POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POŠTNIN* PLAČAN* V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — Št 50. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 18. DECEMBRA 1952 22. decembra poteče 11 let, odkar je Vrhovni komandant JLA, tov. Tito po odobritvi Centralnega komiteja KPJ (ZKJ) osnoval prvo proletarsko brigado in s tem postavil temelje regularnim enotam naše slavne Armade. Ta dan smatrajo jugoslovanski narodi za rojstni dan naše JLA in ga praznujejo kot enega izmed zgodovinskih datumov v razvojn naše ljudske revolucije. Prve regularne enote so bile postavljene v globokem sovražnikovem zaledju in to v času, ko je on skoro dnevno praznoval svoje zmage na evropskih bojiščih, v času, ko je bil najmočnejši in se je *de!o, da ga nihče ne bo mogel prelagati. Odlok maršala Tita o ustanavljanju regularnih enot v srcu zasužnjenega Balkana je posledica ogromne nioči naše Partije in zaupanja, katerega so imele množice v svojo Partijo in CK ter pripravljenost naših narodov, da se pod vodstvom svoje Partije bore ** dokončno osvoboditev. Naša Armada je odigrala dvojno Vlogo. Ona je na eni strani vodila borbo proti okupatorju, na drugi strani Proti domačim izdajalcem in proti vsem ostankom prejšnje reakcionarne oblasti, ki se je v splošnem takoj postavila v službo sovražnika. S tem, ko je vodila borbo proti notranji reakciji in ostankom bivše oblasti, jc naša Ljudska armada že v času borbe omogočila ustvarjanje organov ljudske oblasti, naših prvih Narodno-osvobodilnih odborov. Ti organi naše oblasti so bili v dobi borbe edina in osnovna rezerva baše Armade tako v pogledu izpolnjevanja z novimi borci, kakor v pogledu btaterialne preskrbe naših enot. V končnih operacijah naše Armade maršal Tito postavil pred njo nalogo* •la v borbi za osvoboditev svoje domovine izvede tudi osvoboditev vseh onih krajev, ki so bili 25 let pod italijanskim fašizmom, da osvobodi svoje bra-v Istri in Slovenskem Primorju. To nalogo so v krvavih borbah častno iz-Vedle enote naše IV. Armije, VII. in IX- korpusa s sodelovanjem naše mlade b>ornarice, ko so v viharnem naletu °svobodile Istro, Trst in Slovensko Primorje. . Vsa naša Armada, posebno še proletarske brigade so vodile borbo po *seh delih naše domovine, nosile povsod zastavo bratstva in enotnosti na-®11> narodov, pomagale pri utrjevanju °£sanov ljudske oblasti, varovale ljud-8lte množice pred ropanjem in terorjem okupatorjev. To, da se je naša Armada v času NOB borila za osvobodi- Jcmslci - Polde Eberle Med prvimi partijskimi in partizanskimi aktivisti, ki so začeli z delom na m^enu okrog Litije že leta 1941, je bil ?*di Jamski — Polde Eberle, najožji “'klelavec Lojzeta Hohkrauta in član PtVega komiteja. , Jamski je bil strojevodja pri zagorskem rudniku, zato je dobro poznal Pr°bleme zasavske doline. Bil je inte-jj®enten, politično razgledan mož, ki je m«l tudi izreden dar govora. Prav zato 8a je Partija določala za govornika na j®2hih sestankih. Z Lojzetom Hoh-rbutom sta se posrečeno dopolnjevala; medtem ko je bil Lojze skromen, tih elavec, je bil Jamski uporaben tudi 3 druge naloge kot prepričevalen agi-ator-govomik. Nadvse je bil sposoben ot Inštruktor novih političnih kadrov. ^ .‘sekretar okrožja je nosil glavno breme v začetku okupacije ter sb-k i 0 pripravljal in vodil ljudi ter borce *a ^oto^ novih partijcev in h se je že od prvih začetkov Protifašističnega dela v Zasavju zadeval največ in najrajši v Piškovem “>hnu pod Sv. Goro, kjer je imel z stalimi terenskimi delavci varno za-lonišče. Tam so bili tudi stalni sestanki in konference. Najbližji sodelavec In spremljevalec Jamskega je bil Milan Garantini-Lado, bo domače Simnovčev Milan iz Selc pod ®v. Goro. Garantinija so leta 1942 aretirali litijski gestapovci in ga vodili na Savo. V trenutku, ko je privozil vlak ba Savsko postajo, se je Garantini izmuznil svojim spremljevalcem in jadrno izginil v hrib. Kljub takojšnjemu msledovanju ga niso našli, njemu pa 8e je posrečilo, da jim je na znanem Zemlju ušel in spet nadaljeval z delom *°t aktivist OF. . Milan Garantini je danes uslužben . Krškem. Jamski je ostal na litijskem ,erenu vse do partijske konference, ki bila v zimi leta 1942/43 pri kmetu soletu v Dešnu nad Savo. Te konfe-^hce so se udeležili tudi komandant ,'ane Rozman, komisar Tomaž — Du->ah Kveder, Jug — Dušan Kraigher, jamski — Polde Eberle. Jože Stari — .8nac Strlekar in drugi. Ta konferenca a bila važna, ker je izdelala program J? naslednje delovno obdobje. Na tem m>ru je bila izvršena tudi kadrovska Jmememba, tako da je bil določen za ,‘ujskega okrožnega sekretarja na Sta-£skem. Jamski je bil kasneje ob ne-napadu ranjen in je umrl. tev delovnih množic in čnvala njihove interese, ji daje pravi ljudski karakter. Nalogo, ki stoji pred našo Ljudsko armado danes, je formuliral maršal Tito v svojem govoru, ko je dejal: »Naša Armada, tovariši in tovarišice, ima j ogromno nalogo. Njena naloga je, da brani izgradnjo socializma v naši zemlji in njen mirni razvoj. To je prva in najvažnejša naloga naše herojske Armije. Njena druga naloga je v tem, da budno varuje nedotakljivost in neodvisnost naše zemlje. Naša Armada nima namena ogrožati druge dežele, zato ima resnični karakter socialistične Armade.« Te besede maršala Tita jasno nakazujejo naloge naše Armade danes. Te naloge izvirajo iz tradicionalne vloge naše Armade, ki jo je ta izvajala v času NOB, in zaradi tega, ker je organizirana od strani KPJ in vodena od naše Partije. Naša Armada je bila v času vojne dosledni izvajalec princi-pielne linije naše Partije in je to tudi še danes. Kot miroljubna Armada, kot čuvar miru, ima globok internacionali-stični karakter. Socialistični značaj naše Armade ni izražen samo v tem, da ona brani in varuje neodvisnost svojih narodov in omogoča mirno izgradnjo socializma pri nas, temveč tudi v tem, da ona neposredno gradi socializem in pomaga iz- vajati naš petletni plan. Tisoči tn tisoči pripadnikov naše vojske, kateri so delali na Avto-cesti in na ostalih gradbiščih zveznega in republiškega značaja jasno potrjujejo to dejstvo. Poleg tega ima naša Armada ogromno vlogo pri nudenju pomoči ljudski oblasti in ostalim organizacijam pri izvajanjn raznih akcij gospodarskega značaja. V današnji situaciji stoji naša Armada čvrsto na mejah svoje socialistične domovine in varuje neodvisnost svojih narodov. Letošnji praznik obhajajo naši narodi in naša Ljudska armada v znaku velikih delovnih zmag pri izgradnji socializma, a Armada še posebej v znamenju ogromnih uspehov v svoji vojaški in ideološko-poiitični izgradnji ter v obvladanja sodobne vojne tehnike. Vsak pripadnik naše Ljudske armade je ponosen, ker je varuh svoje socialistične domovine, na katero padajo danes nesramni in nemočni očitki z Vzhoda in od drugod. Naši narodi so svojo Armado vzljubili v času narodnoosvobodilne borbe in jo ljubijo še danes, ko vidijo v njej edinega garanta za neodvisnost naše dežele in branik miru in mirne izgradnje socializma. Naj živi herojska Jugoslovanska ljudska armada, varuh meja socialistične Jugoslavije! Živel njen komandant maršal Tito! 22. DECEMBER Zagorje najboljše v tekmovanju za izvedbo volitev Se vsem je v spominu veličastna maga OF pri zadnjih volitvah v naše bčinske ljudske odbore in okrajni oor. V našem okraju so si posamezni sektorji napovedali tekmovanje za izvedbo volitev, prav tako tudi občinski odbori. Tekmovalna komisija pri okrajnem odboru OF je imela polno dela in skrbi, da se pri ocenitvi komu ne zameri. Na podlagi poročil in doseženih uspehov je komisija prisodila prvo mesto v tem tekmovanju občinskemu ljudskemu odboru v Zagorju, ki zavzema prvo mesto tudi kot najboljši volilni sektor. Prvo mesto je dosegla torej mestna občina i Zagorje. Tukaj so volitve končali ob 16. uri z 99,4 % udeležbo, kar se pravi, da je bilo abstinence le 0,6 %. Pri ocenitvi okrašenja volišč je Zagorje doseglo 9 točk. Pa tudi zunanji izgled mesta Zagorje ob volitvah in tamkajšnja i>-->dvolilna aktivnost sta pripomogla, da je Zagorje doseglo tako lepo oceno: dobro obiskani zbori volivcev, predavanja v Ljudski univerzi, dobro dopisovanje v naše časnike — saj so poslali v objavo 68 dopisov o predvolilni dejavnosti, Radiu Ljubljana pa 29 objav. Zagorje pa je doseglo še drug uspeh, In sicer — prvo mesto kot sektor. Zagorski politični aktiv je svojo nalogo prav dobro opravil, o čemer pričajo rezultati volitev v okolici — Trojane 99,6 % udeležba, Mlinše 99,8 %, Senožeti 99,5 %, Cemšenik 99 % itd. Radeče so dosegle kot sektor drugo mesto, kot občina pa tretje, Hrastnik pa kot občina drugo mesto, kot sektor pa tretje. Mestna občina Trbovlje je dosegla četrto mesto kot občina in kot sektor. Komisija ocenjuje v svojem poročilu Trbovlje v predvolilni dejavnosti kot prav dober sektor, tudi pri okrasitvi volišč so Trbovlje dosegle 9 točk, vendar pa so pokazale premajhno politično aktivnost v okoliških krajih, kar je Trbovljam odvzelo dragocene točke. Vsekakor pa kažejo volilni rezultati, da je tekmovanje rodilo pozitivne uspehe, saj so bili doseženi lepi rezultati na vseh področjih, kar priča razsodba tekmovalne komisije, ki je imela pri določanju mest, zlasti pa prvega, dokaj težko nalogo. Pred napadom 24. december — občinski praznik Litije Od vseh strani so se zbrali stari borci v nedeljo, 14. decembra, v Litiji na veličastnem zboru II. grupe odredov. Od 7. do 14. decembra so se skozi ves teden vrstile proslave in prireditve v Litiji, ki so bile dobro obiskane. Veličastna je bila proslava že v soboto, 13. decembra, saj se je na ta dan zbrala v Litiji že večina borcev II. grupe odredov; v sindikalni dvorani litijske predilnice je bila slovesna akademija, na kateri je govoril stari borec Marko Simčič — razvoj partizanstva v Litiji pa je orisal tov. France Gorenc, predsednik ZB mesta Litije. Na akademiji sta sodelovala tudi invalidski pevski zbor iz Ljubljane ter domača »Lipaj;. V nedeljo 14. decembra se je obetal dež; nad Litijo so se zbirali črni oblaki, vendar je šlo vse po sreči. Lepo okrašena Litija je sprejela goste iz vseh krajev Slovenije. ■ ^ **."<**■:» Slovesna seja ljudskega odbora mesta Litije Na slovesni seji ljudskega odbora mesta Litije, ki se je vršila v dvorani predilnice, so sprejeli odlok, v katerem se 24. december proglaša za praznik litijske občine v spomin na zmago II. Štajerskega bataljona pri Libergi na Tisju. Slavnostne seje so se udeležili ljudski odborniki mesta Litija, podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj, član CK ZKS Stane Kavčič in ostali gostje. Na proslavi II. grupe odredov je govoril tovariš Franc Leskošek-Luka Od vseh strani so prihajali v gručah na športno igrišče v Litiji borci- Polaganje vencev pred spomenikom padlih borcev v Litiji partizani in ostali. Prišli so tudi predstavniki oblasti in vojske, med njimi tov. France Leskošek-Luka, član izvršnega komiteja ZKJ, tov. Jože Rus, podpredsednik prezidija FLRJ, tovariš Miha Marinko, predsednik vlade LRS, podpredsednika vlade LRS tov. Ivan Maček-Matija in tov. Marjan Brecelj; navzoči so bili nadalje minister Boris Kraigher, narodni heroj Rudi Avbelj, minister Boris Zihdrl, tov. Stane Kavčič in tov. Janez Hribar, generalni podpolkovnik Dušan Kveder-Tomaž in drugi. Ob desetih dopoldne so prikorakali pred častno tribuno na športno igrišče preživeli borci II. grupe odredov. Borci so se postavili pred tribuno, polkovnik Janko Sekimik-Simon pa je predal raport tov. Francu Leskošku. Takoj za tem so drug za drugim pristopali k tovarišu Leskošku zastavonoše partizanskih patrulj, ki so mu predajali zastave, hkrati pa storili zaobljubo, da se bodo tudi v bodoče borili enako odločno za neodvisnost in svobodo Jugoslavije, kakor so se borili v NOV proti okupatorju. Prav prisrčno so pozdravili tovariša Leskoška litijski pionirji. Govor tovariša Luke-Leskoška Burno pozdravljen je nato spregovoril tov. Franc Leskošek-Luka, ki je v svojih besedah orisal zmagoslavno pot in razvoj II. grupe odredov. Med govorom so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev. Ob zaključku svojega govora je tovariš Leskošek dejal: Ne smemo pozabiti na teror okupatorja in na velike žrtve, ki smo jih dali, kakor ne smemo pozabiti, da je vso to borbo vodila Komunistična partija in da smo prav pod njenim in pod vodstvom tovariša Tita zmagali. Toplo pozdravljen je spregovoril nekaj borbenih in pozdravnih besed še komisar II. grupe odredov, generalni podpolkovnik Dušan Kveder-Tomaž. Ob zaključku so odposlali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, invalidski pevski zbor pa je zapel dve pesmi. Po tem zborovanju so borci in ostali odkorakali pred spomenik padlih borcev v Litiji, kjer so počastili spomin padlih borcev s položitvijo vencev. Večina navzočih si je nato ogledala bogato razstavo, ki jo je pripravila Zveza borcev v Litiji v tamkajšnji gimnaziji. Partizanski duh, ki je v .teh dneh zavel v Litiji, so naši borci in ostali ponesli s seboj. Ta duh bo preveval vse pri njihovem delu, da dosežemo še vse večje in lepše zmage v vseh naših delovnih področjih. Pan naše Ljudske armade VLAHOVIČ O DELU OZN Pri odhodu iz New Yorka je vodja jugoslovanske delegacije na sedmem zasedanju Generalne skupščine OZN dal več značilnih izjav o delu OZN ter jo med drugim dejal, da ima Višinski razlog biti nezadovoljen, ker je sovjetska delegacija med sedanjim zasedanjem OZN doživela resničen poraz in bika glede korejskega vprašanja popolnoma izolirana. Glede indijske resolucije o repatriaciji vojnih ujetnikov na Koreji je ugotovil, da je Indija realno ocenila položaj v želji, da se doseže mir na Daljnem vzhodu in da je zaradi tega jugoslovanska delegacija v polni meri podprla indijsko resolucijo. V zvozi z izjavami Višinskega pred odhodom iz ZDA. da bo njegov povratek na drugi ded zasedanja generalne skupščine OZN predvsem odvisen od tega, kako »e bodo razvijali dogodki v svetu, je Vlahovič poudaril, da je ta razvoj kajpak odvisen od Višinskega in sovjetske vlade. LORD STRABOLGI O VERSKI SVOBODI V JUGOSLAVIJI Lord Strabodgi, ugledni član laburistične stranke, ki se je mudil te dni v Jugoslaviji, je dal v Beogradu izjavo, da so trditve o verskem preganjanju v Jugoslaviji neresnične. Strabodgi je ugotovil, da jo izvajanje verskih obredov v Jugoslaviji popolnoma omogočeno in da cerkve uživajo popolno svobodo, dokler se ne vmešavajo v politične zadeve. OBISK TURSKE VOJAŠKE DELEGACIJE 19. decembra pride v Jugoslavijo sedemčlanska turška vojaška delegacija, ki jo bo vodil general Hakki Tunaboylu. V delegaciji bo še on general in pet višjih častnikov. Turska vojaška delegacija bo s tem vrnila obisk jugoslovanske vojaške delegacije, ki je bila septembra meseca v Turčiji. Turški gostje si bodo med obiskom ogledali nekatere višje vojaške šole ter razne ustanove iu podjetja vojne in civilne industrije v Jugoslaviji. MAC ARTHUR SPET V OSPREDJUt Po zadnjih vesteh se na ameriški politični pozornici zopet pojavlja bivši vrhovni komandant čet Združenih narodov na Koreji, Mac Arthur, ki je padel v nemilost zaradi svojih svojstvenih pogledov na korejsko vprašanje. Baje se misli Eisenhower sestati z Mac Arthurjem in se z njim razgovarjati o vojni na Koreji. Mac Arthur je izjavil, da ima nov načrt, ki bi omogočil prenehanje sovražnosti na Koreji. Sestanka naj bi se udeležil tudi Truman, ki pa je izjavil, da tega ne želi, ker ne vidi v tem nobene koHsti. Baje je Eisen-howor sklenil, da se bo pogosto posvetovali z Mac Arthurjem o vprašanjih Daljnega vzhoda, vendar ne mara ponuditi generalu kakršen koli uradni položaj v svoji vladi. NOVI PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ŠVICE Švicarski zvezni parlament jo izvolil novega predsednika in podpredsednika švicarske državne zveze. Za predsednika je bil izvoljen Philip Etter, bivši notranji minister in predsednik, za podpredsednika pa dosedanji minister za kmetijstvo Rudolf Rubattol. KOREJSKO BOJIŠČE Na zahodnem korejskem bojišču je spet prišlo do hudih bojev ter jo bilo na obeh straneh blizu 1000 smrtnih žrtev. Letalske sile Združenih narodov so napadle severnokorejska mesta v bližini mandžurake meje, zlasti Hunjung in Musan, kjer so uničile železniško pr pravo. progo in razne druge na- ACHESON V PARIZU Ameriški zunanji minister Ache-son je z letalom dospel iz New Yorka v Pariz, da se udeleži zasedanja sve- ta Atlantskega pakta. Po svojem pri-................. i g uta hodu je izjavil, da od sestanka sveta Atlantskega pakta ni pričakovati pomembnih sklepov, ter naglasil, da je najvažnejša naloga tega zasedanja sporazum o navodilih za nadaljnjo izgraditev obrambnega sistema. PETLETKA V EGIPTU Egiptovska vlada namerava ustanoviti dva posebna odbora, ki naj izdelata dva petletna načrta za ro-forme. Eden od teh načrtov bo obravnaval vzgojo, higieno, socialne zado-ve, javno varnost in komunikacije, drugi načrt pa gospodarska vprašanja. Egiptovska vlada bo v kratkem imenovala člane teh odborov, mod katerimi bodo tudi minister za preskrbo, za poljedelstvo in za industrijo. Volivci našega ohraia so izvolili predstavnike v obojni odisor Dne 7. t. m. se je sešla okrajna volilna komisija v Trbovljah, da ugotovi volilne izide in dodeli mandate volitev v okrajni ljudski zbor OLO Trbovlje, ki so bile v našem okraju istega dne. Komisijo so sestavljali njen predsednik tov. Štefan Lebar in tajnik tov. Slavko Grčar ter ostali člani komisije tovariši: Franc Podlunšek, Lado Levec, Rudi Novak in Franc Slapnik. . Zaupniki kandidatnih list niso bili navzoči. Komisija je začela svoje delo ob 9. uri zvečer in ga končala naslednji dan, 8. decembra, ob 11. uri dopoldne; pregledala je vse volilne spise, ki jih je prejela od volilnih odborov, in ugotovila naslednji izid volitev v okrajni zbor OLO Trbovlje, ki ga povzemamo po zapisniku, sestavljenem ob tej priložnosti: V volilni enoti št. 1 se dodeli mandat tov. Ivanu Remškarju; v volilni enoti št. 2 tov. Maksu Jakopiču; v volilni enoti št. 3 tov. Marjanu Orožnu; V vol. enoti št. 4 tov. Alojzu Skolju; v vol. enoti št. 6 tov. Ferdu Zorčiču; v vol. enoti št. 6 tov. Jožetu Jeriču, v vo- lilni enoti št. 7 tov. Stanetu Ačkunu; v vol. enoti št. 8 tov. Stanetu Brečku: v vol. enoti št. 9. tov. Antonu Veleju; v vol. enoti št. 10 tov. Antonu Skočirju; v vol. enoti št. 11 tov. Jakobu Fonu; v vol. enoti št. 12 tov. Ivanu Pompeju; v vol. enoti št. 13 tov. Ivanu Zajcu; v vol. enoti št. 14 tov. Francu Bravcu; v vol. enoti št. 15 tov. Janezu Majcnu; v vol. enoti št. 16 tov. Alojzu Brodniku; v vol. enoti št. 17 tov. Ferdu Lazniku in tov. Antonu Hudoklinu; v volilni enoti št. 18 tov. Ivanu Podlesniku; v vol. enoti št. 19 tov. Janezu Martin-šku; v vol. enoti št. 20 tov. Leopoldu Lovšetu; v vol. enoti št. 21 tov. Janezu Jesenšku; v vol. enoti št. 22 tov. Leopolda Jermanu; v vol. enoti št. 23 tov. Martinu Žagarju; v vol. enoti št. 24 tovarišu Viliju Škrinarju; v vol. enoti št. 25 tov. Janezu Naradu; v'vol. enoti št. 26 tov. Ivanu Zupančiču; v vol. enoti št. 27 tov. Slavku Odiazku; v volilni enoti št. 28 tov. Dominiku Kužniku; v vol. enoti št. 29 tov, inž. Albertu Ivančiču; v vol. enoti št. 30 tov. Antonu Aliču; v vol. enoti št. 31 tov. Martinu Gosaku; v vol. enoti št. 32 tov. Francu Šmita; v vol. enoti št. 33 tov. Venclju Miklavčiču; v vol. enoti št. 34 tov. Petru Kurniku; v vol. enoti št. 35 tovarišu Matevžu Premku; v volilni enoti št. 36 tov. Jožetu Juvančiču; v volilni enoti št. 37 tov. Marti Blatnikovi; v volilni enoti št. 38 tov. Viktorja Kovaču; v vol. enoti št. 39 tov. Francu Poženelu; v vol. enoti št. 40 tov. Antonu Ce-binu; v vol. enoti št. 41 tov. Viktorju Burkeljcu; v vol. enoti št. 42 tov. Ivanu Kamniku; v vol. enoti št..43 tov. Francu Razboršku; v vol. enoti št. 44 tovarišu Alojzu Videniču. IZVOLJENI ODBORNIKI V ZBOR PROIZVAJALCEV Kakor smo poročali že v 41. številki našega lista, v kateri smo na drugi strani objavili sklep OLO Trbovlje o številu in razdelitvi odborniških mest zbora proizvajalcev okraja Trbovlje, znaša skupno število teh odbornikov v našem okraju 26. Volilnih enot je bilo v okraju 12, v njih pa so bili izvoljeni v zbor proizvajalcev okraja Trbovlje naslednji tovariši: 1. volilno enoto je predstavljal rudnik Trbovlje-Hrastnik; v tej je bilo izvoljenih 9 odbornikov, in sicer: Alojz Ribič, direktor rudnika, inž. Branko Peternel, rudniški inženir, Jože Bregar, rudar, Jože Zore, rudar, Franc Novak, uslužbenec, Anton Zagorišek, rudar, Milan Kožuh, uslužbenec, Martin Mlinarič, rudar, Stane Drugovič, rudar; 2. volilno enoto je predstavljal rudnik Zagorje; v njej je bilo izvoljenih 5 odbornikov, in sicer: inž. Stane Zabov-nik, rudn. inženir, Hinko Drnovšek, rudar, Jože Podjed, rudar, Cilka Ferenčak, delavka, Alojz Dornik, šofer; 3. volilno enoto je sestavljala Steklarna v'Hrastniku; v njej sta bila izvoljena dva odbornika, in sicer: inženir Rado Birsa, inženir kemije, Danijela Vozelj, delavka; 4. volilno enoto je predstavljala Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah;- v njej je bil izvoljen en odbornik, in sicer: Franc Slapnik, direktor tovarne; 10. volilno enoto sta sestavljali KDZ Trojane in Senožeti; v tej enoti je bil izvoljen en odbornik, in sicer: Ivan Vozelj, predsednik OZZ, Senožeti; 11. volilno enoto so sestavljale vse splošne KZ v okraju; v tej enoti je bil izvoljen en odbornik, in sicer Jože Slak, kmet v Svibnem; 12. volilno enoto pa so sestavljali vsi obrtni obrati in delavnice na območju okrajne obrtniške zbornice; v tej enoti je bil izvoljen en odbornik, in sicer: Jože Turk, kovač v Zagorju-Toplicah. Ce analiziramo socialno strukturo izvoljenih odbornikov v zbor proizvajalcev okraja Trbovlje, tedaj vidimo, da je med njimi 13 delavcev, 10 uslužbencev, dva kmeta in en obrtnik. Med izvoljenimi odborniki je 24 moških in dve ženski. s. :■ Tl®«! Zbor II. grupe odredov na športnem igrišču v Litiji Po sledovih partizanskih brigad V rokopisu je izšla enodejanka s petjem in even. plesom »Matjažek in Dedek Mraz« v založbi Delavskega prosvetnega društva »Svoboda-center« v Trbovljah, kjer jo lahko naročite. Priporočljiva je za vsak oder; prirejena je za Novoletno jelko. Iz vseh krajev Slovenije so se te dni bližale patrulje starih borcev-parti-zanov proti Litiji, kjer je bil -v dneh od 7. do 14. decembra zbor II. grupe odredov; iz Dolenjske, Gorenjske, Primorske in Štajerske so hiteli borci od vseh strani na proslavo velikih dni narodnoosvobodilne borbe II. grupe štajerskega odreda. Koroška patrulja, ki je bila pred dnevi v Celju, je dne 12. decembra ob treh popoldne predala bojne zastave borcem iz Hrastnika. Pred spomenikom padlim borcem na Dolu pri Hrastniku je bil lep sprejem, kjer je sodelovala tudi godba na pihala »Svobode II« iz Hrastnika; po govorih in predaji za- 5. volilno enoto je sestavljala Cementarna v Trbovljah; v njej je bil izvoljen en odbornik, in sicer: inž. Alfred Petrič, glavni inženir tovarne; 6. volilno enoto so sestavljala Papirnica Radeče, Kemična tovarna Hrastnik in Industrija gradbenega materiala Zidani most-Radeče; v tej enoti je bil izvoljen en odbornik, in sicer: Vojko Pohar, strojni mojster v Papirnici Radeče; 7. volilno enoto so sestavljala vsa ostala industrijska, gradbena, komunalna in prometna podjetja okraja Trbovlje; v tej enoti sta bila izvoljena dva odbornika, in sicer: Jože Teršek, tesar podjetja »Beton« v Trbovljah, in Milan Lukač, uslužbenec v Trbovljah; 8. volilno enoto so sestavljala vsa trgovska in gostinska podjetja okraja; v tej enoti je bil izvoljen en odbornik, in sicer: Franc Rozina, trg. nameščenec v Trbovljah; 9. volilno enoto so sestavljala vsa državna kmetijska posestva okraja; v tej enoti je bil izvoljen en odborik, in sicer: Ivan Fonda, kmetijski delavec na ekonomiji Papirnice v Radečah; Današnja številka »Zasavskega vestnika« obsega šest stran i in je posvečena 11. obletnici naše Jugoslovanske ljudske armade. Prihodnja številka našega lista ne bo izšla v četrtek, 25. decembra, pač pa šele v torek. 30. decembra, v povečanem obsegu 26 do 28 strani. Cena te številke bo v kolportaži 10 din. Stalni naročniki z zakasnitvijo naše prihodnje številke ne bodo prikrajšani, saj bosta njen obseg in vsebina toliko večja. Do te zakasnitve je prišlo, ker je tiskarna pred Novim letom preobremenjena z delom. Naša naslednja številka bo torej izšla namesto 25. decembra v torek, 30. decembra, kot novoletna številka 51-52. Vsem našim bralcem in naročnikom sporočamo nadalje, da se bodo lahko vsi tisti, ki bodo poravnali naročnino za naš list za letošnje leto in za vse leto 1953 naprej, udeležili našega nagradnega žrebanja. Podrobnosti o nagradah in o pogojih za dosego nagrad bomo objavili v novoletni številki »Zasavskega vestnika«. V novoletni številki našega lista bomo prinesli tudi veliko nagradno križanko Posebna stran lista bo posvečena nadalje našim pionirjem, ki jim bo Dedek Mraz prinesel lepa darila. Naši naročniki so pričakovali, da bomo priložili listu položnice. Ker pa teh doslej nismo še dobili — saj bodo dotiskane šele prve dni meseca januarja — si pomagamo drugače; v teh dneh bo obiskala vse naročnike v Trbovljah naša akviziterka, ki bo nato drugi teden pobirala naročnino tudi v Hrastniku in Zagorju. »Zasavski vestnik« bo s svojo novoletno številko praznoval petletnico svojega obstoja. Na vas vseh je — dragi bralci in naročniki — kakšen bo naš list po vsebini in obsegu v bodoče. Mi si ne želimo nič drugega, kot da bi bil list boljši, mnogo boljši, kakor je bil doslej — če pa hočemo to doseči, je odvisno v prvi vrsti od vas vseh. stav so borci hrastniške čete prevzeli zastave in odšli proti Hrastniku, kjer je bil sprejem pred spomenikom padlim borcem. Tudi tukaj se je zbralo lepo število ljudi z godbo na pihala »Svobode I« iz Hrastnika. Pred spomenikom je spregovoril tovariš Miha Jerič, borec iz leta 1941. Preko rudniških naselij in dalje čez hrib je štafeta hrastniških borcev pri' spela v Trbovlje okrog sedmih zvečer. Pred spomenikom »Revolucije« so čakali hrastniško patruljo borci trbovelj' ske čete, godba na pihala »Svobode-center« iz Trbovelj ter vsi ostali. P° predaji zastave in govoru predsednika ZB Trbovlje tov. Jožeta Babiča je bil izvršen slovesni del slavnosti. Patrulja trboveljske čete je odrinila dalje v soboto, 13. decembra, ob sedmih zjutraj preko Kleka, Bukovja in Cebi-novega, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres ZKS; od tu je četa odkorakala proti Kotredežu do Zagorja, kjer je bil ob 11. uri dopoldne sprejem pred hišo Mestnega ljudskega odbora v Zagorju- V Zagorju so prevzeli bojne zastave tamošnji borci, ki so jih ponesli dalje preko Sv. Gore na Savo, kjer so bojne zastave prevzeli borci iz Litije in okolice. Od Save je patrulja odrinila dalje do mesta Litija, kjer so bile nato slovesnosti zbora II. grupe odredov. 11. obletnico JLA bodo v Trbovljah proslavili s slovesno akademijo Tudi letos bomo imeli v Trbovljah slovesno proslavo Dneva JLA. V nedeljo, 21. decembra, bo v Delavskem domu slavnostna akademija, na kateri bo govoril major JLA, tov. Lovro Gu- UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« štin, sodeloval pa bo na proslavi moški pevski zbor »Svobode-center« (Zarja). Na sporedu bo nadalje nekaj recitacij, ob zaključku pa bodo predvajali film iz življenja naših enot JLA- ALI Sl ZE DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA? /- iivl.fon ja cnnf Junoslovmislir 1 f>#«/«&*> nomade Rafali ob bregovih reke Nere Če boste slišali, da je sovražnik vdrl na naše ozemlje na sektorju Kušič, tedaj bodite prepričani, da je to lahko storil samo prek mrtvih graničarjev iz te karavle. Rajonski stražar ne odgovarja — Halo! Halo! Nek kmet iz vasi Kušič je ranjen v hrbtenico 50 metrov od mejne črte. Rajonski stražar z opazovalnice 3 Stefan Kuzman ne odgovarja. — To je bila prva vest, ki je bila sporočena po telefonski žici o provokaciji, ki so jo začeli romunski graničarji na bregovih male obmejne reke Nere, ki teče pod samo vasjo Kušič. — Kaj delate? — je vprašal kapetan Djurguz. — Vojaki so v rovih; čakajo. Sedaj je vse tiho — so odgovorili s karavle. — Pravilno/ Ne streljajte brez potrebe! Poglejte, kaj je s Stefanom! Takoj bom tam! — je odredil kapetan Djurguz, ko je pregledal tisti del obvestila, ki je poročal o tem, da vojak Stefan Kuzman ne odgovarja. Medtem ko so sedlali konje, je Djurguz premišljal o vseh možnostih. Mogoče je mrtev ali ranjen. Mogoče so ga tudi odvlekli. Mogoče je pa v rovu. Mogoče ... toda ni bilo časa za pre-mišljanje. Konji so bili pripravljeni in v hipu je 14 konjenikov poletelo čez polje | proti meji. Ničesar ni bilo slišati — | samo neenakomerni topot konjskih kopit in žvenket orožja. — V smeri proti opazovalnici! — je zapovedal Djurguz. V poslopju zgradbe vaškega mlina so konjeniki razjahali in poslali dva vojaka k opazovalnici. Z njima je šel tudi kapetan Djurguz. Vojak Kuzman je ležal mimo v svojem rovu in skrbno opazoval premikanje Romunov, ki so se vkopavali. Presenetila ga je hitrost, s katero so njegovi tovariši poskakali v rov, in veselje, s katerim ga pozdravljajo. Niti slutil ni. kako breme se je odvalilo z njihovih src, ko so ga zagledali živega. Ni še prešlo dvajset minut, ko je Kuzman z opazovalnice zagledal štiri romunske vojake, od katerih je eden pokleknil in meril v smeri opazovalnice, pred katero so kmetje pobirali protje, ki jim je bilo potrebno za vezanje koruze. Gibanje Romunov je bilo Kuzmanu sumljivo. Ni mu bilo treba dolgo čakati, da so izstrelili prvi naboj. Naslednji trenutek je že skočil z opazovalnice, da bi zaščitil kmete, vendar je romunska patrulja oddala nanje še dva strela. Kmetje, vajeni romunskih provokacij, se niso prej umaknili, dokler ni strel zadel starčka Jeremijo Zivanova. Kuzman je v samoobrambi izstrelil en naboj in nato še enega, ni mu pa bilo mogoče priti do karavle ter se je zato prvo obvestilo tudi glasilo: »Rajonski stražar št. 3 ne odgovarja.* Ob istem času je izstreljenih desno od Kuzmana, v oddaljenosti kakih 100 metrov, nekaj strelov na neko vaško dekle, ki pa je ostalo nepoškodovano. Napad na komisijo Medtem ko je vojak obveščal svoje starešine o tem, kar se je pred pol ure dogodilo, so se pojavile na hribu nad romunsko vasjo Zlatice grupe oboroženih vojakov. V treh valovih so se dovolj hitro in v neredu spustili po hribu navzdol, prešli majhno dolino med tem in sosednim hribom in se razporedili v bližini zapuščenega samostana na črti, ki je tik nad samo mejo in ki obvlada dolino, po kateri teče obmejna reka Nera. Z njihovih opazovalnic so izginili vojaki. Izgledalo je, da se bo napad vsak čas začel. Desno od njih je opazovalec Djamil Iskič odšel z opazovalnice v rov. Mu-stafa Salkič in Franc Bogoršek sta ležala v rovu za Kuzmanom, a ostali vojaki so bili v rovu okoli karavle. To je bila sicer redka, toda odločna vrsta mladih ljudi, pripravljenih sprejeti borbo z nekolikokrat močnejšim sovražnikom. Medtem je počasi tekel čas v molku in čakanju. Kapetan Jovan Radivojevič, ki se je. v pol ure pripeljal z avtom na kraj dogodka, je odločil, da preiščejo, kako je bil ranjen kmet Zivanov. On, kapetan Djurguz, vodnika Svetozar Bradva-rovič in Petrovič so pregledali kraj, kjer je bil kmet ranjen, In ugotovili, da je ta kraj nekoliko desetin metrov od meje v globini našega ozemlja. Ob mejni črti, ki teče po ravnem bregu Nere, so prišli do drugega kraja, kjer so bili izstreljeni streli. V belih kapah in oblekah jih je bilo lahko opaziti. S prostim očesom se je lahko ocenilo z romunskih položajev, da v resnici preiskujejo kraje, kjer so padali streli. Komaj so se odločili, da se vrnejo, se je iznad romunskih položajev pojavila bela raketa. Kapetan Radivojevič je opazil, kako so štirje romunski vojaki zapustili rov in krenili k žici, ki so jo tukaj prepletli Romuni v dveh vrstah. Kaj se je naprej dogajalo, niso mogli videti člani komisije. Kot toča so padale krogle okoli njih. V trenutku so popadali na zemljo. — Končano — je pomislil vojak Mladen Brdarič, ki je bit sto metrov globlje na našem ozemlju. Toda ni bilo končano. Ljudje v belih kapah in bluzah niso bili prvič pod sovražnimi rafali mitraljezov. Hitro so se vrgli na zemljo. — Imel sem občutek, da so tik zraven mene — pripoveduje vodnik Bra-darevič — zagrabil sem pištolo in streljal bolj z namenom, da Jih prestrašim, kot da koga ustrelim. Kaj pa bi lahko napravila pištola proti mitraljezom? Iz dobro zaščitenih mitraljeznih gnezd se je vsipaval ogenj in to ne samo na komisijo, temveč tudi na vsakega vojaka, ki je stal zavarovan ob meji. Dober del krogel je ropotal po strehah hiš vasi KusIč. Lezi, stric! Vojak Jakob Stričevič je bil v tem času v spremstvu komisije. Stric kot tovariši na kratko kličejo Jakobi — je zbran poiskal zaklonišče in P0', skušal z nekaj streli iz puške ustavit’ težke mitraljeze, ki so jih zasipavali 2 ognjem iz daljave nekaj več kot s£0 metrov. — Vojak Stričevič, prebij sc ^ karavlo Naj sporoče komandi o napadu. Vsi naj zavzamejo položaje •" preprečijo vsak vdor na naše ozetnU — je odredil kapetan Radivojevič. — Razumem, tovariš kapetan — odgovoril vojak Stričevič. — Poslal je človeka v smrt — jj* pomislil vodnik Bradvarevič, vendar 1 molčal. Izgledalo je nemogoče, prem ^ sc pod takšnim ognjem in prispeti ne' poškodovan do karavle. Stričevič je medtem mislil samo ** povelje. Spretno se je prebil nekolm metrov in s poslednjim bliskovit' skokom dosegel živo mejo, ki mu ' olajšala prehod do karavle. Niti deset minut ni preteklo, ko ** je Stričevič že vračal z obvestilom, ® je izpolnil povelje. V zaklonišču zf ven brvi. ki leži preko majhnega P toka, izlivajočega se v Nero, je op*-" val, kje naj skoči, ter pri tem m’ dvigal in spuščal glavo Manjkalo m je samo Se 30 metrov. Končno se Je odločil. Z enim kom je hotel preskočiti potok in jj k tovarišem, ki so zaradi ognja na odprtem polju prikovani k ?er?T,j Kapetan Radivojevič, ki je lahko s prostim očesom delo posadke, je 0” adina, ti si naša bodočnost Okrajna mladinska konferenca V nedeljo je bila v Trbovljah VII. letna konferenca Ljudske mladine okraja Trbovlje. Konferenca se je vršila v velikem zgodovinskem razdobju — neposredno po VI. kongresu ZKJ in pred V. kongresom LMJ. To ji daje še posebno obeležje. Nove oblike dela z mladino, o katerih se je pred meseci razmišljalo in razpravljalo, so v nekaterih mladinskih aktivih že dale vidne uspehe. Konferenci mladine sta poleg delegatov prisostvovala tudi zastopnik CK ZKS, minister Janez Vipotnik, in član Biroja LMS, tov. Rudi Bregar. Nadalje so se konference udeležili organizacijski sekretar OK ZKS Trbovlje, tov. Jesenšek, načelnik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje, tovariš Mirko Skalin, in še drugi. Plamteče pozdrave in veliko uspeha v delu je konferenci zaželel pionirski odred »Lunder«, ki je pozdravil konferenco in zapel dve pesmi. Izčrpna referata sekretarja in organizacijskega sekretarja mladine sta analizirala enoletno delo mladinske organizacije v našem okraju, njene uspehe ter nepravilnosti, ki so se pojavile. Vendar moramo reči, da konferenca, četudi je bila zelo plodna, v diskusiji le ni dala odraza tistega stanja, ki je resnično med našo mladino; delegati so premalo razpravljali o problemih svojih aktivov, ki se prav gotovo pojavljajo. Nova organizacijska oblika, po kateri naj naša mladina dela tam, kjer živi, je dala mladini možnost sprostitve in širokega udejstvovanja tako na političnem kot na kulturno-Prosvetnem področju, hkrati pa je mladino postavila spet pred vrsto novih Problemov. Mladina se že vključuje v naša društva, kjer je v Hrastniku pokazala najvidnejše uspehe. Čutiti pa je, da naša mladinska vodstva še vedno premalo delajo za ideološki dvig mladine. Tov. Vavpotič je v diskusiji navedel primere, da se mladina živo zanima za dogodke, ki se odigravajo v svetu in doma. Mladina si želi znanja — na njenem vodstvu pa je, kako bo znala odgovoriti na vsa vprašanja — kako mladino ideološko vzgajati. Važen faktor ne samo politične, marveč tudi moralne vzgoje naše mladine pa naj bi bila novoustanovljena društva »Svoboda«, kjer bi se mladina kulturno izživljala. Z delom v društvih bi se izkristaliziral lik mladinca, kakršnega Potrebuje socialistična država, mladinca, bodočega graditelja socializma in komunizma. V diskusiji se je oglasil k besedi tudi tov. Vipotnik, ki je orisal vlogo naše mladine v naši proizvodnji v industriji in na vasi, ki je v današnji etapi graditve socializma zelo važen faktor. Vprašanje proizvodnje bo treba zaostriti tako v naših delavskih svetih kot na naši vasi. Mi še nismo dosegli predvojne ravni, niti se še daleč ne moremo primerjati z industrijsko razvitimi državami, kjer so metode dela na mnogo višji razvojni stopnji kot pri nas. Dalje je tov. Vipotnik govoril o socialistični zavesti. V socialistični državi mora biti tudi zavest delovnih ljudi socialistična. Ob zaključku konference je bila prehodna zastavica OK LMS Trbovlje podeljena najboljšemu mladinskemu aktivu okraja. Zastavico si je pridobil aktiv v Hrastniku II., pohvaljena pa sta bila tudi mladinska aktiva v Turju in Tirni. Delegati so izvolili 19-članski okrajni komite LMS ter delegate za V. kongres LMJ, in sicer: Rudija Bregarja, Lada Levca ter Edija Vastiča, ki bodo častno zastopali revirsko mladino na kongresu. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Lado Levec, za namestnika pa tov. Tone Kukovca. Člani sekretariata pa so: Edi Vastič, Janez Verbič in Hinko Rus. 32,000.000 dinarjev investicij za kmetijske zadruge V letošnjem letu niso bili določeni za kmetijske zadruge našega okraja nobeni investicijski krediti, zaradi česar so ta dela vršili samo iz lastnih sredstev KZ in KDZ. Izjema je bil le kredit za nakup plemenske živine. Za prihodnje leto pa so posamezne KZ predvidele sledeče potrebe po investicijskih kreditih: V Cemšeniku za dovršitev Zadružnega doma 1 in pol milijona dinarjev, za nakup sadne škropilnice in mlatilnice za pol milijona dinarjev. Na Dobovcu je treba za nakup kmetijske strojne oprave 300.000 din. Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku potrebuje za obnovo gospodarskih poslopij 1,200.000 din, za nakup traktorja »Unimog« 2 milijona din, za žitočistil-nik 60.000 din in za gnojnične črpalke 50.000 din. Tudi v Dolah pri Litiji potrebujejo za ureditev Zadružnega doma 350.000 din, za nakup dveh sadnih škropilnic 200.000 din, za prevozno mlatilnico in sejalnik pa 150.000 din. Največ potrebujejo v Izlakah; tamkaj je treba samo za opravo mlekarne 2 in pol milijona dinarjev, za adaptacijo zgradb 1 milijon din, za nakup motorne škropilnice 200.000 din, za preskrbo traktorja »Unimog« 2 milijona dinarjev in za tri elektromotorje 120 tisoč dinarjev. V Kotredežu potrebujejo za popravilo zgradb 100.000 din, v Loki pri Zidanem mostu dve sadni škropilnici za 250.000 din, v Mlinšah je treba za dokončno ureditev Zadružnega doma 3 milijone dinarjev, za sadno škropilnico pa 120.000 din. Radeče potrebujejo za nakup kmetijskih strojev pol milijona dinarjev, na Razoru za nakup sadne škropilnice pa 100 tisoč dinarjev. V Podkumu je treba za dograditev Zadružnega doma še en milijon dinarjev, v Senožetih pa potrebujejo za popravilo gospodarskih zgradb pol milijona dinarjev kredita. V Trbovljah je potrebno za adaptacijo zadružnih zgradb 1 milijon dinar- jev; v Polšniku pa za nakup gospodarskega poslopja in opravo ter za kmetijske stroje 1,300.000 din. V Zagorju potrebujejo za adaptacijo zadružnih zgradb 2,700.000 din, za nakup dveh motornih kosilnic pa je treba pol milijona dinarjev, za traktor »Unimog« pa 2 milijona dinarjev. Kmetijska delovna zadruga na Trojanah potrebuje za nakup strojev 500 tisoč dinarjev, ekonomija Žirje za popravilo zgradb in za zgraditev kozolca 2 in pol milijona dinarjev, ekonomiji v Loki pri Zidanem mostu pa je treta za obnovo gospodarskih zgradb in za zgraditev novih 2 milijona dinarjev. V Prapretnu nad Hrastnikom so doslej zidali svoj Zadružni dom s pomočjo množičnih organizacij in podpor iz Hrastnika — za končno ureditev tega doma pa je treba še en milijon dinarjev. Čuvarji naših meja budno čuvajo naše meje Koko fc i nošo obrtno delavnostjo? Obrtniško dejavnost v okraju Trbovlje sestavlja 286 obratov, od katerih je 57 socialističnih. V vseh teh podjetjih je zaposlenih 1144 delavcev in vajencev. Celotno obrtništvo zadošča za naše krajevne potrebe, kjer so posamezne obrti zadosti močno zastopane. Izjema so le kovinarji, elektro- in vodni inštalaterji teT mehaniki. Toplovodnih inštalaterjev v našem okraju sploh nimamo. Kvaliteta obrtnih izdelkov se je po reorganizaciji našega gospodarstva zelo izboljšala. Delo po principu ponudbe in povpraševanja ter ustrezne količine kakovostno boljših surovin, ki so sedaj obrtnikom na razpolago, so v izdatni meri pripomogle n kvalitetnemu delu. Kritičen material pa so še vedno nadomestni deli za naše stroje in motorje. Če govorimo o ostali problematiki naših obrtnih obratov, tedaj moramo reči, da stojimo kritično z naraščajem za urarje. Mojstri ne marajo vajencev z izgovorom, da jim primanjkuje orodja ter ostalega urarskega materiala. Prav tako izumira pri nas kolarska obrt. prvič zaradi šušmarstva, drugič pa zaradi neelastičnosti mojstrov samih. Šuš-marstvo je nadalje osnovna problematika naših tekstilcev, ki je zlasti močno v šiviljski in krojaški stroki, medtem ko usnjarski obrtniki bijejo težak boj zaradi nekonkurenčnosti proti industrijskemu načinu izdelovanja obutve; povejmo, da je bilo v tretjem tromesečju odjavljenih v našem okraju 13 čevljarskih obratov. Prav močno se je razvilo šušmarstvo v našem gradbeništvu, to pa v glavnem zaradi pretiranega, da ne rečemo nesramno visokega zaračunavanja za storjene usluge. Zaradi tega je nujno potrebno, da našo gradbeno dejavnost spopolnimo s čim večjim številom gradbenih obrtnikov, da jih bo za- Sadiar, ah si že opraoii osa dela v sadovnjaku Borci JLA v razgovoru z drvar ji Ni kmetovalca, ki se ne bi zavedal važnosti obdelave in gnojenja njivskih površin. A skoraj nikomur ne pride na misel, da je tudi sadno drevje rastlina, ki prav tako potrebuje hranilnih snovi kakor vsaka druga. Ze iz izkušenj vemo, da skoraj vsak sadjar, razen manjših izjem uporablja za sajenje sadnega drevja manj vredna zemljišča; poleg tega še senčne lege, pregosto in nepravilno sajenje, kar vse vpliva na neuspeh v naši deželi. Potem ni čuda, da so dobre sadne letine pri nas vsakih par let. Pa se povrnimo k namenu tega članka. Sadnemu drevju je treba, kakor vsaki drugi rastlini, kalija, fosfora, dušika in apna. Predvsem pa vsi skupaj I največkrat pozabljamo na apnen j e zemljišč v sadovnjaku, brez katerega sploh I ne moremo pričakovati zaželenih uspe- le-ta na nekoga meri. Stričevič I krogle. Vaške ulice so bile prazne, sa- i mo vojaške glave so se zraven cevi j svojega orožja od časa do časa pojav- | Ijale na peščenih položajih ob bregu. Z druge strani ni bilo opaziti nikakega gibanja. Ko sovražnik oprezuje Pretekla je prva ura, pa tudi druga, ko so se začeli vojaki previdno menjavati. Tudi kmetje so se sprostili in začeli orati. Zraven patruljne steze je Bora Stojakov oral zadružno zemljo. V *«. da_____________ s® Je vzravnal, da bi skočil, ko mu je ukazal Radivojevič: — Lezi! Stričevi«? je presenečen padel v za-L°nišče. Rafal je zasul zaklonišče in Poletel nad njim, a Stričevič je ostal ePoškodovan. Samo desetinka sekun-Qe, da je ostal živ. Rafali so zbrisali prsobran Avgusta Končara , Ko je vojak Mladen Brdarič videl, ?oko sc vkopavajo romunski mitra-ljezci, je potem, ko je zapustil opazovalnico, ostal v naravnem zaklonišču iraven vaške poti. Z njim sta bila še Vojak Avgust Končar in voznik vojak prna Popov. Prva sta začela urejevati ‘e dobro prirodno zaklonišče, ko sta Videla, da bi lahko prišlo do napada * strani Romunov. , — Pustita, nič ne bodo storili — ju *? Prepričeval Sima. V trenutkih, ko je rfdal prek žične ovire, sta opazila vfiaden in Avgust, da on sicer ni nič ?°ij hraber od njiju, da pa je len za . opanje. Njihovo zaklonišče je bilo na strelni črti kot kraj, kjer je ležala t°Ptisija. Zato so prvi rafali padali po kov, ki pa je imel srečo. Namesto njega je rafal zadel njegovega konja. V kratkih skokih so vojaki zavzeli boljše položaje, a ko je ogenj prestal, jim je uspelo doseči karavlo. Rafal je prekinil pesem graničarjev na patruljni stezi, a ni mogel zabraniti tem mladim ljudem, da ne bi dokazali svoje ljubezni do domovine. Pesem o domovini, Titu in socializmu ni umolknila pred rafali sovražnih mitraljezov. To ni samo pesem graničarjev, to je sadovnjaku poleg mlina so sedel? sta- ! taco' > 'Jpanem prsobranu. Ko je Sima sli- j »m* rv u junve, rv, urez sa!> kako žvižgajo krogle okoli njega, j vode. Rafal je prestal, Mustafa je dvigih le hitro povlekel na dno zaklonišča reši ne, skriti pred sovražnikovim očesom. Vse je bilo mirno. — Kdor še ni kosil, naj gre na kosilo — je ukazal komandir. Po patruljni stezi so odšli vojaki Mustafa Salkič, Djamil Iskič, Ra/a Marič in Janko Djukič. Svobodni in zravnani so z orožjem na rami odhajali proti karavli. »Tovariš Tito, prisegamo Ti, da ne ne bomo skrenili s Tvoje poti...« Iz grl štirih mladih graničarjev je zazvenela njihova priljubljena pesem. Tedaj je nenadoma zaropotalo okoli nog in zažvižgalo okoli ušes. Popadali so na pesek v jarke, ki so bili brez *e začel marljivo vkopavati, i ~~ Nič ne bodo storili — sta posme-“3oČ pripominjala Avgust in Mladen. ^ Nekaj več kot petnajst minut je od-aS.Val v dolini Nere ogenj mitraljezov, ‘opiatov in pušk. Nato je vse utih-je °- Nezavarovanim članom komisije j^^Pelo, da so se prebiti do karavle. *o srečo, da jih niso dosegle nit glavo, da bi videl, od kod streljajo. Na romunski karavli se je jasno videla dvignjena cev, iz katere je Mustafa videl plameneč jezik. Hitro je skril glavo, ker je sovražnik spustil nove rafale, ko je opazil, da s prvim ni zadel naših vojakov. Ena krogla je prebila Salkiču levo naramnico in pustita - i seboj črno luknjo. Za njim je bil zadružnik Boja Stoj- katerega bi informbirojevski gospodarji j hoteli prisiliti, da poklekne, skloni vrat ! in hrbet. Toda ponosno in hrabro je ; naše ljudstvo. Častno in ponosno je ču-j vati njegove meje. Zato je bila vsem tem ljudem v rovu tega septembrskega dne skupna misel — ubraniti mejo. Ljudi različnih poklicev, iz različnih krajev naše dežele, ljudi, ki so se spoznali in sprijateljili na mejni črti, je vezala ena misel — domovina. Natakar iz Zagreba, poljedelec iz Mokrina, delavec iz Dolnje Lendave in vsi ostali raznih poklicev in iz raznih krajev so se počutili v tej borbi kot enoten kolektiv. »Mustafo bi skoraj zadelo,« se je govorilo od stroja do stroja v času, ko je ogenj še trajal. »Z njimi bi lahko napadel trdnejši bunker,« jih je hvalil kapetan Radivojevič, ki je bil kot starejši borec navdušen nad zadržanjem svojih vojakov, ki še nikoli prej niso bili v borbi. Po tem dogodku so postali vojaki samozavestnejši in odločnejši. Ta prva borba jih je še bolj utrdila in danes je njihova pripravljenost braniti mejo večja, kot je bila kdajkoli. hov. Pri uporabi dušičnatih gnojil pa moramo biti previdni, ker preobilica dušika pospešuje bujno rast. V tem primeru je nevarnost, da les pravočasno ne dozori in posledica je pozeba. Na vsak način se moramo pri gnojenju sadnemu drevju ravnati po zakonu »minimum«, to se pravi, da je pridelek sadja odvisen od hranilne snovi, ki je v zemlji primanjkuje. Vsak sadjar bi moral poznati delovanje gnojil; le na ta način bi uspeli pravilno gnojiti Pred gnojenjem moramo vedeti, katerih hranilnih snovi primanjkuje v zemljL Vse hranilne snovi ki jih potrebuje sadno drevje, pa vsebuje hlevski gnoj. Zato dosežemo najcenejši in najboljši uspeh s hlevskim gnojem. Najboljši od hlevskega gnoja pa je goveji, ki pa nam ga žal vedno primanjkuje. Dobro nadomestilo za hlevski gnoj sta kompost in zeleno gnojenje, kar pa je pri nas še zelo malo v navadi. Dobro gnojilo je tudi gnojnica, ki jo vlivamo v luknje ali kolobarje. Gnojnico dopolnjujemo še na vsakih 100 litrov z 1 kg superfosfata ali kalijeve solf, če pa slednje nimamo, dodamo nekaj lesnega pepela. To gnojilo uporabljamo do meseca junija, od tega meseca dalje pa ni več priporočljiva gnojnica. Zal pa opažamo, da gnojnica največkrat napaja obcestne jarke, s čimer nastaja dvojna škoda. Nikakor si ne moremo zamisliti naprednega sadjarstva, dokler ne bomo rešili vprašanja gnojil. Zato bi bilo brez pomena saditi plantaže in strnjene nasade, ki bi jih pustili nepognojene. Umetna gnojila naj bi samo izpopolnjevala hlevski gnoj, kompost in zeleno gnojenje, to pa zaradi tega, ker naša zemlja potrebuje mnogo humusa. Sadno drevje sprejema hrano le s tankimi, lasastimi koreninicami, ki jih je največ na konceh debelih korenin. Debele korenine pa segajo daleč naokrog, v približni dolžini kot veje v kroni drevesa. Zato moramo sadnemu drevju gnojiti vsaj tako daleč naokrog, kot segajo veje. V kolobar bližine debla gnojimo le majhnemu drevescu. Gnoj raztresemo že v jeseni ali vsaj do spomladi Najbolj priporočljivo je, da gnoj plitko podkopljemo, ker s tem pridobi zemlja na humusu, po drugi strani pa razrahljamo zemljo tako, da ima zrak dostop. S tem, da bomo dali sadnemu drevju vseh potrebnih hranilnih snovi, bomo dosegli tudi odpornost proti raznim glivičnim boleznim in škodljivcem. Naj ne bo sadjarja, ki v času letošnje zime ne bi opravil poleg čiščenja sadnega drevja tudi gnojenja. I. 17. dosti za V6e potrebe na tem področju, ki bodo izvrševali naročila solidno in po znosnih cenah. Drugačna pa je slika pri naših živilskih obrtnikih, zlasti pri slaščičarjih. Značilno zanje je, da njihovi poslovni prostori niso urejeni, niti ne ustrezajo higienskim predpisom — pa tudi postrežba ni kulturna. Vse to zanemarjajo v svojem lovu za čim večjim dobičkom, včasih pa se zgodi, da davčnim upravam celo utajijo svoje dohodke; očiten primer je slaščiča.r Kadri v Zagorju. Jf*a tudi nekateri naši peki niso prav n'č boljši v svojem lovu za nepoštenim dobičkom. Pri raznih kontrolah smo ugotovili, da pri desetih hlebih kruha trije do šest hlebov ne dosegajo določene teže za povprečno 4—6 dkg. Slabo ob vsem tem je namreč to, da se kruh prodaja na kose, zaračunava pa po teži; če računamo, da se n. pr. za Trbovlje speče dnevno 1500 kosov štruc kruha, potem si naši peki lahko prihranijo na leto nad 40 tisoč dinarjev I Zelo radi goljufajo tudi trgovci z manufakturnim blagom; dobivamo prijave krojačev in šivilj, da so česti primeri, ko pri enem samem metru manjka do 5 cm blaga! Takšne škodljive primere bo treba s poostreno kontrolo nadzorovati in kaznovati. Pri našem mesarstvu je nujno, da se klavnice ločijo od posameznih mesarskih podjetij. Naše klavnice ne smejo biti monopol posameznih mesarskih podjetij. Tukaj postaja nujno, da se ustvari možnost konkurence med mesarskim^ podjetji pod enakimi pogoji za boljšo kvaliteto in solidnejšo postrežbo. Pri naših uslužnostnih obrtnikih se opaža absolutno pomanjkanje kvalitetne postrežbe, ker že sam kader v teh obratih ni ustrezajoč. Mnogo premajhna skrb se posveča vajencem, ki so ponekod vse drugo prej kot pa vajenci, ki želijo doseči kvalifikacijo obrti, ki so si jo izbrali. Tudi delovni prostori — lokali so ponekod v zelo zanemarjenem in nečistem stanju. Če govorimo o splošni problematiki našega obrtništva kot celote, potem moramo še reči, da je v zelo kritičnem stanju odvajanje družbene obveznosti v privatnem sektorju. Privatniki so obremenjeni na dohodnini s 5,018.000 din, plačali so pa le 73 %, kar pomeni, da dosegajo svoj plan 79-odstotno — akontacije davka na promet, ki znašajo skupno 2,341.000 din, pa so poravnali le 77-odstotno. Popolnoma druga slika je pri obratih socialističnega sektorja; v tem pogledu so ti obrati mnogo bolj disciplinirani in svoj plan dosegajo, čeprav so njihove zadolžitve mnogo višje. Šu|marstvo v mnogih primerih zavira obstoj obrtnih obratov, saj imamo šušmarje-obrtnike, ki so svoj obrat odjavili, da se s tem odtegnejo plačevanju davka, v tem svojstvu pa imajo možnosti, da konkurirajo ostalim poštenim obrtnikom. Imamo pa tudi šušntarje, ki so zaposleni nekje v industriji, da dobivajo zagotovljene otroške doklade, v svojem prostem času pa doma šušma-rijo. So pa tudi takšni — zlasti v socialističnem sektorju — ki odtegujejo za svoj privatni račun stranke socialistični delavnici ter celo med delovnim časom poskušajo šušmariti. Ta primer je prav posebno razvit v krojaških in šiviljskih delavnicah. Glede navedenih primerov bomo izvedli ostro kontrolo nad posamezniki. V diskusiji so odborniki okrajnega ljudskega odbora obravnavali posamezna vprašanja obrtništva ter sprejeli številne sklepe, ki jih bodo v nadaljnjem svojem delu izvajali. — r — Tudi v Radečah so ustanovili ..Svobodo Preteklo sredo je upravni odbor SKUD »Ivan Cankar« v Radečah na svoji redni letni skupščini polagal račun o svojem delu in uspehu v pretekli poslovni dobi. Izčrpno poročilo o delu društva, o njegovih uspehih in težavah, s katerimi se mora boriti, je podal predsednik tov. Viktor Pergar. V svojem poročilu pa je nadalje nakazal tudi smernice za bodoče delo, ki jih je za naš nadaljnji družbeni razvoj in kul-tumo-politično delo začrtal VL kongres ZKJ v Zagrebu. Kaj lahko povzamemo iz poročil, ki jih je podal upravni odbor o svojem delu in kako naj presodimo in ocenimo kulturno dejavnost v Radečah v pretekli sezoni, ki jo je vodil in usmerjal SKUD »Ivan Cankar«? Predvsem moramo ugotoviti, da kulturna razgibanost ni presegla običajnega povprečja, saj razen vzpona z uprizoritvijo Cankarjevih »Hlapcev« ni bilo posebnih kulturnih dogodkov. Zdi se mi, da med vodstvom društva in njegovimi odseki ni bilo dovolj povezave, kar je bilo videti iz poročila tajnice, da odseki ne dostavljajo redno poročil in da se zastopniki odsekov zelo neredno udeležujejo rednih sej društva. Sama skupščina se je premalo ukvarjala s problematiko odsekov; ni ugotovila pravih vzrokov, zakaj ni v odsekih življenje tako razgibano, kot bi moralo biti in kot je bilo v prejšnjih letih. Dramska sekcija, ki je kulturnemu življenju v Radečah vedno največ do-prinašala, v pretekli sezoni ni dala od sebe tistega, kar bi od nje pričakovali, kajti štiri premiere s sedmimi reprizami je za Radeče odločno premalo. In če ne bi bilo poleg tega še nekaj gostovanj, bi radeški oder precej sameval. Seveda ima dramska družina svoje težave, proti katerim pa se je vodstvo premalo odločno borilo. Največ neprilik povzročajo tehnične pomanjkljivosti odra, predvsem razsvetljave; res skrajni čas je bil, da se je zganila mestna občina in odobrila potreben znesek za ureditev in spopolnitev odra. Za tekočo sezono ima gledališki odsek velike načrte, vendar se dosedaj, v mesecu decembru, lahko pohvali šele z eno predstavo. O vzrokih mrtvila v pevskem in godbenem odseku skupščina skoro ni razpravljala, vendar bi bilo potrebno za nadaljnji razvoj društva te vzroke ugotoviti in odstraniti. Od zadnjega pevskega koncerta je preteklo že precej časa, vendar še ni bilo slišati, da bi se zbor pripravljal na nov koncert; čisto prav je povedal predsednik društva, da pevski odsek premalo nastopa. Jasno je, da se pevci in pevke samega prihajanja k vajam tudi naveličajo; tako pravijo pevci sami ter si ti sami kot vsi ostali želimo pevskih nastopov. V godbenem odseku opažamo v zadnjem času veliko razgibanost, h kateri sta gotovo mnogo pripomogla vrnitev tov. Zupana kot dirigenta in pa nove uniforme, ki jih je godba končno dobila. Upajmo, da bo tako nadaljevala in gotovo se bo pokazal uspeh in napredek. Omenim naj še Mladinski oder, ki se prebuja k novemu življenju. Za Novoletno jelko pripravlja »Petrčkove poslednje sanje«, ima pa v načrtu še več uprizoritev, če se prav spominjam, je bilo na lanskoletni skupščini govora o ustanovitvi lutkovnega gledališča, za kar so bile že v teku priprave; na letošnjem občnem zboru ni bilo o tem niti besedice! Predsednik društva Viktor Pergar je predlagal, da se SKUD »Ivan Cankar« v Radečah preosnuje v delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Njegov predlog so podprli tudi drugi, predvsem zastopnik Ljudske prosvete okraja Trbovlje, tov. Lado Levec, ki je navzočim obrazložil velik zgodovinski pomen delavskih kulturnih društev ter njih prednost pred dosedanjimi SKUD, KUD itd. V Radečah so vsekakor dani vsi pogoji za obstoj »Svobode«, saj je socialni sestav kraja predvsem delavski. Predlog predsednika je skupščina spre- jela in tako smo prvič v zgodovini dobili tudi v Radečah delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Prepričani smo, da se bo kulturno življenje v Radečah poslej še bolj razgibalo in predvsem postalo bolj množično, kar je zlasti naglasil tov. Ferči Miler. Nujno je, da k temu delu pritegnemo tudi mladino in jo na tak način odtegnemo škodljivemu vplivu gostiln in alkohola. Pravilno je ocenil pomen preosnovanja SKUD v »Svobodo« delovni predsednik tov. Sotlar, ko je ob zaključku skupščine poudaril, da je današnji dan v kulturno-prosvetnem življenju Radeč največji zgodovinski dan. V »Svobodo« se bo vključila tudi dramska družina papirnice, ki že dalj časa uspešno deluje, a ni bila včlanjena v SKUD; tako bo imela radeška »Svoboda« kar dve dramski družini, ki se bosta seveda medsebojno dopolnjevali Kljub nekaterim pomanjkljivostim je skupščina kar lepo uspela in postavila smernice bodočemu delu za dvig kulturne ravni našega ljudstva, kar je v zaključnem govoru podčrtal predsednik mestne občine Radeče, tov. Ferči Miler; poudaril je, da mora biti kulturno delovanje v Radečah bolj množično. Kultura mora postati last vsega ljudstva, predvsem pa je treba v to delo pritegniti vso mladino, ki je pri nas kot vse povsod up vsega naroda. Ob zaključku pa naj povem še tole: skupščina je bila res živahna in zanimiva; izgleda, da je prinesla v radeško kulturno življenje novega razmaha in mu zadala nove naloge. Bila je v svojem delu plodna in to tudi za tiste štiri mlade tovarišice, ki so ves čas zasedanja pridno pletle jopice in nogavice, kakor tudi za tiste mladince, ki so med delom skupščine pridno igrali biljard v gostilni poleg dvorane. V. M. Petnajst gledaliških predstav v čemšeniku Prejšnji teden je imel IZ UD v Čemšeni-ku svoj redni občni 2bor, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Iz poročila predsednika društva smo povzeli, da je prosvetno društvo v tem sorskem kraju doseglo kaj lepe uspehe. Najboljša je bila gledališka skupina, ki je uprizorila 6 premier, s katerimi je nastopila petnajstkrat. Delo in razvoj fotokluba v Zagorju Tudi po naših premogovnih revirjih se je po osvoboditvi močno dvignilo zanimanje za črno-belo umetnost. — Hrastnik ima v tem pogledu tradicije še izpred vojne, medtem ko se je v Zagorju fotoklub osnoval šele po vojni. Naš rudar, ki je cel šiht zaposlen v temi pri težkem delu, si želi razvedrila in nekoliko svetlih ur v svojem prostem času. To p« mu lahko v veliki meri nudi fotografiranje. čeprav število članov fotokluba Zagorje ni veliko, je klub vendar aktiven. Jeseni 1950. leta je priredil svojo prvo fotoamatersko razstavo v Zagorju, ki je zelo dobro uspela. Razstavljeno je bilo približno 130 povprečno zelo dobrih fotografij. Tudi moralni in gmotni uspeh razstave je bil lep, obisk te prireditve pa zelo dober. Razstava je bila prenešena v Hrastnik, Litijo in Trbovlje. Istega leta je fotoklub Zagorje organiziral mladinski fotoamater-ski tečaj na zagorski gimnaziji, ki je dosegel lepe uspehe. Člani fotokluba Zagorje so razstavljali svoje posnetke na republiških in drugih razstavah, najboljše slike krase naše publikacije in izložbe, kot del oprave pa naša gostinska podjetja in planinske domove. Člani sodelujejo s Naročaj, čitaj m dopisuj o naš listi slikanjem na vseh množičnih prireditvah. Glavna težava, na katero je fotoklub Zagorje doslej naletel, je bilo pomanjkanje laboratorija. Ker je bil dosedanji lokal neprikladen, pozimi zelo mrzel, delo v njem ni bilo mogoče; člani so morali delati le v zasilnih, tesnih in slabih privatnih temnicah. Letošnje leto je uspelo dobiti fotoklubu primeren lokal za laboratorij. Treba ga je bilo le opremiti v ta namen; napeljali so vanj vodovod, napravili instalacijo, kad za izpiranje in vse drugo, kar je potrebno za fotografsko temnico. Da so bile instalacije hitro in pravilno izvršene, je največ pripomogel Elektro-strojni klub rudnika Zagorje, čigar člani so s prostovoljnim delom pomagali ter vestno in požrtvovalno sodelovali pri zgotovitvi temnice. Kolektivu tega kluba, ki je nudil pravo tovariško pomoč, je fotoklub Zagorje dolžan posebno zahvalo. Temnica je bila po načrtu skončana do 29. novembra t. L Fotoklub v Zagorju pa tudi nujno potrebuje dobro temnico, ker organizira letos fotografsko razstavo. Priprave zanjo so že v teku, zadnje tedne pa bo treba pošteno pljuniti v roke, poprijeti za delo in se zlasti lotiti povečanja posnetkov ter organizacije vsega potrebnega za razstavo. Poleg tega pripravlja fotoklub začetniški fotografski tečaj za zagorsko gimnazijo. Med dijaki je za tečaj veliko zanimanje ter se je doslej priglasilo zanj že nad 40 dijakov. Tečaj se bo začel še ta mesec. Fotoklubu v Zagorju želimo pri njegovem delu mnogo uspehov. F. B. Toliko gledaliških predstav je za kmečki kra.) čemionik zelo lepo število, tako da temu izobraževalnemu društvu na naši vasi lahko vsi čestitamo. Marsikatera odrska družina v naših centrih se ne moro ponašati s tolikimi gledališkimi premierami. V teku leta je IZUD v Čemšeniku obhajal 40-letnioo obstoja svojega Prosvotnega (ion la. Prav tako so v tej vasi z uspehom opravili gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 21 deklet. Dobro uspeva v tem podeželskem prosvot-nem društvu tudi knjižnica, saj so v zimskih mesecih prebrali 240 knjig. Po plodni diskusiji so na občnem zboru ponovno izvolili za predsednika prosvetnega društva v Čemšeniku tov. Jožeta Piklja, za tajnika pa tov. Minke Kolenčevo. Na skupščini so si zadali nalogo, da naštudirajo kar največ gledaliških iger in dosežejo z njimi čimveč uprizoritev in sicer kvalitetnih. Prosvetno društvo pripravlja skupno s krajevno KZ preko zimskih mesecev kmetijski tečaj. Sklenili »o nadalje, da bodo svoi Prosvetni dom tudi na zunaj prourodili, kjer bodo člani društva pomagali s prostovoljnim dolom. Pred zaključkom občnega zbora so še določili višino društveno članarino, pnav tako so so domonili, da bo knjižnica od nedelje, 14. decembra dalje odprta vsako nedeljo dopoldne do meseca marca. Ob Novoletni jelki v Radečah lansko leto. Tudi letos bo po vseh krajih našega okraja lepo izvedena. Dedek Mraz bo zlasti presenetil malčke v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Radečah in drugod 1 ZASAVSKI PIONIR Kotiček ita naše pionirje in pionirke V zadnji številki našega lista smo prinesli opis »Zgodbe brez besed«, ki ga nam je poslala Marinka Sajevic, učenka 1. razreda trboveljske gimnazije, v naslednjem pa objavljamo, kako je opisala našo zgodbo brez besed pionirka Toska Ulaga, učenka 4. b razreda osnovne šole v Zagorju. Toska Ulaga pripoveduje takole: ZGODBA O JUNAŠKEM MIKIJU Nekoč je Uvel mali Miki, ki si je iz srca želel sreče. Od ljudi je že večkrat slišal, da podkev prinaša srečo. Pa si nekega dne izmisli: »Kaj, če bi jaz dobil nekje podkev in jo pribil v sobi na steno in sreča bo pribita pri meni!* Miki se odpravi iskat podkev sreče. Ves znojen jo primaha do kovačnice, kjer je kovač ravno koval konja. Staro podkev je kovač vrgel med staro železo, po kateri je urno planil mali Miki. Odhitel je z naglico domov in se takoj lotil dela. Ni dolgo premišljeval, že si Kaitorno-Drosvetno delo na Turin Gorska partizanska vas Turje se razvija tudi v kulturnoprosvetnem pogledu. Tako je tamkajšnji IZUD »Martin Orožen« dosegel v letošnjem letu prav lepe uspehe. Na zadnjem občnem zboru, ki ga je imelo to društvo v ponedeljek, 8. decembra, so se temeljito pogovorili o nadaljnjem delu. Komaj dobrih deset mesecev je, odkar so na Turju ustanovili IZUD »Martin Orožen«, ki so mu dali ime po prvem borcu njihove vasi, ki je padel za svobodo že leta 1942. Vsak začetek delovanja katerega koli društva je po navadi težaven; tako je bilo tudi na Turju, kjer so letošnje leto delovali samo z dramsko sekcijo. Naštudirali so komedijo »Zadrega nad zadrego« in z njo gostovali šestkrat. Društvo pa je sodelovalo tudi na vseh državnih in drugih proslavah. Prav lepo so praznovali letošnji 29. november, ko so uprizorili dvodejanko »Težka ura«. Za vse članstvo pripravlja sedaj društvo za zaključek leta Silvestrovanje. Diskusija na zadnjem občnem zboru je bila živahna. Na predlog članstva so sklenili, da bodo v bližnji prihodnosti odigrali dve gledališki igri in sicer igro »Za stanovanje gre« in igro »Lum-pacij vagabund«. Prav tako so se odločili, da bodo za obletnico ustanovitve kulturnoprosvetnega društva na Turju pripravili igro »Kmečka svatba«. Sprejeli so nadalje predlog, da bodo svoj IZUD preimenovali v »Prosvetno društvo«. V načrtu imajo ustanovitev ljudske knjižnice, ki jo bo vodila tov. Elica Grešak, osnovali bodo pa tudi šahovsko sekcijo in pevski zbor. V novi odbor prosvetnega društva so izvolili kot predsednika tov. Marjana Orožna. pripravi stol in težko kladivo. Zamahne prvič s kladivom in se mu žebelj v podkvi še ni vdal. Drugi udarec je bil bolj močan, ali vendar še ni zadostovalo. Miki zbere vse moči in udari s težkim kladivom tako močno, da je prebil zid, kjer je zazijala velika luknja-Ker je bil Miki lažji od kladiva, ga ja kladivo potegnilo v luknjo, da mu je glava ostala zunaj stene, truplo z nogami pa je ostalo v sobi. Spodaj po cesti pa ponosno prikoraka stražnik in na Mikijev ropot dvigne glavo kvišku. Toda joj: Mikijeva podkev sreče je padla stražniku naravnost na nos s ' takšno silo, da stražnik ni videl drugega kot brez števila zvezdic. No, vidite otroci, da je Miki vendarle imel srečo s svojo podkvico, ki je stražniku napravila toliko zvezd, da ni videl malega Mikija. Verjemite mi, da bi mali Miki drugače že sedel za. zapahi. Toska REŠITEV NAGRADNE BESEDNE UGANKE Pošta nam jo prinesla veliko pravilnih rešitev besedne uganke, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista. Pravilna rešitev se glasi: 1 2 3 = vrč, 3 2 1 = črv. Žreb je tokrat določil za nagrado pionirko Jelko Vlčkovo, učenko 4. b razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah. Jelka naj se oglasi v našem uredništvu, da prevzame obljubljeno darilo. NOVA BESEDNA UGANKA 12 3 = raste v gozdu 3 2 1 = raste v vodi Ta besedna uganka je nekoliko težja. Pravilne rešitve naj nam pionirji pošljejo do prihodnjega torka, 23. decembra. Izžrebani bo spet dobil lepo knjižno darilo. Rešitev križanke iz zadnje številke Vodoravno; 1 Maribor, 6. Motlika, !?• ozon, 14. rjav. 15. lokal, 17. Edo. 19. areni* 21. arak, 22 gripa. 24. srez, 25. h a v, & ora. 27. ur g 29. Ivo, 30. in, 81. udar* 32. snob, 34. an, 85. usad, 37. esej, 39. Ero. 40. ©go, 41. Ren. 43. are©, 46. Ujež. 49. <>** 51. alga. 53 Kreš. 54. me, 55. ča«, 57 NOV. 58. rok, 59 sol 60 «lan. 62. narok, 64- Ivan* 65. volan, 67, Rim, 68. uboti, 69. drja, 71* urad, 72. Erotika. 73. Amorika. Navpično; 1 mala hit, 2. rokav, 3. 1*8** 4. bol 5 on, 7. ar, 8. tja, 9.. Lar«, 10. iveri. 11. Arizona. 13 odi. 16. Oran, 17. orar, 1®* opus. 20. Nova. 22. grud, 23. Arne, 26. oda. 28. goh, 31. TJsora, 33. bereš. 85. ura, 36. iflj* 38. jež 42 Kočevje, 44. CLN. 45. ogon, urok, 47. jak, 48. Selnica. 50. ralo, 52. AvaJ* 53. krom, 54. Mont, 56, saldo, 59. svodi, 61* nart, 68 R;o, 64 Ibar, 66. nji, 68 ure, ak, 71. um. OOOOOOOOOOOOOOOOOOO O O O O > O OO O O O O >A^.O.OOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooo^^ »Če vam no bom napoti, bom stopil tfljj jaz z varni Poslati moram ženi pojaan EARL BIGGERSi Skr iv nosi EVE EBJEA »Jaz nisem,, le rekla Morrow. »Tel listi moram prišteti še LlGunua, ki se Je vkrcal na ladjo za Honolulu dan po Izvršenem zle činu Zakaj ae mu Je tako mudilo odpotovati? Ali nl bil morda prav on tisti, fcl Je po pomožni lestvi vdrl v pisarno? Toda če mn bi še naprej tratila besede? Ta seznam sc zdi neskončen,, je vzdihnila Morrow. »In nepopoln, kolikor ste era našteli vi.« »Niste namreč omenili človeka, ki je pospremil Ll-Gunea, polkovnika Ueateraa.« •Kaj »ovorlte! Mož, kakor Je polkovnik Ileatem, slaven po vsem svetu, Junak, odlikovan od vseh držav... kako neki bi ta človek utesnil storiti tako nizkotno dejanje? « »To Je lep primer vaše ženske lori k o 1 Nol.ena ženska se ne more upreti mikavnosti Anrleža, ki se zna sijajno vesti. Ker ps sem manj romantičen človek kot vi. pripominjam. da Je polkovnik naredil name mnon, slabši vtis. Moš Je hraber, to moram priznati. Ima tudi železno voljo, da prema-Za vse ovire, ki se mn pojavljajo na poti.« »Priznam, da le preveč odločen ln celo krvoločen človek. Toda zakaj naj bi bil nbll sira Prederlka? Ta uborl mož mu vendar nl b" prav nič napoti.« »Odkod veste to? Prav bi storili, če bi nadaljnjo usodo polkovnika Beatema prepustili strokovnjaškim rojakom.« Je pripomnil Kirk. »Kaže, da naš mali Kitajec prav dobro ve, kal ln kako je treba misliti o Iteatemn Sedaj pa pozabite na vse to in mi storite usluso ter zaplešite malo z menoj . . razen če bi me radi pustili plesati sameta.« »Ne vem. kaj naj bl storila; moj položaj zahteva, da moram v Javnosti delati vtis resne osebnostih »Pustite občinstvo! Ljudje ne Kredo ob takšnem vremenu v restavracijo, da bl jrle-dall prav In edino vaa, kako plešete. Pojdiva!« Morrow se Je nasmehnile In vstala. Za čela sta plesati Ostali večer sta prebila v manj resnem poeovoru, kar Je posebno iiKa-Jalo Kirku Pa tudi Kospodlčnl Morrow ni bilo neprijetno, da Je za kratek čas pozabila svoje vsakdanje skrbi »Olej, Klel. tudi vi znate biti veseli,« Je pripomnil Kirk. ».Moram povedati, da se vam veselost poda « »Zaradi vaa ne mislim na stvari, ki me stalno mučijo. Ko plešem, se ml zdi, da se te skrbi ne bodo več pojavile.« »Ta uKotovltev ml le nad vse prijetna,« Je rekel mladenič. Preden pa ata odšla iz restavracije, ae je Morrov, spet znašla pod težo skrbi. Sla ata mimo neke mire ob steul dvorane. Pred zadnjo mizo Je mladenka nekoliko postala In poKledala Kirka, ki je šel tik za njo. Tudi on je porledal mlmnKrede obraze ljudi za tisto mizo In pospešil korak, da kb no bi opazili. Toda ta previdnost Je bila nepotrebna. Tista dva. ki sta sedela za mizo. zts bila tako zatopljena v zvoj poKnvor, da nista niti vedela, kaj ae okrOK njiju do-r»Ja. »Kaj sem vam rekla?« Je pripomnila Morrovv »Izvzemš! dekle iz dviKala bl našli lahko še mnoKo druKlh žensk zapletenih v stvar, ki nas zanima.« »In vaš nalednl Analcž? Lahko bl se reklo, da je tud) on zapleten.« Je odgovoril. »Jutri ae bom posvetila tej stvari. Zanima me. kaj sl imata polkovnik In KOspn Tapper-Itrook drug druKemu toliko zanlml-vckb povedati Ko je v sredo zjutraj Chan vstal Iz postelje, je dež že ponehal. Sonce Je veselo sijalo in razKatnalo ostanke oblakov nad San Franciscom, ki je bil videti kar umit In prerojen kot še nikoli. Chan Je dolao stal ob oknu ln opazoval veličastno sliko zaliva ln pristanišča. I*o-Kled mu je bitcl čez zeleni Kozji otok ln čez trdnjavo Alcatraz. V pristanišču Je stala dolRa vrsta velikih ladij, ki so se zdele, kot da čakalo saino na povelje, da odrinejo na daljnja morja Čeprav Je bil dan tako lep, se Je Chana polaščala vse večja žalost Ladja, ki se Je zanjo zaklel, da Ka ho odpeljala, ho opoldne odrinila lz pristanišča. V hišici na hribčku 1’unehhallii bodo znova vsi razočarani. kakor Je bil ta trenutek razočaran sam. Zavzdihnil Je Kdaj neki se bo končal ta njoKov »dopust«, ki so le sprevrKCl že v pravit mučenje? . Ko Je stopil v jedilnico. Je že nušol tam Kirka, ki Je sedel prod svojo običajno čašo poinarančncKa seka. . , , . . .. »Dobro jutro!« mu Je rekel mladenič. »Čakal sem vaa že.« »Vaša ljubezulvost Jo vsak dan večja.« »Ne bl rekel tako: na vsak način pa drži, da danes ne bl rad použil svoje običajne čaše pOmarančncRa soka, predeu se ne posvetujem z vami. Kaj se vam zdi: ali Je tole res samo pomarančni sok?« Tisti trenutek Je vstopil Parady. Chan Je tudi sebi nalil čašo soka in Jo dvlRnll k ustom. »Na vaše zdravje!« Je dejal. Kirk Je na hitro pogledal Izpod očeaa na Paradyja ln dvlK“il »voJo čašo. »Mislim, da imate prav,« Je rekel pol-Klasno ln se začel »niejntl od vsega srca. Parady je s slovesnim obrazom želel obema dobro jutro postavII pred njiju skodelici kave in naglo odšel. »Za sedaj no čutim še nič nenavadneKa,« Je sinejo ae rekel Kirk. živi >’«am, jv. ivu. : ■ -—- -—- ---- zaradi avoJeKa poklica nezaupljivi. Sicer pa: ali s ti* včeraj od Duffa zvedeli kaj noveM?« »Nič posebnega; pa vendar Je razsvetlil »Nezaupljivost ljudem ne olajša vedno ,'ljcnja,« Je pripomnil Chan. »Tako Je. . Toda prav vi morate biti neko stvar, k» se ml Je zdel* prceel zanimiva.« »Za kaj gret« »Dovolite ml. da sedal niti vam ničesar ne povem. Upam, da ml boste oprostili. AH st« sinoči večerjali doma?« »Ne. Gospodična Morrow in Jaz sva bila v restavraciji.« »Ah! In ste v prijetnem razpoloženju prebili večer?« »V zelo prijetnem.« »Zdi se ml, tla vam je družba mlade dame zelo všeč.« »Priznam, da ml v njeni družbi nl dolg čas. Ali mi verjamete, da nl vedno le stroga, resna In službena?« »Toliko bolje, če ni Zenske niso ustvarjene za to. da bl razmišljale o preveč resnih stvareh, temveč da olepšujcjo življenje ka- kor lepi cvetlični nasadi« »Toda vse ____„„ stati filmske Igralke Rad imam, da Je žen- vse ženske vendar ne morejo po- ska Inteligentna, pa pod pogojem, da ne Izrablja vsake priložnosti /.j« to, da ra/ku* zuje svoje znanje. Gospodična Morrow Je zelo skromna. Prebila sva zol« prijeten večer. Ko »va odhajala lz restavrucije, sva napravila neko odkritje.« »Povejte, povejte!« »ltečl bl vam pravzaprav moral, da vam jaz za sedaj np morem ničesar povedati. Toda, ne bom tako nezaupljiv kakor vi. V rest ra v raciji sva videla našega starega prijatelja polkovnika Ilcatcma. k| sc Je pogovarjal z neko damo.« »GloJ! In kdo je bila tista dama?« »Neka ženska, ki JI dosedsj niste posvečali posebne pazljivosti . . . gospa Helenu Tapner-IIrook.« »To Je pa zanimivo! AH bo gospodična Morrow posvetila njej svojo pažnjo?« »Da Dane« dopoldne pojdem h gospe Hrookovi, da Jo bom popeljal na državno tožilstvo. Jas ne pričakujem nobenih posebnih odkritij. Ta go«pa Je hladna ln nedovzetna kot zvezda na zimskem nebu. Glej te. kar po pesntAko sem se Že začel Izražati. Ali Je to morda posledica prijetnega zaj trka?« »Prej bl rekel, da Je posledica prijetne večerje!« ga Je popravil Chan. Po zajtrku Je Kirk vstal ln Izjavil, da mora v svojo pisarno pisat nekaj pisem Chan Je hitro vstal. j;tz z vam? rosinu uicruiu tnn • TaMO ln zato bi rad napisal pismo, ki bi od , še z današnjo ladjo Dog ve, kal dela *n malt Harry?« Ik »Morda m'sll Isto kot njogov solm©*1* In Je mnenja d« ne smete pustiti posla dokončanega Nck«»č pozneje bo ponosen J* vaš uspeh, ko mo bodo pripovedovali, Je njegov oče odkril morilca sira Frederlr* »Toua Jaz leg« morilca še nisem • zale d]*’ le odvrnil Chan »Ostal bom tukaj Se te« . dni. toda niti dneva več. Tedaj bom otrc* prali h svojih Nandal In zapustil Han l‘J*” eiseo. Hoste že videli! Ctn sedem dni ®( iiiočan kot gibralturska stena« »Čez teden dn « Je ponovil Kirk. * ( op zadostovalo čez teden dni boste žeJ,L\ »Cez teden dni bom ob tejle url že se® f «a ladji, ki bo pluln proti Honolulu.«. ouločniin glasom dokončal njegov st*' Uharlie Chan. \ Odšla st« v spodnje nadstropje in ly/<). Je že sedel zr svojo veliko pisalno i*11 4. Pojasnil Je Ctianu, da Je njegov tajnik: šel pobirat najemnino Chan je vzel PJJ* $ skl papir in ovitek »n se vsedel za tajnik',^ mizo. Pa se ul tako! /utopil v pisanje v ma: gledal le vsak Kirkov gib. i\o »Tole nalivne pero pa nl dobro Prn se noče cediti iz njega,« Je rekel. ^ »No, saj :mam tukaj še dve ali tri JJl reso,« Je odgovoril Kirk iu odprl PrC svoje mize ns Clinnov pogled Je ostal kot prikovan papirju, ki Je ležal na mizi pred K ""ji 10» čudna stvar » kaJt‘ prvikrat se Je dogaketi in darili. V šali in hudomušni pikrosti je prikazala objektivna »lika italijanskega ljudstva. Ki ga tarejo problemi, ki terjajo vedno glasneje rešitev. Tihi brezposelni malomeščan Felioe je Vse, samo junak ne in sanja o svoji edini sreči, primei ni, čeprav skromni elužbici. . Proti svoji volji pa se znajde v elegantni limuzini tovarnarja čevljev in postane Giu- I liete dobrosrčni in velikodušni miljen ar, ki I ji pomagala iz stiske, redi njenega otroka in njenemu možu končno tudi preskrbi službo, iz katere so ga ravnokar vrgli, ker »e ie potegnil zp pravice delavca. Film bo predvajal naslednje dni Kino Trbovlje. Rojstva, poroke in smrti V našem okraju se je meseca novembra ipdilo IHJ otrok, umrlo Pa je 35 ljudi. Porodili so se naslednji; V Trbovljah: rudar Ivau Babič in g06p-Pomočnica Alarija Kirn; kovač Slavko Klop-dar in delavka Alojzija Beiičec; rudar Frauc Laznik in delavka Jožefa Vovk; kmečki de-Ltvec Miroslav Srubar in krneč, delavka Karolina Zadobovšek; posestnik Martin Drnovšek jo krneč, delavka Marija Štravs; rudar Albin Rozman in delavka Koza Putrih; rudar Jvan Hren in delavka Frančiška Potokar; riidar Dominik Ocepek in gospodinja Hedvika Kirn; rudar Martin Drnovšek in krneč, oelavka Ljudmilo Babič; električar Rudolf Račift in gop. ♦ pomočnica Milena Kastolic; rini ar Otmar Rajevec in gosp. pomočnica Ana Ilrušovar; Čevlj. pomočnik Viktor Oco-fek in delavka Frančiška Tabor; čevljar Vtliim Kunštič in natakarica Veronika Lcrm-“Jk; krojač Stanislav Jelevc in gospodinja Marija Lebar. V Zagorju: rudar Stanislav Čebin in Pospo. pomočnica Rozalija Mohar; rudn. Jadzornik Ignac Mrva in delavka Marija Lanipre; rudar Janez Žibret in krneč, de-Jtvka Anica Poznajelšek; gozd. delavec Štefan Renko in delavka Jožefa Prebil; rudar Autom Kovač m krneč, delavka Valentina Lebar; trg. poslovodja Henrik Kreft in *bftdic. sestra Amalija Dolanc; rudar Stanislav Vročak *n delavka Anica Povše; šofer Jožo Ogrinc in delavka Zora-Mjirija jjero; rudar FiJip Bajec in krneč, delavka glavica Prestop; mehaničar Jožo Grabnar jn trg. pomočnica Štefanija Odlazek; študent Vladimir Poznič in nameščenka Majda Goršek. . V Hrastniku; gimnazijski ravnatelj Branimir Lorončič in učitoljiča Apolonija Roš; predm. učitelj Silvester Žnideršič in učiteljica Vida Valjavec; rudar Franc Kos-ta-njevšek in delavka Štefanija Babič; delavec Karel Bizjak in delavka Jožefa Šopar; rudar Franc Žulič in delavka Marija Pot usek. V Radcčeh; šofer Ervin Matek in name-ščenka Štefanija Flis; delavec Alojz Bregar in gosp. pomočn. Marija Oblak; kovač Stanislav Marin in gospodinja Frančiška Zonta; trg. poslovodja Vinko Kramžar im name-ščemka Ivana Wacn; delavec Janez Pohar in delavka Rozalija Šušteršič; mesar Ivan Krivic in gosp. pomočn. Ana Kovak; tesar Janez Ganza in hiš. pomočn. Marija Zmazek. V Loki pri Zid mosta: železničar Mirko Knez in gosp. pomočn. Ivana Culetto; že lezničar Alojz Gorišek in gosp. pomočnica Marija Jež. V Podkumu: rudar Ernest Mihelčič in polj. delavka Marija Dolinšek. V Cemšenlku: delavec Ivan Smrkolj in delavka Olga Remškar. . Na Dolu pri Hrastniku: rudar Pavel Bezgovšek in delavka Matilda Kapla. Na Trojanah: mizar Ivan Pistotnik »n delavka Pavla Lovrač. V Dolah pri Litiji; polj. delavec Janez Mlakar in polj. delavka Angela Medved. ZASAVSKI VESTNIK JE NAJPRILJUBLJENEJSl TEDNIK V ZASAVJU v šolo hodijo naši otroci in napeljava elektrike v šolo pomeni isto kot napeljava doma. Šola pa naj svoja pičla razpoložljiva sredstva uporabi za knjige in učila! Glede tega primera lahko rečemo, da se Trojančani dobro zavedajo, v kakšnih prilikah se nahajamo v povojnih letih. Povsem drug primer pa imamo pri šoli v Znojilah, v območju občinskega odbora Cemšenik; tukaj elektrifikacijski odbor Jesenovo zahteva (kakor sem obveščen) na pobudo nekega člana odbora od šole 20.000 din, sicer šola ne dobi elektrike! Znesek res ni velik, vendar če denarja ni, ga tudi šola ne more dati; šola ni niti proizvodna enota, da bi si mogla denar prislužiti, niti nima kaj prodati. Elektrifikacijski odbor pa stoji sedaj trdno na stališču, da od šole dobi zahtevani denar, čeprav se šolski upravitelj muči z vprašanjem, če mu bo kredit zadostoval samo za notranjo napeljavo. Tu bi rad omenil še to, da je bil elektrifikacijski odbor, ko je zaprosil za hlodovino za zunanjo električno napeljavo, oproščen gozdnih taks okrog pol milijona dinarjev! Šola je najlepši primer kolektivne ustanove, v kateri se vsestransko skrbi za duševni razvoj in zdravje naših otrok. S pesmijo, igro in šolskim delom se vzgajajo naši mladi pionirji staršem v ponos in veselje. Kaže pa, da elektrifikacijski odbor Jesenovo tega še ne ve. Ne vem, kako bodo gledali starši šoloobveznih otrok na to početje, ko bodo zvedeli za ta primer. —r— Po petih letih oukrit zločin Pred kratkim je prebivalstvo Brega, Loke in okoliških krajev razburila novica, da so na Bregu, malo nad cesto, ki drži na Rudo, odkrili hudodelstvo, ki ga je kmet Ameršek s svojim bratom zagrešil že leta 1947. Iz govoric, ki krožijo med ljudstvom, povzemamo naslednje podrobnosti: Nekega dne leta 1947 sta se proti večeru pojavila na Bregu dva potujoča j krošnjarja, ki sta ponujala blago za j obleko. Tu sta se sešla tudi s kmetom Amerškom, ki ju je povabil k sebi na dom in jima ponudil prenočišče, kar sta oba krošnjarja z veseljem sprejela. Izgleda, da je Amerška že takrat za-skominalo po njunem blagu in denarju ter ju je povabil na dom, ki stoji zelo na samem, da ju oropa. Postlal jima je na podu in utrujena krošnjarja sta kmalu zaspala. Ker pa se ju sam ni upal lotiti, je šel ponoči v oddaljeno vas Poljane po svojega brata, kateremu je razložil svoj načrt in ga pridobil zanj. Ponoči sta se tedaj splazila na pod in oba krošnjarja — ubila. Kako sta to napravila, je med ljudstvom več različnih mnenj, gotove) pa je, da sta uporabila tudi strelno orožje. Žrtvi sta nato izropala, trupli pa pokopala v bližnjem gozdu. Krošnjarjev potem menda ni nihče pogrešal in nihče iskal. Cez zadevo je zrasel mah. Pred nedavnim pa se je kmet Ameršek sprl s svojo ženo in jo menda tudi pretepal. Žena — kot pravi ljudski glas — za hudodelstvo svojega moža in njegovega brata ni točno vedela, pač pa je slutila, kaj se je zgodilo, ker je v tem prepiru možu grozila, da ga bo prijavila. Eden od sosedov, ki je bil po naključju v bližini ter slišal vpitje in prepir, je hotel oba zakonca pomiriti, vendar je še prej pred hišo prisluhnil ter takoj uganil, zakaj gre, nakar se je enostavno obrnil ter stvar prijavil. Na ta način je oblast zvedela za hudodelstvo. Oba storilca sta že pod ključem, pokazati sta morala tudi kraj, kjer sta žrtvi zakopala. Oblast je dala trupli izkopati ter ju poslala — bile so itak samo še kosti — na preiskavo v Ljubljano. Hudodelca bosta seveda dobila zasluženo kazen. Zločin je razumljivo vse prebivalstvo globoko pretresel in kaže na veliko moralno pokvarjenost obeh bratov, ki sta zavestno ubila dva nič hudega sluteča človeka, ki jima je bilo poprej celo ponudeno gostoljubje, kar čut slovenskega človeka globoko žali. Ljudstvo je nad obema hudodelcema zelo ogorčeno in zahteva zanju najstrožjo kazen. Tako pravi ljudski glas. Oblast, ki stvar preiskuje, pa bo ugotovila svoje in prisodila hudodelcema zasluženo plačilo. V. M. Prevrat v tiskarstvu Najnovejši tiskarski stroj, ki ga je izdo-lalo ameriško podjetje Lithomat Corporation v Cambridgeu v državi Massachusetts (ZDA) nadomešča običajne kovinaste tipke s posebno prevleko kar bo znatno zmanjšalo stroške za tiskanje Časnikov, knjig itd. Računajo, da bo novi stroj pomenil naravnost prevrat v tiskarstvu. VELERL tGOVNtCA UUtMJANA pripravlja našim cicibanom in pionirjem za 7|ovofeino jelko veliko presenečenje. @biščite nas na sejmu 1 »Ali bf rndf prisostvovali zaslišanju go-**Pe Tapper -Brook?« Je vprašal. Detektiv ie odkimal. » »Hvala ni ml dosti do tega. Gospodična 7°»Tow bo sama odlično izvršila to delo. UJM bi bil pri tem prav toliko potreben kot ;M‘to kolo pri vozu. Tačas bom delal na svoj r*c»n.« »Kakor vam je drugo,« |c odvrnil Kirk. Vzel je svo) klobuk ln plašč ter odšel. Ko se ie Chan po notranjih stopnicah povzpel v zgornje nadstropje, je na etp| n« Hillu Rankeena. ki ga Je čakal v Tjfonu vile. Časnikar ga Je gledal in se ,n« smehljal. . »Kako. ali «e boste vkrcali na tlato ladjo, K' bo odplula opoldne?« Kitajec sc Je namršll. 1 J*Ne. l*re^0 Je *e v kri, da Izpuščam V*dje. Danes ne morem-Iti: preveč oblačno 4o.« »Tako sem s! tudi mislil. Nikar pa ne Pozabite, da mi dolgujete senzacionalen V*nek, ki bo dvigni) na noge vso Ameriko. JJfkll ste, da ml ga boste dali pred svojim Vzhodom. Vem. da se lahko zaneseni na vas fVIaJcl ho ljudje, s'cer majhni po rasti, pa 'Juh temu velik narod.« i »Hvala za poklon, ki ste ga naredili me narodu,« je rekel s komaj opazno pl-r°*tJo Chan. * »Sedaj pa preidiva na poslovni razgo Jo nadaljeval Rankeen »Prinašam vam dn ril n < »Vi ste nenavadno ljubeznivi.« nesel sem vam ga zato, da J»oate vi-n. ’ da nisem držal rok križem. Vase pri h*,nbe na nas'ov polkovnika Heatema so me •Pravile do razmišljanja. 1’rebral sem nje-m *0 knjigo »Življenje« od prve do zadnje j**ftnl. Mislim da vam ne bom nič pose n-li,5* odkril, če vam povem, da Je 4. maja tl.1*- Ilca tein odšel na neko osemmesečno po-t ''•nje, m sicer Iz Peshawarja v Teheran, p * Afganistan in Kh.vberskc puščave v 6*JJJo. 0» I Mm prepričan, da to veste Toda morju 1,0 veste, da Je o tej mali ekskurziji, ki »>. **m Imenuje »potovanje zn odmor«, na-knjigo I*ri tein potovanju n! šlo *« tlakovanje, pač pa samo za povratek.« k*»?,r**nam. da nisem vedel da takšna APfca obstaja,« Jo odgovoril Chan, da bi pokazal zanimanje za Rankcenove besede. »Ta knjiga ni toliko poznana kakor ostali Beatemove,« je nadaljeval Rankeen. »Imenuje se .Dežela za Khybersklm prelazom’ Ta knjižica je že razprodana in zaman sem zaradi nje oblezel vse knjigarne in trgo vine s starinami Končno sem v Backlecju našel en izvod To je torej darilo, o katerem scin vam bil govoril« Tedaj je Rankeen ponudil Chanu knjigo, ki jo bila vezana v temnordeče usnje. Chan je urno pograbil za knjigo. »Morebiti Ima ta knjiga veliko vrednost. Jaz vam po vsakem najinem sestanku vedno več dolgujem.« »Osebno nimam vtisa, da bi bilo to kaj posebnega,« je pripomnil časnikar. »Prebral sem jo. pa v njej nisem našel nič razburljivega. Morda boste vi Imeli več sreče kakor pa laz.« Kitajec je odprl knjigo »Poglejte, takoj imam nekaj zanimivega: z« razliko od ostalih polkovnikovih del ima tole posvetilo.« Potem je po tihem prebral: .Tisti, ki se bo spominjala ln bo razumela.’ »Zapazil sem to posvetilo,« je rekel Ran-kec,i. »Gotovo kakšna ljubezen Iz mladih dni. .Tisti, ki se bo spominjala in bo razumela.’ To je kakšna mala prijateljica lz mladosti, ki se b» šj spominjala časa, ko sta se poljuboval* pod španskim bezgom ob vrtnem vhodu, In katera bo razumela, da odhaja on nu daljna ln nevarna potovanja z njeno sliko v srcu.« »Morebiti je vaše ugibanje točno,« je zamrmral Chan, zatopljen v svoje razmišljanje. »Tl Angleži niso tako neobčutljivi ljudje, kakor so videti na zunaj,« je nadaljeval Rankeen. »Med vojno sem poznal nekega angleškega letalca 1111 Je obilen ln zdrav Uiož. Toda vselej, kadar sem z njim stopil v letalo. Je vzel s seboj nek ovel cvet, ki ga Je nosil kot spomin na neko ljubezen lz mladih dni. Hll Je videti kot ljndožrc, dejansko pa Je bil rahločuten kakor majhna deklica. Morda je tudi polkovnik Beatem njemu podoben.« Rankeen Je vstal. »Moj glavn< urednik mora že kar goreti od nepočakanostl. Da veste, on jo navdušen nad mojo nadarjenostjo, čeprav ml vsak dan ponavlja, da me bo vrgel lz uredništva, Če mu do Jutri ne bom prinesel rešitve umora sira Frederikp Brneča« »Vi niste edini krivi, da še nimate tc rešitve,« je dejal Chan »Dobro, ali ml sploh ne morete dati niti ene same stvarce, recimo majhne senzacije, da bi potolažil lakoto poldrugega milijona uašili bralcev?« »Ta trenutek vam ne morem prav nič od kriti.« »Skrajni čas Je, da vržemo svoj pogled nekoliko za to kopreno,« je pristavil Rankeen. »To je zelo težko. Ej, če bi se za trenutek mogel sprehajati po Peshaivarju . . Toda jaz sem tu v San Franciscu, In sicer petnajst let p«> dogodku, ki me zanima. Sedaj morem le ugibati, toda prav ugibanja zapeljejo človeka pogostokrat daleč od prave poti.« »Bodite vztrajni,« je rekel Rankeen »Uspeli vam ne bo izostal. In ko boste uspeli, mo ne pozabite poklicati In mi dati obljubljeni senzacionalni članek za moj list.« Rankeen je odšel in pustil Kitajca, zatopljenega v knjigo, ki mu jo je dal. Branje tc knjige je bilo za detektiva nekoliko bolj razburljivo kakor Pa zasliševanje ff«-spe Tapper-Brook. Tačas je Kirk z velikimi koraki hitel po stopnicah v hišo svoje babice. Stara gospa ga Je sprejelu v sa.onu »Kako du tl take zgodaj? In če me ne varajo moje slabotne oči, sl že popolnoma buden.« »Prišel sem v vlogi detektiva.« »Kaj bi tl mogla Jaz pomagati? V tej zgodbi sem potisnjena popolnoma ob stran in to ml ni prav nič |m> volji.« »Nikar sl sedaj, prosim, ne domlšljuj! Nisem prišel, da bi se posvetoval s teboj, čeprav neznansko cenim ostrino tvojega duha, temveč sem prišel po gospo Tapper Brook. Kje Je tn gospa?« »Tukaj Je. Kaj bi rad od nje?« »Rad bi jo popeljal s svojim avtomobilom ... do nisarne gospodične Morrovv.« »Ta deklica torej kar naprej zaslišuje ljudi. Doslej, vsaj tako se ml zdi, še ni prišla do nobenih posebnih rezultatov.« »Potrpi, vse pride ob svojem času.« »Ce se ne varani. JI bo potrebno precej Časa. Sicer pa ml ne pristaja, da se vtikam v stvari, ki so čisto moška zadeva.« »Tl rI izdajalka svojega ženskega rodu, babica Kai se pa mene tiče, občudujem sposobnost gospodične Morroiv Nima smisla da si tako stroga do nje.« »Mislim, da sliši same pohvale, kadar si ti v njeni bllžiui. Kaže, da ti je že zmešala glavo.« »Tako je.. In prosim te, da tega ne pozabiš Kuki- bi bilo, Če bi sedaj pokli cula gospo Tapper-Brook?«' Gospa Davvson-Kirk ga je srepo pogledala in odšla iz sobe Nekoliko trenutkov kasneje je vstopila njena tajnica. Dostojanstveno kakor vedno je hladno in nič začudena pozdravil« Kirka. »Oprostite mi. da vas vznemirjam,« ji je rekel Kirk »Gospodična Morrovv, katero ste spoznali na večerji pri meni, bi rada govorila z vami Ce bi utegnili takoj, bi vas popeljal kar s svojim avtomobilom.« »Že grem.« je rekla z mirnim glasom. »Takoj bom pripravljena.« Odšla je. gospa Daw«on-Kirk pa se je vrnila v salon »Kaj pa pučdnja Chan, bivši ,boy* moje prijateljice Saliy Jordanove?« je vprašala. »Mislila sem, da bo takoj rešil to uganko. Vsak dan željno pograbim časopise v pričakovanju. da bom v njem prebrala senzacionalno poročilo, toda nikoli ne najdem ničesar.« »Nikar ne skrbi za Charlleja. On napreduje polagoma, toda z gotovostjo.« »Rada bi ga nekoliko vzpodbodla. Daj. povej mi zdajle: zakaj kličejo Heleno? Saj ona ne more biti zapletena v to zgodbo.« »Za zdaj ti ne morem odgovoriti, ali imaš prav ali ne C oj, ali sl Že dala denar polkovniku Beatemn za tisto njegovo odpravo?« »Nisem še, vendar pa ga nameravam dati.« »Dal ti bom dober nasvet: počakaj še nekaj dni.« »Kaj? Tudi njega sumničite? Tega pravega plemcnltnlka?« »Poslušaj moj nasvet,« je ponovil Kirk. Gospa Tapper-Brook je čakala v pred sobi. »Glej, sedaj si me spravil s tira,« je jadikovala gospa Kirk »To ni dobro za tvoja leta,« je rekel Barry. »Pomiri se!« »Za moja leta? Glej ga, glej! Kaj bi rad s tem povedal? Pred nekaj dnevi sem brala v časopisu c neki ženski, ki je dočakala sto dve leti« »Aha! Tu pomeni, da bi rada tudi tl doživela to starost Dobro, da vem. Na svidenje, babica!« V avtomobilu se je Kirk zaman trudil, da bi začel pogovor z gospo Tapper Brook. Kruto m dostojanstveno je ta ženska odgovarjala le odsekano, na kar je Kirk nehal z vsemi nadaljnjimi poskusi. Končno sta prispela pred državno tožilstvo. Kirk je povedel gospo v pisarno gospodične Morrjw Temna in resna oprema je še bolj poudarjala svežost in vitkost mlade gospodinje v državnm tožilstvu Ko sta njena obiskovalca prispela, ie ponudila gospe stol pred svojo delovno mizo »Izvolite, gospa sesti! Zahvaljujem se vam. da ste prišli, in upam, da vas nisem preveč vznemirila « »Ne. nit« najmanj ne!« Nekaj trenutkov ie vladal molk. »Vi vimc,« je znova začela gospodična Morroiv, *u„ ml še vedno Iščemo morilca sira Frederika Brucea?« »Vem. Pa zakaj ste želeli govoriti z menoj?« »Zato ker pričakujem, da nam boste pomagali.« »Za to bo pa prav malo možnosti,« je odgovorila gospa Tapper-Brook. Začela Je med prsti mečkati svoj robec, ki je bil obrobljen s Čipkami. Gospodična Morroiv se Je nasmehnila. »Razumeli boste, da je v takšni stvar) naša dolžnost, da zaslišimo vsakogar, o katerem mislimo, da bi nam mogel kakor koli pomagati VI poprej niste poznali sira Frederika?« »Nisem Videla sem ga prvikrat na večerji pri gospe d n Kirku.« »Ali pa je bilo to tud! vaše prvo srečanje s polkovnikom Beatomom?« Robec s čipkami se le že spremenil v drobno trdo kroglico. »Ne. 2e poprej sem ga srečavala pr! gospe Kirkovi. Saj je precej pogostokrat prihajal k njej.« »Kaže. da obstoji med vami ln polkovnikom Beatemom precejšnje prijateljstvo. Vi ste ga po vsej verjetnost! poznali tudi že pred njegovim prihodom v San Francisco?« (Dalje prihodnjič) Vesele okrog volitev v Radečah V ranih jutranjih urah se že svetijo okna volišč v Glasbenem domu in krojaški delavnici. Iz dimnikov se kadi. j udi o »štabu* že gori luč. Zad-nje priprave. Tehnična ekipa je že na mestu. Okrog oglov tuli veter, sneg naletava vedno gosteje in tudi veter se vedno bolj zaganja o hiše, da šklepetajo okna. V hribih, zlasti o smeri proti Kumu, divjajo pravi snežni viharji in vsa pota so zametena. »Pro-kleto vreme! In ravno za volitve!< Tako se hudujejo šoferji, kurirji in sploh osa »motorizirana* ekipa, zlasti pa še tisti, ki morajo na vse zgoda j v snegu in viharju v hribe. »Na Goreljce! Pa tja vsaj cesta drži! Uh, zdajle na Svibno!< toži Radka, >pa v tem vremenu! < Največ ji reveži so tisti, ki morajo na Čimerno in Jelovo, kamor še »Bosanci* s svojimi mezgi in osli komaj prilezejo. Toda treba je! Nihče ne godrnja, vsak se le na tihem sprašuje: »Kako bo danes, če bo tako vreme?* Golobič se smeji: >Na Dobravo bom že prišel, ni vrag! In preden boste vi gori v Čimernem, bom jaz že nazaj s 100 odstotki v aktovki.< »Pa srečno pot, do Jadrana vas spremim,* ravi Lasič in si zadovoljno mane roke, er bo ostal lepo doma. Tako se že pogovarjajo, zavijajo v plašče, vihajo ovratnike in vlečejo kape čez ušesa, ker presneto brije in mete. Pa vendar, ker so dobre volje, se odpravijo z mnogimi nasveti in pouki, pa tudi šalami, ki so jih že slišali. Ob petih že prihajajo prvi volivci; železničarji, ki gredo v službo, nekaj delavcev in uslužbencev, ki morajo na delo, in tudi takih, ki se odpeljejo po opravkih z jutranjimi vlaki. Jože — »šef* tehnične ekipe o »štabu* preisku-ša telefon in računa, če bo imel zadosti cigaret za ves dan, ker jih bo gotovo pokadil preko mere. Tudi Ferdi se prikaže od nekod; gleda, sprašuje, daje navodila in se sploh zelo zanima. Kar zadovoljen je videti, ko ga ob sedmih zjutraj srečam na cesti. Danes si je nataknil titovko, da ga nič ne ovira in da vse bolj sliši, ker je ta dan strašno radoveden. »Madona, okrajoi so že tu!* pravi 'Jože in že raportira. Na obeh odiščih imata komisiji polne roke dela, ker je v jutranjih urah največ ji naval. Telefon neprestano zvoni, radio govori, govori — in vsi govorijo, da si Jože maši ušesa in maha z rokami: »Tiho, tihot* Poročila prihajajo, Jože bere, vmes posluša telefon, javlja dalje, Ančka piše in računa in ves dan menda ne bo spregovorila dvajset besed. Pa saj jih bosta zato Zora in Geli toliko več! Vse se giba, hiti, govori, smeji, vse 'je dobro razpoloženo, samo v štabu jih nekoliko skrbi, ker poročila s hribov ne prihajajo redno. Pa saj ni mogoče zahtevati, da bi kdo hodil skozi vihar in zamete s Čimernega in Jelovega. Pa kljub temu prihajajo. Kmalu po deveti prisopiha Franci z Goreljc ves zaripel, čisto brez sape: »Gotovo, ob 8,45 zaključene volitve 100-odstotnot* Kar skače od veselja. Tudi od drugod prihajajo ugodna poročila; vsi so zadovoljni in veseli, Ferči preklada svojo titovko z levega ušesa na desnega in nazaj ter zadovoljno brunda. Jože že telefonira. Goreljčani so se res odrezali in niso zaman napovedovali tekmovanja. Prišli so volit osi, toda z volišča ni odšel nobeden. Volišče so kar hitro preuredili in priredili pravi »mi-ting*. Feliksova domačija je doživela ta dan veliko srečo, prvič zaradi tako lepe zmage pri volitvah, drugač zaradi ■»mitinga*. Tako okrog devetih sem šel na volišče o Glasbeni dom in presenečen obstal: kaj takega nisem pričakoval! Saj je bilo vedno lepo urejeno in okrašeno, toda kaj takega pa še ne; res užitek je stopiti na tako volišče in to z zavestjo, da lahko popolnoma svobodno in tajno izraziš svojo voljo in oddaš svoj glas. Saj je pa tudi okrajna komisija priznala to volišče za najlepše v okraju, pa čeprav morda nekoliko nerada. \o — potem sem se previdno ozrl proti »štabu* in sva krenila z Rudijem malo nad biljard. Pa nisem imel sreče, ker so prišli takrat, in to ravno takrat, skozi vrata »glavarji* nad »vampe*, pa me je »ata župan* enostavno spodil. In sem jo mahnil v »štab*. Poročila prihajajo. V Vrhovem dobro napredu jejo. V Rudni vasi bodo vsak čas zaključili iz Zidanega mosta javljajo kar sproti, motorji neprestano ro pota jo in premrli kurirji zaviti v plašče in šale, nosijo poročila in navodila. Ob desetih dopoldne je že doseženo povprečno 80 %, gotovo pa še več, ker od nekod, zlasti s hribov, še ni novih, poročil, ker tudi ne morejo priti. Samo iz Svibnega bi pa lahko. Pa jih ni in ni. »Tomo slabo .funkcionira',* pravi predsednik OLO tov. Burkeljc, »ker sem ga srečal ob pol desetih, ko je šel šele gor!* In mu napravi »piko*. V Zidanem mostu imajo že skoraj 80%. Železničarji dobro delajo, pa tudi drugod se odstotek naglo viša. Danes govorimo samo v odstotkih. Jože sprejema in oddaja poročila in je že ves nervozen. Nobena cigareta mu ne goril Ančka molči in piše, tov. Černe pa na poseben »aparat* računa odstotke, do stotinke natančno. Jaz jih zaokrožam navzgor, drugi navzdol. Ferči je zadovoljen in sploh smo vsi dobro razpoloženi. Aktivisti obiskujejo volišča, samo proti Čimernem in Jelovem se nihče ne spusti, ker se tjakaj ne da priti z avtom. Pa tudi ni strahu za uspeh, kar se kmalu izkaže, ko se prisanka kurir s Čimernega, ki je z največ jo naglico pregazil zamete, in poroča, da so volitve končali že ob desetih in to 100-odstotno. Volili so prav vsi volivci. Ob dvanajsti uri se giblje povprečni odstotek že okrog 75 in Ferči spet preklada od zadovoljstva svojo titovko z enega ušesa na drugega. Poslušamo poročila tudi od drugod, saj je radio ves dan odprt. Veseli smo, ko ugotavljamo, da volitve povsod tako lepo napredujejo, da je naše ljudstvo razumelo pomen volitev, veseli zlasti še zato, ker volitve pri nas tako »gredo od rok*, da med ljudstvom ni našla odmeva vsa gonja in propaganda raznih propadlih protiljudskih elementov, ki so se trudili na vso moč, da bi volitve ne uspele; vse kaže, da bo naše ljudstvo danes z njimi pošteno obračunalo in jim jasno in razločno povedalo, da zanje ni mesta med delovnimi ljudmi. Kmalu se prismeji Golobič. Rudna vas — Dobrava sta zaključili volitve ob 11. uri s 100-odstotno udeležbo! Vidimo, da gre najbolje ravno o čisto kmečkih predelih, da so naši kmetje zelo zavedni in požrtvovalni, saj morajo nekateri več kot uro daleč do volišča, in to po zasneženih potih in v snežnem metežu, ki divja kar naprej, zlasti v hribih. Tako je pokazala lep primer tov. Francka Sotler, delavka v papirnici, ki je šla najprej na volišče na Jagnjenico. Ker pa tukaj ni bila opisana, jo je mahnila o Radeče ter izvedela, da je vpisana še v Rudni vasi, kjer je bila doma. Pa se ni pritoževala, ampak se samo zahvalila in šla še pol ure v hrib, da izpolni svojo državljansko dolžnost in pravico. Jože telefonira kar naprej in maha z rokami; nervozen je, da mu ne smeš ničesar reči. »Sto komandantov ne bom poslušal,* se razburja, odkoraka skozi orata in jih zaloputne za seboj samo zato, da se čez pol minute prismeji nazaj. Vsi smo dobre volje in veselo razpoloženi, samo kraji okrog Svibna nam delajo malo skrbi. Tja smo sklenili oditi po kosilu. V samih Radečah gre odlično, že davno preko 90 %. Spet se znajdemo skupaj, kajti delo je na vseh straneh in aktivisti kar »špricajo* sem in tja. Na trgu najdem Lasiča. Klobuk mu visi postrani in vidim, da se nekaj jezi. »Preklete ženske,* se huduje, »ni jih in jih ni! Zajc, tisti kmet, saj ga poznaš,* nam pripoveduje, »je že davno prišel, njegovih žensk pa ni dobiti. Ne gredo in ne gredo. Primejduš, če je šel še župnik, bi pa ti dve tudi lahko šle!* Tako se huduje, ker samo na ti dve še čakajo, sicer bi lahko že zaključili. Tudi na drugem volišču čakajo samo še eno žensko. Odpravljamo se proti Svibnem. Prej se seveda oglasimo o »Jadranu* na majhno okrepčilo. Tov. Juvan od Inšpekcije dela pije samo kislo vodo, ker ga menda želodec boli. Tudi Ferči ju jo ponuja, pa jo »hvaležno* odklanja, ker ima — kakor tudi drugi — raje kaj »krepkega*. Končno se odpeljemo. Ustavimo se na Njivicah. »Samo pet jih še manjka.* Dalje, kar dalje! Na Jagnje-nici imajo lepo urejeno volišče o šoli. Komisija »uraduje* kar za šolskimi mizami, s čimer so osi kar zadovoljni, samo Francitu so predolge noge nekoliko o napoto. Imajo že 92 % in upajo, da bodo dosegli vsaj 98. Aktivisti so na terenu in sami vidimo, da prihajajo tudi zadnji volivci, nekateri celo od daleč. Vreme je pa res slabo. Peljemo se po zasneženi cesti strmo navzgor proti Svibnem. Zimska pokrajina je romantična v tej gorski samoti. Na desni strani nas pozdravlja mračna gmota »Dolenjskega Triglava* in njegova mračna senca pada nad vso dolino, okrog vrha pa divja burja ter nosi oblake snega, da si lehote tesneje zapnemo suknje in še višje privihamo ovratnike. Pred nami pa štrli v nebo svibanjski stožec, s katerega nas gledajo razvaline gradu starih kranjskih. Ostrovrharjev, znanih po svojem junaštvu o bojih proti Turkom. Nam pa so znak mračnjaštva, zadnji spomin na suženjstvo, na temno dobo, ko je slovensko ljudstvo tlačanilo po teh hribih Potrošniki v Zagorju in okolici MESTNI MAGAZIN V ZAGORJU VAM PRIPRAVLJA V SVOJIH POSLOVALNICAH PRESENEČENJE. — KAJ IN KAKO, BOSTE ZVEDELI V PRIHODNJIH DNEH V POSLOVALNICAH! raznim grofom in vitezom, ki so iz njega iztisnili zadnjo srago potu in krvi. Nehote se za trenutek zamislimo o zgodovino in primerjamo tisto mračno dobo z današnjim časom. Slovensko ljudstvo — koliko si že pretrpelo, koliko solza in krvi prelilo, koliko bičev se je že zlomilo na tvojem ubogem hrbtu, pred no si z lastno močjo in voljo vstalo in z neštetimi žrtvami priborilo svobodo! Kdaj do današnjih dni je kmet tako svobodno in prostovoljno izbiral svoje zastopnike v oblastne organe? Morda pod bičem starih vitezov in baronov? Ali pod kremplji črnožoltega avstrijskega orla? Ali pod žandarskimi bajoneti predaprilske Jugoslavije? In razvaline nad nami so se zdele kot svareč prst: »čuvajte svojo s krvjo pridobljeno svobodo in ne dopustite, da bi se kdaj povrnili časi, katerih žalostna priča smo!* Med takim razmišljanjem nas je Maks privlekel na vrh do volišča v šoli, ki se tišči prav pod stožcem. Tudi tu so čakali še nekaj zadnjih volivcev, nekaj starih ljudi pa ni moglo priti zaradi skrajno slabega vremena in snežnih zametov, in tako se je naš strah razblinil. Radka, ki je zjutraj nekoliko negodovala, je bila sedaj kar zadovoljna, saj so se volitve bližale koncu in je bil dosežen res lep uspeh, kar za te prilike lahko označimo kot pomembno zmago, kajti hoditi v takem snežnem metežu po tistih bregovih res ni nikaka šala. Veseli smo si pomeli roke in skočili na malo okrepčilo — pa hajd nazaj v dolino, kamor smo srečno prišli, čeprav se je Ferči močno bal, da se ne bi šli po bregu »z bukvami objemat*, kot sc je izražal. Skočili smo še na Studenec, toda nepotrebna skrb, ker so bile volitve že zaključene in se je komisija že odpravljala domov. Mi pa smo seveda odbrneli še pred njo. V »štabu* vse dela, računa, šteje in vriska. Celi kupi volilnega materiala prihajajo z volišč in »aparat za računanje procentov* v zanesljivih rokah tov. Černeta je polno zaposlen. Jože, »šef* tehnične ekipe, že ni več nervozen, šteje in računa, pri tem pa se drži strašno resno in modro. Tudi kravato si je nataknil, ki je zjutraj nisem videl, in če kaj pove, se postavi v govorniško pozo. Vsi smo dobre volje in štejemo in štejemo in računamo — in kar samo se nam smeje. In čudežni >aparat* končno izračuna, da je volilo 99 % volivcev, kar moramo priznati kot veliko zmago in uspeh. Na teh volitvah je naše l judstvo dokazalo, da razume današnji čas, da zavestno in z vso voljo gradi lepšo bodočnost, gradi socializem. Lahko smo ponosni na ta uspeh — osem tistim pa, ki so v svoji smešni naivnosti mislili, da bodo napravili zmedo, in ki so hoteli zavajati naše delovne ljudi, je to zadosten dokaz, da jim je že za večno odklenkalo. Veseli in dobre volje, dasi vsi utrujeni in lačni, smo se veselili tega uspeha in dobra volja in razpoloženje sta rasla od trenutka do trenutka. Tako smo veselo in uspešno končali volitve, in da ie bil uspeh in zaključek res p poln, je prišlo še nekoliko — kot pravi Geli — »grozdove župce*, saj brez nje na Kranjskem nobena stvar ne mine. — vim — OBJAVE Cepljenje psov proti steklini Vse lastnike psov opozarjamo na cepljenje psov proti steklini. To cepljenje bo v Trbovljah 16. in 17. XII., na Dobovcu 18. XII., na Katarini 19. XII., v Gabrskem pa 20 XII. od 12. do 14. ure, medtem ko bo cepljenje v Trbovljah od 8. do 12. ure. Izredno cepljenje bo 22., 23.. 29. in 30. decembra. OBVESTILO Planinsko društvo Kum - Trbovlje obvešča vse svoje člane in nečlane, da bo redni letni občni zbor društva v petek, 19. decembra 1952 ob 18. uri*, v dvorani rudniške restavracije. Vabljeni vsi, za člane je udeležba obvezna. PD Kum — Trbovlje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od sobote 20. decembra opoldne do ponedeljka 22. decembra zjutraj v ambulanti v Trbovljah.. Okrajni odbor Zveze V. V. I. Trbovlje proda železno blagajno, 80 cm visoko, 8 cm globoko, spodnji del višina: 70 cm, z dvema preciznima ključavnicama, znamke Theodor Wiesel Comp., Wien. — Informacije dobite v pisarni OO ZVVI Trbovlje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v lako lepem številu spremili na zadnji poti našega dragega očeta, moža, sina. brata, zeta in svaka Leopolda Zajca. Vsem darovalcem vencev, govornikom pri odprtem grobu, trboveljski in zagorski godbi, pevcem, vsem kolektivom obrata Kisovec in Kotredež, sindikalni podružnici Kisovec in vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrekli sožalje. iskrena hvala tudi zdravnikom bolnišnice, posebej dr. Cebohinu. Prav tako dr. Gomilščku in dr. Kajzelju, kiista pokojniku zadnja leta lajšala trpljenje. Družina Zajc, Zagorje ajnl odbor OF Trbovlje OreJuj. odbor Odgovorni urednik Stane bor Odirovoiui - Tiskarno »Ljudske pravice« v Našlo, uredništva ta oprave: uprava rudnika Trbovlje-H rast prava rudnina i St. M - ttačjui pri iin ke v Trbovljah *t Ja vaak ftetrtek. - K«k«P mh Z »rispevkt sa l'«t 'noraJo biti v najkasneje vsako nfd«lio*J'tre J i naročnina JO din. «*Vtletna lotn« 12« din. celoletna «0 din Nogometni turnir v počastitev zbora II. grupe odredov v Litiji Tudi športniki so proslavili začetek Zbora II. grupe odredov v Litiji, in sicer z nogometnim turnirjem, ki je bil v nedeljo, 7. decembra, v Litiji. Na tekmovanje so bili povabljeni nogometni klubi Rudar, Retje in Dobrna iz Trbovelj, Bratstvo iz Hrastnika, Proletarec iz Zagorja in domačin Litija. Vabilu pa Namizni tenis je v Zagorju zaživel Pred kratkim ie bila ustanovljena namiznoteniška sekcija »Proletarec« v Zagorju. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo mnogo ljubiteljev bele žogice, ki so z zanimanjem sledili dnevnemu redu. Na tem sestanku so dlani izvolili odbor, ki je sestavljen iz ljudi, ki bodo znali voditi novo ustanovljeno sekcijo. Za predsednika je bil izvoljen profesor telesne vzgoje na gimnaziji v Zagorju, rov. Lebinger. Novo ustanovljena sekcija je imela prvi dvoboj z NTS »Rudar« Trbovlje. Nastopili sta pionirsko in mladinsko društvo. Mladinsko moštvo »Rudar« (Berger, Plevčak, Piki) je premagalo mladinsko moštvo »Proletarca« (Prašnikar, Dmbvšek, Spolenak) s 6:3, pionirji »Rudarja« pa so premagali domačine s 5:4. Kljub porazu je ta dvoboj za še neizkušene domačine uspeh. Tudi na zagorski gimnaziji je med mladino za namizni tenis veliko zanimanje. V počastitev Dneva republike je profesor Le-^ oinger organiziral prvenstvo gimnazije, ki je obenem veljalo za zagorsko pionirsko prvenstvo. Med pionirji, ki jih je tekmovalo okoli 20, je zasedel prvo mesto tretješolec Jano Govejšek, pri pionirkah pa je zmagala četrtošolka Jana Pust. Ljubitelje bele žogice vabimo, da se udeleže prvenstva Zagorja v namiznem tenisu, ki bo 20. in 21 decembra. Novo ustanovljeni sekciji želimo v naprej obilo napreka in us-pehov. ’ K - L so se odzvali le klubi Rudar, Retje in Litija. Skupno s športniki so prišli tega dne v Litijo tudi godbeniki trboveljske rudarske godbe na pihala, ki je sodelovala pri otvoritvenih slovesnostih. Dopoldne sta se v turnirju srečali moštvi Rudarja in Retja z rezultatom 5:1, v drugi tekmi pa je Litija zmagala proti Retju iz Trbovelj s 4:1; v finalni tekmi je zmagal Rudar proti Litiji s 5:0 — popoldne pa je bila tekma Rudarja proti Litiji - Retju, kjer je zmagal Rudar s 6:1. Rudar si je na tem tekmovanju pridobil lep pokal. Šah v Trbovljah Napovedana prvenstvena šahovska tekma med celjskim šahovskim klubom in Rudarjem se ni vršila, ker Celjanov ni bilo. N*' mesto te tekme so trboveljski šahisti odigrali brzoturnir za prvenstvo v decembru; 16 igralcev se je borilo za čim boljši uspeh. Do 10. kola je bil favorit tov. Vek, ki j® oddal samo pol točke, za njim pa je bw tov Rugel. Vendar prvi ni vzdržal, saj 3.® oddal kar štiri pa/rtije, tov. Rugel pa 2 točki-Prvi je bil tov. Rugel z 11 in pol točke, drugi tov. Pajk z 10 in pol točke, tretje in četrto mesto sta si delila tov. Taušič in Vek z 10 točkami, peti pa je bil tov. Frece * 9 točkami. Delovanje kluba je precej živahno, eaJ je obisk šahovskih večerov precej številen* vendar bo treba tudi teoretične priprave mladincem in pionirjem. Turnir za V kategorijo se bo zaključil, ker se mora začeti turnir za dosego IV. kategorije- Dne 27. decembra bo šahovski klub Rudar podal obračun o svojem delu v letošnjem letu. Obisk občnega zbora, na katerega vabijo tudi šahisti-nečlani, je za člane kluba strogo obvezen. H. J. Nov slovenski film „Svet na Kajzerju" Lizika Lajhova (Tatjana Šenki in muzikant TJoi (Bert Sotler) LOVSKI KOTIČEK Lovski izpiti Meseca septembra letošnjega leta smo imeli v našem okraju izpite za izprašane lovce. Ti izpiti so pokazali dobre in slabe strani posameznih lovskih družin v okraju. Pokazali so tudi, kako nujno potrebno je, da lovci vestno študirajo lovsko literaturo. Lovec še ni tisti, ki zna dobro streljati in če ve za vsakega zajca, kje leži. Nekatere družine so svoje lovce prav dobro pripravile na izpit. Vso pohvalo zasluži v tem pogledu LD Radeče. Tudi ostale družine so bile na mestu, le center, ki bi moral služiti drugim za zgled, je storil najmanj. Prepričani pa smo, da bo v prihodnosti tudi ta pomanjkljivost odpravljena. Sicer so izpiti na splošno dobro iztekli, saj je na vprašanja odgovorilo pozitivno 86% vprašancev. Razume se, da pri izpitih niso izostale »cvetke«, kakor: »Kdaj in kam zatakne lovec zeleno vejico?« Kandidat: »Ce zgreši, na levo, če zadene, na desno stran klobuka!!!« Druga: »Katero pernato divjad kr- mimo pozimi?« Kandidat: »Zajce In golobe!« Izpraševalec: »Saj zajec nima perja, goloba pa pozimi ni pri nas!« Kandidat: »Srno!...« Bilo je še nekaj takih. Vidimo torej, kako potrebno je, da je prav vsak lovec vsestransko podkovan, ker le tedaj bo lahko dobro opravljal naloge, ki mu jih nalaga lovstvo kot tako. Gozdarski odsek s tov. Ržekom na čelu je imel pri sestavi izpraševalne komisije srečno roko. Člani komisije so pripravili na željo posameznih družin strokovna predavanja. Tukaj smo spet videli, katere družine so v dobrih rokah in zmožne organizirati predavanja ter dobro udeležbo teh predavanj. Prihodnji mesec bodo spet izpiti, in sicer za zamudnike ter za lovske čuvaje. Prepričani smo, da bodo ti izpiti izpadli še bolje kot prvi. Ti izpiti so namreč prvi v zgodovini našega lovstva, kar je spet dokaz, kako skrbi ljudska oblast naše socialistične domovine za strokovno izobrazbo kadrov v gospodarskih in drugih področjih naše dejavnosti. ZANIMIVOSTI KILIN - ENAKOVREDNO GNOJILO HLEVSKEMU GNOJU Prihodnje leto bodo začeli v Ameriki pro-lajati novo umetno gnojilo »Kilin«. Po ugotovitvah z dosedanjimi poizkusi bo to gno-jilo namenjeno predvsem izčrpani zemlji. Pol kilograma tega gnojila bo enakovredno 250 kilogramom hlevskega gnoja. Novi gnoj je pridobitev, ki bo učinkovito vplivala na svetovno kmetijsko proizvodnjo. PRED ODKRITJEM TAJNOSTI FOTOSINTEZE Profesorju kalifornijske univerze dr. Mol-vinu Calvinu lo njegovim pomočnikom 1e uspelo, da so s pomočjo radioaktivnega ogljika zasledovali kemične spremembe, ki se vrče na rastlinah; ta raziskavanja vzbujajo upanje, da bodo odkrili tajnost fotosinteze, t j. procesa, po katerem zelene rastline spreminjajo sončno svetlobo in zrak v sladkor. protoino. maščobo tn ogljikove hidrate. Tako se bo morda posrečilo najti metodo za umetno izdelovanje živil. PENICILIN SO ODKRILI ŽE V PREJŠNJEM STOLETJU V RUSIJI Polotebnov in Monosejev sta znanstvenika preteklega stoletja, katerih zasluge je radio Moskva odkril pred dnevi Ne gre za majhno vprn.4an.je: Polotebnov in Monosejev sta bila sedaj odkrita, ker sta že leta 1875 in 1882 odkriln plesen, iz katere danes pridobivajo penicilin. Odkritje penicilina Je. kakor je pred kratkim pravil radio Moskva, torej že 70 let stara moskovska iznajdba. Prodam majhno hišo v Laškem. — Gunzek, Trbovlje-Retje 45. V soboto se je našla volnena naglavna ruta. — Vprašati v upravi lista. Čudno je le da ves ta čas nismo nikoli videli ruskega ali sovjetskega penicilina, n* 1" nismo »Užali, da bi ga uporabljali v Rusu1’ POLJSKI PESNIK ŽELI NAGRADO V ŽIVILIH Neki znani poljski pesnik. pristaš njega kominformi«tičnega režima, je P1® I vedel razne hebrejske poezije v poljščin®; | Založništvo v Tel Avivu je poskrbelo za 1® dajo In prodajo tega prevoda. Pred n od a.'’ nim pa je založništvo dobilo od P0901«« pismo, kjer pravi med drugim tole: »o Poljskem m: gre prav dobro, kajti vlad nli je podarila kot »narodni dar« vilo, v®? dar vara bom hvaležen, če mi boste P101, avtorsko nagrado pošiljali v obliki živil. • • Borba proti škodljivim žuželkam in mrčesu Britanska bakteriologa prof. Smith K®! neth in prof N. Zoroh poročata o no*L uspehih v borbi proti škodljivim žuželk® In mrčesn Z najnovejšlmi poskusi »ta.jLe znanstvenika ugotovila, da bi bilo IkodU* t žuželke in mrčes mogoče uničiti s tem. med njimi razširili kak virns nalezljivih leznl. Znanstvenika sta napravila uspe»" poskuse z molji in ličinkam: metuljev. Angleška vodikova bomba Iz 8ydneya poročajo londonskemu H* 1 »Sundaj Her*ld«, da se bo Churchill !j,,| spodarski konferenci v Londonu rali®vJiroifl z avstralskim ministrskim predsedm* Monziesom o možnosti vodikovih P°®T or»' na otočju Montebello, do katerih naj 7,0 Slo čez. dve loti Zatrjujejo, da so s« dei«> fll angleško vodikovo bombo Sele začel*. Tr se brez prestanka nadaljnjojo v nekem . nem tehničnem središču izven london* predmestja.