jillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
I štev. 7.
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimp
|l|llllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, 4. maja 1922
Tfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllr
nMllllllllllilllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIi!
Leto III. |
......................................mil?
Zagreb : Ljubljana.
Reprezentančna tekma med zagrebškim in ljubljanskim podsavezom 8:0 (4 : 0).
Reprezentančna tekma Ljubljana—Zagreb, ki bi se morala po vsej pravici vršiti to pot v Ljubljani, se je odigrala 30. aprila že v tretjič zaporedoma v Zagrebu. J. N. S. se je postavil v zadnjem hipu, ko je zahteval L. N, P., da naj se tekma odigra v Ljubljani, na stališče, da to ni nikakor reprezentančna, temveč le izbirna tekma za postavo jugoslovanske državine reprezentance. Tekma bi se morala vršiti že na belo nedeljo, bila pa je odgodena radi slabega vremena ter tako dočakala še slabše vreme. Med
moštvo že od nekdaj nekako posebno antipatijo do zagrebškega igrišča, posebno pa še pred razmočenim in spolzkim, kakršno je bilo igrišče to pot. Razein tega se je igralo brez posebne ambicije, — prisiljena stvar pač ni nikdar dobra. Naše moštvo bi se počutilo na drsališču morda sigurneje, kot na tej spolzki ilovici, kjer je prišla telesna premoč nasprotnika do občutne veljave.
Moštvo Ljubljane je v tehničnem oziru.se prilično zadovoljilo, stoping je bil celo boljši od nasprotnikovega,
Sedlo Hribarice s Kopico in Zeljnarico v ozadju.	Fotografiral Janko
tekmo je neprestano lilo, včasih celo tako močno, da je bil sodnik prisiljen igro prekiniti, kar je bilo potrebno deloma tudi radi tega, ker se je vsulo občinstvo čez igrišče pod tribune.
Nismo se nadejali bogzna kakšnega uspeha, vendar tako velikega poraza nismo pričakovali. Kljub temu pripominjamo, da rezultat odgovarja igri. Upoštevati moramo, da je stalo moštvo L. N. P., ki je bilo sestavljeno iz enega samega, ter celo oslabljenega kluba, proti moštvu, katerega so postavili trije najmočnejši zagrebški, morda najboljši jugoslovanski klubi. Poleg tega ima naše
vendar je bilo opaziti slabo taktiko, premalo, skupnosti ter prepočasno oddajanje. Forward se je sicer trudil s posameznimi napadi, ni pa mogel obdržati žoge za daljši čaš ter tako privoščiti obrambi prepotrebnega oddiha. Halli so igrali požrtvovalno, a raztreseno ter so zelo slabo pokrivali. Najtežje delo je imela obramba. Rešila je vse, kar se je pač še rešiti dalo. Golman se je potrudil, bil pa je nesiguren in nima rutine na tako težke tekme.
Zagrebška reprezentanca je predvedla v celoti jako lepo igro. Celo moštvo je bilo izvrstno razpoloženo. Posebno dober je bil srednji napadalec Perška, o katerem
so trdili, da morda še nikoli ni igral v taki formi. Ostala četvorica v forvvardu mu je dobro sekundirala. Krilci, med njimi posebno Dubravčič, so bili nepremagljivi. Oni so bili, ki so onemogočili vsako resno akcijo Ljubljane že v početku in ki imajo glavni delež na visoki zmagi. Tudi branilci in golman so bili popolnoma na mestu.
Zagrebška publika, med katero je vladalo za tekmo nenavadno zanimanje, je bila nad ljubljanskim moštvom razočarana. Po letošnjih rezultatih Ilirije, ki je dala v reprezentanco 10 igralcev, je računala na popolnoma drugačen boj in tudi na drugačen rezultat.
Postava moštev: Zagreb: Friedrich (Hašk) — Fer-derber (Gradj.), Pažur I. (Cone.) — Pažur II. (Cone.), Dubravčič (Cone.), Rupec (Gradj.) — Babič (Gradj.), Zinaja (Hašk), Perška (Gradj.), Vinek (Hašk), Šojat (Hašk).
Ljubljana: Glaser (Maribor) — Pretnar, Beltram — Deržaj, Zupančič II., Hus — Zupančič L, Oman, Učak, Zupančič III., Vidmajer.
Tekma se je pričela z napadom Zagreba. Takoj v 1. minuti je Glaser dobil dolg strel, katerega je jedva ubranil. Nato napade Ljubljana in izsili 2 kota, ki ostaneta neizrabljena. V 10. minuti plasira Vinek mimo golmana prvič v mrežo. Ljubljana nato čvrsto napada in izsili tretji corner. V 20. minuti prekine sodnik igro vsled dežja za 6 minut. Odslej napada Zagreb. V 34, minuti lasten gol Ljubljane, minuto nato po Vineku 3. gol. Zagrebški team se hitro privadi blatnemu terenu, Ljubljana nasprotno na gladkih ilovnatih tleh nikakor ne more igrati. 4. gol doseže Zinaja, polčas 4:0. — V drugem polčasu absolutna premoč Zagreba. Po Zinaji pade 5. gol, po Dubravčiču 6. in 7. in po Vineku malo pred koncem še b. — Sodil je g. Justin.
Poročilu treba pristaviti, da je določil J. N. S. reprezentančno tekmo na lastno pest, ne da bi se prej sporazumel z Ljubljanskim podsavezom, ne da bi dal časa za izbirne tekme, ki jih je do zadnjega onemogočalo dolgotrajno deževje, in vkljub temu, da je bil opozorjen, da v poštev prihajajoče reprezentančno moštvo ni v formi.
Zagrebškim športnim krogom tudi ni v čast, da so bili igralci ljubljanskega teama, torej gostje, pri odhodu z igrišča po večji skupini, v kateri so se odlikovali osobito igralci Šparte, zasmehovani in opsovani.
m
Bojkot slovenske lahke atletike.
Jugoslovanski atletski savez v Zagrebu je proglasil bojkot nad vsemi klubi Slovenije, ki goje lahko atletiko. Naši lahki atletiki ta bojkot začasno sicer ne provzroča škode, treba pa mu je vendarle posvetiti potrebno pažnjo. Poudarjamo takoj, da se smatra ukrep J. A. S. pri nas za neosnovan in prenagljen.
Lahka atletika je v SLovieniji v prvih začetkih. Preden je dosegla današnjo stopnjo, je bilo treba premagati neštete ovire. Ovire so še danes tako velike, da je treba železne vztrajnosti, da se ohrani vsaj na sedanji stopnji.
Kakšna je danes naša lahka atletika?
Predstavljajo jo v pretežni večini nogometaši. Na stotine nogometašev jo goji kot dopolnilni sport nogometu. Lahkoatletiki-specialisti so med njimi redki. To okolnost je treba upoštevati tudi, kadar motrimo uspehe na naših meetingih. Ob sodelovanju Športne zveze, Ljubljanskega nogometnega podsaveza ter njegovih poslovnih odborov v Mariboru in Celju se je vršilo prošlo leto v Sloveniji šest lahkoatletičnih meetingov, med njimi Športni teden 1921. Udeleževalo se jih je po 50 do 100 tekmovalcev; uspehi so se boljšali od tekme do tekme. Propagandi in
agitaciji Športne zveze se je zahvaliti, da osnavljajo naši klubi polagoma samostojne lahkoatletske sekcije. Danes imamo v Sloveniji 11 klubov s specialnimi lahkoatletskimi sekcijami.
Z bojkotom nam vzraste nova, nepričakovana ovira Ako ne drugega, bo vplivala moralno, ker vzame marsikomu upanje na tekmovanje s srbskimi in hrvatskim! atleti, da ne govorimo celo o mednarodnem tekmovanju. Organizatorje mora neugodno dimiti, da jim je vrgla to poleno pod noge institucija, ki bi morala stvar podpirati, ne pa jo ogrožati že v prvih časih postanka. Da je bojkot v prid sporta, se pač ne bo dalo dokazatil
Besedilo sklepa, s katerim se proglasa bojkot nad slovensko lahkio^ atletiko, doslej ni bilo službeno objavljeno. Da smo bojkotirani, smo zvedeli najprej iz nekega privatnega, recimo poluradnega članka v zagrebškem »Jutarnjem listu« od 21. aprila, čitali smo potem v dunajskem »Sporttagblattu« od 25. aprila, da je odredil J. A. S. bojkot nad vsemi klubi Slovenije, ki goje lahko atletiko, »ker se niso odzvali pozivu, da se strnejo v podsavez«, in končno je sprejela tudi Športna zveza 29. aprila oficielen dopis, glasom katerega se uveljavlja bojkot počenši z 8. aprilom.
Ugotoviti hočemo najprej, da so strnjeni slovenski klubi, ki goje lahko atletiko, že tretje leto v Lahkoatle-tičnem odseku Športne zveze. Da se je osnoval ta vodilni forum za našo lahko atletiko, ni bilo treba spodbude baš iz Zagreba. Ali se imenuje ta forum podsavez ali savez ali samo Lahkoatletični odsek Športne zveze, je gotovo postranska stvar. L. O. S. Z. je opravljal v praksi vse posle podsaveza in zasigural je poleg tega, da izvede na glavni skupščini S. Z. reorganizacijo odseka v podsavez ter pristop v J. A. S. To je glavno in to bi moralo zadostovati tudi J. A. S. Upravni odborniki J. A. S. ali niso čitali »Sporta«, službenega organa L. O, S. Z., z dne 1. aprila, kjer se poroča, da je glavna skupščina S. Z. sklenila ustanovitev lahkoatletičnega podsaveza za Slovenijo in pristop k J. A. S., — ali pa zasledujejo z bojkotom slovenske atletike kake, recimo »skrite« namene. Prvega, namreč da ne čitajo raznih službenih glasil, bi ne mislili, ako bi sodili po gostobesednosti in vnemi, s katero dopisujejo Športni zvezi. Drugega, namreč da gre za »skrite« namene, zopet ne moremo misliti, ker vsebuje vsako pismo in vsak članek, uraden in poluraden, da jim gre le za športne koristi in le za razvoj atletike. — Od 8. aprila naprej smo bojkotirani, vse nič ne pomaga! — Klubi v Dalmaciji, Bosni itd. naj bodo veseli, da se tudi njim ni pripetilo kaj takega. Tudi oni namreč niso osnovali pod-savezov.
Ukrep J. A. S. je vsekakor prenagljen. Koristil ne bo nikomur. Lahkoatletski podsavez za Slovenijo ne bo ustanovljen vsled tega niti dan prej kakor bodo dopustile razmere, ker bojkot mu ne bo odstranil niti ene mnogih ovir, nasprotno bo sam nova ovira delu in trudu ustanoviteljev. Bojkot J. A. S. nad slovensko atletiko nikakor ne priča o zrelosti sedanjega vodstva in o pravilnem pojmovanju nalog J. A. S.
O
Smučarska Velika noč.
Krasno vreme, ki je nastalo po večdnevnem deževju, je izvabilo precej smučarjev na naše planine, ki so se ponovno odele z debelo plastjo novega snega. Posamezne skupine so se podale na različne kraje. Tako je šla ena tovarišija na Križko Planino in Krvavec (1853 m), druga na Veliko Planino (1555 m) v Kamniških Alpah. Pa tudi Julijske Alpe, kljub svoji oddaljenosti, niso ostale brez
obiskovalcev. Tri skupine, izmed katerih je ena popolnoma zablodila — ter došla mesto na Velo Polje na Krsteniško planino pod Stogom (1876 m) ter 'odtod napravila sestop v dolino Voje — je imela druga že več sreče: Pot z Bleda v Krnico, k Mrzlemu' Studencu in dalje preko planine Javornik na Debelo Peč (2007 m) je izvrsten teren za smuko. Sploh so Julijske Alpe v tem pogledu hvaležnejše nego Kamniške Planine.
Najzanimivejša je bila tura tretje skupine. Ta si je sicer prvotno nadela nalogo, zlesti s smučmi Triglavu na glavo, toda uvidevši veliko nevarnost s strani plazov, ki so dričali s triglavskih pečin, je obtičala v Vodnikovi koči na Velem Polju. Hoja je bila zelo naporna, osobito preko plazov nad Veliko Vrtačo, ki so baš ta dan zgrmeli raz zahodno strmino Tosca (2275 m) in trajala od Starih Fužin do Vodnikove koče celih 9 ur. Trud je bil naslednji dan seveda obilo poplačan: ne samo da je ugoden sneg in teren nudil smučarjem veliko športnega užitka — veličastni so bili prizori, ki so jih povzročali ogromni plazovi zdaj z Mlišelj vrha (2350 m) in Stoga (1876 m), zdaj z Vernarja (2225 m) in Tosca (2275 m). Naravno je, da ob času, ko se vroče solnce upira v stene, nikakor ni varno muditi se pod njimi.
Tretji dan se je četvorica smučarjev podala po Mi-šeljski dolini preko sedla Hribarice (2357 m) v dolino sedmerih triglavskih jezer. Ves čas so se nudili prekrasni prizori na Šmarjetno Glavo (2461 m), Triglav (2864 m), Rjavino (2532 m) in dalje na Karavanke in Kamniške Alpe. Hoja s smučmi ob ugodnem snegu na sedlo Hribarice ni težavna, le zadnja višina zahteva vsled hude strmine več pozornosti in previdnosti, posebno če je sneg zledenel. Na vrhu Hribarice se odpre nov svet. Veličastno se dviga Kopica (2465 m) in tik nje Zeljnarica (2448 m) iznad snežene planjave (glej sliko!). Onkraj sedla se svet spusti strmo navzdol in tu šele se začenja pravi užitek za smučarja. V nekoliko ključih se hitro prikrmari do prvega triglavskega jezera. Nadaljnja proga je položna ter pripelje poleg bregov prelepih jezer kmalu do koče S. P. D. Krasnejše in zanimivejše smuške partije kot je ta od Vodnikove koče na Velem Polju preko Hribarice do koče pri sedmerih triglavskih jezerih, si ni mogoče predstavljati!
Četrti dan je, žal, slabo vreme odvrnilo smučarje od namena, poleteti preko Planine Lopučnice na Planino na Kraju ter odtod po vojaški poti k Savici — kar bi pač bilo priporočljiveje — zato so se urno podričali do Komarče in po potu k Zlatorogu. Slednja stena je spomladi opasna, zatorej so zapele dereze in cepin kakor v slovo lepim časom in krajem.
Bodi omenjeno, da so vse navedene skupine smučarjev sestojale izključno iz članov T. K, »Skala«.	D. Z.
©
Prvi slovenski športni film.
Izšel je slovenski film! Že to je velikega pomena za Slovence, večje važnosti je pa za nas športnike, da je prvi slolvensiki film — športni film! Sport danes ni več zabava, samo gotovim ljudem namenjena, temveč je postal neobhodna življenjska potreba naroda. Da pa film veliko prispeva k spoznavanju narodov, njih dežel in življenja, o tem ni dvoma. Zatorej moramo z veseljem pozdraviti vsi Slovenci, tudi športniki, smučarji kakor turisti, novoustanovleno filmsko tvrdko »Slovenija«. Da je tvrdka na obče koristnem in celo narodnem stališču pri proizvajanju filmov, nam dokazuje že njen prvi film »Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici«. Ker namerava naša prva slovenska tvornica filmov predvsem ustvarjati propagandne filme, ki bodo tudi v tujini pridobivali našemu narodu prijateljev in simpatije ter bodo privabili v našei lepe kraje mnogo tujcev iz vseh koncev sveta, se bo povzdignil in
pospešil tujski promet, ki bo državi, narodu, trgovini in industriji donašal lep vir dohodkov. Predvsem bo potrebno in najbolj izdatno izdelati nekaj filmov o naših gorah in letoviščih. Na gledalca v kinu učinkujejo gorske panorame najbolje. To se je opazilo že v prvem »Slovenija«-filmu. Kako mora' vplivati tak film v deželah, kjer je več razumevanja za gore in sporte, kakor n. pr. v Češkoslovaški!
Film »Smuška tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici« je še precej dobro uspel, vendar se mu pozna', da je prvi film domačega podjetja. Zasnežena gorska panorama je še najbolj posrečena in gledalci so se divili veličastnemu Jalovcu in dolini Planica, katera sta si pridobila gotovo več novih prijateljev. Najislabši so »prizori iz tekme«, katerih pravzaprav ni. Tekmovanja samega film ne prikazuje. To je edina večja hiba prvega »Slovenija«-filma. Izza ovinka se prikaže par smučarjev, ki se podričajo po jako položnem tiru dalje. Kje so ostali krasni prizori in zanimivi momenti s tekme same? Kinooperater se ni postavil na pravo točko. Proga je bila dolga in bilo je dokaj lepih točk kakor nalašč za aparat. Videti bi se moralo v filmu pravo tekmovanje smučarjev, kako se isti bojujejo in prehitevajo. Operater bi se moral postaviti na strmcih, pod katerim: so vedno najbolj zanimivi boji. Če bi podjetje razpolagalo z več aparati, bi morali delovati najmanj štirje: eden na startu, dva ob progi na dveh skrbno izbranih točkah in eden na cilju. Tudi cilj ni posrečen v tem filmu. Aparat je stal pred ciljem, in sicer tako, da je došle tekmovalce moral zasledovati nazaj proti cilju, pri tem so nastali tresljaji, ki so zelo neprijetno vplivali na gledalce.
V film spada tudi občinstvo, ki prisostvuje tekmi, dalje grupa zmagalcev in tudi vodstvo tekme, Planica ima še več krasnih motivov, ki so izostali. Če bi film postal daljši, naj bi obsegal dva dela.
Ob priliki zimskošportnega tedna v prihodnji sezoni bo novi športni film veliko bolj zanimiv, in če se bo skušalo odstraniti razne hibe, bo lahko popoln. Le skrbno ustvarjen film doseže doma in v tujini uspehe. Take filme naj si izposojajo kulturna, prosvetna društva, športni klubi, učni zavodi, vojaštvo itd. Uspehi gotovo ne izostanejo.
Propagandnim filmom tvrdke »Slovenija« moramo pripisovati veliko važnost in vrednost za razvoj našega športa, turistike in tujskega prometa. Gospod V. Bešter se je lotil velikega in težkega dela. Med smučarji in turisti pa bo našel mnogo sodelavcev, ki ga bodo radevolje podpirali. Prvemu uspehu bodo sledili še drugi.	D. Z.
Otvoritev kolesarske sezone v Ljubljani.
V nedeljo, 23. aprila, je otvoril »Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija« v Ljubljani letošnjo kolesarsko sezono s cestnimi dirkami na kratko distanco na cesti med Šiško in Št. Vidom. Dirke, ki so se vršile v šestih skupinah, so potekle v polnem redu in upravičujejo nade v prav lepo kolesarsko sezono. Tekem so se udeležili poleg »Ilirijanov« tudi člani mladega, a agilnega kluba »Danica« z Ježice.
Zvečer se je vršila v hotelu Tivoli tekma na novih dirkalnih aparatih, ki si jih je »Ilirija« nabavila. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo tej zanimivi in za Ljubljano povsem novi prireditvi.
Po tekmi so se razdelila darila in nagrade. Ob tej priliki je prejel darilo eden naših najboljših dirkačev, g. A. Šiškovič, za mednarodno tekmo na 400 km, ki se je vršila lani na progi Dunaj—Gradec—Dunaj. G. Šiškovič je kljub večkratnim defektom dospel kot četrti na cilj in s tem pokazal tudi v inozemstvu napredek našega kolesarskega sporta.
V naslednjem podajamo rezultate tekem;
Novinci 3 km. — Start ob 15. uri.
1.	Ramovž Ivan 5 min. 50-8 sek., kol. klub Danica, Ježica.
2.	Franchetti Ladislav 5 min, 52-8 sek., kol. klub Ilirija.
3.	Gabrovšek Ignac 5 min. 55 sek., kol. klub Ilirija.
4.	Bajželj Fran 6 min. 3 sek., kol. klub Ilirija.
Za tem; Bratuš, Savine, — Startalo: 6 vozačev.
Juniorji 5 km. — Start ob 15. uri 15 min.
1.	Zupan Ervin 9 min. 45 sek., kol. klub Ilirija.
2.	Snoj Tone 9 min. 45-2 sek., kol. klub Danica.
3.	Ramovž Ivan 10 min. 7 sek., kol. klub Danica.
4.	Kobilca Pavel 10 min. 7-1 sek., kol. klub »Ilirija«.
5.	Černe Slavko, 10 min. 7-2 sek., kol. klub Ilirija.
6.	Kancler, 7. Goltes Ladislav, kol. klub Ilirija.
Startalo; 9 vozačev.
Damska kategorija 2 km. — Start ob 15. uri 30 minut.
1.	gdč. Zalar Milka 5 min. 42 sek., kol. klub Ilirija.
2.	gdč. Batjel Fani 5 min. 57 sek., kol. klub Ilirija.
3.	gdč. Tomšič Angela 5 min. 58 sek., kol. klub Ilirija.
4.	gdč. Petan Fani 6 min., kol. klub Ilirija.
Startale; 4 dame.
Glavna kategorija 10 km. — Start ob 15. uri 45 min.
1.	Kosmatin Ivan 19 min. 3 sek., kol. klub Ilirija.
2.	Šolar Josip 19 min. 3-2 sek., kol. klub Ilirija.
3.	Škrajnar Anton 19 min. 6 sek., kol. klub Ilirija.
4.	Nardin Mirko 19 min. 6-2 sek., kol. klub Ilirija.
5.	Kiirner Oskar, Zanoškar, Pečnik, Snoj, Goltes, Kocmur, Šibenik Janko med vožnjo odstopil.
Startalo; 11 vozačev.
Handicap 5 km. — Start ob 16. uri 30 minut.
1.	Kosmatin Ivan ml. 9. min. 10 sek., kol. klub Ilirija.
2.	Škrajnar Anton 2 sek. 9 min, ll-5 sek., kol. klub Ilirija.
3.	Černe Slavko 30 sek. 9 min, 20 sek., kol. klub Ilirija,
4.	Pečnik Avgust 30 sek. 9 min. 20-6 sek., kol. klub Danica.
5.	Kocmur Stane 30 sek, 9 min. 21 sek., kol. klub Ilirija.
6.	Kobilca Pavel 30 sek. 9 min. 21-2 sek., kol. klub Ilirija.
7.	Ramovž	Ivan 30	sek.	9 min. 22 sek., kol. klub	Danica.
8.	Skubic Pavel 40	sek.	9 min. 22-2 sek., kol. klub	Ilirija.
9.	Goltes, 10. Šolar in Goltes Ladislav.
Startalo; 12 vozačev.
Tolažilna 3 km. — Start ob 17. uri.
1.	Goltes Adolf 5 min. 52-6 sek., kol. klub Ilirija.
2.	Zanoškar Feliks 5 min. 52-8 sek., kol. klub Ilirija.
3.	Pečnik Avgust 6 min. 9 sek., kol. klub Danica.
4.	Kobilca	Pavel 6	min.	10 sek., kol. klub Ilirija.
5.	Kocmur	Stane 6	min.	10 sek., kol. klub Ilirija.
6.	Gabrovšek, 7. Goltes Lad., 8. Savine, 9. Skubic.
Startalo; 9 vozačev.
Dirka na aparatih v hotelu »Tivoli«.
Glavna vožnja; Predtekma 5 krogov; 1 km. Odločila 10 krogov; 2 km.
L Predtekma; 1. Zanoškar 1 min. 7. sek. — 2. Goltes Ad. 1 min. 12 sek. — Kosmatin defekt.
II.	Predtekma; 1. Škrajnar 1 min. 2 sek. — 2. Kocmur 1 min. 16 sek.
III.	Predtekma; 1. Zupan 1 min. 5 sek. — 2. Černe 1 min. 5-1 sek. — Umek defekt (veriga padla).
Odločilna 10 krogov: 2 km.
1. Škrajnar 2 min. 6 sek. — 2. Zanoškar 2 min. 25 sek. — 3. Zupan
Match 3 prvakov 50 krogov: 10 km.
1. Škrajnar 11 min. 41-2 sek..— 2, Kosmatin 12 min. 10-5 sek. — 3. Umek 12 min. 26-6 sek.
Velikonočne tekme.
Ilirija—Šparta, Zagreb, 3:4 in 5:1. Igrano 16. in 17. aprila na prostoru Ilirije. Nediscipliniran nastop Šparte je ze!o škodoval obema igrama. Šparta razpolaga z dobrim, agilnim f.orwardom, v kojem ima svoje najboljše sile Korošca, Pasineka in Rossbacherja. Od ostalega moštva treba omeniti s pohvalo levega branilca Durbešiča in marljivega srednjega krilca Ladešiča. Šparta ni mnogo kombinirala, temveč je iskala uspehov z naglimi, vedno opasnimi prodori posameznih napadalcev. — Ilirija je nasprotnika podcenjevala in v prvi tekmi ni dosegla svoje povprečne forme. Desni back je uganjal vrhutega pasivno rezistenco. Od štirih*golov sta padla dva v prazen gol. — Drugi dan je igrala Ilirija vsaj prvi polčas v polni formi Nadkriljevala je v tem halftimii Šparto občutno v vseh ozirih in dosegla že pred odmorom rezultat 4 : 0. V drugi polovici igre je popustila; ostala je sicer v vidni premoči, toda dosegla le še en gol. šparti se je v zadnjih minutah posrečil predor, iz kojega je nastal njen edini gol. — 16. aprila je sodil g. Vodišek, 17. aprila g. ppor. Hrast.
Ilirija komb.—H e r m e s 3:2. Predigra tekmi Ilirija—Šparta 16. aprila.
Ilirija II.—Sla vi ja 7:2. Predtekma 17. aprila.
Jadra n—S 1 o v a n 2:0. Prvenstvena tekma, igrana na igrišču Šparte. Jadran je bil močnejše moštvo ter je zmago popolnoma zaslužil. Slovan je igral za svojo prvo letošnjo igro dobro, najboljši v moštvu je bil branilec Hariš.
L. A. S. K.—S v o b o d a , Moste, 7:3, Prvenstvena tekma, v kateri so akademiki iznenadili s svojo dobro igro.
Mišelj-vrh nad Velim Poljem.
Fot. Janko Itavnik.
V	Mariboru je gostovala zagrebška Ilirija. 16. aprila je igral proti njej Maribor z rezultatom 1 : 2 (1 : 0). Maribor je nastopil z več rezervami ter bil Iliriji nekoliko nadmočen, V drugi polovici ni izrabil prisojene mu enajstmetrovke. — Dne 17. aprila je igral proti Iliriji R a p i d , ki se je boril srečnejše in zmagal s 3 : 1. — Obe tekmi je sodil g. Osebig, ki pa večjim tekmam še ni do-rastel.
Nadaljnje tekme: Maribor rez —R a p i d rez, 4 : 2, I. nar, Maribor a—I, nar. M. A. K. 0:1, II. nar. Maribor a—II. nar, M. A. K. 2 : 0.
V	Celju je igrala Svoboda s Svobodo iz Maribora 1:2, Celje pa z M. A. K. iz Maribora 1 : 2 in 0 : 0.
Atletiki so gostovali v Celovcu in Beljaku.
S.	V. Fiirth 1 : 4, v Leipzigu proti Ballspielklubu 4:1. — Wacker je igral v Benetkah proti Venezia 2 : 2 in v Bologni proti Emi-liana 2:1.
G raz: G. A. K.—Ostmark, Wien, 0:1 in 0:0, Donau-itadt, Wien—Sturm 4:1 in 3:1.
Holandska—Belgija 0:0. Tekma se je vršila 15. aprila v Liegeu; 20.000 gledalcev.
Holandska^—Danska 2 : 0. Igrano dne 17. aprila v Anversu.
Tekme 23. aprila.
Reprezentančna tekma med podsavezi Ljubljana in Zagreb je bila v zadnjem hipu iz Zagreba preklicana Ilirija, ki bi morala igrati kot reprezentanca L. N. P., je c stala vsled tega 23. aprila nezaposlena. Na njenem igrišču se je vršila prijateljska tekma med
Rapidom, Maribor — Primorjem. Zmagal je z 2 : 1 Rapid, ki je bil na vsak način boljše moštvo. Pri-
Motiv z Velega Polja.
Fotografiral Janko Ravnik.
Illll!llllllllllll!lllllllllllllllllllll!lllllll
IIIIIIMMIIIIIimillMMIIinilllllllllllMIII
I
Celjski Athletiksportklub je gostoval o velikonočnih praznikih z lepim uspehom v Celovcu in Beljaku. 16. apr. je igral v Celovcu proti Athletiksportklubu, najmočnejšemu klubu koroškega saveza, neodločeno 1 : 1. Igra je bila ves čas otvorjena, v drugem polčasu so bili Celjani celo za spoznanje močnejši. Prvi gol so dosegli Celovčani že v 2. minuti iz kota, Celjani so izravnali v 20. min. drugega halftima.
17. aprila je igral Athletiksportklub v Beljaku proti Sportvereinu, ki je porazil dan prej Eintracht iz Mona-kovega s 5 : 3, Tekom živahne igre prvega halftima so dosegli Celjani dva gola, pri čemer je ostalo potem do konca. Sportverein je tehnično boljši t>d celovških Athle-tikov, pogreša se pri njih le večje odločnosti pred golom. — Eintracht je zmagala v Celovcu s 4 : 2.
Nadaljnji rezultati 16. in 17. aprila: Hajduk—Split 8:0. — Sarajevo: S. A. Š. K.—Slavija 2:1 in 1:0, Hajduk—Sparta 10:0. — Beograd: (tekme za pokal »Čika Dača) B. S. K — Soko 2 : 1, Jugoslavija—Slavija 3:2, B. S. K.—Jugoslavija 3 : 0, Vršiti se morajo še tekme med Concordijo, Šumadijo in B. S. K.
Zunanji rezultati 16. in 17. aprila:
Češki rezultati: Slavia—kombiniran danski team 0:0 in 3:0, Sparta—kombiniran pariški team 4 : 2, Liben—Tas-mania, Berlin, 3 : 1, Teplitzcr F. C.—Berliner Union 5 : 1, Žide-nice, Brno—Breslau 6 : 2, Teplitzer F. C.—WAF, Wien, 4 : 2.
Dunaj: Hakoah—Čechie, Karlin, 2:1, Blue Star, Ziirich —Floridsdorf 3 : 1, Floridsdorf—Čechie, Karlin, 2 : 2, Hakoah— Blue Star 1 : 0, Rapid—T. V, 3. okr., Budapest, 3:2 in 2:2, Nusle, Praga—Gersthof 3 : 2, Duisburg—Vicnna 0 : 0, Duisburg —Slovan 1 : 0, Vienna—Nusle 4 : 1, Sportklub—Simmering (prv.) 2 : 0, Gersthof—Slovan 3:2. — Amaterji so igrali v Fiirthu proti
mor,e je igralo brez kombinacije, omeniti je v njem pred vsemi drugimi igralci srednjega krilca Birso.
H e r m e s—J a d r a n 7 : 1. Na igrišču Šparte je Hermes porazil v prvenstveni tekmi Jadrana s 7 : 1. Hermes je bil tehnično mnogo boljši od Jadrana. Igro je dirigiral srednji napadalec Pleš, ki je bil najboljši igralec na prostoru in ki je zasnoval večino napadov na Jadranov gol.
Ilirija rez,—S voboda, Moste, 4:0, Ilirija II.—Jadran rez. 7:1, Prvenstveni tekmi, igrani na igrišču Svobode v Mostah.
V	Mariboru se je vršila prvenstvena tekma med Mariborom in M„ A. K. z rezultatom 3 : 2 (1 : 2) za Maribor. Maribor ;'e bil sicer stalno v premoči, toda odrekli so napadalci, M. A. K. je v 35 min. vodil z 2 : 0. Maribor je zgrešil 2, M. A. K. 1 enajstmetrovko.
Prvenstvena tekma med rezervama Maribora in M. A. K. je koinčala s 4 : 1 za Maribor. — I. nar. Maribor a—I. nar. M. A. K. 4 : 0, II. nar. Maribor a—II. nar. M. A. K. 0 : 0.
V	Celju se je vršila prijateljska tekma med Atletiki in Celjem. Rezultat 1:1 (0 : 0). V prvem polčasu so nalahno prevladovali Celjani, v drugem so bili v veliki premoči Atletiki. V Celju so nastopile z dobrim uspehom tri rezerve.
V	Ptuju se je vršila prvenstvena tekma med mariborsko Svobodo in Ptujem. Zmagali so Mariborčani v razmerju 2 : 0. V Svobodi sta nastopila dva bivša igralca Korotana.
V Kranju je igral S. K. T r i g 1 a v z rezervo ljubljanskega Primorja ter podlegel z 2 : 6. Igrišče Triglava je v sedanjem stanju za tekme nesposobno.
Nadaljnji rezultati dne 23. aprila: Zagreb: Gradjanski— Reprezentanca Z. N. P. 2 : 0, igrano namesto odpovedane tekme podsavezov Ljubljana in Zagreb. — Beograd: B. S. K.—Soko 4:1, Konkordija—Slavija 5:2. Split: Hajduk—S. A. N. D., Subotica, 6 : 0 in 2 : 0. — S a r a j e v o : S. A. Š. K.—S. A. N. D. Subotica ,3:0, Slavija S. A. N. D. 2 : L Hajduk—Troja 6:0, — Novi Sad: Vardar—N. A. K. 3 : 1, Jugoslavija—Juda Makabi 4:2, Subotički S. K.—N. T. K. 3:1. — Subotica: Bačka^— Sloga 3 : 1.
Nemčija—Avstrija 2 : 0. Igrano dne 23. aprila na Dunaju pred 56.000 gledalci.
Zunanji rezultati dne 23. aprila:
Praga: Union Ž.—Sparta, Kladno, 1 : 0, Sparta—S. K Kladno 5 : 2, ČAFC—Meteor VIII. 3 : 2, Teplitzer F. C.—D. F. C. 4:1. — Vršovice so igrale v Strassbourgu proti Racing Clubu 4:0. — Slavia—Hakoah, Dunaj, 2:1, Nuselski S. K.—Vienna 3 : 2.
G r a z : Gersthof, Wien—Sturm 5:4 in 1 : 4, G. A. K.— Arbeiter A. C. 6 : 0.
Dunaj: Amaterji so bili v Budimpešti poraženi od M. T. K. 4 : 0. Slovan—Cricketer 9 : 2.
Hanacka Slavia, Kromeriž—Ilirija 2:1 (2:1).
Ilirija je 26. aprila nezasluženo, podlegla Hanacki Slavij! z 1 : 2, četudi je bila skoro vso igro, posebno pa v drugem polčasu, v znatni premoči. Da rezultat ne kaže te premoči, je kriva napačna taktika napadalcev napram izvrstni in telesno močnejši obrambi gostov ter slaba forma nekaterih igralcev, zlasti golmana in leve zveze.
Slavija je razvila mirno kombinacijsko igrO, Posamezniki so povprečni igralci brez izvanrednih kvalitet, toda skupaj, kot celota, predstavljajo vigrano, prvovrstno moštvo. Še boljši vtis so napravili Čehi vsled svoje popolne discipline in fair igre. Upoštevati je tudi treba, da so nastopili proti Iliriji po dolgotrajnem potovanju.
Ilirija je v nekaterih ozirih razočarala. Notranji trio je bil brez strela na gol in manjkala je ona energična poteza prodi golu, ki je odločila zmago nad Gradjanskim. Krilci so v prvem polčasu, desni tudi v drugem jako slabo pokrivali. Med branilci in golmainom ni potrebnega razumevanja in skupne igre. Branilca se očividno nista zanesla na golmana, ki je daleč proč od nekdanje izvrstne forme; videlo se je, da se naravnost bojita podati mu žogo. Zavest, da je v golu, na najodgovornejšem mestu, nezanesljiv igralec, napravi seveda nervozno vse moštvo, najbolj pa obrambo. Približno na mestu so bila le krila, desna zveza, levi branilec, in v drugem polčasu srednji krilec.
Igra v prvem polčasu ni stala ravno na visokem nivoju; obe moštvi sta rabili mnogo časa, da sta se vigrali. Ilirija si je dala vzeti tempo ter je v svojo škodo posnemala počasno kombinacijsko igro Čehov. V 28. minuti je ujel Pelan nevaren center levega krila Čehov za golovo črto, kar je značilo prvi uspeh za Čehei. 6 minut nato je potisnil Oman slabo obranjeno žogo mimo češkega golmana v mrežo (1 : 1). V 39. minuti so dosegli Čehi po desni zvezi lep, a nikakor ne neubranljiv drugi gol. Ves drugi polčas igra Ilirija na izenačenje. Pospešila je tempo in bila neprestano v premoči. Zadnjih 10 minut je bil češki gol oblegan, toda ves napor Ilirije je bil zastonj. Večina strelov je ali zgrešila cilj ali jih je ubranil golman, dva strela sta se odbila tudi od gola, tako da je ostal rezultat prvega polčasa nespremenjen.
Turneja Hanacke Slavije. Hanacka Slavia, Kromeriž, je absolvirala tekom potovanja po Jugoslaviji 6 tekem. Dne 16. aprila je igrala proti Hašku v Zagrebu 0 : 0, 17. aprila proti Concordiji 2 : 2, 19. aprila proti Gradjanskemu 1:1, 22. in 23. aprila v Splitu proti Hajduku 0:1 in 2 : 2 ter 26. aprila proti Iliriji v Ljubljani 2:1.	.
Tekme 30. aprila.
O reprezentančni tekmi podsavezov Ljubljana in Zagreb poročamo na drugem mestu.
V	Mariboru je gostovalo ljubljansko Primorje. Igralo je proti M a r i b o r u 1 : 3 (0 : 3). Koti 12:1 za Maribor. Mariboru je manjkal golman Glaser, Primorju srednji krilec Birsa. Mlajše moči Primorja, ustavljene kot rezerve, so se dobro obnesle. Maribor je razvil lepo kombinacijo. Razpolaga z osobito dobro obrambo, krilci so lepo podpirali napadalno vrsto, napadalci pa preveč kombinirajo in pozabljajo pred golom na glavno orožje, na streljanje. — Sodil je g. Hrast. — I. nar. Maribora—I. nar. Rapida 3 ; 2, tekma II, naraščaja je ostala neodločena (3 : 3).
V	Celju se je vršila prvenstvena tekma med Celjem in Svobodo. Rezultat 3 : 1. Celje ni bilo v dobri formi, ugoden rezultat prošle nedelje proti Atletikom moštvu ni koristil.
M. A. K., Maribor, je igral v Varaždinu proti Dravi z neodločenim rezultatom 1:1.
V	Ljubljani se je vršila na igrišču Sparte prvenstvena tekma med Hermesom in Svobodo z rezultatom 4:1 ob stalni premoči Hermesa, ki si je zagotovil s tem definitivno prvenstvo II. razreda v Ljubljani. Jako dober je bil golman Svobode, Hermes je ugajal v celoti. — Sodil je g. Jerala. — Tekma bi zaslužila boljši poset. — Pred tem sta absolvirala prvenstveno tekmo L. A. S. K. in Slovan. Zmagali so. akademiki z 2:1.
Ilirija rez.—Železničarji, Sisak, 2:1. Železničarji so igrali prikupen nogomet in napravili v splošnem dober vtis. Imajo prav dobro obrambo, levi back Gorupec je eden najboljših backov, ki so jih v poslednjem času videli v Ljubljani. Forward precej zaostaja za obrambo. — V Iliriji je bila nasprotno slabejša in nesigur-nejša obramba in boljši forvvard. — Sodil je g. Beneš. — Poset razmeroma povoljen.
V	Ptuju je absolviral Rapid, Maribor, prvenstveno tekmo proti Ptuju. Kljub temu, da jef nastopil kompleten, je dosegel le rezultat 2 : 0 (koti 5:1), ker se ni nahajal v ravno dobri formi. — Sodil je g. Šepec.
V	Kranju je igral Korotan proti ljubljanski S 1 a v i j i zmagovito 3:1.
Zagreb 30. aprila: Šparta—Croatia 4 : 0, Železničarji—Tipografija 1 : 0, Slavija—Sava 5 : 1.
Češki rezultati 30. aprila: Sparta—D. F. C. 4:1, Sparta— Slavia 3 : 0, Viktoria Ž.—Meteor Vinohr. 4 : 1, Union Ž.—Teplitzer F. C. 3 : 2.
Graz 30. aprila: G. A. K.—Hertha, Dunaj, 0 : 3, Arbeiter-A. C.—Hertha 0 : 5, Sturm—Atletiki, Celovec, 1:0 in 6:2,
Dunajski rezultati 30. aprila: Pokalne igre: Admira— Rudolfshiigel 1 : 0, Amateure—Red Star 3 : 2, Hakoah—Korncu-burg 4 : 1, Slovan—Vorwarts X. 5:0. — Prvenstvo II. r.: Donaustadt—Gersthof 2 : 0, Gcrmania—Bewcgungsspiclcr 1 : 0, WAC—Rennweg 5:4. — Prijateljske tekme: Florids-dorf—Germania 1 : 1, Hakoah—Donaustadt 2 : 0, Vienna—Sport-klub 2:1, Rapid—Gersthof 4:1.
Stanje prvenstva Bogradskega nogom, podsaveza 23. 4.: Jugoslavija 11 točk (6 tekem), Beogr. S. K. 9 (5), Slavija 7 (5), Vardar 7 (6), N. A. K., Novi Sad 6 (6), Konkordija 4 (5), Makabi, Novi Sad 3 (7), Vojvodina, Novi Sad 3 (4). Soko 0 (6),
Avstrija—Madžarska 1 : 1. Igrano dne 30. aprila v Budimpešti pred 40.000 gledalci.
Španija—Francija 4 : 0. Igrano dne 30. aprila v Bordeauxu.
X
London 29. aprila: V finalu za angleški pokal je zmagal Huddersfield Town nad Preston North End z 1 : 0.
S.	K. Ilirija igra dne 20. in 21. maja v Grazu proti F. C. Sturmer.
Značilen sklep J. N. S, Iz »Službenega glasnika« prinašamo brez komentarja sledeči sklep upravnega odbora J. N. S.: Briše iz listine saveznih članova Š. K. »Viktorija«, Beograd, jer ne može slati pretplatu za »Službeni glasnik«. Upravni odbor J. N. S. mišljenja,je, da klubovi, koji ne mogu udovoljiti tako minimalnim obvezama, nemaju niti bitnih uvjeta za opstanak kao klub i kao savezni član.
Nj. V. kralj Aleksander je sprejel 14. aprila v avdijenci predsednika Beogradskega S. K., ki je poročal o tekmah B. S. K. v Bukarešti. Za tekmo reprezentanc Jugoslavije in Rumunske je daroval kralj dragocen pokal.
___________Službene objave.__________________________________
Članom Športne zveze! Povodom kraljeve poroke se bodo vršile v Beogradu razne velike športne prireditve. Slovenski klubi se opozarjajo posebno na lahkoatletične in plavalne tekme. Program doslej žal še ni objavljen, toda neglede na to opozarja Športna zveza vse svoje klube, naj marljivo in vztrajno trenirajo. Do prireditev nas loči le še mesec dni. Brez resnega treninga naši atleti ne bodo mogli uspešno konkurirati izvrstnim močem bratskih hrvatskih in srbskih klubov.
O priliki kraljeve poroke se vrše v Beogradu velike športne tekme. Beogradski atletski savez razpisuje za dan 28. in 29. maja izbirne tekme s sledečim sporedom:
28.	maja: Predtekma na 100 m; skok v višino z zaletom; predtekma na 60 m za ženske; finale na 100 m; tek na 5000 m;' skok na daljavo z zaletom; finale 60 m za ženske; metanje krogle; tek na 400 m; metanje krogle za ženske; metanje kopja za moške; skok v višino za ženske; tek 100 X 200 X 300 X 400; tek 60 X 80 X 100 X 200 za ženske.
29.	maja: Predtekma' na 200 m; predtekma 4 X 60 za ženske; tek na 800 m; troskok; finale na 4 X 60 za ženske; skok na daljavo z zaletom za ženske; finale 200 m; skok s palico; disk za ženske; tek 3 X 1000; tek 300 m za ženske; disk za moške; tolažilna tekma v teku na 500 m.
Vsak prvi, ako so nad štirje tekmovalci, tudi vsak drugi, in ako jih je nad šest, tudi vsak tretji dobi nagrado. Tekmuje se po pravilniku J. A. S. Prijavnina je 4 Din. Zaključek za prijave je 16. maj. Atletski meeting bo potem 31. maja. Podrobnosti pri Atletskem savezu za Slovenijo.
Opozarjamo vse klube ponovno, da rešijo v zadnjih službenih objavah objavljene obveznosti. Proti klubom, ki ne bodo reagirali, bo odbor najstrožje postopal.
Vse turiste opozarjamo, da je izšla naredba, da morajo imeti posebne legitimacije, ako posečajo kraje in pogorja na meji. Legitimacije izdaja komanda IV. odseka granične trupe v Zagrebu. V prošnji je navesti kraj, kamor se želi potovati, okraj in glavarstvo in dobo bivanja. Športna zveza bo skušala doseči olajšanja, vendar se morajo turisti do takrat držati teh predpisov.
Plenarna seja Športne zveze je v torek, 9. majnika, ob 8. uri v pisarni Športne zveze.	Tajništvo.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Poslovni odbor: Verificira se prvenstvena tekma S. K. Svoboda, Maribor — S. K. Korotan 2 : 1.
S. K, Iliriji se dovoli, da igra 1. rezerva prvenstvene tekme izven konkurence s klubi II. razreda ter II. rezervi igranje prvenstvenih tekem na točke z rezervami II. razrednih klubov.
Verificirajo se za S. K, Ilirijo: Učak Fr. in Pirc M.; za S. K. Primore: Žargi Fr., Bregar Alojz in Jančigaj M.
Ukine se zabrano igre Wagner Maksu za S. K. Maribor.
S.	K. Korotanu se odbije glasom § 14 prav. prv. tekem 2 točki in njegov delež na prvenstveni tekmi proti S, K. Svobodi dne 2. aprila pripade v korist podsaveza, ker je nastopil v tej tekmi z neprijavljenim igralcem.
I. S. S. K. Maribor se kaznuje s strogim ukorom in denarno globo 100 Din (§14 obč. prav. J. N. S.) vsled samovoljnega postopanja, ker je nastopil v tekmi proti Iliriji Zagreb z igralcem, ki je imel takrat še zabrano igre.
Jug. Koturaški savez ponovno poziva sve koturaške i motociklističke klubove, kao i sekcije, da bezodvlačno, a najkasnije do konca maja prijave svoje vozače i uplate članarinu pod prijetnjom bojkota. Upravni odbor otkazuje radi tehničkih poteškoća Sveslavensku utrku, što se svim klubovima stavlja do znanja.’
T.	K. Skala. Članarino je poravnati nepreklicno in naj-
kesneje do 15. maja t. 1., ker bo sicer odbor prisiljen, da člane, ki tega ne bodo storili, črta iz kluba. Oni člani, ki žele imeti klubov znak, naj čimprej vpošljejo znesek Din 7-50, naj-kesneje pa do 15. maja.	Blagajnik.
Informacijski sestanek se vrši dne 6. maja ob 20. uri v Narodni kavarni glede predlogov za izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 25. maja ob 20. uri pri Novem svetu.
Skupni izlet se vrši v nedeljo dne 7. maja v Pekel pri Borovnici. Tehnični odsek markira pri tej priliki pot. — Podroben načrt velikega propagandnega izleta za binkoštne praznike na Pohorje objavimo v prihodnji številki »Sporta«.
Tajnik.
Klub kolesarjev »Ilirija« Šoštanj je imel dne 2. aprila 1922 svoj I. redni letni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Josip Destovnik — predsednik, Kunst Ivan — podpredsednik, Pačnik Franc — tajnik, Šumer Gustav — blagajnik, Novak Ivan
—	blagajniški namestnik, Teče Franc, Čebul Anton, Acman Alojz, Bedina Ivan — odborniki, Grebenšek Franc, Štor Franc —- reditelja, Skamen Jurij in Vidrih Ivan — preglednika računov.
—	V sezoni 1922 namerava klub prirediti cestne dirke, eno gorsko tekmo, eno prvenstveno tekmo in izlete. Poleg tega se klub udeleži nekaterih po podsavezu prirejenih tekem.
Razne vesti.
Gross country v Beogradu. Pokal »Politike« je dobila zagrebška Concordia (42 točk), Hašk je dosegel 36 točk, Jugo-clavija 29 točk. V teku na 6 km je bil prvi Stefanovič (Jgsl.) v času 24 min. 35 sek., drugi Kadrnka (Cone.), tretji Schvvindt (Cone.), Metanje krogle: 1. Poluga (Jgsl.) 11-9 m, 2. Stojanovič (Jgsl.) 11-5 m. Tek dam na 60 m: 1. Jovanovič (Jgsl.) 8-4 sek.
Kolesarske, motorne in avtomobilne dirke, prirejene po J. K. S. na dirkališču v Zagrebu, se vrše dne 14. maja. Prijave sprejema J. K. S. v Zagrebu. Do danes je prijavljenih že n&d 60 tekmovalcev. Spored se je spremenil v prilog motociklističnih dirk.
Prišla je pomlad — in vabi tudi motocikliste in avtomobiliste, nudeč jim zopet priliko k izvrševanju prekrasnega sporta. Pri nas je avtomobilistika vsled majhnih razmer — kakor pravi poročilo o letošnji glavni skupščini Športne zveze — v primeri z letom 1920. žalibog nazadovala, vendar smo lahko prepričani, da je »Jugoslavenski avtomobilski klub« z notranjo organizacijo utrdil svoje temelje, in upajmo, da se mu posreči uveljaviti v naši Jugoslaviji važnost sborta, ki je tudi s kulturnega in z narodnogospodarskega stališča jako potreben, ki torej zasluži, da ga podpirajo domače oblasti. V prvi vrsti seveda bo v korist lastnikov avtomobilov samih, da se zavedajo skupnih interesov in domovinske dolžnosti in da delujejo za povzdigo avtomobilizma v smotreni organizaciji. Le-ta jim bo nudila čim dalje več dobrot, katere bodo lahko dosegli edinole s posredovanjem dobre organizacije.
Avtomobilski sport je sicer širši javnosti še danes deloma nesimpatičen — mogoče tudi radi tega, ker je med avtomobilisti menda dovolj »divjih«, neorganiziranih, kateri ne poznajo pravil tega kavalirskega sporta, oziroma se jih vsaj ne drže. Spoznalo se bo pa že po par letih, da je storil avtomobilizem za našo domovino važno konkretno delo. Razmere so po naši osvoboditvi ugodne, ovira nas le naša lastna malodušnost; zaupajmo si in zaupali nam bodo drugi!	G. Z.
Telesna vzgoja v drž. proračunu Češkoslovaške.
Proračun ministrstva javnega zdravja in telesne vzgoje določa za telesno vzgojo 2,130.000 Kč v rednih in 1,200.000 Kč v izrednih izdatkih. Redni izdatki za vzgojitev strokovnih moči za telesno vzgojo 250.000 Kč, za podpore telovadnim in športnim društvom 1,700.000 Kč, za širjenje tSlesne vzgoje
80.000	Kč, za študij telesne vzgoje in podporo znanstvenih del
100.000	Kč. Razen tega določa se za »Podkarpatsko Rusijo«
120.000	Kč. — V pojasnilih se pravi o telesni vzgoji: Prostovoljni vaditelji šolske in izvenšolske mladine v telovadnih in športnih društvih često nimajo popolne izobrazbe za to nalogo; potrebno je torej preskrbeti strokovne moči za vzgojo mladine s tečaji za telovadne vaditelje, in to po smernicah, katere določa ministrstvo. Ravnotako so potrebni nadaljevalni tečaji za zdravnike. —- Treba je tudi opremiti telovadne tečaje, kateri tvorijo takorekoč začasno pripravo za projektirani zavod za telesno vzgojo, s stvarnimi pripomočki, strokovno literaturo in aparati, k čemur naj služi preliminirani kredit. Delovanje telovadnih in športnih udruženj je za državo in družbo v mnogem oziru ne le jako potrebno, ampak tudi izdatno že s tem, da imajo ta udruženja stvarne stroške in da skrbijo za organizacijo telesne vzgoje. Radi tega je za javnost jako važno, da se ta stremljenja, ki so splošnosti koristna, kar najizdatneje podpirajo, in sicer ne samo moralno, temveč tudi gmotno, in to tembolj, ker zdravstvene, socialne in etične razmere po vojski bodo zahtevale najbrže upeljavo splošne dolžnosti negovati telesno moč. Dosedanje stanje telovadnic, igrišč in kopališč ne odgovarja vedno nalogam, katerim naj služijo, in je torej tu potrebna učinkovita, kolikor mogoče tudi gmotna skrb države. — Akoravno je pri nas dokaj razumevanja za telesno vzgojo (kakor kaže delovanje telovadnih in športnih društev), je vendar velik del prebivalstva brezbrižen napram telesni vzgoji in to v veliko škodo delavnosti in obrambnih sil naroda; radi tega se mora to zanimanje buditi in udrževati z zborovanji, skupnimi izleti, telovadnimi in športnimi tekmami in strokovno literaturo.
Za telesno vzgojo skrbi tudi proračun ministrstva narodne obrambe s 787.000 Kč v rednih in 660.000 Kč v izrednih izdatkih.
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. |£3 Naročnina četrtletno (6 številk) D 10-50; posamezne številke 2 D. inserati po tarifu. EJjlgj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. 12)0 Izdaja Športna zveza Ljubljana. OBJ Urejuje Stanko Virant. OE)E) Klišeji in tisk; Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, o
III
X9
S
51
5
5
0
0
0
0
0
Jadranska banka Beograd
Delniška glavnica : Din 30,000.000'—	Rezerva : Din 15,000.000'—
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb
Naslov za brzojavke : Jadranska Afiliirani zavod :
82 Corlland Street FrunK SukSCF StdtC Betuli	New York City
0
0
0
0
0
0
0
0
m
i
i
i
„INDUS”
d.d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov ::
LJUBLJRNR
izdeluje med drugim tudi
čevlje iz chrom-usnja
za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove Ud.
s
i
§
Osebni in tovorni avtomobili tvrdke
„FIAT41
WI€N -TldRIN
takoj dobavni
0. Žužek, Ljubljana, Sodna ulica 11
Tel. interurb: 461
I " PROMET " 1
g tehnično ind. podjetje, d. z o. z. =
■ LJUBLJANA, Gradišče šf. 9 ■
pT Avtomobili, amerikanske pnevmatike |ji g „Fyresfone", bencin, avfoolje, avtolaki g pF in barva proti rji, „Philigrafit" (lastni iz- sš g delek), uporabljiv za barvanje tovornih lp U avtomobilov kakor tudi drugih vozil, g
= Vse lehn. polrebšč. i/ gumija, asbesla, bombaž., kovin. |||| - - Polrebšč. za slrojni obral, lehn. kemikalije, slroji ild.
■
■
Le
prvovrstno blago in delo po solidnih cenah
Bencin Olje m Mast. Pnevmatika
Vsa popravila in vožnje
9ugO'fluto
d. 3 0. 3.
Gjubljana
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi LJUBLJANA,
ima v zalogi
pravi firnež
v priznano najboljši _	in zanesljivi kako-
vosti ; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor ludi druge v to stroko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
Pleskar in ličar za stavbe in pohištvo
i Josip Jug	i
-------------------------------
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — Izvršitev točna in cene zmerne - Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti
nngleško in češko sukno, dežni plašči, modne in športne obleke lastn. izdelka, raglani, pouršniki, čepice, perilo itd.
uedno u zalogi
Drago Schmab
pri turdki:
Pod Flarod. kauarno Ljubljana Duorni trg šteu. 3 ' 1	Lastni modni atelje