Pavle Kveder                                  
     Ptice selivke se poslavljajo        
Ko porumene gozdovi in onemogli odpadajo uveli listi na pota in zelene travnate preproge, se zavemo, da je jesen. Pa še druge znake nastopajočih jesenskin dni imamo. Najvidnejši in zelo pomemben znak je ptičja selitev. Nagon po samoohranitvi požene v tuje kraje naše pernate znance in prijatelje. Dolge mesece, celo zimo, so naši vrtovi in gozdovi pusti, dolgocasno tihi. Ni ptic pevk in njihovih veselih melodij. Zato pa je naše veselje tem večje, ko se drobni kri-latci čez mesece vračajo, prinašajoč veselje, toploto, pomlad... * Vse naše ptice lahko razdelimo v več skupin: stalne ptice, klativke in ptice selivke. S t a 1 n e ptice se drže v vseh letnih časih pri nas in kljubujejo vremenskim neprilikam. Klativke ali klateži se klatijo t gručah ali posamično iz kraja v kraj. Preselijo se tja, kjer je zanje dosti hrane. Križem kražem preromajo razne kraje.
26
Taki so: brglez, detli, kalini, liščki, žolne in polno drugih... Ti se ne ozirajo na letni eas. Kadar ni za lačne želodčke več hrane na enem mestu, si jo poiščejo drugod. To so cigančki med ostalimi ptičji-mi rodovi, Tedno nemirni in vedno lačni neugnanci. S e 1 i v c i pa tvorijo najštevilnejše ptičje vrste. Oni nas jeseni zapuste, prezimu-jejo drugod (v Evropi, Aziji, Afriki), spomladi pa se vračajo v kraje, kjer so se izvalili.
Načini   selitve  so  zelo  različni.  Nekatere  ptice  lete  posamično '        (knkavica), mnogo več pa je vrst, ki lete v grueah — jatah. Oblike
teh skupin so spet medsebojno različne. Več ptičjih vrst — več selitvenih navad.
Pred odletom se navadno ptičje vrste nekaj dni zbirajo. To je takrat  nemira in čivkanja,  čebljanja in preletavanja!  Ko je vrsta ali  skupina vsa zbrana, odlete od nas ... Čez gore, močvirja, hoste in širna polja vodi njihova pot, polna zaprek in nevarnosti... . - .            Lete v različnih oblikali. Skupino skupaj stepenih ptic, ki lete v
neredu, imenujemo neoblikovana jata. Taka jata je navadno na široko raztegnjena. Le pri preletu čez visoke planine se taka skupina strne skupaj, si tako poišče najlažjo in najvarnejšo pot čez zapreke. Ko pa zapreke preleti, se spet raztegne. V taki obliki lete večinoma vsi pevci in pa nekatere roparice.
Nekatere ptice lete v obliki dolge črte ali, kot pravijo, dolge ceste. To pa je že bolj organiziran in discipliniran let, katerega oblika je točno določena. V tej obliki lete nekatere pevke, divji golobi itd. 1 Zelo priliubljena oblika leta je oblika klina. (To posnemajo da-na.šnji aeroplani, ki lete v obliki klina, če jih leti več skupaj.) V tej obliki lete navadno velika krdela večjih ptic kot: divje race, gosi itd.... Zakaj pa taka oblika? Zato, ker je zračni upor pri taki razporeditvi manjši. Pa ne lete vsi ptiči v klinu v isti višini. Zadnji lete vedno malo više kot njihov prednik. To najbrž delajo zato, da imajo vsi pred seboj prost pogled v smeri leta. Skupino vodi navadno močan in neusirašen samec, ki je navadno najsposobnejši in najstarejši. Seveda pa utrujenega vodjo v primeru potrebe za-menjajo drugi med potjo. (Istotako se med potjo menjajo turisti ali smučarji, kadar morajo gaziti nov sneg, da se preveč ne utrudi samo <        eden.)
Kako visoko lete ptice selivke, je odvisno od vremenskih prilik. Razumljivo je, da je različha višina v deževnem ali meglenem vre-tnenu in se razliknje od leta v jasnem ali vetrovnem. Vodnik skrbi, da poišče najugodnejšo pot, bodisi visoko ali nizko. Nekatere ptice lete silno nizko, kar pa je nevarno. da jih ptičarji ne ujamejo. Sta-rejše ptice si nabero med takimi potovanji izkušenj in te potem uporabljajo pri ponovnih poletih. Ognejo se lahko škodljivih zaprek in nevarnih krajev, če vedo zanje že iz prejšnjih poletov.
Potnjejo pa nekatere ptice samo podnevi. druge spet samo ponoči. Ponoči potujejo one, ki imajo velike in ostre oči ter res dober sluh. Vse ptice pa vodi seve močan prirojen nagon in razvit čut za dolo-čanje smeri.
Nekateri trdijo, da potujejo stari in mladi zase. No, najbrž bo tako. da ni stroge starostne ločitve, le vodniki so starejši in bolj izkušeni.
Razdalje, ki jili premagajo ti naši pernati ljubljenci, so navadno velike. Gotovo napravi najdaljšo pot med vsemi selivci majhen in droben  vodni  ptiček, ki  prileti  z  otoka Islanda v  severnih krajih
27
in leti v južne pokrajine. To je pot čez 100.000km. Mali severni galebi, ki so doma v severnih. ledenih krajih, lete prezimovat v Južno Le-deno morje. Torej prelete pot s severnega tečajnega ozemlja v južne tečajne pokrajine.
Vsaka ptičja vrsta leti popolnoma svojo selitveno pot, napravlja ovinke in premaguje različne ovire. Tako nekatere vrste zlahka pre-lete visoke Alpe, druge pa se jim ognejo. Povodne ptice slede vodi, ker to zahteva njihov način življenja. Zato ima njinova zračna pot
polno ovinkov.
Seveda imajo ptice različ-ne potovalne sposobnosti. Ne-katere lete hitro, druge počas-neje. Navadno prelete do 70 km na uro. Spet so nekatere vrste sposobnejše in vztrajnejše, lete 1000 km in več brez prestanka, druge pa le nekaj sto kilo-metrov. Deževnik preleti tudi 1000 km, čaplja pa le do 200 km dnevno.
Nekatere vrste imajo med selitvijo točno določen dnevni red. Dnevni potovalci lete zgo-daj zjutraj in počivajo opol-dne, nočni potniki pa lete po-noči in počivajo zjutrai. Seve ne smemo misliti, da lete te ptice vedno po ves dan. Čaplja leti le nekaj ur dnevno, isto tudi druge ptice. Ostali del dneva porabijo za odmor. Vse
Štorklja in njena družina
ptičje vrste ne odpotujejo isto-časno, zato pa se tudi na spo-mlad vračajo v različnih dobah. Na dolgem potovanju preti drobnim, pa tudi močnejšim in večjim selivcem poluo nevarnosti. Mnogi ptički opešajo zaradi lakote in one-moglosti ter poginejo. Povsod pa preti polno nevarnosti in sovraž-aikov. Vreme, živali, a tudi človek redči vrste pisanega ptičjega rodu. Ko minejo dolgi, megleni in mnogokrat pusti  zimski dnevi, se začno vračati tudi naši krilatci. Navadno prilete samci prvi in poiščejo kraj, kjer bodo domovali. Med delom si veselo prepevajo ter čakajo vrrnitve samičk.
Ptičja vrnitev nam oznani čas veselja, petja in novega življenja.