podravljah. V letih njenega obstoja in plodnega delovanja so si to učno ustanovo ogledali že razni predstavniki dežele in kmetijske zbornice, ki so se vsi pohvalno izrazili o njeni ureditvi in obljubili tudi javno pomoč. Toda šola v Podravljah še vedno zaman čaka, da bi bila deležna enake podpore, kot so je že vseskozi deležne podobne nemške šole. Ob takih dejstvih je vse govoričenje o enakopravnosti koroških Slovencev le slepljenje javnosti in izraz neiskrenosti vseh odgovornih činiteljev. Prav tako pa bi bila poročila Ferlitschevega oddelka deželne vlade o stanju kmetijskega strokovnega šolstva na Koroškem mnogo bolj pravična in koroškim razmeram odgovarjajoča, če bi poleg širokogrudnih dotacij nemškim kmetijskim šolam vsebovala tudi podatke o sorazmerni podpori slovenski kmetijski šoli. Šele takrat bi bila razdelitev javne pomoči pravična, ko bi enakopravno upoštevala tudi deželane slovenske narodne pripadnosti. Slovenski šolniki na Tržaškem so se združili Obzir in dolžnost Na konferenci, na kateri so pred nedavnim v Salzburgu razpravljali o železniškem voznem redu, je bilo sporočeno, da bodo letos spomladi, ko bo začel veljati poletni vozni red, uvedli to novost, da bodo na kolodvorih v Salzburgu in Innsbrucku napovedovali prihode, odhode in morebitne zamude vlakov tudi v francoskem in angleškem jeziku. Nedvomno se je uprava zveznih železnic odločila za to novost zato, da bi na ta način ustregla tujim potnikom in letoviščarjem, ki prinašajo v deželo zlasti v poletnih mesecih lepe in za našo državo kot tujskoprometno deželo zelo pomembne vsote denarja. Tudi koroško gospodarstvo je v veliki meri navezano na dohodke iz tujskega prometa in ne bi bilo napačno, če bi tudi koroška železniška vozlišča, kot sta predvsem Celovec in Beljak, posnemala zgled Salzburga in Innsbrucka. Če ta dva tujskoprometna centra na zapadu in severu države skušata čimbolj ustre-ji tistim tujim gostom in potnikom, ki govore francoščino in angleščino, bi pri nas, ki smo dežela, kjer se stikajo trije narodi, lahko posvetili več pozornosti zlasti sosedom v Italiji in Sloveniji, kar bi bilo samo v skladu z že obstoječimi in vedno spet poudarjenimi prijateljskimi odnosi naše dežele z obema južnima sosedama. Nedvomno bi napravilo pri slehernem potniku iz Italije in Slovenije, ki se skozi vse leto v razmeroma velikem številu ustavljajo v Beljaku in Celovcu, zelo ugoden in privlačen vtis, če bi slišali najnujnejša napotila in napovedi iz zvočnikov na kolodvoru tudi v njihovem jeziku. (Kar so namreč doslej lahko brali italijanski in slovenski potniki v svojem jeziku, n. pr. v čakalnici belja-ške postaje in pred tem tudi v Celovcu, jih kvečjemu lahko žali in odbija, vsled česar smo na to v našem listu svoj čas že opozorili merodajne.) Obzirna ustrežljivost do tujih gostov je lahko lepa in koristna reč. Še lepše, pa tudi samo po sebi razumljivo bi moralo biti, če bi v južnih predelih Koroške, kjer živi prebivalstvo dveh jezikov, jemali obzir vsaj do domačinov. Vsako jutro se iz slovenskih in jezikovno mešanih krajev naše dežele vozijo v Celovec in Beljak polni vlaki ljudi na delo in po uradnih in drugih opravkih, opoldne in zvečer pa nazaj domov. Če bi železniška uprava upoštevala jezikovni sestav teh domačih potnikov, bi ravnala samo v skladu z določili državne pogodbe, ki daje v členu 7 tudi slovenskemu jeziku na tem ozemlju uradni značaj in enakopravno mesto. Na Tržaškem so obstojale doslej tri ločene strokovne organizacije uči el jev in nameščencev slovenskih šol. Slovenski šol-n'ki so že dalj časa stremeli za tem, da bi prišlo do ustanovitve enotnega sindikata, ki bi laže in bolj učinkovi o mogel nastopati v vseh vprašanjih glede obstoja in razvoja slovenskega šolstva na tem področju. Zlasti pa ie težavni položaj slovenskega šols va na Tržaškem, ki je nastal zaradi vrste ukrepov pristojnih oblasti, čedalje bolj nujno narekoval ustanovitev enotne s rokovne organizacje slovenskih šolnikov. Ta prizadevanja so uresmčili minulo nedeljo na ustanovnem občnem zboru Sindikata slovenske šole, ki zdru- žuj člane vseh treh doslej ločeno delujočih organ'zacij. Z ustanovnega občnega zbora so poslali ministru za javno šolstvo Ross ju brzojavko s prošnjo, naj čim pr e j uredi pravni položaj slovenskih šol na Tržaškem. Podobno prošnjo so naslovili ‘ud’ na ravnateljstvo za javno šolstvo pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu. Nekaj dni pred tem je tudi 162 dijakov slovenskega uči eljišča in trgovske akademije v Trstu poslalo ministru za javno šolstvo resolucijo z zahtevo, naj v naj-/ krajšem času vda zakon o ureditvi slovenskega šolstva na Tržaškem. Starostna renta za kmete, obrtnike in druge samostojne poklice Zahtevo po starostni renti za kmete in obr nike, ki je v zadnjem letu postala vedno glasnejša, so po iniciativnem predlogu, ki so ga dali socialisti, pričeli obravnavati v ministrstvu za socialno skrbstvo. Kakor je na tiskovni konferenci 27. februarja 1956 sporočil minis er za socialno skrbstvo Proksch, je njegovo ministrstvo izdelalo osnutek zakona o starostnem zavarovanju samostojnih poklicev in ga poslalo pris ojnim interesnim zastopstvom, da ga proučijo in stavijo svoje pripombe. Osnutek predvideva, da bo s tem zakonom zajamčena starostna renta vsem samos ojnim poklicem, ki s splošnim zakonom o socialnem zavarovanju (ASVG) niso bili zajeti. Najmočnejši skupini med samostojnimi poklici so kmetje in obrtniki. Starostna renta za samos ojne pokli- GOSPODARSKI DROBIŽ Ameriški kmetijski stroji za Sovjetsko zvezo Sovjetska zveza je v zadnjih dveh mesecih naročila v ZDA kmetijske stroje in naprave za poldrugi milijon dolarjev ter semena hibridnega žita za 1,7 milijona dolarjev. Do tega doslej največjega sovje skega nakupa kmetijskih potrebščin v ZDA je prišlo po nedavnem obisku sovjetskih kmetijskih strokovnjakov v Ameriki. Ford zapira tovarne Generalna direkcija Fordovih tovarn je sklenila, da bo zaprla 10 od svojih 15 avtomobilskih tovarn, ker so menda zaloge a v omobilov že tako narasle, da ni kupcev zanje. Več deset tisoč delavcev je zaradi tega ukrepa ostalo brez dela. ce bi se plačevala v desetih kategorijah od 275 do 2.400 šil. mesečno. Deležni bi je bili vsi samostojni poklici po dosegi 60. leta s arosti za ženske in 65. leta za moške, če so bili vsaj 15 let zavarovani. Vdove bi dobile polovico normalne rente. Osnutek predvideva tudi ureditev za prehodno dobo in omogoča, da bi bila že takoj po skleni vi zakona starostna ren~a izplačana vsem, ki so dosegli določeno starost. Letni prispevek, ki ga bo treba plačevati, bi se po osnutku ravnal za ohr’nike in druge samostojne poklice po obdavčenem dohodku do 40.000 šil. in bi znašal 8 °/o tega dohodka. Prispevek kmetijskih in gozdnih posestnikov pa bi znašal 400 °/o odmerilne podlage za zemljiški davek. S tern bi bilo kri ih 60 % izdatkov za rente, 40 °/o pa bi krili s sredstvi iz državnega proračuna. Neofašisti proti izvajanju pogodbenih dolžnosti Tržaško vodstvo neofašistične stranke je poslalo svojim poslancem v rimskem parlamentu in predsedstvu vlade resolucijo, v ka eri se huduje, da je italijanska vlada pred kratkim nakazala 175 milijonov I r kot prvi obrok za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu. Kakor znano, se je Italija z londonskim sporazumom o Tržaškem vprašanju obvezala, da bo dala tržaškim Slovencem sredstva za zgradi'ev novega kulturnega doma. Čim je italijanska vlada sedaj začela izvajati svoje ozadevne pogodbene dolžnosti, so se proti temu oglas li neofašistični elementi z namenom, da bi preprečili ali pa vsaj zavrli razvoj mirnega sožitja med slovenskim n italijanskim prebivalstvom na Tržaškem. Podobne izkušnie imamo tudi na Koroškem, le s to razliko, da šovinistični krogi pri nas rovarijo proti izvajanju člena 7 državne pogodbe že sedaj, ko ga pristojne oblasti še niso niti začele iz-polnjeva' i. Kmetijski stroji in orodje na dunajskem pomladanskem velesejmu Na razstavišču kmetijskih strojev in orodja bodo na pomladanskem dunajskem velesejmu pokazali vrs o novosti in nove konstrukc je, ki bodo v kmečkih krogih vzbujale posebno zanimanje. Kot novost bo na primer razstavljen nosilec 17 PS, ki ga odlikuje posebno preprost način postrežbe. Prikazali bodo zelo priročno kos lnico z mlatilno pripravo. Rezalna širina omenjene kosilnice znaša 1,90 m in doseže s 37 PS Diesel-mo or-jem Vs do' Va hektarja zmogljivosti na uro. Zanimiv bo univerzalen stroj za petlje in dom za vlačilce od 22 PS navzgor. Nadalje bodo prikazali avtomatično garnituro za mlačvo, opremljeno s pripravo za. rezanje snopov in pripravo za p hanje slame, plev in zrnja na določena mesta. Razstavljene bodo motorne kosilnice, opremljene z novimi detajli pri stroju in pr'tiklinah. Nadalje obračalnik, stiskalni- ca za slamo, drobilec krompirja za sila-žo, naprava za sušenje krme, vlagomeri-lec in mnogo drugega. Traktor 15 PS s štirikolesnim pogonom in vgrajeno žičnico ter 12 PS vlač lec za male obrate, male-mlatil ne kosilnice z vgrajeno stiskalnico za slamo, dalje patentna stiskalnica za slamo- so izdelki, ki bodo brez dvoma zanimali široke plasti kmečkih gospodarjev. Za gospodinje bo- zelo' zanimiva razs a-va v oddelku »tehnika v gospodinjstvu«. Tu bodo prikazali razvoj vseh tehničnih pripomočkov v novem modernem gospo-dnjstvu. V ostalem bodo na dunajskem pomladanskem velesejmu zastopane zelo številne u- in inozemske tvrdke, ki bodo razstavljale novosti iz najrazličnejših področij proizvodnje, med drug m: tekstilije ter moške in ženske obleke, usnje in čevlje, igrače in športne predmete, opravo Washington. — V amerišk h političnih krogih domnevajo, da bo predsed-n k Eisenhower tudi v odgovoru na zadr jo Bulganinovo poslanico odklonil sovjetsko ponudbo za sklenitev medsebojne prijateljske pogodbe. Predlagal pa bo verje no tako rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za Britanijo in Francijo. Ankara. — Turški zunanji minister Kopriilii je v parlamentu govoril tudi o vprašanju Cipra in zavrnil grške zahteve po tem o oku, češ, da je bil Ciper pred sklentvijo Sedanje pogodbe turško ozemlje in ga je zato po more-bi ni razveljavi pogodbe možno vrniti le prejšnjemu lastniku. Nikosia. — Pred nedavnim je britanska vlada zagotovila Cipru v notrar-njh zadevah samostojno vlado in je britanski minister za kolonije Alan Lennox-Boyd v zače ku tega tedna prispel v Nikosto, da bi vodil razgovore za uresnič tev tega načrta ter pomagal premostiti težave, ki bi se morda pojar vile. A*ene. — Na podlagi zadnjih parlamentarnih volitev v Grčiji je dobila stranka ministrskega predsednika Ka-ramanlisa 163 mandatov; opozicijska Demokratična zveza si je osvoj la v novem parlamentu 134 sedežev, os ali trije pa so pripadli neodvisnim. Kralj Pavel je ponovno poveril Karamanlisa, da sestavi vlado. Rim. — V začetku tega tedna je odpotoval na večdnevni obisk v Ameriko predsednik i 'ali Janške republike Gron-chi, v katerega spremstvu se nahaja tudi zunanji min ster Martino. Razne vesti navajajo, da si želi Italija pri razgovorih v ZDA žago oviti večji vpliv pri odločanju o Sredozemlju in Bližnjem vzhodu., Alžir. — Francoski minister za alžirska vprašanja Lacoste je na seji vlade zahteval nova ojačenja francosk h oboroženih sil v Alžiru, čeprav ima Francija na tem ozemlju že zdaj kakih 200.000 mož. Kot prvi potrebni ukrep je Lacoste navedel pošiljko 20.000 nadaljnjih vojakov, hkra i pa predlagal, da b: morali francoski vojaški obvezniki, ki služijo 16-mesečni rok, polovico tega časa prebiti v Alžiru. London. — V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bosta pr'šla predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev dne 18. aprila t. 1. na obisk v Veliko Bri anijo. Med enotedensk:m bivanjem v Angliji bo sovjetska državnika sprejela v avdienco tudi kraljica Elizabeta. Ženeva. — Svet mednarodnega odbora za izseljevanje iz Evrope je pred dnevi zaključil svoje posvetovanje, na katerem je bil sprejet načr-, v okviru katerega se bo letos izselilo iz Evrope 125.900 ljudi. Sredstva za to akcija bodo znašala 3 milijone dolarjev, od katerih bodo prispevale članice OZN 2.400.000 dolarjev. Tokio. — Največja japonska sindikalna organizacija je napovedala za letošnjo pomlad tako imenovano »spomladansko ofenzivo dela«, v okviru katere je bila pred nedavmm prirejena tudi prva velika demonstracija delavcev. Tisoči policajev so s pomočjo oklopnih vozil morali zavarovati poslopje japonskega parlamenta, ko je kak'h 5000 delavcev demonstriralo za zvišanje mezd. Crpetcwn. — Vodja opozicije v južnoafriški zvezi Strauss je izjavil v zvezi z vladnim zakonskim predlogom o plemenskem razlikovanju, da še noben drug predlog ni toliko škodoval Južni Afrikn Ta zakon loči namreč temnopolte volivce od belih in je zato naletel na odpor pri vseh demokra ično mislečih ljudeh. in opremo, glasbene ins rumente, gumo in plastiko, steklo, porcelan n keramiko, parfume in kosmetiko, embalažo, pisarniške stroje in potrebščine, stroje in motorje, s roje za gradnjo in gradbeni material, lesno predelovalne stroje, avtomobile itd. Prešernova družba v službi ljudske prosvete Knjige ljudstvuf Pod: tem motivom se je lot la pred tremi leti novoustanovljena knjižna družba, »Prešernova družba«, v Sloveniji velikega dela. Ni slučajno, da si |e ta družba nadela ime po velikem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, ker tudi on je stremel za tem, da se slovenski človek č m bolj prosvetli in pos'ane razgledan in sposoben za vsestranski razvoj. Cim širšim plastem prebivalstva je treba na nek način omogočiti, da pridejo do koris nega branja. Človeku je treba olajša i pot do splošne razgledanosti, do izobrazbe in ga kulturno dvigati. Pot, ki jo je ubrala »Prešernova družba«, je za prosveto ljuds va silno pomembna. Ljudje na podeželju in v mestu ter delavci v tovarnah dobijo vsako leto v roke poleg koledarja še izredno lepo knjižno zbirko. Knj.ge zbirk, ki jih izdaja »Prešernova družba«, so umetniško dognane in hkrati za vsakogar zanimive. Prešernova družba ima namen prinaša i predvsem domača izvirna dela, da bi tako vplivala na razvoj slovenske ljudske literature, ki s’cer ni brez tradicije. Zbirka Prešernove družbe za leto 1956, ki je izšla v 81.000 izvodih, je naletela na izredno ugoden sprejem. S številnih si rani je družba že sprejela pohvalne izjave. Tu- jami sis'ematično obdelati posamezna področja človeškega znanja, tako da b' z leti iz r.jenih knjig nastala nekakšna ljudska enciklopedija. Mnoga pisma, ki jih dobiva tamiš vo družbe, pričajo, da so se knjige »Prešernove družbe« resnično udomačile, tako v mestu, v tovarni, kakor tudi na vasi. Bralci pa družbi pišejo tudi svoie predloge, kaj naj bi še zdajala. Omeniti bi bilo treba, da se ljudje zanimajo za ljudske pesmarice, želijo pa tudi, da bi družba priložila letno svoji zbirki kak zemljev d; tako bi z led nastal nekak atlas. Koristna pobuda je ‘udi ta, da bi družba predvsem gledala na izobrazbo kmečkega preb val-stva in skrbela, za ustrezne priročnike, n. pr. kako se umno gospodari ter podobno. Brez dvoma bo »Prešernova družba« te koristne predloge upoštevala in tako zadovoljila široke liudske množice. Knjige »Prešernove družbe« so si utrle pot tudi k nam na Koroško, kar slehernemu omogoča, da si j. h kupi v naši knjigarni in tako postane koris nik dobrin te družbe. Odlika knjig »Prešernove družbe« je tudi v tem, da so poceni in si j h sleherni lahko nabavi. »Prešernova družba« izdaja tudi mesečnik »Obzornik«, ki pravtako mnogo obeta. Dobil je magazr.sko obliko, kar omogoča večio pes rost po vsebini. Prvi uspehi te revi-e v letošnjem letu so ogromni in kaže, da bo slovensko ljudstvo le dobilo pravo družmsko revijo. Tud' to revijo je možno naročiti preko slovenske knjigarne v Celovcu. Iz vsega sledi, da »Prešernova družba« opravlja dragoceno kulturno posla ns vo. Za žele~i je, da b! tudi pri nas na Koroškem dobila čim več prijateljev in rednih naročnikov s posredovanjem Slovenske prosvetne zveze in slovenske knjigarne v Celovcu. Tudi letos bo vrsta festivalov v Avstriji Že sedaj se pri nas v Avstriji živahno pripravljajo na različne festivale, ki bodo tekom letošnjega le a. Poleg svetovno-znanega salzburškega festivala in dunaj- Letošnji knjižni dar SPZ Koledar slovenske Koroške 1956 10 šil. Vladimir Kokole: Dežele sveta................................10 „ Anton Ingoliči Deček z dvema imenoma...........................5 „ Vekoslav Kaleb: Čudoviti prah ............................... 5 „ Ivan Potrč: Zločin.............................................5 ,, Celotna zbirka samo...........................................25 „ Knjige lahko kupite v knjigarni „Naša knjiga “ Celovec, VVulfengasse 15 di med našimi bralci so že poznane nekatere knjige »Prešernove družbe«. Doslej so bile zelo ugodno sprejete knjge kot so Potrčev »Zločin«, Ingoličev »Deček z dvema imenoma« in Kalebov »Čudoviti Prah«, o katerih smo v 1’stu že precej pi-Ktli. Mnogi naših bralcev so te knjige že kupili, saj se dobijo v naši knjigarni v Celovcu zelo poceni. Poljudno znanstvene in poučne knjige ljudje še posebno radi berejo. Tako je Prešernova družba lani poizkusila z dodatno knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju« in jo' priključila redni zbirki. Uspeh te knjige je bi nepričakovan in morali so io natisniti dvakrat v skupaj 45.000 izvodih. T01 je jasen dokaz, da se ljuds* vo zaitma za znanstvene izsledke. Ker ic za knjige Prešernove družbe med: najširšimi plastmi slovenskega prebivalstva zelo živahno zanimanje, pričakujejo, da se bo letos število članstva dvignilo na 100.000, kar pomeni za tako mlado knjižno družbo izredno' velik uspeh, obenem pa je porast š evila članstva kaj jasen dokaz in lepo spričevalo za »Prešernovo družbo« in pomeni, da je na pravilni poti. Nekatere knjige so izšle v 100.000 izvodih. Zanimiv je že koledar sam, ki ga uredništvo namerava vedno dopolniti s številnimi poljudnimi sestavki. Ob velikem uspehu, ki ga je dosegla knjiga »Dežele sve a«, se je »Prešernova družba« odločila, da bo skušala s svojimi publikaci- Visokošolci v Sovjetski zvezi Sovjetsko ministrstvo1 za visokošolsko izobrazbo navaja, da je v letošnjem šolskem letu vpisanih 1.865.000 študentov visokih šolah. To' je za 140.000 več, kakor v prejšnjem letu. Pouk na daljavo m predavanja v večern h oddelkih visokih šol sprejema 727.000 oseb. Leta 1955 je izšlo iz sovjetskih visokih šol preko 250.000 strokovnjakov. Od ' eh ]ih je več ko' polovica zaposlenih v težki industriji, preko 24 odsto"kov v kmetijstvu. o; ali pa v lahki industr ji ter različnih znanstvenih, medicinskih in dru-g h zavodih. V času pete petletke je bilo na sovjetskih visokih šolah izšolanih Ll milijona strokovnjakov. Pred ok‘o-brsko revolucijo je bilo letno samo okoli 10.000 vsokošolskih absolventov. . Več ko 100.000 profesorjev, docentov >n visokošolskih učiteljev deluje pri izobrazbi mladih kadrov. Že v š udijskem času pritegujejo bodoče s rokovnjake k znanstvenemu in praktičnemu delu. skih slavnostnih iger, ki bodo od 2. do 14. junija, delajo že sedaj veliko propagando za festival v Bregenzu. Ta bo od 19. julija do 15. avgusta in računajo, da. bo letos privab i še večje š evilo udeležencev in gostov kot lani in predlanskim, ko je bilo okrog 63.000 obiskovalcev. Posebnost festivala v Bregenzu predstavlja oder na Bodenskem jezeru, kjer bodo letos uprizorili Mllockerjevo opere o »Dijak prosjak«. Ansambel dunajske Volksopere bo uprizoril Nicolajeve »Vesele žene vvindsorske«, Burgtheater pa bo gostoval z dvema dramama, med njimi z eno Grill-parzerjevo. Orkester dunajskih smfoni-kcv pa bo priredil tri simfonične koncerte, posvečene Mozartu, Wagnerju in slovanskim skladateljem. Med 28. junijem in 16. Julijem bodo slavnostne 'gre tudi v Gradcu. Tudi ta festival bo obsegal gledališki in koncertni del. Med glavnimi deli navaja program uprizoritev Beerhovenovega »Fidela« na pros em, Shakespearov »Sen kresne noči«, gostovanje dunajskega Burgtheatra in vrsto komornih koncertov v raznih zgodovinskih stavbah Gradca. Pomembne razstave po svetu Letos je bila že doslej odprta vrsta pomembnih razstav upodabljajoče ume no-sti. Tako so v Stockholmu odprli razstavo Rembrandtovih del v počast tev 350-le niče rojstva. Poleg petdesetih olj je razstavljenih večje število risb in osnutkov velikega mojstra, skupno okoli 400 del. Med njimi so razstavljena dela. ki so v privatnih zbirkah in doslej niso bila znana širši javnosti. T »Ma son de France« v Berlinu so od- ki je je 76 prli razs avo del Raoula Dufyia, umrl predlanskim. Razstavljenih olj ter večje število akvarelov in litografij. Razstava tega velikega francoskega mojstra bo na o prenesena še v Stuttgart. V Nemčiji pa je trenutno odprta še ena večja razstava francoske umetnosti. V Diisseldorfu so ob navzočnosi francoskega poslanika in nerpškega ministra za kulturo odprli veliko razstavo del francoskega impresionista Renoira. NOVE KNJIGE Dobriča Čosič: KORENINE Cankarjeva založba v Ljubljani je že leta 1952 preskrbela slovenski prevod romana »Daleč je sonce« in tako predstavila slovenskim čitateljem mladega srbskega pisatelja Dobrico Čosiča. Kakor je b'l roman pravo presenečenje in popolnoma nov pojav v jugoslovanski povojni literaturi — saj predstavlja do takrat nepoznan in svojstven način slikanja narodno-osvobod lne borbe jugoslovanskih narodov —, tako je vzbudil veliko zanimanje tudi po em romanu posneti film. Pred nedavnim pa je sledil v slovenskem prevodu tudi novi Cosičev roman z na‘■'lovom »Korenine«, ki je ponovno potrdil talentiranost mladega pisatelja. Izšel je prav 'ako pri Cankarjevi založbi v moderno zpeljani opremi, ki jo je preskrbela ing, arh. Jakiča Accetto, medtem ko gre posebna zasluga za prevod Janezu Gradišniku. (Pravijo, da je Gradišnikova posloveni *ev eno izmed najbolj uspelih prevajalsk h dejanj v zadnjih letih in zasluži kot mojstrski prevod najvišjo oceno.) V tem romanu je pisatelj »s svojevrstnim oblikovnim prijemom dosegel izredno zgoščenost dogajanja, plastičnost podob, ustvaril p sano podoba časa in razmer ter izluščil iz zgodovine ljudi, kakršne je morebiti doživel v svojih star-š’h in prednikih«. To njegovo delo je namreč u' rinek iz tiste dobe, ko je pisateljeva ožja domovina Srbija preživljala le- ta razburkanosti in neustaljenosti, to je Srb'ja Obrenovičev, v kateri so se kralji in vlade menjali kot figure na šahovski deski. Na primeru družine Ačima Ka iča je pisatelj pokazal razmere ob koncu devetnajstega stoletja 'n je vrtinec, v katerem padajo in se spe* dvigajo posamezni družinski člar.i, dejansko le zmanjšano prizorišče dogodkov, ki so vplival', na takratno' državo1. Čosič je šel tokra' novo pot z ozirom na oblike izražanja in je njegov roman vseskozi prepleten z modernimi prijemi oblikovnega izrazoslovja. Vsekakor je to značilna in razveseljiva oboga*itev za jugoslovansko književnost in je bil Čos č ob izidu tega njegovega romana deležen nedeljenega priznanja ter je zanj zasluženo prejel visoko literarna nagrado za najboljši jugoslovanski roman v letu 1954. Dejstvo1, da je vključla Cankarjeva založba v svoj program tudi drugi roman Čcsiča, je uemeljeno' z dveh vidikov: enkrat si je Čosič že s svojimi dosedanjimi literarnimi deli uspešno' utrl pot med najboljše jugoslovanske pisatelj e-sod obn ke, v drugo pa je izid slovenskega prevoda, pomembno dejanje tudi zato, ker nam približuje srbsko sodobna prozo in * ako zaokroža razgled po jugoslovanski literarni tvornosti. Naročajte slovenske knjige preko knjigarne »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfen-gasse 15. KULTURNE DROBTINEm Pisma Richarda Straussa v knjigi Predvsem za muzikologe je pomembna knjiga pisem, ki s a si jih izmenjavala Richard Strauss in Josef Gregor, dunajski glasbeni zgodovinar in avtor Straussovih opernih 1'bre'ov. Knjiga obsega 200 pisem Richarda Straussa 'n 140 pisem Jose-fa Gregorja iz leta 1934 do 1939. Pisma se nanašajo predvsem na skupno delo glede oper, prikazujejo pa tudi ozadje na-s ar ka Capriccia, zadnjega dramatičnega dela Richarda Straussa. Gre skoraj v celoti za izključno delavna p'srna, ki obravnavajo načrte in osnutke skupnih del in se knjiga v tem pogledu precej razlikuje od pred leti izdane knjige korespondence med Straussom in Hofmanns halam. Obnova rouenske katedrale Rouenska katedrala, ena najlepših v Franciji in v Evropi sploh, je b’la v zadnjem letu minule vojne tako hudo poškodovana, da so jo popravljali deset let. Za konec letošnjega leta napovedujejo velike slavnosti, ki bodo združevale obnovo ka edrale s petstoletnico rehabilitacije Device Orleanske. Jeanne d’Arc je bila namreč *am sojena in na bližnjem Plače de Vieux-Marche sežgana leta 1431. Leta 1456 je bila njena obsodba razglašena za krivično :n Devica rehabilitirana. Slovesnosti bodo trajale cel teden. Od 17. da 22. junija bodo razna predavanja in festivalske prireditve. Dne 23. bodo odprli razstavo »Jeanne d’Are in njen čas«. (Jeanne d’Arc je francoska narodna junakinja, ki je vodila Francoze v boj prod Angležem. Leta 1430 je bila ujeta in izročena Angležem. Obdolžena je bila čarovnij ter obsojena na smrt na grmadi. 1920. leta je bila proglašena za svetnico, od tod. Devica Orleanska. Nieno življenje in usodo so popisali številni poznani pisatelji kor so Voltaire, Schiller, Shaw ■n Claudel). Naslednji dan bo predsednik francoske republike Rene Coty vodil slovesnosti, ko bodo odprli obnovlieno ka-•edralo. Vrh tega bodo vsako soboto, nedeljo in ponedeljek v aprilu in vsako noč od 1. maja pa. do 30. septembra razsvetljeni vsi rouenski spomeniki in preostale stare hiše kilometer naokoli. V poletnih mesecih pa bodo številni koncer'; s kate-dralskimi zvonovi. Italijanski režiser De Sica bo šel v Sovjetsko zvezo Nemalo' je pred kratkim presene ila javnost vest, da bo italijanski režiser De Sica odšel v Sovjetsko zvezo. Režiral naj bi prvi film v italijansko-sovje ski koprodukciji, in sicer po Čehova noveli »Stepa«. V dogovoru z Rusi mu je bilo dovoljeno, da bo film lahko snemal popolnoma svobodno. Igralce bi poiskal v Sovjetski zvezi, s seboj pa bi pripeljal le najožje sodelavce pri *ehniki režiranja. Zdaj pa so Rusi povabili v SZ tudi Giuseppa de Santisa, ki tudi sodi med najboljše ta-lijanske režiserje. V Sovjetski zvezi naj bi režiral kar dva filma. Peterichovi „Pariški izprehodi“ Veliko pozornost kri ike je vzbudila zadnja knjiga nemškega pisatelja Eckhar-da Petericha, ki govori o Parizu. Knjiga je opranljena z risbami, ki jih je pripravil Petre Clemen, izšla je v izdaji založniškega podjetja Prestel Verlag v Miin-chenu. Gre pravzaprav za potopis, ki v njem pisatelj seznanja svojega čitatelja z vzdušjem neke metropole, njenim načinom življenja, barvami, vonjavami in zgodovinskimi znamenitostmi. Pariški iz-prehodi — pravi krinka — so plod dolgotrajnega opazovanja ter proučevanja po pariških bulvarih, mos ovih in otokih naselij. Knjiga — je rečeno — bo dobrodošla vsakemu, ki bo hotel čim prej in čim globlje prodreti v skrivnosti Pariza. Pesniška zbirka: „Dolgi dan“ V Parizu je izšla knjiga z dokaj nena-vadnrn naslovom »Igre slikarja animalista«. Gre za zbirko pesmi enega največjih sodobnih brazilskih pesnikov Rebeira Couta, ki je sedaj brazilski veleposlan ic v Beogradu. Pred dvema letoma je izšla zbirka njegovih pesmi tudi v Jugoslaviji, in scer pod naslovom »Dolgi dan«. Revija pesmi, odrske predstave in praktičnih delovnih uspehov Preteklo nedeljo so zaključili šiviljski tečaj v Š . Vidu v Podjuni. Tečaj je bil pri p. d. Jerneju, kier so v razumevaniu, da pospešujejo koristno stvar, radevolje dali prostore na razpolago za kar so vodstvo in tečajnice iskreno hvaležni. Tečaj, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza, je rajal mesec dni ter ga je marljivo ob skovalo dvanajst tečajnic. Tečajnice so si v teh kra kih tednih pridobile znatno s rokovno znanje na enem izmed področij, ki je za kmečko mater in gospod njo koristno in potrebno. Poklic matere in gospodinje na vasi ni ne- mačo kulturno prired tvijo. Vreme je bilo zimsko in neprijetno. Toda kljub e-mu si je veliko š evilo ob skovalcev ogledalo razstavo in prisostvovalo popoldanski prireditvi. Tajnica Zveze slovenskih žena Milena Groblacherjeva je prispela že v dopoldanskih urah, popoldne pa so prišli tudi še drugi gos je iz Celovca, med temi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwit er. Razstava šiviljskih izdelkov je napravila na vse najboljši vtis. Presenetila je množina in pes rost šiviljskih izdelkov. Okoli 150 komadov najrazličnejših izdel- Tečajnice iz Št. Vida s svojo učiteljico znaten, ■ emveč obsega v resnci široko in odgovorno področje dela v skrbi za duševno in teletino blaginjo družine. Svoj poklic opravlja z ljubeznijo, odgovornostjo in predvsem z znanjem. Kdor več zna, v življenju tudi več velja. Ta tečaj je bil osredotočen na pr’dobivanje znanja v šivanju in ročnih delih, kakor na enostavno in sodobno krojenje, zlas i pa tudi na predelavo in popravljanje starih oblačil. Tečajn ce so pokazale veliko zanimanje za pouk. To pa predvsem tudi zaradi tega, ker jim je šiviljsko znanje posredovala prvovrstna in izkušena šiviljska moj-sttrinja Zofka Švikarš čeva, ki si je znala tudi drugače osvoji i simpatije vseh gojenk, da jim je pri pridnem delu čas vse prekmalu min 1. Vsak dan so se naučile kaj novega in za znanje bogatejše so se vračale na svoje domove. Minulo nedeljo- pa so pri Voglu v Št. Primožu organizirali in priredili razstavo šiviljskih izdelkov združeno z do- kov je bilo prikazanih in ljudje niso vedeli, kaj naj bi bolj občudovali in pohvalil’, kajti vse — obleke, bluze, predpasniki, srajce, otroške oblekce, najrazFčnejše perilo, kapce in klobučki ter okrasne blazinice — je bilo izgotovljeno precizno in okusno. Liudje z odkritim odobravanjem niso š redili, ker so se prepričali, kaj se doseže s smotrnim delom tudi v razmeroma kratkem času. Popoldanska kulturno prosvetna prireditev se je harmon:čno vkliučila v zaključno prreditev ter je bil dan, kakor je v svojem nagovoru dejal predsednik SPZ, revija pesmi, odrske preds ave in praktičnih delovnih uspehov. Med dru-g'm je nadalje deial, da je prireditev primer vsestranske kulturno-p"OSvetne dejavnost', ki druži pesem, zabavo in strokovno izobrazbo. Izrekel ie zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem prispevali k tako lepemu uspehu ter se je še posebej zahvalil voditeljici tečaja, tečajnicam in vsem pevcem 'n pro-vetašem in izrazil željo, da bi v tej okolici ostali tudi nadalje 'ako delavni. Pevski zbor je pod vodstvom svojega prljubljenega in sposobnega pevovodje Kežarja spet navduševal množico, d~ugi prosve-aši pa so v igri »Pri kapel ci« pokazali priznanja vredno sposobnost _in smisel za odrsko udejstvovanje. Občinstvo je z v’dnim zadovoljstvom sprejemalo in spremljalo dogodke na odru in vsaki -očki živahno pritrjevalo-. Šiviliski tečaj v Št. Vidu v Podjuni :n zaključna prired:tev v Št. Primožu so za nami. Uspeh je bil zelo zadovoljiv 'n strokovno znanje, za katero- so se tecainice v teh tednih obogatile, bo vsem koristilo v vsakdanjem poklicnem življenju. Spet se je pokazalo, da ležijo uspeh le v resnem smotrnem delu, o čemer se je soseska tudi ob tem tečaju prepričala. Na izrecno željo domačinov pripomnimo, da niso uspeli tisti, k: so SPE) »Danica« iz-•rgali iz Slovenske prosvetne zveze, ki pa kljub temu pobirajo članarino. I\a Komi ju pri Pliberku bodo postavili šolo uovo Nedavno je bilo pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu posvetovanje o izvedbi gradbenih del za novo šolo na Kom-lju nad Pliberkom. Pri razgovoru so bili navzoči blaški župan Kumer, šolski nadzornik vladni sve nik Maklin, občinski rev’zor Pobeheim, deželni poslanec dr. Mayrhofer in šolski vodja s Komlja. Gradnjo nove šole bodo izvedli s pomočjo tako imenovanega Grenzlanddank-fonda. Gradbeni prispevek bodo prenesli na blaško občino. Tudi okrajni šolski nad- Danes tudi nekaj malega iz Vogrc Prostovoljne požarne hrambe ali, kakor tem. organ’zacijam sedaj pravijo, požarne straže (Feuerwache) so organizacije, ki združujejo sosesko za skupen plemeniti cilj, to je, da v primeru nesreče, požara ali kakšne druge katastrofe vsi za enega in eden za vse stopijo v pomožno akc jo. Obvarovati in čuvati imetje in življenje je njen visoki cilj n pomoč bližnjemu pride do izraza v dejanju. Zaradi tega je zelo razveseljivo, da skušajo v teh organizacijah vedno bolj izločiti vsa miselna riaspro stva ter da v njih sodelujejo brez izjeme vsi, ne glede na politično, strankarsko- ali narodnostno prepričanje. V takem vzdušju je b 1 predpretekle nedeljo tudi letni zbor vogrske požarne brambe, ki ga ie s svojo navzočno-s jo počastil tudi predstavnik občine župan Mirko Kumer. Po pozdravnih besedah in odobritvi organizacijskih zadev so volili nov odbor. Tudi pri vc-litvi odbora je obvladalo spoznanje, da morajo bi i med funkcionarji v korist uspešnega skupnega dela zastopani ljudje vseh smeri. Za novega poveljnika so izvolili Janeza Dobrovnika, p. d. 2rta. Tajniške posle bo- opravljal Karol Kerbic, blagajno pa bo vodil Jakob Kerbc. Dolžnosti, da bo gasilno orodje vedno v redu in v dobrem stanju, pa je prevzel Peter Visočnik. Soseska je prepričana, da je vodstvo požarne brambe v pravih rokah. Na'o so v živahni razpravi razmotri- vali razna organizac jska vprašanja in prišli do važnih koristnih sklepov. Med drugim so sklenili, da bodo v najkrajšem času zgradili prepotreben vel k zbiralnik za vodo, da bo voda v primeru požara vsak čas v zadostni množini na razpolago za uspešno hrambo. Izkušnje iz mnogih krajev namreč kažejo, da je ravno zaradi pomanjkanja vodnih rezerv gasilska akcija brez zaželjenega uspeha. Navzoči župan je za gradnjo« vodnega rezervoarja zagotovil pomoč od strani občine. Po občnem zboru pa so se zbrali vogrski pevci in pevke, ki sodelujejo pr: raznih slovesnostih, pri pevovodji in organistu Miheju Lubasu, pri p. d. Olipu, kjer so jim priredili pogos itev. Poleg uživanja raznih dobrot v gostoljubni hiši je b lo mnogo petja in veselja, Tudi tega prisrčnega srečanja se je udeležil domači župan in je pevcem tudi spregovoril. Med drugim je povedal spomine svojega očeta iz zgodovine pevskega udejstvovanja v Vogrčah. Omenil je s ar ega Piseljca, ki je pred kakimi petdesetimi leti orglal v Vogrčah in se njegove originalnosti nekateri starejši ljudje še dobro spominjajo. Orgle v Vogrčah je postavil France Grafenauer, vsem koroškim Slovencem znani deželni in državni poslanec. Prvi pa je na orglah igral županov s ari oče Simon Kumer, takrat zelo vnet in razgiban prosvetaš. Tudi ta pevsko-družabni sesranek je potekel v zelo prijetnem in domačem razpoloženju. zornilc je obljubil podporo okrajnega šolskega sve~a. Župan Kumer je izjavil, da je blaški občinski odbor sprejel sklep, da prevzame občina funkcijo gradbenega gospodarja, ter je zaprosil upravo tega fonda za izjavo, da prenakaže zagotovljena sredstva, da ne bi nastal: za občino izdatki, ki v proračunu niso predvideni. Po prenakazilu potrebnih sreds ev občini se upravi fonda n! treba več zanimati za izvedbo- gradnje, ker velja kot gradbeni gospodar občina sama. Nadalje so razpravljali o prvih ukrepih, ki so potrebni za uresničitev naČr a. Pri 'tem je b lo v prvi vrsti vprašanje gradbenega zemljišča. Medjem pa je ta problem že rešen, ker je občina ze 24. februarja sklenila no arsko pogodbo s kme-tam Pavlam Stefanom, p. d. Ravnjakom, na podlagi ka ere bo ta dal na razpolago 5000 kvadratnih metrov zemljišča za gradnjo šolskega poslopja in s cer v zamenjavo, da bo mogel svoj dom brezplačno priključiti k vodovodni napravi. Za transport gradbenega materiala ^na precejšnjo višino je najbolj primeren cas, ko so po i še zamrzle, zato je potrebno, da z dovažanjem takoj pr c ne j o. Izbo-r gradbenega načrta bodo- sporazumno izvedli občina, okrajni šolski svet in poslanec dr. Mayrhofer. Ugotovili so-, da gre tukaj za šolo, kakor so vse ostale, z is im učnim redo-m, ki ga zahteva Šolska uredba. x Župan je še opozoril, da bi v načrt gradnje novega poslopja sprejeli tudi gradnjo stanovanja za uči elja, ker v tem gorskem predelu ni lahko- nastanili niti^neporočenega še manj pa poročenega uc te-lja pri kmetih v okolici. Fri razgovorih o gradbenem načru so iznesli v glavnem naslednje predloge: V podpritličju, to je v kletnem prostoru, bi naprav’li prho s štirimi škropilnicami, prostor za preoblačenje za okoli pe najst otrok in shrambo za zaloge. V pritličju normalen razred 7X8 m, stranski, prostor in obenem kabinet za učne pripomočke, uči eljsko sobo in morebitno knjžnico. Učiteljsko stanovanje naj bi obsegalo kuhinjo in dve sobi ter kopal- nico. Breznica pri Št. Jakobu v R. Na slavit črem oddelku ljubljanske filozofske fakul e e je diplomirala nava domačinka Marija Janežič, doma iz Brezni-ce pri Št. Jakobu v Rožu. Ob tej priložnosti j -skreno čestitamo in želimo mnogo uspehov za r.aprej! Kotmara ves Minulo sobo"o zvečer so se zbrali člani našega čebelarskega druš va na letni obč-ri zbor. Po poročilih n razgovorih o delu v minulem letu so izvolil nov odbor, ki bo prav go ovo tudi z vso vnemo deloval za čim boljše uspehe in napredek čebelarstva v naši okolici. Zelo razveseljivo ie, da je vstop lo v društvo precej mlad:h aktivnih čebelarjev, ki bodo po zgledu svojih prednikov, ki so z Ijubez-n’jo negovali to koristno panogo v gospodarstvu, nj hovo- delo nadaljevali er se okoristili s s'arimi izkušnjami in modernimi pridob tvami na področju čebelarstva. — Lepo število ljudi se je minulo nedeljo odzvalo pozivu občine za darovanje krvi, ki je dragocen sok za rešitev žvljenja marsikoga, ki ga zadene nesreča. Nesreča pa, kakor pravijo, ne počiva in se lahko zgodi, da nenadoma dohi i tudi tebe, po pregovoru: danes men', jutri tebi. Darovanju krvi se je podvrglo 48 oseb in so je dali precejšno količino bolnišnici na razpolago. Plemenita odločitev vseh darovalcev je zelo hvalevredna. Dne 10. marca pa bo na povabilo Rdečega križa ponovno darovanje krvi. — Minuli teden v pe'ek smo položili na , domačem pokopališču k zadnjemu počitku Marijo Zidej, ki je umrla v s arosti 84-tih let. Pokojna je bila teta g. župnika Brumnika in je uživala rento, ko je prej delovala kot kuharica. Naj si spočije v miru! — V torek preteklega tedna se je Mihi Paku, p. d. Krznarju na Ple^ivcu pripe i-la težka delovna nesreča. Ob svoji mali prenosni kovačnici ie nekaj popravljal, pri tem pa mu je zle'el drobec v desno oko. Krznar je zadobil hudo poškodbo na očesu ter se je moral poda i v bolnišnico v Celovec. Upamo :n želimo, da bi kmalu spet ozdravel. Borovlje Letošnji Jožefov živinski in blagovni sejem v Borovljah bo v ponedeljek, dne 12. marca 1956. Razne vesti iz Koroške Profesor dr. Rudolf Egger, znani strokovnjak za arheološko vedo in vodja izkopavanj na Štalenski gori, je v Vidmu ko gost akademije za znanost, umetnost in kulturo predaval o novih arheološk h raziskavanjih na Koroškem in v videmski pokrajini. Predavanja so- se udeležile številne osebnosti javnega življenja iz mesta in pokrajine, listi pa so prinesli o predavanju zelo priznalna poročila, v ka erih so profesorja Eggerja označ li kot enega izmed najpomembnejših starinoslovcev v Avstriji. V Celovcu so nedavno aretirali Alfreda Gaggla, sekretarja koroške zdravniške zbo-rn’ce. Osumljen je, da je ko' zbornični nameščenec od leta 1951 dalje poneveril 146 000 šilingov. Pri preiskavi je izjavil, da je denar zapravil na različne načine. De:al je, da je mnogo- izgubil pri igranju v kazinu v Vrbi. K temu izjavlja kaz nska družba, da je bil Gaggl v kazinu samo trikrat, in sicer leta 1952, 1953 in spomladi le a 1954, vedno takrat, ko so bila v Vrbi zasedanja zdravnikov, k- se jih je tudi udeležil. V poročilu navajajo tudi, da ie pri igranju stavil le neznatne vso e in nikoli n! vzbujal pozornosti. ilCBJEEJnOll Petek, 2. marec: Karel Sobota, 3. marec: Kunigunda Nedelja, 4. marec: Kazimir Ponedeljek, 5. miainec: Evzebij Torek, 6. marec: Perpetua Sreda, 7. marec: Tomaž Četrtek, 8. marec: Janez ČEŠKA NARODNA Nekoč je žive! bogat, toda lakomen in brezsrčen graščak. Siromakom n nikdar podelil miloščine, marveč jih je v svoji ošabnosti napod i celo s psi. Nekega dne, ko je bilo tako mrzlo, da Je pod nogam' škripalo, se ustavi na gradu reven, mršav popo r_ik. Zeblo ga je, da je drgetal od mraza. In ker ie bil sestradan, so mu zadišala bogata jedila. Graščak ga je surovo nagnal. Ko pa je siromak milo prosil, da mu da grižljaj kruha in prenočišče, ker b' sicer zunaj Ali že veste, da . . . ima Jugoslavija v Evropi najboljša le-kroma? • •. so po vojni v Jugoslaviji zgradili 1300 Modernih mos~ov? Jugoslavija, ki je b'la ^d vseh evropskih dežel najbolj opusto-. na> je takoj po vojni začela z obnovo .izgradnjo nove indus rije in podobnih objektov. ’ • • ®no dobili jablano iz Zapadne Azije, «ivo iz Turčije, breskev 'n hruške iz Kitajske, marelice pa iz Amerike. Domači sta v Evropi le češnja in vinska trta. • •. živi v Jugoslaviji nad 14 vrst ovac? ■ • • zamahne muha s krili tudi do 20.000 krat v minuti? zmrznil, je graščak zaklical: »Primi ga, Sultan!« Velik pes je planil na nesrečneža, ki je preplašen pobegnil pred njegov'mi ostrimi zobmi. Graščak pa se je smejal. Toda ko je sedel s svojo družino pri večerji, se je v sobani pojavil elegantno oblečen gospodi »Zgubil sem se, bi m? dali prenočišče in večerje? Tole naj bo za nagrado!« Gospod je vrgel r.a mizo vrečko z zlatniki. Lakomni graščak pa jih je ‘akoj spravil v žep. Razumljivo je. da je palčnega gospoda sijajno pogostil in naročil, da mu pripravijo najboljšo posteljo. Po večerji, ko je graščakova, družina odšla spat, je graščak ostal sam z gostom. Neznanec ie naenkrat zras el do stropa — In graščak je v njem s strahom spoznal gospodaria planin, mogočnega Krko-noša. Od strahu je zadrhtel kot šiba na vodi, ker se je zavedal svojih grehov. »Torej tak si!« je zagrmel Krkonoš. Gostoljuben si samo do bogatašev, sedaj me pogostiš, malo prej pa si me nagnal s psom. Za to te bom kaznoval!« Graščak je padel pred njega in ga prosil usmiljenja. »Dobro,« pravi Krkonoš, »dovolil bom, da še živiš. Čez mesec dni pa moraš priti k meni v planino, kier te bom pr čakoval. Toda zapomni si in dobro me poslušaj: ako najdem kamen pri tebi, je končana s eboj! Če pa ne prideš, te bom sam poiskal, ne boš ušel pravični kazni.« Nato je izginil kot duh ... Graščak je bil zadovoljen, da se je vse tako lepo izteklo. Potrudil se bo, da Krkonoš čez mesec dni ne bo našel pri njem niti najmanjšega kamenčka. Toda o$"al je ‘ak kakršen je bil. Ostal je neusmiljen, reveže je podil izpred svojega praga. Mesec je hitro minil. Graščak se je napotil v planine. Med potjo je neprestano pregledoval svojo obleko 'n obutev, če se morda ne sikriva kje kak kamenček. In glej, na s ez> leži nekaj bleščečih kamenčkov. Graščak je takoj spoznal, da so to pravi dragi kamni, ki predstavljajo ogromno premoženje. Toda vzel ni niti enega, kljub temu, da Šimpanzi uspešno nastopajo v cirkusu Šmpanz spada med človeku podobne opice in je precej manjši od gorile. Živi v Srednji Afriki. Po videzu je od vseh opic najbolj podoben človeku. Spodnja ustnica je pri šimpanzu potegnjena naprej, da laže zgrabi hrano. Šimpanz je temne barve. Rad se giblje po ravnem, to je po tleh, silno rad in zelo spretno pa se giblje tudi po drevesih, drogovih in vrveh. Zelo lahko ga je naučiti razlčnib spretnosti. y janje na različne jazz-instrumente je zelo zabavno. Pravijo, da šimpanzi kažejo po-e_ sebno zanimanje in smisel za ritmično kem londonskem cirkusu. Njihovo udar- glasbo. To zna človek že nekaj časa izkoriščati svoj prid. Tako je šimpanze možno vidi v različnih cirkusih in podobno. Na sl' vidite štiri šimpanze nri naslonu v n Važen je b’l še Črtov sosednji pograd. Tam je kraljeval obr nik Skledar s svoji1111 hlapcem. Bil je debel, star dedec z bikovskim vratom. Hlapčič pa je bil mlad, slaboten, kakor da se je zadnja le a polji13' samo v rast in) se ni u“egnil utrditi. ja dva so poskušali preseliti, ‘oda Skle-I ar je že na prvi namig osorno zamom-Ia*; komaj da je premaknil debelo' ustnico1, mogočn: nos in debela lica pa so osta-a .sploh negibna. Končno so ju pustili pri piru. Saj je Skledar običajno spal, hlap-<-lc pa je zanj le‘al okrog, mu pral gave-to, nosil hrano in krpal nogavice. Kadar P3 je bil Skledar buden, se je zagledal v ^oj paket in počasi jedel. S Hribom sta b’la pravo nasprotje. Več ? je Hribček imel, bolj je stiskal in vi-. 113 tern, kar ie dajala komanda. Kar pa Je Skledarju prišlo v roke, je romalo v njegov želodec. Hlapčič je v prvem nadstropju napeto poslušal dražeče odvijanie s klobase in vznem’rja joče šuš enje Papirjev, iz katerih se je pokazala zdaj slanina, zdaj marmelada; mučil se je in čakal, ali se ga bo gospodar spomnil ali ne. Ob takih pr likah so Skledarja navadno drugi opomnili: »Svojemu hlapcu ne boš nič dal?« — Nevarni ljudje so bili na nasprotni strani barake, blizu stalno se odpirajočih, škripavih vrat. Tam je bil kapo barake, ki ie pos al kapo zaradi tega, ker je znal italijanski. Okrog niega pa so se zvrstili: trgovski agent Bratuž, o katerem so krožile ves i, da ie kulturbundovec; gostilničar Kocmur, ki se je vedno hvalil s tem, kako je z goliufjami pri kartah obiral milijonarje; v kampu se je ukvarjal s črno trgovino s srebrnimi dozami, zlatimi urami in z drugim' »boljšimi« stvarmi, ki jih je prodajal alpincem in celo karabinje-rom. Še neka čudna kreatura je bila 'am, pravili so mu »Komar«; vsi so ga smatrali za konfdenta: drugi pa so bili bolj brezbarvni ljudje. O tem delu barake so govorili. da ie »eornji dom«, o drugi polovici, kler ie bilo tudi Gatovo »dno«, pa so rekli, da je »spodnji dom«. Takšna s a bila ustroj in hierarhija triintridesete. Gato si je svoj novi dom skrbno uredil. Na sten’ za pogradom si je napravil majhen družinski oltarček: Na sredi je bila sl:ka žene in treh o rok, samih močnih zdravih fantov. Obe s‘rani ležišča, ki sta gledali v notraniost barake, pa je zas rl z deko. Tako je bil popolnoma skrit na svoii slamnjači. Le kdor bi odstrl deko, bi videl, kaj se godi za njo. Takih osamljencev, samo-arjev in čudakov je bilo v kampu več, skoraj v vsaki baraki po eden, dva. Kadar je bil dežurni tenen‘e, ki je z nočno patruljo obšel barake, razdražen, se je navadno znesel nad temi dekami, jih z vso srlo strgal in zadegal po tleh, ker so mu preprečevale popoln pregled čez barako Toda drugega jurra so jih 'rdovrat-ni samotarji spet pribili. Gato je v kampu slovel kot čmeren čudak. Zdelo se jef da ni niti naimanj povezan z življenjem v baraki. Mislili so, da je tak po naravi in da je najbolje, pustiti ga pri miru. V resnici pa ie živel svoje prav posebno življenje. V Ljubljani je sodeloval v vrsti najsmelejših akcij. Bil je član: Štefanovih skupin. Njegova je bila tudi zamisel, da bi začel’ izdelovati velike frače, s katerimi bi od daleč pošiljali bombe v okupatorske š*abe in polic:jske postaje. V kampu je bil pod pravim imenom, a niso vedeli za njegovo delovanje. Aretirali so ga povsem slučajno. Vendar je živel v večnem strahu, da ga konflden-ti izsledijo. Z vso svojo fizično liso — bil je proti Š efanu pravi orjak — in z vso nesTpno vnemo se je oprijemal najdrznejših misli na beg. Ko se ie poplonoma blokiral na zadnjem pogradu, je s tem še stopnjeval splošni vtis, ki ga je sam uporno sejal: da namreč ž’vi samo za ženo in za svoje tri o-roke. V tem je bilo nekaj ga je mikalo. Zaslutil je, da so Krkonoše-va past. Končno je prišel na plamno. Še enkrat se je p-egledal in se končno oddahnil. Pri sebi n imel niti najmanjšega kamenčka. Krkonoš je bil že tu — spremenjen v lovca. »Prav je, da si prišel, sedaj mi pa povej: ,Imaš li pri sebi kamen?’« »Nimam, mogočni gospodar. Preglej me!« »Mar ničesar nimaš iz kamna?« »N mam!« »Nesrečni lažnivec«, je planil Krkonoš, »Ti me nisi razumel takrat, ko sem te opozarjal. Pri sebi imaš kamen — tvoje srce je iz kamna, nis’ se poboljšal, še vedno si trdosrčen do revežev — za o ti dam nagrado! Odslej naprej ne boš imel iz kamna samo srce, marveč celo telo!« V tem trenutku je graščak okamenel in se spremenil v veliko skalo. Zgodba o skritem zakladu Nekdo je prodal hišo. Kupec se je vselil in opazil, da bo v novem domu treba marsikaj popraviti. Ko je pričel delo, je našel v zidu zaboj, ki je bil poln zlatnikov. Odšel je k sTaremu gospodarju. »Pojdi z menoj«, mu je rekel, »v tvoji hiši je veliko zlata. In ker je zlato tvoje, si ga odnesi!« Stari gospodar pa je dejal: »Kako? Saj sem ti prodal hišo tako, kakršna je. In ker zla “a nisem skril iaz, me prav nič ne brga, čigavo naj bi bilo.« Nekaj časa s'a se prepirala, potem sta odšla na sodišče. Ker pa niso odločili, čigav je zaklad, zato sta odšla na višje in nato na najvišje sodišče. Končno sta 9e znašla pred sultanom. Sultan je poslušal zgodbo o zakladu. Takoj je videl, da zaklada ne marata, sam pa si ga ni ho el prilastiti, četudi zlato ni imelo lastnika. Pa je vprašal: »Ali imata otroke?« »Imam fanta,« je rekel kupec. »Jaz pa deklico,« je pridal stari gospodar. »Dobro,« je dejal sultan. »Poročita vajina otroka in jima dajta zla o za poročno darilo. Tako zlato ne bo vajina last pa vendar naloženo v vajin prid.« S to modro razsodbo sta moža zapustila sultana. Orientalska pripovedka resnice: zelo močno je bil navezan nanje. Zato pa je tem laže in prepričljiveje skrival svoje podtalno delo, saj ga ni prikrival z budalostmi in izmišljotinami, ampak z nečim, kar mu je bilo res pri srcu. Tega sicer Čr u in Štefanu ni priznal, vendar sta bila oba enakih misli, da se namreč ni spomnil na oltarček samo zaradi prikrivanja. Po ureditvi novega doma sta legla s Črtom na ležišči za dekami. Črt je ležal na hrb u in se z nogami uprl ob drogove pogradov. Kar samo se mu je smejalo: »Veš, zdaj se spet počutim kot v borbi ...« Gato je ležal, podp rajoč z rokami svojo temnopoltno, črnolaso glavo in se smehljal. »Kdaj misliš, da bo rov izkopan?« je vprašal Črt. »Računam na kake tri tedne.« »O... Če bi uspeli z .recitacijo’, bi zunaj še češnje zobali . .. No, zdaj bodo pa breskve na vrsti.« »Če ne šele trgatev . ..« Črt ga je osupel pogledal. »E, saj se šalim,« je ves oživel Gato in dodal: »Ti si pa mislil, da je zares.« Smejala sta se in se premetavala po ležišču kakor otroka: dva:ndvajsetletni Črt in skoraj štiridesetletni Ga^o. »Naibolj me veseli, da sem prelisičil Hribčka. Prnesel sem mu dvainsedemdeset cigaret, dogovorjenih pa je bilo samo • — Štev. 9 (723) 2. marec 1956 ZA GOSPODINJO IN DOM Pri elektriki je previdnost vedno na mestu Mnogo se po različnih časopisih in revijah opozarja na nevarno« i, ki nastajajo pri nepravilnem ravnanju z elektriko. Nesreče pa se ne dogajajo samo v obratih in tovarnah, marveč tudii v domovih, ker ljudje še ne znajo pravilno ravnati z raznimi električnmi napravami, od navadnega kuhalnika preko likalnika pa do najbolj kompliciranega električnega apara a. Često pa se nesreča primeri, ker se' preveč zanašamo na to, da se nam ne more nič pripetiti, in prav zaradi tega ravnamo z električnimi pripravami marsikdaj prav lahkomiselno. Zbrali smo nekaj navodil, ki nas bodo varovala pre ečih nevarnosti, seveda le, če se bomo po njih točno ravnali: Nikoli ne uporabljajte pokvarjenih žic, vtičev in vtičnic. Popravi naj nam jih le strokovnjak, ki svoj posel razume. Vsako popravljanje, ki ga izvršuje nestrokovnjak, kot je na primer prevezovanje natrgane žice z raznimi trakovi, lahko pripelje do nesreče. Vtičev ne vlecimo iz stikala za vrvico, posebno ne, če ie vrvica pretrgana in razvita tik ob izolimem delu. Ne vtikajmo v razna stikala kovinsk h predme ov, da bi jih trko popravili. Posebno se tako radi igrajo otroci, zato jih je na to treba pogosto opozarjat'. Previdno ravnamo, če names imo stikala tako visoko, da otrok ne pride do njih. Telečji zrezek na več načinov Telečji zrezek ob straneh narežemo, osolimo in spečemo, nato pa ga lahko priredimo na več načinov. Med dva enaka telečja zrezka damo kos sira (vendar ne navadni kravji sir), povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter zapečemo na obeh straneh v pokriti posodi in na ne prehudem ognju. Na telečji zrezek damo tenko rezino slanine, rezino šunke in trdo kuhano jajce. Vse to zvijemo in prevežemo z belim sukancem ter spečemo. Hitro spečene telečje zrezke polijemo s smetano in pustimo, da še dobro prevrejo. Telečje zrezke nadevamo z nadevom: na žlici masti prepražimo dobro sesekljano čebulo, dodamo na koščke zrezano slanino ali šunko, malo riža in sesekljanega pe ršlja. Med praženjem dolijemo 1 do 2 žlici vode. Ko vzamemo s štedilnika, hitro umešamo 1 do 2 jajci, sol in poper. S tem nadevom napolnimo zrezke, zvijemo v rolo in povežemo z belim sukancem. Te role nato pečemo na masti. Na isti način lahko pripravimo tudi goveje zrezke. Posebno pa je treba svariti pred prijemanjem električnih aparatov z mokrimi rokami. Res je, da se nam devetindevet-dese krat ni nič zgodilo, stotič pa bo nesreča tu. Zelo rade se primerijo nesreče v kopalncah, zato velja, da sedeč v banji ne segamo po različnih električnih napravah, ker to bi bila igra s smrtjo. Z okovanimi čevlji stoječ na mokrih tleh ne segajmo po šakalu. Mokra tla so nevarna tudi v kuhinji, posebno še, če je mogoč stik med kuhalnikom in vodovodno pipo. Velja naj tudi to pravilo, da se ne smemo nikdar dotikati’ dveh električnih naprav hkrati, seveda le, če s'a vključeni, kot na primer radioaparata in kuhalnika, telefona in žarnice ter podobnega. Čeprav so vsi ti aparati izolirani, se lahko zgodi, da ne opazimo nastale napake in nesreča je tu. Žarnice menjamo le, če smo prej izklopili električni tok, najbolje je, če izklopimo stanovanjski vod. Ne puščajmo električnih žic in kablov Ljudje, ki imajo naduho, se navadno prebujajo sredi noči in imajo občutke tesnobe in duši tve, ker dihajo z veliko težavo. To so krize, ki nastopajo pri astmi in trajajo približno* eno uro. Toda bolniki živi jo* vedno v s rahu, ker se lahko kriza vsak trenutek ponovi. Vzrok teh kriz je v neuravnovešenosti med simpa ičnim in parasimpatičnim živčevjem. Razdraženost parasimpa- ičnega živca povzroči pljučni krč in občutek dušenja, medtem ko je znamenje razdraženosti simpatičnega živca izločanje sluzi, ki sledi krizi. Težko pa je ugotoviti, kaj povzroči to neuravnovešenost med živčevjem. Najbolj pogost vzrok astme je občutljivost organizma do neke jedi, do nekega zdravila, do peloda ali kakšne druge snovi. Zadostuje torej, da pride organ' zem v stik s snovjo, za kamero je občutljiv, da takoj pride do krize. Pri ženskah lahko izvira astma iz drugih vzrokov, in sicer je lahko posledica motenj v jajčniku. V tem slučaju ima bolezen svoj začetek že v puberte i. Ko je astmatična ženska noseča^ krize navadno prenehajo in se zopet pojavijo po porodu. Naduhi niso naklonjeni samo živčno-protinas i ljudje, temveč tudi ljudje, ki bolujejo na želodcu, ker je astma povezana z delovanjem želodca. zavit h ali celo zavozlanih. To velja tudi za telefon. Žica se ako lomi, izolacija odstopi, pa imamo stik. Med nevihto izklopimo radoapara^e, prav tako, kadar od:demo za dalj časa iz stanovanja,. Tedaj poberimo udi vse vtiče iz vtičnic. Med nev hto po možnosti ne uporabljajmo telefona. Če nam v kakem električnem aparatu praska in poka, prekinimo ok in aparata ne uporabljajmo več preden ga ne pregleda strokovnjak. Zavedajmo se, da je upoštevanje teh nekaj navodil nujno potrebno, ako hočemo obvarovati svoje življenje. Ta navodila so nastala na podlagi večletnih izkušenj in prav zaradi ega so tako merodajna in necbhcdno potrebna za slehernega, ki ima opravka z električnimi aparat, to pa ima v današnjem času že skoraj sleherni človek, tako tudi v veliki meri gospodi’r.ja v gospodinjstvu. Ljudje, ki imajo naduho so tudi zelo nervozni, podvrženi so bolečinam, nemiru in nespečnosti. Pri nervoznih ljudeh lahko pride do* krize vsled vinjenosti, mraza, toplote, lahko tud’ zaradi nevihte in podobno. Zgodilo se je, da, je nekdo dobil napad ob samem pogledu na šop vrtnic. Zdravnik, ki ga pokličemo v nuinem slučaju, bo navadno dal bolniku injekcijo adrenalina z dodatkom posebnega ekstraka. Ta injekcija povzroči takojšnje olajšanje, vendar je to škodljivo ponavljati. V drugem primeru se bo zdravnik poslužil kakšnega drugega sredstva. Paziti pa je treba, da bolnik ne jemlje sredstev, ki vsebujejo opij in njegove derivate. Opij! namreč preprečuje ventilacijo in s tem nastane nevarnost takojšnje smrti. Mnoga sredstva, ki jih štejejo za učinkovina, lahko bolezen poslabšajo, če jih jemljejo bolnki predolgo. Tudi uporaba aspirina pri nekaterih bolnikih lahko povzroči krizo, kateri sledi včas h celo smrt. Iz tega sledi, da se morajo ljudie, ki bolujejo za naduho, ravnati po zdravnikovem navodilu in nikoli ne smejo* vzeti sredstev, ki jih ni predhodno dovolil zdravnik. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Astmatiki naj poslušajo zdravnika sedemdeset. Roke in us* niče so se mu tresle, spet in spet je štel, nenadno pa je vse skupaj strpal v žep in odšel, ne da bi rekel »mu«. Najbrž se je zbal, da bi jaz opazil — pomoto.« POŽERUŠKA STAVA Drugega dne je bilo v triintrideseti vse na nogah, že dopoldne so raznesli, da bo takoj po kosilu požeruška stava. Opoldne se je zbrala pri mizi v sredi skoraj vsa baraka. Pogradi okrog mize so bili prenatrpani. Po gornjih lež ščih so se — valjajoč se vse počez — nagne’li mlajši ljudje in ljudje iz »spodnjega doma«. Bratuž, Kocmur, Komar in drugi iz bližine kapa pa so posedli na najbližjem spodnjem ležišču. Vsakdo, kdor se je postavil prednje in jim zaprl razgled, se je na njihov kratki, rezki »izgini!« naglo umaknil. Na nasprotni strani m*ze so se stoje prerivali tisti, ki so prispevali k stavi hlebčke, me-nažo in sirčke. Bili so živahni, malce pa jim je le skrb resn"la izsušene obraze: kdo ve, ali fant morda res ne bo pospravil vsega. Precej v ozadju je stal Skledar s Črtom, črt ga je toliko časa pregovarjal, da se je navsezadnje le dvignil in prišel pogledat požeruško predstavo. Še bolj od daleč je stegoval svoj tanki, dolgi vrat kapo barake. Delal se je, kakor da se zanj ne spo-dob: priti preveč v bližino vse te zadeve. Ves togoten pa se je premetaval po svojem ležišču Hribček. Ta množica ga je motila in vznemirjala: lahko, prav lahko ga v tej gneči kdo okrade. Po tihem se je togotil na Gata in nase: »Kakšen vrag me je premorih da sem sprejel zamenjavo!« V središču vsega, ob mizi, pa je stal vodja stave Rogač s tričlansko komisijo. Neprestano je zamahoval z desno roko, v kateri je imel štoparico. Bil je izredno dobre volje. Krohotal se je na ves glas, nastavljal uho tistim, ki so mu v tem trušču hoteli kaj povedati, se posvetoval s svojo komis’jo in daial navodila. V mno-ž ci šibkih, sestradanih postav so se še bolj uveljavljala njegova mogočna pleča in njegova velika, debela glava z malce grobim obrazom, z močnimi ličnicami in majhnim nosom, ki so mu ga zmaličili na nekem boksarskem matchu. Bil je po* vnanjem ves boksar in pretepač, v srcu pa vrl poštenjak. Vsa njegova poiava. zlasti pa rahlo naprej nagnjen* gornji del života in stalno nekoliko razkrečene dolge roke so zgovorno kazale, da bi bil vsak hip pripravljen na udarec, naskok, pretep, boks. Tudi lakota in praznota življenja v kampu mu — vsaj videz — nista mogli do živega. Pri Rogačevi mizi se je pojavil mlad, suh, vitek fant temne polti,velikih črnih oči in črnih dolgih las. Vsi pogledi so se uprli vanj. To je bil požeruh. »O, glej, glej, balerina je že na odru, zdaj se bo začel ples!« se je med smehom oglasil nekdo iz množice. »Dolg je in suh kakor glista, taki sploh nimajo dna,« je sodil nekdo, ki je prispeval hrano. »V kateri baraki so* ga neki iztaknili, tega dolgina,« se je vznejevoljil tretji. »Ta že ne bo vsega sprav i pod streho,« je menil Kocmur, ko si ga je vešče ogledal. Z Bratužem sta stavila nani kot na kakega konja: če pospravi vse, dobi Bratuž sto lir, če ne, pa Kocmur. Na mizo so pričele prihajati gavetke, hlebčki :n sirčki. Fant si je vse skrbno razvrščal: na levi panfote in sirčki, ob njih dve gavetki vode. »Aha, z vodo bo potlačil kruh.« so rekli tisti na pogradih, ki so sledili vsako njegovo kretnjo. Na desni si je zvrstil gavetke z menažo. »Pet gave~ menaže, pet panjot, pet s rč-kov,« so štele lačne oči. Neka-eri, zlasti tisti, ki so se zaradi stave odrekli vsemu temu, so požirali sline in zazdelo se je, da jim bodo vsak čas odpovedale noge. Posedli so kjer koli, samo da niso stali. Rogač je dvignil štoparico. Še enkrat je vsem razložil, za kaj gre: Če fant vse to, kar je na mizi, poie v petnajsih minutah, mu ni treba ničesar vračati. Če ne poje, mora dvojno vrniti. »Pričnite! Kaj čakate!« so se začuli glasovi iz ozadja. Rogaču pa se ni nikamor Zveza slovenskih zadrug ____________SVETUJE „Wo!f” — univerzalno dvigalo: V naših nasvetih vas hočemo danes seznamti s pripravo, ki v precejšnji mer* olajša kmečka dela kot so spravljanje sena, spravljanje in nakladanje gno.a in drugo. To bi bilo zgoraj omenjeno dvigalo. Ima prednost, da se lahko namesti na vsakršno gospodarsko poslopje, ne da bi bila potrebna kaka prezidava poslopja. Za uporabo dvigala je treba 10 m ali po po rebi tudi 20 m Tačnic, ki se montirajo na strešno tramovje ali v hlevu. Dodamo k temu je možno napelja i še posebne »gibljive« tračnice, ki jih je možno okrenti v vsako poljubno smer. Za gonilno silo zados"uje navadni električni ali bencinski motor s 3,5 PS. Interesente, ki bi želeli podrobnejša pojasn la prosimo, da sporočijo svoje žel*e Zvezi slov. zadrug. Ona vam bo poslala monterja, ki bo vzel vse potrebne mere in tudi prevzel montažo. „Wiesel” — orodje za mnogostransko uporabo (Vielfachgerat): S vem orodjem vam predstavljamo edinca svoje vrste, ki do sedaj še ni našel sebi enakega, kar se tiče obdelovanja pri krompirju in pesi. Kljub mnogovrstni uporabi je zgrajen enostavno in priročno, posamezne dele pa brez težave montira tudi vsak nesrokovnjak. Razdaljo koles je mogoče poljubno spreminjati od 40 do 70 cm, kakor je pač potrebno, zato je orodje zelo pripravno tudi za hribovite kraje. Za sajenje krompirja se namesti dvoje obodov, na katerih je nameščenih (normalno) 5 lopatic, ki grebejo luknje za krompir v razdalji 40 cm. Nato se montirata dva para plošč, ki pok n je ra sajeni krompir. Te plošče služijo tudi pri osipavanju, samo da se drugače namestijo*. Plošče imajo to prednost, da pri kamn:ti zemlji tudi večje kamne potisnejo v stran, ne da bi poškodovali orodja. Pri težki zemlji se uporabljajo pravi osipalniki, ki se dobavijo zraven. Tudi pri okopavanju pese je mogoče s pridom uporabljati to* orodje. Pri tem se plošče obrnejo tako, da varujejo mlade rastline pred izdrtjem. Če po tem kratkem op’su pogledamo še ceno, ki znaša za kompletno orodje šil. 4.500.— pridemo do zaključka, da je orodje s tako mnogo*-stransko* uporabo res vredno svojega denarja in ga našim kme om priporočamo. mudilo. Dvignil je glavo proti nestrpnežem: »Kam se vam pa mudi? Življenie v kampu je — čakanje. Zjutraj čakaš na črno vodo, ki ji pravijo zajtrk. Nato čakaš do opoldne na čorbo, popoldne čakaš na apel, zvečer čakaš spet na vodo, ki ji pravijo večerja. Tedne in tedne čaka? na poš^o z doma in na paket. Vsak dan čakaš na novice s fronte. Zmerom pa čakaš na to, kdaj te bodo izpustili in kdaj bo konec vojne. ..« »In kdaj boš crknil od lakote,« je vpadel suhljat starček. »Ali pa od griže-----------« je pristavil druei, ki je bil bled kakor stena, »Čakamo, da se bodo stvari vendarle zasukale na bolje,« se je od nekod vzel mlad, zavzet glas. »To bo še dolgo. Kje bomo že mi takrat.« »Čakamo na lepše življenje, ki o niem fantaziramo po kampih,« se je z ironijo vpletel Kocmur. »Jaz pa čakam, kdaj boste nehali. Kdo bo poslušal to —---------« se ie prerinil k mizi Hrib in zabliskal s svojimi vodenimi očmi. Potem pa se ie mrmrajoč spet umaknil med svoje plašče in srajce. »No, Rogač, še tebe pa res ni treba, da bi čakali,« je od nekod prišel dobrohoten nasvet. (Se nadaljuje) NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE 5Vefea/ novejših pogledov na proizvodnjo mesa i'"L’d "re* Še nikoli nismo bili v govedoreji primorani do tako očnega 'n temeljitega računa kot v zadnjem času. Na eni strani oi pričakovati, da bi se cena za mleko in mlečne proizvode bistveno izboljšala, na drug' strani pa pojema povpraševanje po starejši, poli o ali mas no pitani ž vini. Pred par leti je še izgledalo, da ras bo v govedoreji rešilo podaljšano p'tanje telet, tako imenovano pitanje na »bebi bif« in le ves kme ijski propagandni aparat v deželi tolkel na boben za »bebi bif« pitanje. Izkušnja je vendar pokazala (in to so morali neprijetno občutiti na svoji lastni koži tudi mnogi naši gospodarji), da se pitanje na bebi bif zaenkrat ne izplača, kljub temu, da mlade, na bebi-bif-pitanje postavljene bikce in tel ce deloma lahko krmimo z domačo voluminozno krmo, lucerno, de'e!'o in silažo. Bebi bif-pi anje mora biti zaključeno' v starosti od 11 do 15 mesecev rer mora biti v tej s arosti živa teža živali od 350 do 550 kg s klavno izrabo od okrog 57 odstotkov. Meso takih živali ima še fina, nežna vlakenca in tudi še ni temnejše barve. Žal mesarji niso pripravljeni za te z visokimi stroški spitane živali plačati boljšo ceno kot za nekoliko sitarejše govedo. Slava pitana živina ne gve več Da. je pitanje starejše, dorasle in v mlečni proizvodnji ali v večletni vpregi do-živ ne v večini primerov neizplačljivo, je splošno znano. Čestokrat je za gospodarja, ki slučajno še dela z-enim ali dvema voloma, boljše, da dosluženega vprežnega vola proda mesarju, ne da bi ga prej pital. Planje tako stare govedi, volov in krav je rentabilno navadno le, če se nam plača ne samo prirastek žive teže, marveč tudi izboljšanje kakovosti, da dosežemo tudi ta-koimer.ovani avans, o je vrednostni prirastek. Če bi nam za nepitanega vola nudil mesar na primer le 8 šilingov, za pita-Pcga pa 10 al' 11, bi se mogoče pitanje še 12Plačalo. Toda veliko je vprašanje, kako dolgo bo mastno pitana žival še zaželjena 111 če imamo za tako pi anje na razpolago Radosti cenenih škrobnih krrn’1 (dobrega sena, korenčnic, krompirja, zelene krme, Primerne paše ali silaže ter še otrobov). Pokladanje žita ali o robov v večji količini kot en kilogram na dan se absolu no ne izplača. Izjemo bi mogoče lahko napravili, če bi šlo za mlajše še rastoče živali. ' Trg zahteva mlade živino Zaradi tega se v zadnjih mesecih vse-bolj uveljavlja pitanje mlade govedi, skopljenih (kastriranih) bikcev, volov in ne-zaskočenih telic. Naravno se izplača in sicer dobro izplača pita'i tudi še nekastri- v govedoreji rane bikce, katere v starori cd enega do dveh let in po enkratni paši postav mo v •eži od 300 do 400 kg v hlev ter jih tu ne krmimo nič boljše kot krave. Krepke krme dobivajo tu le malenkost. Tudi tako krmljeni n oskrbovani, pičlo dve leti suri bikci pincgavske pasme so doegli že težo od 700 do 750 kg ob 58 % klavrn izrabi. Tako p’ ani bikci ne dajo samo odlično meso za klobase, ampak tudi za pečenje. Kjer pa je na razpolago dobra dolinska ali planinska paša, je mogoče dandanašnji še s primernim zaslužkom phati mlade vele ali junice. Dobro obl kovani, pitovni tip okrog dveh do treh let s arih zgodaj rezanih voličkov, ki so bil’ že dve leti na paši in ki imajo samo še dva do štiri široke zobe, so najprimernejši za pitanje. Pi anie naj traia okrog pol leta in naj da približno dnevno priras od enega kilograma. Če so teh~ali ti na pi anje postavljeni vol čki okrog 400 do 500 kg, naj bi po končanem pitanju dosegli ežo do' 700 kg. Če b rabili te voličke pred pitanjem poleg traktorja še nekoliko za delo (kar je gospodarsko vsekakor upravičeno!), bi pos'ali sicer nekoliko s arejši in težj:, kvaliteta mesa pa bi preveč ne trpela Upoštevati je ‘udi, da zahteva današnji konzum ravno prav dozorele, okrog dveh in pol do treh in pol let stare pitane vole ali telice. Prezgodai na pi anje postavljeni, premladi voli ali telice pač ne dajo onega marmorirastega, ravno prav, ne preveč in ne premalo mastnega mesa, ki ga zahteva kupec oz’roma konzument. Zanimiva je tudi izkušnja, da je bilo mogoče doseči s pi anjem iz plemenske reje izločenih, pet let starih, torej še mlaj-š h krav pincgavske pasme, skoraj enako kakovost mesa kot pri pitanju dve in pol le a starih junic. Predpogoj za take uspehe je seveda pravilna, bohotnejša vzreja telic, ki morajo doječi v enem letu starosti vsaj 270 do 300 kg žive teže. Agrarni svetnik Fr. Vernik Za uspemo vzrejo pujskov primerne in izdatne krme, ki Več lana zakadi olja »lužene goveje nedonosno Lan pri nas ni neznana ras lina. Sejali so ga že zdavnaj zaradi prediva za domače platno. V novejši, indusmijski dob: pa je bombaž čedalje bolj izpodrival lan. Zdaj ga pridelujejo ponekod še za domače potrebe. Lanu dandanes ne cenijo več tako, odkar so1 tovarniške tkanine izpodr nile domače platno. Vendar je dandanes zelo pomembna surovina, njena vrednos celo narašča. Lan namreč daje razen vlaken tudi seme, ki ima veliko- uporabnost zaradi olja. Laneno seme vsebuje 20 do 30 %> olja, ki je za tehnične namene zelo cenjeno. Iz lanenega olja kuhajo frnež, ki ga uporabljajo za izdelovanje oljnih barv. Laneno olje pa potrebujejo tudi za izdelavo tako* imenovanega mazavega mila, ki ga mnogo potrebujeio v 'ehniki in zdravlstvu (iz njega izdelujejo n. pr. razna razkuževalna sredstva — lizol). Ma- zavo milo uporabljajo tudi za izdelavo raznih škropiv za sadro- drevj ■. Lanenega olja rabimo tolike, da ni dovolj domačega ter ga moramo uvažati. Pri nas je mogoče uspešno pridelovari lan. Kazalo- bi torej, da bi ga pridelovali več rudi zaradi olja. Za laneno seme se zanimajo' naše oljarne, stebelca (slamo) kupuiejo predelovalnice lanu in konoplja za izdelovanje pred vsem tehnčnih tkanin (šotorsko platno i d.). Pridelovalci torej ne bodo v zadregi, kje naj prodajo pridelek. Zdaj, pozimi, je čas, da kmetovalci v manj prometnih, odročnh krajih razmislijo, ali bi ne kazalo pridelovati lan namesto kakšne druge ras line, ki je bolj zahtevna in manj donosna. Na hektar je mogoče pridelati 600 do 1200 kg semena in 2000 do 4000 kilogramov sla- V pvesojo za bodočnost Švedska kmečka, stranka je le a 1913 po razpravi o zadružnih kravjih hlevih dala na zapisnik: »Zadružni goveji hlev je verjetno oblika sodelovanja, ki bo v bodočnosti pridobila na tleh. Predpogoj zato je verjetno doba ene generacije«. In danes? — Zadružni goveji hlev postaja s varnost. Pred nedavnim smo poročali, da so se kmetje vasi Renda v Hessen (Zap. Nemčija) odlocli za zadružni hlev s strojno molžo in da so s tem dosegli velik prihranek na investicijah ter Nehaj o kokošjih pasmah Nobena domačih živali ni zastopana s toliko pasmami kot kokoš. Mnoge so že popolnoma propadle in izg’nile, mnoge bodo še nastale. Skoraj vsaka pokrajina tma svojo domačo pasmo. Te so po načudi najboljše, posebno če je bila selekci-!a (izbor) pravilna. Vendar na svetu ni ‘najboljše« pasme. Vsaka je najboljša 13rn, kjer je prilagojena in kjer ji nudijo Potrebne pogoje. Danes ne poznamo več špor ne reje *°koši. Selekcija stremi za gospodarsko jja?-nimi lastnostmi, kot so nesnost, teža, jtakovost jajc in mesa 'er uporaba krme. ptnetu je vseeno, če je kokoš bela ali cr,1a, samo da znese veliko jajc in da da okusno meso. Pasme bi lahko razdelili v tri velike skupine: L težke azijske pasme, 2- lahke sredozemske pasme in L srednje težke ali moderne pasme. . Azijske pasme so težke, petelini ' ehta-*° povprečno 6 kg. Značilne so rumene noge, navadno operjene, globok in kratek U‘up. Imajo precej mesa, ki pa ni najbolj okusno. Nesnost je n'zka. So hladnokrv-in mirne. Pojedo veliko hrane, ki pa 'i je- ne poiščejo same. Ohranjena je še Kosin in hrama pasma. Praktično ne pri- dejo v poštev, uporabljajo jih za križanje z lahkimi pasmami. Sredozemske pasme so lahke. Kokoši tehtajo do 2 kg. So odlične nesnice, kakovost mesa je slaba. Imajo plitev in podolgovat trup. Noge so rumene, prav tako koža. Svetovno znana pasma iz te skupine je leghorn. Ta bela kokoš je izrazi: predstavnik farmskih kokoši, ni pa za kmeta, ker je plačljiva in lena, njena bela barva pa je prav dobra tarča za razne ujede in lisice. Znese povprečno 180 jajc na. leto. Srednje težke ali moderne pasme so nastale s križanjem prvih in drugih. Po navadi imajo združene lastnos i visoke nesnosti in višje teže. V to skupino spadajo pasme, ki so- pri nas najbolj znane in razširjene. Iz Amerike smo dobili pli-mut rok, rodajlend, vijandot, njuhemp-šir, v Evropi pa so nastale sasex, lafleš, golovra ka in Štajerka — svetovno znana slovenska kokoš. Poleg teh je seveda še vrsta drug h. Pasme iz te skupine imajo srednje lastnosti med prvo in drugo skupino. Kokoši so težke okoli 3 kg, petelini pa 4 kg. Nesnost je prej nizka kot visoka. Znesejo 80 do 100 jajc na leto. So lene in si zelo malo hrane same po ščejo. Najboljša med njimi je tako imenovana Štajerka. je poleg žer.e pri svinji na mleko, potreben primerno urejen koč, kjer se nahaja plemenica s pujski. Ob stenah koča mora biti 20 do 30 centimetrov od tal in 20 do 30 cen i-metrov od stene nabi.a lesena letva, za katero se pujski lahko umaknejo, če se dbj-nica vlega. Drugače se zgodi, da pujske potlači. Svinjam s pujski nastiljaj zrezano slamo, ker se v dolgi slami lahko za-mo'ajc’ in se ne morejo naglo zogniti svinji. Poleti prve dni, pozimi pa ' akorekoč do odstavitve naj se pujski grejejo pod »infražarnico«, da jim bo toplo in da bo imela svinja mir. Zato p>a imej svinjak zračen. Sveži zrak je za pujske pol zdravja. Tega nikoli ne pozab . Če boš tako delal, se gnezdo pujskov ne bo manjšalo, temveč bodo1 os ali in vidno rastli. železo pospešuje vasi pujskov Pujski hitreje napredujejo, če dodajamo breji svinji vsak dan med klajo železno galico. S primerjalnimi krmilnimi poskusi so dognali sledeče: prašički svinj, ki niso dobivale železne galice, so tehtali pri osmih tednih povprečno po 11.2 kg. Medtem so pujski od mater, ki so dobivale železno galico le za časa brejosti, tehtali pri isti starosti po 12.4 kg. Najbolje pa so napredovali pujski ornh svinj, ki so stalno dobivale železno gal co, m sicer so teh'ali 16.4 kg. Vse svinje so bile enako krmljene. na krmi in oskrbovalnih strošk:h živine; poleg vsega pa dobijo svoje mleko za 24 grošev bolje plačano. Zadružni goveji hlev se uveljavlja. :udi na Švedskem. Prvi skupni hlev je leta 1944 postavilo 10 malih denarnoš bkih kmetov v Ostersund v Severni Švedski. Z združenimi močmi so zgradili nov, a prevelik hlev, ga opremili s potrebnimi stroji in postavili v njega svojo živino ter namestili potrebno osobje. Krmo so dostavljali s svoj h kmetij. Izkupiček za mleko so si delili po količini dostavljene krme. Razdrobljena površina kmeij je bila vzrok, da se ta prvi poskus v celoti hi obnesel. Drugi poskus v isti pokrajini je že temeljil na izkušnjah prvega. Poleg tega, da so zgradili enostaven hlev., so zadružniki z zložitvijo svojih zemljišč poskrbeli -udi za skupne travnike in pašnike ob hlevu. Poleg hleva so postavili tudi silose in skladišča za drugo krmo, napajalnike itd. Ta zadružni hlev zelo dobro uspeva. Pravijo, da je vzgled, ki mu bodo na Švedskem sledili. Zadružni goveji hlev postaja nujnost tam, kjer na vasi ob vsej mehanizaciji poljskega dela še vedno primanjkuje ročne delovne sile in denarja. Hlevska opravila in oskrba živine bosta po malih kmečkih cbra ih ostali stvar ročnega dela. To delo bo vedno obremenjeno z visokem odstotkom zamujenega časa. predvsem pa z neuspehi v racionalizaciji živalske proizvodnje zaradi nezadostnega strokovnega znanja in pomanjkanja kontrole prirastka in molznost’. Zadružni hlev pa je za male kmečke obra‘e poc k racionalizaciji, k rentabilnosti vloženega kapitala, znanja in dela kmečkega delovnega človeka. Če pa bo spoznanje tega v industrializiranih državah in s tem tudi pri nas vezano na nadaljnjo dobo ene generacije, bo ■o spoznanje prišlo za naše družinske kmečke obrate prepozno. Nedelja v svinjaku Pust je že minil, zato mislim, da naslova in naslednjih vrstic ne bo nihče jemal za pustno šalo. Pri nas pravimo, da nedelje v sv’n jaku ni, drugi pa — ki jim gre za delavce še težje — pravijo, da je tudi v svinjaku mogoče držati nedeljo. Svojčas so namreč na preskusnem in raziskovalnem zavodu v Kielu preskušali, kako vpliva »nedelja v svinjaku« na prirast pitancev. Vsak četrtek in vsako nedeljo so krmili pitance samo zjutraj. Zaključek tega poskusa je pokazal, da z »nedeljo v svinjaku« krme niso prihranili. Pitanje se je sicer nekoliko zavleklo, ljudje pa so b'li veseli, ker jim je bilo treba prašiče dvakrat na teden samo enkrat krmiti. V poletnem času pa se je v »nedeljo v svinjaku« ali na »postni dan za svinje« pokazala pri pitancih potreba po pitni vodi. Miha Kalifcsfalnc gnojenje na lisi pri ozimni rži Kdor jeseni ni gnojil s Thomasovo moko in kalijevo soljo, to lahko opravi še spomladi z gnojenjem »na list« (Kopf-diingung). V tem primeru bo vendar bolj učinkovala mešanica superfosfata s kalijevo soljo. Thomasova moka mešana s kalijevo- soljo in ■ rošena vigredi bi prišla rži le malo v korist, ker deluje .počasneje od superfosfata in ker se za gnojenje odločimo šele, ko vidimo, kako je rž zimo prestala in kako se ie obrasla. Po hektarju dajmo vsaj 400 kg superfosfata, zmešanega z 200 kg kalijeve soli. V suhi pomladi gnojila z mrežno brano zabranamo. Kole za ograjo impregnirajmo Trpežnos vsakega kola, ki sitoji izpostavljen vlagi zemlje, podaljšamo, če ga prepojimo ali impregniramo' s pripravki, kakor so to ’Wolmanit UA, Hydrasil UT in I.ignovin. Sveže neošpičene kole s skorjo vred postavimo v ca. 4 #/o raztopino teh pripravkov. Na ta način se kol prepoji po celi dolžini in tudi v svojo notranjost. Če pa so kol: že več ko 3 mesece posekani in je koža cdluščena, jih najprej ošpičimo jih postavimo v isto raztopino. " Raz- topina mora preseči dolž’no, ki pride v zemljo, vsaj ca. 30 cm. Čez 3 do 5 dni vzamemo kole iz raztopine in jih pustimo sušiti. To zados uje in je mazanje s karbol nejem ali drugimi olji nepotrebno. Pozitivni sklepi v Moskvi Razdelili smo lepe nagrade Konec tedna je 20. kongres KP Sovjetske zveze po desetdnevnem zasedanju zaključil svoje delo. Ves svet je z veliko pozornostjo spremljal dogajanja na tem kongresu, ki ga je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, iz-gleda upravičeno, označil kot najvažnejši kongres po Leninovi smrti. Najvidnejši sovjetski politiki so v svojih analizah obsodili Stalinovo obdobje diktature, ki je povzročilo Sovjetski zvezi veliko škodo v zunanji in notranji politiki, v socialističnih gibanjih po svetu pa pokopalo skoraj vse simpatije, ki jih je nekoč uživala dežela, ki je prva krenila na pot socializma. Na moskovskem kongresu so v zaključni resoluciji ugotovili velike spremembe v mednarodnem razvoju in okrepitev socialističnih pozicij v svetu. Poudarili so, da je za utrditev miru treba premostiti razdor v delavskem gibanju in stremeti za povezavo s socialističnimi strankami in vsemi silami, ki hočejo braniti mir, nacionalne interese svojih narodov, demokracijo in neodvisnost. Podlaga mednarodne politike naj bo načelo mirnega sožitja RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45. 6.45, 7.45, 12.30 17.00. 10.45. 22.00. . Sobota, 3. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 17.10 Oddaja presenečenj — višje ne gre! — 19.30 Po dolinah in planinah (slov.) — 20.10 Pestra oddaja. Nedelja, 4. marec: 6.20 Narodna glasba iz Avstrije — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Vedno dobro razpoloženi — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Godba na pihala — 11.05 Veselo petje in veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Ura pesmi — 17.00 Glasba ob peti uri — 19.00 Nedeljski šport — 21.00 Venec lepih melodij. Ponedeljek, 5. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 16.00 Koncertna ura — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Pogovor s časom — 18.45 Da ne pozabimo... (slov.) — 20.10 Glasba za milijone. Torek, 6. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zdrav človek — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Kaj naj postane moj otrok? — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Kulturna poročila — 18.00 Sami šlagerji — 20.10 „Paris in Helena" — muzikalična drama. Sreda, 7. marec: 5.50 Kmetijska oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gaiev. (Poje Miro Kernjak ob spremljavi R. Piliha, Kotmirški trio in Rožanski trio) — 16.00 Koncertna ura — 16.35 Znanje za vse —• 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.10 Igra zabavni orkester radia Dunaj. Četrtek, 8. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Pesmi v priredbi’ Zorka Prelovca. Poje Franc Leskovšek, Bas-bariton (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Kaj domovina pripoveduje. Petek, 9. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev III. (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 17.10 Glasba iz operet in filma — 18.45 Zbori pojejo (slov.) — 20.10 Prometni kavalir. in ^sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo, zmaga socializma v sleherni državi pa je notranja zadeva narodov vsake posamezne dežele po poti, ki ji najbolje odgovarja. Sovjetska zveza hoče v okviru mirnega gospodarskega tekmovanja v zgodovinsko najkrajšem roku dohiteti in prehiteti industrijsko najbolj razvite kapitalistične^ dežele. Sklenili so nadaljnje povečanje težke industrije ter razvoj in krepitev tehnične podlage v kmetijstvu. V strankinem življenju pa se je kongres z obsodbo čaščenja osebnosti zavzel za razvoj notranje demokracije in za načelo kolektivnega vodstva ter naložil centralnemu komiteju skrb za to, da nikdar ne bi več prišlo do režima diktature kot ga je uvedel in izvajal Stalin. Če se bo v življenju in politiki Sovjetske zveze v dejanjih uresničevalo to, kar se je začelo razvijati v letih po Stalinovem pogrebu in kar se je novih in pozitivnih misli, spoznanj in sklepov odrazilo te dni v Kremlju, bo 20. kongres v resnici lahko pomenil mejnik v mednarodnih odnosih in v razvoju socializma. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00, 13.00. 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 3. marec: 6.25 Jutranji orkestralni spored — 7.10 Zabavne popevke — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske pesmi poje moški zbor — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Dorko Škobrne — 18.00 Okno v svet — 18.35 Jezikovni pogovori — 18.50 10 minut tangov — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 4. marec: 6.00 Za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Jutranja serenada — 8.00 O športu in Športnikih — 8.15 Spored narodnih pesmi — 9.30 Zabavne melodije v izvedbi velikih orkestrov — 10.00 Družinski pogovori — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 5. marec: 6.25 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 7.10 Zabavni zvoki — sodeluje kvartet Kampič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojo in igrajo Pohorski fantje — 14.35 V veselem ritmu — 15.15 Pesmi jugoslovanskih partizanov — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.45 Poje ljubljanski komorni zbor — 20.00 Mladinska oddaja 20.15 Simfonični koncert orkestra in zbora Slovenske Filharmonije. Torek, 6. marec: 6.25 Mali glasbeni mozaik — 7.10 Zabavni zvoki — sodeluje ljubljanski plesni sekstet — 12.00 Slovenske narodne v priredbi Silva Tamšeta — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Klavirske skladbe na narodne motive — 14.30 Modni kotiček — 15.15 Mali ansambli vam igrajo — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Naša nevtralna soseda Avstrija — 18.30 Športni tednik. Sreda, 7. marec: 6.25 Od melodije do melodije — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za vsakogar nekaj — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 15.15 Zabavne melodije — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.30 Za dom in ženo — 20.00 Andre Chenier, opera v 4 dejanjih. Četrtek, 8. marec: 6.25 Operetna in lahka glasba — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 11.15 Od melodije do melodije — 11.45 Pojo mladinski zbori — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Koncertni valčki — 14-30 Nove knjige — 14.40 Poje ženski zbor Prešeren: narodne in umetne pesmi — 15.15 Melodije v ritmu — 16.00 Glasbene uganke — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.30 Družinski pogovori. Peek, 9. marec: 6.25 Priljubljene popevke — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Malo od včeraj in malo od danes — 12.00 Godba na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Zanimivosti doma in po svetu — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.45 V plesnem ritmu — 21.17 Oddaja o morju in pomorščakih. Ko je pismonoša predzadnji -reden dnevno prinašal v naše uredništvo nenavadno velko š evilo pisem in dopisnic, smo takoj zasumili, da bo udeležba pri reševanju tokratne nagradne križanke prekosila vse pričakovanje. Res je bilo temu tako in smo ob poseku roka za pošilianje rešitev stal: pred lepim kupom poš e, hkrati pa tudi pred precejšnjim delom, ko je bilo treba ugotoviti, katera reši ev je bila pravilna in v kateri so b le razne napake, vsled katerih je bilo treba vpošilja elja izločiti izmed tistih, ki pridejo v poštev za žrebanje. Zato nam 'udi ni bilo mogoče, da bi — kakor smo prvotno predvidevali — :zid žrebanja objavili že v zadnji številki, marveč smo morali še naprej odpirati kuverte in ugotavljati vse riste reševalce, "zmed: katerih bo žreb izbral deset nagrajencev. Zdaj je tako daleč in preden navedemo imena izžrebanih, hočemo poveda i še nekaj besed, ki so prav zanimive v zvezi z nagradno križanko. Prvo 'n glavno- je nedvomno dejstvo, da je udeležba pri reševanju tokratne nagradne križanke razblinila vse pomisleke, češ da naši čitatelji nimajo zanmanja za reševanje križank: iz vseh predelov jezikovno mešanega ozemlja smo prejeli rešitve, tako pravilne kakor -udi take, ki smo jih zaradi napak morali Izločiti. Nadalje se je pokazalo, da naše ljudstvo prav dobro razume in obvlada slovenski pismeni jezik, čeprav bi nekateri za vsako ceno- hoteli dokazati, da govorijo koroški Slovenci le nek izmišljen »windischarski« jezik. Ne vemo, če tisti gospodje kaj ‘akega lahko trdijo tudi za svoje kmečke ljudi v oddaljerih gorskih naseljih, gotovo pa vemo, da koroški Slovenec ljubi in goji svoj materni jezik, pa če je to komu prav ali ne. Vposlane rešitve so razen ‘ega tudi pokazale, da iščejo in najdejo čita-telji našega lista v ugankah in križankah prijetno sredstvo za os renje duha "n izpopolnjevanje znanja maternega jezika. Iz številnih spremnih pisanj posnemamo, da je reševanje križank pogosto zadeva cele družine, kjer si družinski člani ob medseboj'-nem podpiranju širijo obzorje znanja. Da so v tem že precej napredovali, je! dokaz v tem, da za večino tud" tokratna križanka ni bila pretežka, čeprav smo izbrali precej obsežno. Seveda so bile v posameznih reši vah tudi različne napake, ki pa v pretežni meri niso plod neznanja, marveč so nastale le zaradi netočnega tolmačenja besedila. Končno pa naj le povemo, katerim reševalcem je bla sreča naklonjena in so bili izžrebani ter prejmejo razpisane nagrade. Tukaj so: 1. nagrada (100 šilingov) Krištof Amalija, Šmihel nad Pliberkom 21. 2. nagrada (celotefna naročnina SV) Koschzt Anica, Podgorje 121. Lepo š’evilo ljudi je minulo nedeljo kljub zelo neugodnemu zimskemu vremenu prisostvovalo smučarski tekmi — veleslalomu — v Št. Janžu v Rožu. Nad 30 tekmovalcev je pomerilo svoje sposobnosti v smuku na 1,8 km dolgi progi z 21 vra mi in 250 metrov v šinsko razliko. Proga je bila dobro urejena in so bili doseženi prav lepi rezultati. Mladinsko prvenstvo v Šmohorju Mladinski referat koroške deželne vlade je priredil zadnjo nedeljo' mladinska prvenstva v nordijskih disciplinah, in sicer smuk v We'ssbriachu in skoke v Šmohorju. Tekme v smučarskih skokih so se udeležili tudi člani našega športnega druš va v Zahomcu in dosegli prav lepe uspehe. V prvem razredu sta namreč zasedla Zahomčana Gerd! Frank (skoki 29 in 31,5 m, ocena 177,9) 2. mesto in Valentin Wiegele (29,5 in 29 m, ocena 145,9) 3. mesto. Izmed ostal h Zahomča-nov si je osvojil Franci Wiegele 7. mes o v drugem razredu, medtem ko se je Zwitterja in Muscheta držala smola in se nista mogla uvrs iti med zmagovalce. V splošnem razredu je zmagal Celovčan Keuschnig, ki je svoje znanje pokazal že pri drugih tekmah. 3. nagrada (50 šilingov) Pak Rezika, Celovec, Kaufmanngasse 6. 4. nagrada (polletna naročnina SV) Kraut Ika, Dvor 2, pošta Šmihel nadi Pliberkom. 5. nagrada (Prešernova slika) Krištof Anica, Dvor 12, pošta Šmihel nad Pliberkom. 6. nagrada (knj:ge »Koroška v borbi« in Rok Arih: »Zibelka«) Kotnik Lojzka, Dobrije 8, poš a Ravne na Koroškem, Jugoslavija. 7. nagrada (knjiga »Velka sodobna kuharica«) W?eser Hilda, Slovenji Plaj-berk, pošta Pcdgora. 8. nagrada (knjige E. S. Thompson: »Črni ldjusač« in Jack London: »Otroci mraza«) Černut Janez, Zgornje Dobje, pošta Loče ob Baškem jezeru. 9. nagrada (knjiga Anon Ingolič: »Na prelomu«) Mačk Franc, Grablje 13, pošta Pliberk. 10. nagrada (knjiga Prežihov Voranc: »Naši mejniki«) Otič Luka, Horce 3, pošta Škocijan. Ker bi bilo razpošlianje nagrad po pošti povezano s precejšnjimi s rošk", prosimo, da se nagrajenci ob priložnosti osebno zglas’)’o v uredništvu našega lista, Celovec, Gasometergasse 10/1, kjer jim bodo nagrade izročene. Vsem tis im, ki se jim sreča tokrat ni nasmejala, pa že danes povemo, da borno v kratkem objavili spet novo nagradno križanko, pri kateri bodo reševalce prav tako čakale lepe in dragocene nagrade. Rešitev nagradne križanke Vodoravno: 1. velikan, 6a. opeka, 9. Koroška, 15. en, 16. nakit, 17. sloji, 18. iv, 20. sodba, 23. Irec, 25. borec, 27. Istra, 30. brat, 31. četa, 32. van, 34. vrag, 35. os, 37. re, 39. sivec, 40. se, 41. vi, 42. voz, 44. ep, 46. TTT, 47. do, 49. gaj, 50. el, 51. LRS. 53. Ra, 54. da, 55. pri, 56. se, 58. lise, 60. ime, 61. Vera, 64. smučanje, 67. vitamini, 70. Aleš, 71. vo, 72. rebus, 73. ul, 74. Rene, 76. tih, 77. kopno, 79. Azija, 82. GDR, 83. ak, 84. val, 85. Italija, 88. uta, 89. io 90. a* 91. lok, 92. in, 93. da, 94. oda, 95. Ig, 96. LR, 97. pik, 98. škiliti, 101. Ike, 103. os, 105. čaj, 106. oba, 107. Ivo, 109. ara, 111. kres, 112. top, 113. osa, 114. Ana, 115. atom. Navpično: 1. Velikovec, 2. en, 3. in, 4. kad, 5. ak, 6. niso, 7. procvit, 8. kabinet, 9. klor, 10. oo, 11. rja, 12. oi, 13. ki, 14. Avstrijec, 19. reč, 20. se, 21. as, 22. ERG, 24. cel, 25. bar, 26. re, 28. tl, 29. ave, 30. bas, 33. avtomobil, 36. sol, 38. ee, 40. so, 41. vas, 43. grič, 45. prej, 47. davi, 48. sram, 52. slavolok, 55. praljudi, 57. smeh, 59. snop, 62. etui, 63. sneg, 64. slikar, 65. uš, 66. erotika, 67. vsajati, 68. ir, 69. indigo, 70. ata, 75. ero, 77. kalij, 78. ni, 80. za, 81. ataka, 86. Ani, 87. idi, 96. lek, 97. pas, 98. šop, 991. les, 100. iva. 102. era, 104. sam, 105. če, 106. bo, 108. on, 110. at. Najboljši čas dneva je dosegel Hanzi Inzko z 1 minulo 20,5 sekund. Lep uspeh je odnesel kot številka 1 najmlajši ‘ekmo-valec Štefi Gabriel, ki je prevozil progo v 3:02 m n. Za komaj šes le nega fanta je. uspeh odličen in je podoba, da ne bo zaostajal za bratoma Mihijem in Hanzijem, ki sta med mlad r.O’ dosegla 1. in 3. mesi o. V naslednjem rezultati prvih treh najboljših tekmovalcev: ’ Mladina: Mihi Gabriel 1:26,5; Ludovk Vester 1:33,1; Hanzi Gabriel 1:35,6. Šolarji: Franc Andrejč č 1:40,4; Hanzi Einspieler 1:50,5; Tomaž Lapuš 1:52,0. Gostje: Hanzi Inzko 1:20,6; Franc Stingl, Atus Bistrica 1:27,2; Erich Lasshofer, Atus Borovlje 1:27,7. Za gledalce je bil to lep in za n mi v popoldne. Razdeli ev nagrad je bila. v gostilni pri Tišlerju. Športno društvo v Št. Janžu se zahvaljuje vsem, ki druš vo ka^-kor koli podpirajo v njegovem prizadevanju. RlADlIO! PROG RIA M ŠPORTNI bŠPORTNI Veleslalom v Št. Janžu v Rožu