MAJ 1 S Filip in Jakob 2 Č Vnebohod 3 P Najel. sv.Križa S Afonika_ 's N 6. po Vel. 6 P Janez z Dam. 7 T Stanislav © .8 S Sv. Mihael 9 Č Gregorij 10 P Antonin !£S 11 S Mamert SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST E KMEREO Pftlr? Sfe v«r§ tu Mina — t« frt*Uo m r«»— »3 6s>J« »o HWffl SLASILO BLOT. KATOK. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJU! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ JPRILJUBLJE* SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 87. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4, MAJA — SATURDAY, MAY 4, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Bab iti nevarnost - Angleži zapustili južno Norveško _ » _ — r- " • v ........._ _ Kljub zagotovilom Nemčije in Italije čuti jo balkanske države, da se jim bliža, nevarnost. — Poročila o vojaških koncentracijah na nemški in italijanski meji ob Sloveniji. — Ukrepi Anglije povečali razburjenje. Belgrad, Jugoslavija.—* em- ški in italijanski diplomati so ta četrtek sicer izražali zagotovilo balkanskim državam, da je njih nemir in strah pred kakih napadom neutemeljen, toda to ni dosti pomagalo, da bi se odpravila slutnja o bli-. žajoči se nevarnosti v teh državah. Vse so zato nadaljevale s svojimi priprave mi za .slučaje, ki utegnejo nastopiti. Predvsem Jugoslavija se čuti ogroženo. Prihajajo ram-reč poročila, da se na meji Slovenije koncentrirajo velike vojaške sile, in sicer na obeh straneh, na nemški in na italijanski. Tako se govori, da je Nemčija poslala številna oia-čenja na Koroško, okrog Celovca, Italija pa, da dovaža poleg vojaštva na meje pri Trstu in Reki tudi tanks in protizračne topove. Prevažanje nemškega premoga v Italijo skozi Slovenijo se je te dni takorekoč popol >oma usta-- vilo in trdi se, da je vzrok v tem, ker potrebuje Italija vse železniške proge na drugi strani Slovenije za prevažanje vojaštva. Jugoslavija še vedno nadaljuje z izsledovaniem nazij-skih elementov, ki bi utegnili pomagati Nemčiji v slučaju napada. Tako je bilo zlasti v Sloveniji aretiranih večje število oseb, pri katerih so našli cbtežilne dokumente, na stotine nemških ''turistov*' je bilo pa direktno izgnanih. V neki nemški tovarni lepenke v Ljubljani je policija odkrila tajno skladišče orožja; poslovodja tovarne oil aret'ran. V sosednji Grčiji so tudi z novo vnemo pospešili vojaške priprave. Pod orr-žje je bilo poklicanih ta četrtek deset letnikov rezervnih častnikov, in sicer ne na orožne vaje, marveč za aktivno službo. Grčija sluti, da namerava Italija udariti iz Albanije skozi njo do Soluna. Med dogodki, ki so v veliki meri pripomogli do nove ner-voznosti v balkanskih državah, je bil brez dvoma korak, katerega je te dni pod-vzela Anglija na Sredozemlju. Svojim trgovskim ladjam je namreč ukazala, da se Sredozemskega morja ogibajo. Tiste ladje pa, ki so že zdaj v njem, ga imajo takoj zapustiti, in sicer ne p > nu.vadni poti, skozi Gibraltar marveč skozi Suez, na vzhodni strani. Na ta način bodo morale te ladje na svojem povratku v Anglijo prepluti okrog cele Afrike, kar je okrr-g 15,00,0 milj, dočim je pot skozi Gibraltar dolga le 2000 milj. Brez dvoma pričakuje Anglija resne dogodke na Sredozemlju, katerih sa bj Balkan težko izognil. Alarmantno je tudi to, da je poslala Anglija v Sredozemlje nove skupine bojnih ladij, kakor je v četrtek Chamberlain sam objavil. NAPAD SE IZJALOVIL Predlagatelj glasoval lastnemu predlogu. proti NEV0LJA V ANGLIJI Chamberlaina žigosajo "krivega prereka." kot Washington, D. C. — Napad, ki je bil naperjen proti zakonu, ki urejuje ure in mezde, se je v poslanski zbornici ponesrečil. Kakor je bile že poročano, je demokratski poslanec Barden iz N. C. predlagal več amendmentov k temu zakonu, po katerih bi se izvzelo izpod določb tega zakona nekaj manj kakor milijon delavcev, ki so zaposleni v tovarnah, kjer se predelujejo farmarski produkti. Nasprotniki teh amendmentov pa so tako spretno manevrirali, da je bilo sprejetih k tem amendmentom toliko število novih, da se iz njih prvotni, Bardenpvi, takorekoč gffi deli več niso. Na ta način je nastala "taka zmed a, da je zbornica končno vse skupaj zavrgla, ter je celo predlagatelj Barden sam tudi glasoval za to. i ŠTIRIDESFjTURNA POBOŽ- NOST V BRIDGEVILLU Bridgeville, Pa. — Slovencem v Bridgeville se naznanja, da se vrši dne 3., 4. in 5. maja lepa štirideseturna po-božnost, katero vodi Rt. Rev. J. J. Oman iz Clevelanda, O. Sklep pobožnosti je v nedeljo zvečer. Vse dni je lepa prilika za opraviti velikonočno dolžnost v slovenskem aii angleškem jeziku vsem, 1 i je do sedaj še niso opravili Pri- dite k pobožnostim številu. — M. U. v velikem -o- London, Anglija. — Neuspehi, ki jih žanje te dni angleška armada na Norveškem, so izzvali med prebivalstvom očitno nevoljo nad vlado. Očitajo ji malomarnost, češ, da je zamudila pravo priliko, ko ni poslala močnejše ekspedi-cije na Norveško takoj, ko so nemške čete vdrle tja. Povrhu tega se izraža sumnja, da tudi čete, ki so pozneje bile odpravljene tja, niso bile prvovrstne, še manj pa njih o-prema. Chamberlaina žigosajo, da je "krivi prerok," ko se je svoječasno izrazil, da je Hitler "zamudil bus" z napadom na Norveško. Eden poslancev je dejal, cla ga ta izrek spominja na Chamber-lainovo prerokovanje o mona-koskem paktu, ko je tega označil, da pomeni "mir v naši dobi." HITLER VREDEN MILIJON DOLARJEV New York, N. Y. — Kdor si hoče na lep in lahek način zaslužiti milijon dolarjev, naj gre v Evropo in tam ujame Hitlerja. Morda bo pri tem izgubil svojo glavo, toda za I milijon bi utegnilo biti vredno poskusiti. T a k o nagrado je razpisal zadnji torek predsednik Carnegie zavoda, Samuel II. Church, in sicer v imenu neke skupine prebivalcev iz Pittslburgha. Ponudba se glasi, da bo omenjeni milijon dobil tisti, ki izroči Hitlerja Ligi narodov, toda živega, neranjenega in nepoškodovanega. Tam, pravi, bo Fiih-rer postavljen "prod visoki sodni stol pravice." Kdor pa se bo spravil na to delo, se mora požuriti, kajti ponudba velja le za mesec maj. — Dobro srečo! RUSIJA NAPOVEDUJE KRVAVO VOJNO Moskva, Rusija. — S prvo-majniškim apelom na delavstvo celega sveta, naj se združi pod njeno rdečo zastavo, ,je sovjetska Rusija izrazila prerokovanje, da se bo sedanja vojna razširila na Balkan in, da bo Italija stopila vanjo. Evropa in Azija, pravijo, in morda tudi drugi kontinenti bodo izpremenjeni v pozorišča krvavih bojev v taki razsežnosti, kakor je prej še svet ni videl. KRIZEMJVETA — Tokio, Japonska. — Iz Vladivostoka prihajajo poročila, da se pripravlja ruska bojna mornarica na manevre v tako širokem obsegu, da bo tamkaj več ladij, kakor jih je bilo kdaj izza časa ru-sko-japonske vojne. — Budapesta, Ogrska. — Tukajšnja vlada je te dni izrazila Slovaški ostro svarilo, n a i preneha preganjati madžarsko prebivalstvo v svojem področju. Povdarilo se je, da je z ogrsko potrpežljivostjo pri koncu. — Madrid, Španija. — Ker grozi državi pomanjkanje pšenice, je španska vlada zadnji torek odredila, da se sme v naprej prodati vsakji osebi le polovico toliko kruha kakor doslej, namreč 4.4 unče na dan. -o- WHEELER NAMERAVA "RONATI" New York, N. Y. — Senator Wheeler iz Montane je zadnji torek podal izjavo, iz katere je razvidno, da namerava kandidirati za predsednika na demokratski listi. Po-vdaril pa je, da bo to le v slučaju, a k o Roosevelt ne bo kandidiral. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' RAZVAŽEVALCI MLEKA ŠLI NA STAVKO Chicago, 111. — Člani mlekarske unije, kateri razvaža-jo mleko in ki jih je nekaj nad 4,000, so zadnjo sredo zjutraj ustavili delo. Večer' prej so imeli splošno zborova-1 nje, na katerem so sklenili, da stopijo v stavko, ker mlekarne niso ugodile njih zahtevi, da se sklene nova pogodba z istimi določbami, kakor so veljale prej, namreč, da jim o-stane plača po $48 na teden ter poleg tega tudi posebna provizija. Mlekarne nasprotno zahtevajo, da se plače znižajo na $30 s provizijo, kar bi zneslo,kakor pravijo, okrog $40 na teden. Na zahtevo drž. pravnika Courtneya pa ste obe stranki v četrtek zvečer podvze-li nova pogajanja ter pri tem prišli do začasnega sporazuma v toliko, da se je v petek pričelo mleko zopet razvažati. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca." VELIK USPEH NEMČIJE Cela južna Norveška ki je glavna polovica dežele, v nazijskih rokah. — Angleži se morali umakniti. London, Anglija. -- Cela južna Norveška je zdaj defini-tivno v rokah nazijske armade. Min. predsednik Chamberlain je v četrtek objavil, da so bile angleške čete prisiljene, zapustiti mesto Andalsnes, ki je edino pristanišče v južni Norveški, katerega so imele v rokah. Iz tega pristanišča so Angleži prodrli dokaj daleč v deželo, toda začetkom tega tedna so izvršili naziji rta nje tako silovit napad, pri katerem so zlasti aeroplani igrali važno vlogo, da so jih primorali k umiku in končno tudi k vkrcanju na ladje. S to veliko zmago so postali naziji takorekoč popolni gospodarji nad Noi-veško. Ozemlja imajo zasedenega sicer le okrog polovico, toda ta polovica je pravzaprav prava Norveška, kajti na njej živi šest sedmin celotnega norveškega prebivalstva, ki šteje tri milijone. Dalje so tukaj tudi skoraj vsa industrijska središča in železnice. Angleži, in z njimi Francozi, držijo zdaj mesto Namsos, severno od Trondheima. Malo pa je verjetno, da bi ohranili to postojanko. Naziji bodo zdaj lahko neovirano pošiljali ojačenja iz svojega glavnega stana v Oslo in tako je pričakovati za Namsos v kratkem novih bojev. ' Delavstvo v obratih kranjske tekstilne industrije je močno prizadeto, ker tekstilnim tovarnam primanjkuje surovin. — Polarni sij so videli na Dolenjskem. — Smrtna kosa in drugo. METODISTI ZAHTEVAJO ODPOKLIC TAYLORJA Atlantic City, N. J. — Odbor združenih metodistovskih cerkva je zadnji torek sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da mora precis. Roosevelt takoj poklicati domov svojega poslanika v Vatikanu, 1VI. C. -o- 1. MAJ PRINESEL 'CVETJE' Chicago, 111. — 1. maj je prišel letos v deželo z naroč-jim, polnim belega "cvetja," ki pa je bilo svoje vrste. Dočim je zadnje dni aprila vladalo po dolgem mrazu končno milo pomladansko vreme, se je pa za 1. maj zopet zavrtelo in sneg je pričel mesti kakor o božiču. To nenavadno vreme se je nadaljevalo tudi v četrtek. Taylorja, č e š, da je njegovo imenovanje protiustavno, ker veže cerkev z državo. PO MESTU SE VOZILI S ČOLNI '^ISHiS ___________ MeSta v dolini reke Ohio so bila pred kratkim občutno prizadeta, ko jih je čez bregove razlita voda poplavila.. Slika kaže eno teh mest, namreč Rockbridge, O., po katerega ulicah so se morali ljudje voziti s čolni. Delni zastoj tekstilne industrije Kranj, 3. aprila. — Po Kranju je zadnje čase nastal po-plah, ki so ga izzvale zaenkrat močno pretirane govorice, da grozi ustavitev vseh tekstilnih obratov. Te govorice zaenkrat niso resnične,brez vsake podlage pa vendarle niso. Tekstilna industrija je v težavnem položaju, ker so se dobave potrebnih surovin znatno skrčile. Zaradi tega so bila nekatera tekstilna podjetja prisiljena, da omeje obratovanje oziroma delovni čas. Tako je podjetje "Tex-tilindus" v Stražišču, katerega lastnik je g. Heller, reduciralo delovni čas na polovico. S 1. aprilom je uvedeno 3 dnevno delo v tednu, namesto normalnega 6 dM^imčga • dela. Za odpadli delovni čas bo plačevalo podjetje delavstvu odškodnino v znesku 60 din na osebo. Tako bodo delavci prejemali po 20 dinarjev dnevne podpore v dnevih, ko ne bodo delali. Ker je redukcija zadela preko 300 delavcev, bo na ta način podjetje izdalo za svoje delavstvo mesečno 80.-000 mesečne podpore. To je vsekakor lepa gesta omenjenega podjetja. Kot vzi*ok redukcije navaja podjetje pomanjkanje preje, ker ni dobav iz inozemstva in so delno izostale tudi dobave iz domačih tvornic. V ostalih tekstilnih podjetjih delovni čas ni bil reduciran, pač pa je n. pr. v tkalnici Jugočeške delno omejeno obratovanje. Delavci, ki so doslej delali na 3 strojih, de lajo sedaj samo na dveh ali na enem. S tem pa se je seveda njihov akordni zaslužek znatno skrčil. Tovarna Jugobruna, ki ima lastno predilnico, dela zaenkrat še v nezmanjšanem obsegu, toda to bo samo tako dolgo, dokler bo v trajala zaloga b o m b a ž a. Ko bo pa tega zmanjkalo, se mora ves obrat ustaviti. Sedaj ima tovarna v zalogi bombaža samo še za 5 tedensko obratovanje. Ako se v tem času položaj glede dobave ne bo izboljšal, bo delavstvo hudo prizadeto. Vodstvo tovarne si močno prizadeva, da bi dobilo pravočasno bombaž. Manjša tekstilna podjetja zaenkrat še neokrnjeno obratujejo, vendar je tudi pri teh podjetjih stiska za surovine. Prejo dobivajo ravno za sproti, iz dneva v dan. -o- Polarni sij Novo mesto, 25. marca. — Na velikonočno nedeljo okrog 19. se je.na severni strani neba pojavil izza hribov rdeč sij, ki se je polagoma širil in po 35. minutah zavzel naravnost ogromen obseg. Zaradi nenavadnega pojava so se povsod začeli zbirati ljudje, ki so občudovali sij in ga seveda komentirali na razne načine. Seveda je sij najbolj razburil ženske, ki so bile mnenja, da je to predznak dolge in hude vojne. -o-— Otroka je našel Ekonom Stanko Drolc, tako poročajo iz Maribora, je našel nedavno v bližini prager-skega ribnika v pragerskem gradu šest do osem mesecev staro dete ženskega spola, ki je milo jokalo. Dete je bilo zavito v cunje. Stvar je bila naznanjena orožjnikom, ki so začeli s poizvedovanjem za brezsrčno materjo. Smrtna kosa V Ptuju je umrla Antonija M a it elan c, zase b n iea stara 62 let. — V Vinarju pri Mariboru je umrl Ivan Drozg, posestnik star 77 let. — V Ljubljani je umrla Jelka Kamenšek, poštna uradnica v pokoju. — V Dobruši p r i Vodicah je umrl Janez Jeraj, posestnik, ki je bil daleč znan po svojem šaljivem in blagem značaju. Star je bil 64 let. Huda nesreča Žagarja Težko se je ponesrečil 21 letni Žagar Stanislav Kranjc, zaposlen pri Jestrobniku v Zgornjem Doliču. Z roko je zašel med rezila in mu je odrezalo prste na levici. Prepeljali so ga v slovenjegraško bolnico,kjer mu pa niso mogli veliko pomagati, ker so bili prsti popolnoma odsekani. Tako bo ostal nesposoben za težka dela. -o- Podjeten Najmanjšo trafiko v Jugoslaviji ima Pavle Ristič, brodnik na Vardarju pri vasi Voj-šancu. Ker mora biti ves dan v čolnu in prevažati ljudi, je kar na vrbo ob vodi pribil tablo svoje trafike, na njo pa obesil zaboj, v katerem ima zalogo tdbaka in cigaret. Tako lahko postreže vsakemu potniku. S to trafiko zasluži na mesec do 80 din čistega, od prevažanja potnikov pa dobi 200 do 300 din in odlično izhaja. Nesreča pri streljanju Ko je 29 letni Ivan Medved, sin vrtnarja )in posestinika v Novi vasi pri Celju za veliko-noč streljal s petardami, mu je ena eksplodirala v roki in mu močno razmesarila desno dlan. -o- Jože Gostinčar, — osemdeset-letnik Pred kratkim je slavil 80. letnico rojstva bivši poslanec in minister ter dolgoletni član v vodstvu nekdanje Slovenske Ljudske Stranke g. Jože Go-stinčar. <«# w«|r »In« Nir~nfcl t., _Tm 'I i) h L rrol. :-« h. I ■ m., „ «»K, ------ -----,,..„ ... JH3TJB. CHTER5.. MSKWAm- 11». Tretji termin dela mnogim še vedno hude preglavice. 'Ali bo, ali ne zopet kandidat? Roosevelt pa molči in ta Stran 2 AM ERIK ANSk I SLOVENEC Sobota, 4. maja 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najsiareiši sl&vensld list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto-------------$5.00 Za pol leta -_________2.50 Za četrt leta __________________.___LSO Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta _______3.00 Za četrt lete________________1.75 Bosam tesna številka_____________________ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________$5.00 For half a year_______2.50 For three months ___________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year______3.00 For three months____1.75 Single copy________________________________ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Sovjeti hočejo biti le opazovalci molk govori hujše, kakor bi govoril Roosevelt sam. Narodna konvencija demokratske stranke bo seveda dala na ta vprašanja odgovor. Ampak .konvencija je še daleč, razni politični aspiranti bi pa radi vedeli že zdaj. Le zakaj molči ta Roosevelt, vprašujejo. Roosevelt mora imeti razloge za svoj molk. Pokojni Coolidge je malo govoril, a glede kandidature je z dvema besedama vse povedal. Odi Roosevelta, ki drugače ni skop z besedami, pa ni dobiti ene same besede, pravijo republikanci, ki bi radi iz Roosevelta izvlekli tozadevno izjavo. V volilnem letu smo in marsikaj bomo še doživeli, če bomo živeli. Neki M. Petrovich piše v Majskem Glasu med drugim tudi to-le: "Slovenski socijalisti v Clevelandu smo sistematično vršili svoje delo ..in zopet drugje zapiše: "... Sadovi našega dela so se kmalu pokazali..." — Ce bi kdo napravil točen pregled tudi o družinskih razmerah med rdečimi brati, bi marsikje našel tudi posledice rdeče brezbožne vzgoje. Razbite družine, razporoke, koruzne zakone, enostavno prebiranje žen in mož ... Res krasno delo in krasni sadovi! Glede stališča sovjetske Rusije v sedanjem evropskem konfliktu padajo vse mogoče sodbe. Zgleda pa, da Sovjeti niso res tako zaljubljeni v Hitlerja, kakor mnogi domnevajo. V nekaterih nastopih so Sovjeti sodelovali z Nemci, zopet se v drugih odtegujejo proč. Sodelujejo le tam, kjer je kaj za razdelit in za dobit. Glede Rumunije se Rusija nič ne obvezuje. Rumuniji sami je dala neko besedo, da za enkrat nima nobenih namenov glede Besarabije, ima pa kljub temu pripravljeno vojsko v okolici Odese in za slučaj, da bodo Nemci vkorakali v Rumunijo, bo šel s svojo vojsko gledat na uro tja tudi Stalin, da vošči Hitlerju, kakor pač že daleč v notranjosti Rumunije, doberdan. Stalin bo hotel biti zraven, kamorkoli bo stopil Hitler. Kako dolgo se bosta srečavala mirno na takih potih, je seveda drugo vprašanje. Zdi se, da toliko časa, dokler bo Nemčija potrebovala gospodarsko pomoč Rusije Tudi v nemškem tisku se razpravlja o stališču Rusije. Ne dolgo tega je v "Neue Zuericher Zeitung" znani poznavalec sovjetske politike dr. Werner Jollos objavil v zvezi z govoricami o snovanju nove trozveze Rim-Berlin-Mos-kva uvodnik "Moskva in osni velesili". Po analizi vseh poslednjih vesti o tem izključuje možnost take trozveze, ne le zaradi nespremenjenosti italijanske politike nasproti Moskvi, zlasti v ideološkem pogledu in z vidika varovanja italijanskih interesov, temveč tudi zaradi vedno večje previdnosti Moskve same. Pisec dopušča sicer možnost gospodarskega sporazuma med Moskvo in Rimom, toda "preko gospodarskih dogovorov bi v Moskvi vsekakor ne šli radi", kajti "že sama nevarnost, da bi mogli prevozi premoga in petroleja iz Črnega morja, čeprav je Italija še A. Garden, ki se muči z raznimi frazami v člankih o socializmu in piše, da najbrže še sam ne razume kaj, vprašuje: Ali je diktatura proletariata zmota? — Za pojasnilo ni treba dolge klobase. Pove se lahko s par besedami : Yes, zmota, velika zmota je, posebno take vrste diktatura, kakoršno si žele rdeči sodrugi na Lawndale! PREMEMBA ČASA JUGO- , SLOVANSKE RADIO URE V NEW YORKU New York, K Y, Zadnji četrtek je bilo poro-cano o jugoslovanskem radio programu v New Yorku, ki da se bo vršil vsako soboto, pri-čenši v soboto 4. maja zvečer, na postaji WBNX 1350 Kc. — Pa je prišlo do spremembe, da se bo jugoslovanski radio program vršil vsaki ponedeljek zvečer in sicer pričenši v ponedeljek 6. maja. Program se bo vršil od 8:00 do 8:15 vsaki ponedeljek pod vodstvom Jerry Koprivsek, Jr., organista in pevovodje slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku. To je edini jugoslovanski radio program v New Yorku, pri katerem bodo sodelovali Slovenci, Hrvatje in Srbi v vseh treh narodnih jezikih Jugoslavije. Toliko nazpanje tem, ki so brali zadnji dopis v Amer. Slovencu z dne 2. maja. Jerry Koprivsek, Jr. KLUB "LJUBLJANA" — NOVI KLUB V CHICAGI Chicago, 111. V torek večer dne 30. aprila se je vršil v cerkveni dvorani sv. Štefana ustanovni sestanek nekaterih mož, žena in deklet z namenom, da se ustanovi iz vrst vseh onih, ki se zanimajo za napredek in procvit slovenske naselbine in-Slovencev sploh v Chicagi primerno društvo ali klub, katerega naloga naj bi bila, da bi pospeševal zanimanja in gibanja med našimi rojaki v naselbini za vse dobro in za napredek našega naroda in naselbine. Težavno delo, poreče kdo. Nekateri zna še pristaviti: spet se je rodil otrok, ki bo vedno samo nevojskujoča se država, zaplesti Rusijo v obo- kmalu umrl. — Yes, vse kar rožen konflikt z zapadnima velesilama, nalaga sovjetom primerno rezerviranost". Politični sporazumi Moskve z Rimom in Berlinom pa se zde piscu povsem nemogoči. Mnogi znaki govore namreč za to, da se sovjeti hočejo izogniti neposredni udeležbi v sedanji vojni. Le v primeru, da bij bili prisiljeni sprejeti vojaško zvezo z Nemčijo proti zapadnima velesilama, "bi italijansko prijateljstvo pridobilo za Rusijo pomen, zaradi katerega pa bi morala Moskva izpolniti rimske zahteve glede Balkana, kajti samo z italijansko pomočjo (naj bi ta nastopila prej ali kasneje) bi mogla Rusija tvegati pomorski obračun z zapadnima velesilama v Črnem morju." Sovjeti se po mnenju pisca zavedajo, da se je kot po čudežu finska avantura zanje ugodno iztekla, da pa ne smejo več ponoviti podobnega dejanja v zaupanje na nemško zaščito kakor v finskem primeru in cla morajo "kolikor mogoče hitro spet zavzeti staro stališče: vzdržati v sedanji evropski vojni samo v vlogi opazovalcev". Ako se je torej Rusija trenutno odpovedala Besarabiji, je to storila predvsem z upoštevanjem pravkar navedenih razlogov, ne pa zaradi taktike sodelovanja z Nemčijo, ki bi jo utegnila zaplesti v vojno, iz katere ne bi bilo več umika. Naravno pa se piscu zdi, da bo Rusija nadaljevala gospodarsko podpiranje Nemčije v skladu s svojimi možnostmi, že zato, da malo škodi zapadnima velesilama, katerih zmage si prav tako ne želi kakor v srcu gotovo tudi nemške ne, toda napovedi o formalni priključitvi Rusije osnima velesilama odgovarjajo bolj željam kakor dejanjim. Italija je imela zadnje dni pripravljen načrt, da vkoraka v Jugoslavijo, zasede Slovenijo in pride tako v stik z Madžarsko. Zasesti je imela namen tudi dalmatinsko obrežje. Eni pravijo, da je zapihala močna sapa iz Londona in Pariza. Nekateri pa celo trdijo, da Berlinu ta akcija ni bila po volji. Zadnji trdijo, da je prosili Hitler v Brennerju Mussolinija, da nastopi proti Franciji, da udari na Korziko in preko Španije na južno mejo Francije, kar pa Mussolini ni ubogal in je mislil na lastno pest napraviti nekaj. To pa Hitlerju ni po volji. Kaj in koliko je resnice v teh vesteh, vesta le Hitler in Mussolini najbolj. Je pa nekaj in Mussolini ni preveč zadovoljen, da je tako, kakor je. Tudi diktatorji so muhasti, še bolj pa trdovratni in sami svoji. se rodi mora enkrat umreti. Tako se tej usodi tudi Klub "Ljubljana" ne bo izognil. Ampak, dokler bo tu in Klub "Ljubljana" ima kar rajten-go, da bo en čas na svetu, bo pa brcal in gibal, kjerkoli bo to potrebno. Zato le vsi, ki je v nas še kaj življenja in ljubezni do slovenskega napredka v naselbini na ves glas vzkliknimo in pozdravimo z mogočnim vzklikom: "Živel Klub Ljubljana!" Preurano je, da bi tu raz-motrivali o potrebi tega novega kluba. To bo moral Klub "Ljubljana" sam dokazati in če smemo kaj računati in zidati na veliko navdušenje takoj na ustanovnem sestanku, potem moramo le reči' Klub "Ljubljana" bo to počasi temeljito dokazal. Za enkrat je tu le namen in dobra volja, ki sta vsakemu začetku potrebna in prva podlaga. Drugi razni načrfii, po katerih bo klub deloval so še le v povo- jih, za to o njih več v prihod-n j osti. Na sestanku se je sestavil začasni odbor,kateremu je poverjena naloga, da % Klub "Ljubljano" javnosti predstavi in začne zanj širiti zanimanje med narodom. Vse drugo sledi na prihodnjih sestankih. V začasni odbor so bili izvoljeni: John Jerich, predsednik; 1. podpredsednik Leo Jurjovec; ,2 podpredsednik Anthony J. Darovic; tajnica Miss Ann Mlakar; zapisnikar-ca in načelnica publicitetnega odseka Mrs. Mary Blai; blagajnik in organizator Leo Mladič. V odsek, kateremu je poverjena proučitev nabave narodnih noš za razne nastope so izyoljeni: Mrs. Mary Blai, Miss Angela Mlakar, Miss Ann Mlakar in Anton Wencel. Organizatorju Leo Mladiču je poverjena naloga, da bo obiskal prihodnji mesec seje naših društev, da iste seznani o namenu in načrtih tega kluba. Obiskal bo tudi razne tr govce in obrtnike in vse, ki bi se zanimali zatp, da se v naselbini pospešuje napredek in vsestransko življenje v naši slovenski naselbini. Prijaznega sodelovanja se bo prosilo od vseh in vsakega. Ce hočemo, da bo zaživelo med nami kaj več zanimanja za naše skupne slovenske stvari, moramo prijeti vsi in vsi sodelovati, edino tem potom bo mogoče do kakega napredka in bolj živahnega življenja v naselbini. Toliko za danes, več o vsem še sledi. "Ljubljančan" --o- Širite in priporočajte list "Amerikanski SlovenecJ" PODRUŽNICA ŠT. 20, SŽZ. SE PRIPRAVLJA NA SVOJO MAJSKO PRIREDITEV Joliet, 111. Približuje se dan, ko bodo zopet naše kadetinje, podružnice št. 20, Slovenske ženske zveze stopile na plan in to bo na prvi majski plesni veselici v soboto zvečer dne 4. maja, na tako imenovanem ' May Time Dance" in sicer v farni dvorani sv. Jožefa na North Chicago cesti. Dekleta tem potom lepo vabijo vse prijatelje in znance, zlasti pa članice podružnice in njih družine na to veselico in za vašo uslugo, vam bodo hvaležne iz, srca. — Malo je teh deklet, sanvi 24 po številu, toda dobre voije in korajže ne manjka med njimi. Zato naj vsakdo v bližini in okolici vzame njih vabilo v naznanje. Dvorana bo za to prireditev na poseben m svojevrsten način okrašen? in cvetice bodo rastle kar po dvorani, kar bo napravilo na udeležence utis pravega rajskega vrta. Obenem bo r.a tej prireditvi tudi za vse drugo _cag! dobro preskrbljeno. Dalje moram omenit' tudi nekoliko o kegljavski tekmi naše "Midwest" turneje, ki se je vršila preteklo soboto in nedeljo 27. in 28. aprila v Chicagi. Tu je bilo v tekmi nič manj kot 25 skupin, ki so jih poslale razne podružnice Slovenske ženske zveze. Tako so bile iz Sheboygana,Wis., cd podružnice št. 1; kar sedem skupin jih je bilo teh naših Sheboygank. Od podružnice št. 20 iz Jolieta je bilo šest skupin. Chicaška podružnica št. 2 je poslala pet skupin in podružnica št. 24 iz La Salle, 111., je poslala dve skupini. Potem je podružnica iz Indianapolis, Ind., poslala eno skupino in prav tako podružnica iz South Chicage eno skupino. Celo iz daljnega Clevelan-da so se postavile in poslale od podružnice št. 15 kar tri skupine. — Tekma je bila I prav zabavna in veselje je bi- lo gledati, kako so druga drugo hotele te skupine prekositi. Iz Jolieta so bile sledeče skupine: Papesh Team, Rani uta team, Planinsek grocers, Joliet heavies, Erjavec Cadets in Vraničar Insurance. Nagrade za tekmovanje so pa prejeli sledeči: Prvo nagrado so dobile Papesh team iz Jolieta, drugo pa Marie Prisland Cadets iz Sheboygana in tretjo Ramuta Modern Fur Shop iz Jolieta. Nadalje je prejel nagrado tudi Vraničar team in sicer deseto nagrado. Pri Singles in Doubles so zmagale: 1. Sheboygan, 2. Ramuta, Joliet in 3. P a p e s h Tavern, itd. Prva skupina ni prejela nagrado le v denarju,ampak tudi je vsaka posamezna igralka dobila malo trofejo, kar je vzbudilo javno priznanje za tako lepe nagrade. Tudi glavna trofeja bo od slej naprej podarjena za to leto podružnici št. 20 in do časa, da si drugo leto zopet kaka druga skupina pribori glavno zmago. — Zvečer v nedeljo po končanih tekmah je bil ples v dvorani šole sy. Štefana. Udeležencev je bila polna dvorana, kar znači, da so imele članice podružnice št. 2 lep uspeh. — Mnogo dela s turnejo so imele Lillian Ko-zek, kot tajnica Midwest skupine, pa tudi Mrs. Tomazin z gostoljubnostjo. Te kegljavske tekme so se udeležile tudi sledeče glavne uradnice: Glavna predsednica Mrs. Marie Prisland, glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster, gl. urad. porotnega odbora Mrs. Agnes Mahovlich, glavna uradnica prosvetnega odseka Mrs. Emma Shimkus, Mrs. Mary Tomazin kot prva nadzornica in moja malenkost. Ob tej priliki je bil v dvorani sv. Štefana v Chicagi tudi lep program ter ples. Le žal, da je ura tako neizprosno hitela naprej in se pomikala proti polnoči, da smo se morali posloviti od prijaznih članic in prijateljev Slovenske ženske zveze ter si drug drugemu obljubljali na veselo in srečno svidenje na prihodnji tekmi, ki se bo vršila v So Dogodki med Slovenci po Ameriki Rojenice Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so te dni vasova-le pri družini Mr. in Mrs. Louis Koželj na Holmes Ave. in jim podarile zalo hčerkico. — Oglasile so se tudi pri družino Mr. in Mrs. John Ružič in jim pustile za spomin krepkega fantiča. — Casttftke! Poroke v Pueblo Pueblo, Colo. — V cerkvi Marije Pomagaj sta se poročila Mr. Joseph T. Volk z Rose E. Zale. Ženin in nevesta sta od dobrih katoliških staršev, ki so oboji tudi naročniki vseh naših katoliških listov. — Potem sta bila poročena tudi Mr. Jim Mishmash, Jr. z Miss Anno F. Brayda, uglednih staršev, ki so tudi naročniki Amer. Slovenca. — Obema paroma obilo božjega blagoslova v novem stanu! Smrt v bakrenem okrožju Copper City, Mich. — Tukaj je umrl John Žagar, sin Mr. in Mrs. Frank Žagarja, star komaj 27 let. Zapušča žalostne starše, in dve sestri. Pokopan je bil iz cerkve Sacred Heart, kjer je Rev. Viktor Rogulj daroval za pokojnim sv. mašo. Od tam se je pogrebni sprevod pomikal na Lakeview pokopališče. Na operacijo Cleveland, O. — Na operacijo v Glenville bolnišnico se je morala podati rojakinja Mrs. Steve Trebeč. Operacijo je.srečno prestala in se ji stanje že obrača na bplje. Gospa štorklja na obisku Lorain, O. — Prijazna teta štorklja se je te dni zglasila pri spoštovani družini Mr. in Mrs. Peter Čelik ter jim pustila za spomin prav lepo hčerko. — Iskrene častitke! Končno še enkrat vsem či-tateljem Slovenske ženske zveze in vam kličem na veselo svidenje v soboto 4. maja zvečer na plesu naših kadetinj v farni dvorani. — Pozdrav vsem čitateljem, zmagovalcem v zadnji kampanji Ame-rikanskega Slovenca pa moje častitke! Josephine Erjavec NA PRODAJ JE dvonadstropna zidana hiša s štirimi renti in v ozadju še pet-sobna lesena hiša. V dobrem stanju. Cena nizka. Naslov: 2043 W. 22nd Place, Chicago. Vprašajte osebno ali pa teleT fonirajte samo ob večerih Canal 2914. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. Novi grobovi v Lorainu Lorain, O. — Dne 22. aprila je od kapi zadeta preminula Mrs. Ella Justin, v starosti 53 let. Par ur za tem je pa Mrs. Seme, stara 55 let, nečakinja zgoraj omenjene, prav tako izdihnila svojo dušo od kapi zadeta, ko so ji sporočili smrt njene tete.— Mrs. Justin je bila vdova od leta 1934 in je prišla v Ameriko pred 40. leti. V Lorainu je Mvala 34 let. Zapušča enega sina in tri hčere, dva vnuka in eno sestro. Pokopana je bila iz domače cerkve sv. Cirila in Metoda. — Mrs. Seme pa zapušča moža Antona, pet hčera, štiri sinove in več vnukov ter drugih sorodnikov. V Ameriko je prišla še kot mala deklica pred 50. leti. Obe sta bili doma iz vasi Viseča, fara Hi-nje na Dolenjskem.' — Mrs. Šeme je bila pokopana iz hrvatske katoliške cerkve sv. Vida. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Nazadnje se je slon spustil v beg in zdirial naravnost proti jamam, v katerih so kopali dragulje s kraljico in Jannette, ki je sedela z njo na sedežu. Stražniki so boječe skočili na stran in si niso vedeli drugega pomagati, nego da so začeli na slona vpiti, da bi ga tako ukrotili. Kričanje je pa slona še bolj razdra-žilo, da je postal naravnost ves divji. "Jannette bo ubita!" zakriti Perry. Tarzan jc to tudi uvidel in že je začel teči ob slonu, v vedni nevarnosti, da ga prestrašena žival zagrabi z dptyjim rilcem. Pa se mu je posrečilo, da je Skočil na slona. Vsedcl se je pred tron, v katerem je sedela kraljica in Jannette in začel pri-govarjati slonu ter ga miriti v tujem, kraljici nerazumljivem jeziku in to je pomagalo, da se jc slon pomiril in krenil stran od jame ter mirno korakal naprej. "Ti si mi rešil življenje," reče kraljica. "Jaz sem rešil Jannettino življenje," odvrne mirno Tarzan, ne da bi se ozrl nazaj in pogledal kraljici v obraz. Ah-tea je pa še enkrat sklenila poskusiti Ijregovoriti Tarzana, da bi njo rad imel, zato je poklicala slugo naj prinese lestvo, da o o j rte Jannette doli, da bo ona sama s Tarzanom. * DA7ADI na številke poleg naslova in ! i UZli/lV! imena- Ako 11 3"e naročnina potekla, ► i,,,..........m obnovi jo in pomagaj listu! , ...................... Sli'an 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. maja 1940 P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada jc krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). S." Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D. S. D — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. Joliet, Illinois. Kot je bilo že poročano po bratu glavnem tajniku Frank J. Wedicu, so bili v uradu DSD državni nadzorniki ali pregledovalci podpornih bratskih organizacij države Illinois, ki so vse natanko pregledali, vse premoženje spadajoče pod DSD, vse dohodke in stroške, kakor tudi vse bonde in posojila na posestva. O vsem ,so se javno izrazili, da DSD obstoja na trdni, finančni podlagi in da ima dobre in zmožne voditelje. — Seveda, o vsem tem nam bodo še poslali pismeno poročilo, ki bo objavljeno v našem glasilu. Kar se pa tiče jubilejne kampanje za novo članstvo, da napolnimo $250,000 zavarovalnine, kot je predpisano, jako lepo napreduje ih se pričakuje, da ravno sedaj, ko nastopijo lepi dnevi in se ■ bodo ljudje začeli zbirati pod milim nebom ter se krepili v oživ-Jjajočih sončnih žarkih, se bo ta kampanja še bolj poživela. Ce mogoče še nekaterim ni znano, da po državnih postavah, če se kdo zavaruje za $250.00 ali $500.00 posmrtnine, naj mu bo tukaj pojasnjeno, da ne rabi imeti nobenega zdravniškega spričevala in. ni potreba iti k zdravniku. To je jako ugodno, za novo pristople člane. Vzemite to na znanje. Sedaj pa še nekaj o prihodnji konvenciji. — Po državnih postavah, morate biti dve tretjini delegatov in ena tretjina glavnih uradnikov prisotnih pri volitvi glavnega odbora. Iz tega namena bo treba na vsakih 40 članov po enega delegata ali delegatinjo. S pripombo, da vsako malo društvo, ki šteje manj kot 40 članov ali članic, bo upravičeno do enega delegata. Radi tega bodo tudi mala društva primorana poslati po enega delegata, ker je protipo-stavno, da bi jih kdo drugi zastopal. O tem vam bom še bolj natančno raztolmačil o pravem času. Še enkrat apeliram na cenjeno članstvo, da se potrudite in živo delujete v t^m jubilejnem in konvenčnem letu za pridobivanje novega članstva za svojo dobro mater DSD, ki že celih 25 let lepo in modro posluje med slovenskim narodom v Ameriki in ki je že toliko dobrega storila za njeno članstvo ter napredek cele slovenske javnosti. Saj je premagala vse in vso krizo v desetletni depresiji. Spominjam se, ko so se črni oblaki zbirali, recimo v letu 1932, ko so bile vse jolietske banke zaprte. Toda DSD se ni ozirala ne na desno, ne na levo, ampak normalno je vodila svoje posle in redoma plačevala vse svoje obligacije. Iz tega namena smo vsi njeni dobri člani in članice dolžni, da ji ob njeni 25 letnici pomagamo in jo počastimo z novim članstvom. To je vse, kar ona od nas pričakuje in to naj se tudi zgodi. Predragi bratje in sestre. Mi imamo sedaj svoje glasilo, ki izhaja vsaki petek. Prosim vas, pišite lepe in vzpodbudne članke, o delovanju vaših društev, ker glasilo nima na članstvo posebnega Upliva, če niso njegovi predali napolnjeni. S sobratskim pozdravom! GEO STONICH, gl. predsednik DSD. -o- ZA JUBILEJNO KAMPANJO I). S. D. Kakor kaže poročilo iz gl. urada, je naša jubilejna kampanja že v popolnem zamahu in začetek zadosti dobro izgleda. Imamo dovolj časa, da dosežemo predpisano kvoto, samo vztrajati se mo-ra. Zdaj so nastopili lepi spomladmi ' dnevi in večeri. Vse se giblje v veselju živahnosti. Zadnji čas je, da se tudi naša društva in njihovo članstvo bolj poživi v delovanju za večji razvoj in boljšo bodočnost naše DSD. Preveč smo odlašali in se zanašali na eden drugega. Premalo smo delovali za našo stvar kakor društva, tako tudi posamezniki. Tako ne sme iti dalje. Zavedati se rao-i'aiho, da je napredek le tedaj mogoč, ako vsi nastopimo v delu. Seveda so bile mnogo krive slabe razmere, toda vkljub vsemu, bi tyli gotovo storili več, ako bi se bili bolj potrudili. Ozrimo se malo pokoli, pa bomo videli, da mnogi naši člani niti vseh svojih sinov hčera niso vpisali v svoja društva. Kaj ko bi zamujeno zdaj tekom te kampanje popravili in vpisali v svoje društvo vse svoje 8inove in hčere? In ko smo to storili, se ozrimo še okoli po svojih s°rodnikih, znancih in prijateljih, pa še nje pripeljimo v svoja ^ruštva. Pojdimo k njim in se z njimi pogovorimo o našem društva in DSD, ki je že mnogo dobrega storila za naše člane in članice ter njihove sorodnike tekom 25 let svojega delovanja, kako točno je izplačala smrtnine in razne podpore, da se ni nihče pritoževal, pa je vkljub vsemu temu zdaj nad stoprocentno solventna. našo organizacijo premalo hvalimo v javnosti in preredkoma o 5l-iej pišemo v naše glasilo. Posebno zdaj ko imamo prostor v gla-|: na razpolago vsak petek, bi morali pisati o delovanju naših — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. flfefifeSfcSteae NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA! Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, lei jih bo vam z veseljem podal DENARNE POŠILJAT VE ŽELODEC TI TE ZDAT V REDU » se še dostavljajo v Jugoslavijo in < | Italijo. Prosimo pa pošiljatelje J > nakazil za stari kraj, da pošiljajo j i v takih svotah, kakor tu navede- , ' ne, namreč v ravnih svotah po J > sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 < [ dinarjih. To radi praktičnosti iz- ] » plačil. I Kdor želi poslati pošiljatev po- J C tom kabla (brzojavu), lahko sto- J J ri po znižani ceni za $1.00, kar je , | treba namreč dodati k cenam za j c gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < . » na cena za kabeliranje velja le J ! za Jugoslavijo.) i Naše ceno so zdaj: ! ! JUGOSLOVANSKI J DINARJI: < ! Za $ 2.30.................... 100 Din J ; Za $ 4.40.................... 200 Din « ! Za S 6.S0.................... 300 Din J I Za $ 8.45.................... 400 Din < > Za $10.25.................... 500 Din J | Za $20.00....................1000 Din < j Za $39.00....................2000 Din J I ITALIJANSKE < . LIRE: \ Za $ 3.2,5...................... 50 lir J >, Za $ 5.90...................... 100 lic < I Za $11.50...................... 200 lir J [ Za $17.00...................... 300 lir j I Za $28.00...................... 500 lir j i Nakazovati pošiljatve, da bi se ! | izplačale v ameriških dolarjih J > zdaj ni mogoče. J ! Vse pošiljatve naslovite nai < j JOHN JERICH j ' 1849 West Čermak Road, ; CHICAGO, ILL. 1 » i Alice J. McHcnry je bila pred leti predmet zanimanja za zdravnike. Njen želodec je bil namreč obrnjen narobe. Potom operacije pa se je ta nedoststek popravil in deklica, ki je zdaj stara 16 let, se je pred kratkim poročila. Stika jo kaže z ženinom, 23 letnim Wm. K. Bylesom, K>0000<>0<><>0-CH>0<><>0<>00<>0-0-0 0000<)«) je dal tega velikega moža! j Kaj bi bilo versko z ameriški-J mi Slovenci brez njega! Za ! nas je to največji dobrotnik, < ft'.*- -- - . ______________ ___________'_______________II 'IIIHI.IIII I lili I III , , - __- ki bi zaslužil, da mu slovenski narod postavi spomenik trajne hvaležnosti. Ko je domovina spala in je pošiljala svoje misijonarje raji na Kitajsko in vsepovsod med pogane,svoje lastne sinove in hčere izseljence pa popolnoma zanemarila, je bil on tisti, ki nam ga je poslal sam Bog, da je za nas poskrbel. Imel je v svoji škofiji odlične slovenske duhovnike kakor škofa Trobca, škofa Stariho, Rev. Sonca, Rev. Bajca, Msgr. Pluta,Msgr. Buha in drugih celo vrsto. Spoznal je njih velike duhovniške zmožnosti in jim zaupal največje in najtežje svoje župnije, največ nemške, katere so mu vzorno vodili. Oba škofa Trobec in Stari-ha, sta bila tudi njegova ge- ■ neralna vikarja, ki sta mu vzorno pomagala voditi veliko ■ nadškofijo. Tako je imel clo- ■ volj prilike spoznavati lepe - lastnosti našega naroda, pa J tudi njegove lepe zmožnosti i in zaželel si je več slovenske , duhovščine za svojo škofijo. - Zato je svoje slovenske du-i hovnike začel pošiljati domov i v Slovenijo da mu dobe čim i največ slovenskih fantov dija-r kov. P r a v dobro se spominjam, ko sem bil še dijak teh - ameriških duhovnikov, zlasti - Rev. Sonca, ki so po raznih 1 cerkvah v Ljubljani pridigali - o Ameriki in ameriških kato- - ličanih in zbirali dijake za A- 2 meriko. Tudi več mojih sošol- - cev iz gimnazije in iz bogo-t slov j a je nenadoma izginilo - in jih ni bilo več v šolo. V za- - četku nihče ni vedel povedati, - zakaj jih ni v šolo. Pozneje y šele, ko so bili že daleč čez - državno mejo, smo izvedeli i cd sorodnikov, ali so nam pa s sami poslali razglednice s po- - ta, da so na poti v Ameriko, e Nadškof Ireland je sam vsem e plačal pot v Ameriko in v i- Ameriki jih na svoje stroške k šolal v svoji škofijski gimnaziji ji in v svojem bogoslovju. Ko-.1 liko slovenskih duhovnikov v i- Ameriki je na ta način prišlo i- do duhovskega stanu, mi ni e znano. Gotovo pa je, da jih je mora biti blizu 50. Saj so j imeli v semenišču kar svoje } društvo slov. bogoslovcev "Ba-raga," katerega je bil nekaj j let predsednik Rev. Anton So-7 jar, moj sošolec iz Ljubljane ^ in moj prednik pri sv. Štefanu i v Chicago. Zvečine so ti ~du-^ hevniki ostali v nadškofiji St. V[ Paul, kjer jih deluje še sedaj več. Nekateri so bili ali so še ^ tudi profesorji na tamkaj-• šnjem semenišču. k, (Dalje prih.) r Stran 4 ______AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. maja 1040 EJules Mary — J, M.:= Dogodek na Poganskem polju IZ PREDVOJNIH ČASOV "Le poglejte," je živahno nadaljeval komisar Parenti, "tam je potem dalje vlekel truplo in ga vrgel v goščavo, ki drži navzdol proti potoku." Poteptani grmiči in potlačeno robiclov-je so čisto upravičevali to domnevo. Domneva pa je zrasla v gotovost, ko je komisar snel z neke trnjeve vejice cimjico modrega blaga ki se je izkazala za košček Karlotine obleke. Cimjico je takoj vtaknil v svojo listnico. Vneto in molče, podobna Indijancema, zasledujočima sovražnikovo sled, sta iskala oba nadaljna dokazila, ki naj bi pojasnila mračno dramo. Okoli njiju pa so žvrgolele ptice, črikali in šušteli razni hrošči, a zdaj in zdaj je v dalji zagrmel mimo se vozeči vlak kakor drugi bas k temu koncertu. Cez čas je poklical zdravnik komisarja k sebi in mu pokazal ličen čevelj, ki ga je bil našel v mahu: bil je čeveljček, ki je manjkal na Karlotini nogi. Tu se je pojavila nova sled, ki je držala po grmič ju nazaj k brvi. To je bilo za policijskega komisarja dovolj. Ni več raziskoval, v glavi mu je bilo že čisto'jasno, kako se je bilo vse zgodilo. Razlagal je zdravniku ves potek, medtem ko sta se vzpenjala na vrh grička, od koder se je videla vsa pokrajina. "Morilec," je pripovedoval komisar, "je prišel s svojo žrtvijo vzdolž potoka k mo-stičku; med potjo je truplo delno nosil, delno pa vlekel za seboj. Z mostička je zavil na levo v grmovje, da bi v goščavi ob potoku mrliča odložil in ga tam pustil. To mu pa naposled le ni bilo došti varno, zato je vlekel truplo nazaj k mostičku in ga čez prosto polje nesel do kope slame'. V slami je nato skril žrtev, ne sluteč, da bo najemnik Novelli po usodnem naključju dal prav nasledno jutro prepeljati slamo domov. Bilo je tudi res mnogo verjetnejše, da bo kopa ostala nedotaknjena do jeseni in morda še dolgo v zimo ... To je torej dognano in zdaj gre še za zločin sam. Prepričan sem, da se bo dal z lahkoto pojasniti ... Samo poglejte," je menil in s prstom pokazal proti Longhijevi mesariji, "stara Longhijka stoji na vrtu in naju menda opazuje." "Zlomek, kako dobre oči imate." V naznačeni smeri je bil grič zarasel le z nizkim grmičjem, zato sta torej s te strani lahko videla kos Poganskega polja, deželno cesto in Longhijevo domačijo. K hiši je bila prizidana nizka, šupi podobna klavnica; od klavnice dalje se je tik ob cesti razprostiral velik vrt. V resnici je stala stara žena ob nizki živi meji in gledala preže okoli, pri čemer je v zaščito pred soncem držala desnico nad očmi. "Saj je res stara Longhijka," je soglašal doktor Bergoni. "Toda kje sta vaša stražnika?" "O, ta dva jo zdaj opazujeta. Prepričan sem o tem." Komisar in zdravnik sta se spet napotila navzdol in šla čez mostiček na Pogansko polje, kjer je komisar dejal hlapcem, da lahko zdaj naložijo vso slamo in jo odpeljejo domov. Potem sta odkorakala k ' mesariji in stopila na vrt. Longhijke ni bilo več, pač pa se je kmalu pojavil eden izmed stražnikov in pokazal komisarju modro podvezo. "Kje ste to dobili?" je vprašal komisar Parenti z živahnim zanimanjem. "Stara Longhijka jo je prej našla tu na vrtu," je menil policist. "Hodila je prej med gredami sem in tja, nenadno pa se je blizu vrat sklonila, naglo nekaj pobrala in vtaknila v žep. Jaz sem jo ves čas natančno opazoval. Zato sem pohitel k njej in ji podvezo kar vzel, ker se je branila izročiti mi jo. Ta podveza je čisto enaka oni, ki jo ima umorjenka na eni nogi." "Kaj pa je rekla Longhijka?" je vprašal komisar. " . "M'enila je, da je hotela ta najdeni predmet sama izročiti vam." "No, to bi mogoče tudi storila," je rekel zdravnik. Komisar pa je molčal, in policist se je vrnil spet v hišo. Parenti in doktor Bergoni sta začela zdaj natančneje preiskovati vrt, ki je bil zelo skrbno obdelan. Na vrtu so bile grede, zasajene s sočivjem, pa tudi takšne s cvetlicami vseh vrst. Visoko-debelnih vrtnic je bilo na vrtu tudi precej, a poleg vrat, ki so držala od hiše v vrt, sta stali dve lepi lovorjevi drevesi. Pred oknom Pepinine sobice sta opazila več lončkov z balzaminami in po steni nizke s ploščato streho opremljene klavnice so se vzpenjale divja vinska trta in vrtnice vzpenjalke. Na vrtu niso mogle ostre oči policijskega komisarja spočetka ničesar odkriti. Šele blizu vratc je opazil komisar na nizko viseči trnjevi veji drevesa žalnih rož šop plavih las, ga skrbno odmotal in shranil v beležnico, v kateri je imel že več strani popisanih z opazkami. Čedalje bolj so se kupičili sumljivi znaki, da je bilo truplo spravljeno iz mesarije na Pogansko polje. "Kaj še moram zdaj storiti, je lahko uganiti. Boste takoj videli," je dejal zdravniku in oba sta stopila v hišo. V hiši se ni nič izpremenilo, toda pred hišo je bila že zbrana množica radovednežev, ki so napeto čakali, kaj se bo zgodilo. Stražnika sta hišna vrata zaklenila in tudi vstop na vrt zabranila. Zato so se pritiskale številne glave k žičnim mrežam v oknih pritličja, da bi videle v notranjost hiše. Na koncu mesnice blizu okna je bil z mrežo zagrajen preden s šalterjem. Tu je bil Karlotin prostor. V vazi iz nenavadne-' ga modrega stekla, ki jo je morda dobila v kakšni loterijici na sejmu, je še bil šopek rezed in čajnih rož, ki jih je bila uboga deklica dan poprej natrgala in ki so oddajale sladek, močan vonj. Komisar je preiskal predal, v njem pa so bili le trakovi, nekaj začetih ročnih del, neki roman pisatelja Salvatorja Farine, računska knjiga in večje število papirnih pol, ki so se rabile za zavijanje prodanega mesa. Policijski uradnik je stopil nato v prostor za prodajalno, kjer je stal tudi eden izmed policistov in s hrbtom proti oknu opazoval navzočne osebe. Stara Longhijka je klečala na tleh pred stolom, se naslanjala s komolci na sedalo, spleteno iz slame, in zakrivala obraz z rokami. Videlo se je, kakor bi bila molila. (Dalje prih.) RAZNE ZANIMIVOSTI NI ČAKALA NA TUJO PO-MOČ Wichita, Kans. — 45 letna Mrs. A. D. Boyles je odločna ženska, ki se ne zanaša rada na tujo pomoč. Te dni se je ji je pripetila nesreča, da je padla po stopnjicah in si zlomila roko. Ni pa čakala, da bi ji kdo drugi pomagal, marveč sama se je spravila na delo, da si je naravnala zlomljeno kost. Odpeljana je bila v bolnico in tamkajšnji zdravniki,ki so jo preiskali z X-žar-ki, pravijo, da je to delo do popolnosti dobro opravila. LAHKOMISELNA ŽENITEV MED MLADINO East St. Louis, ill. — Tukajšnje oblasti razmotrivajo o tem, kaj naj podvzamejo glede otroka, ki se je pred dvema tednoma rodil neki šolski deklici, stari 13 let. Prvi korak, ki so ga podvzele, je bil, da se je razveljavila poroka med to mlado materjo in njenim .20 let starim soprogom. Ona sama pravi, da se bo borila na vse kriplje, da ji oblasti ne odvzamejo otroka ter ga ne spravijo v sirotišnico, kakor se baje namerava. Do poroke, ki se je izvršila pred letom dni v Louisville, Ky., kj er je mlada žena, katere ime je Mrs. Doris Walters, hodila v vjšjo šolo, je prišlo na prav otročje lahkomiseln način. Kakor pripoveduje, jo je fant vzel na avtomobilu v neko sosednje mesto ter jo tam zasnubil, naj ga poroči. Obenem ji je zagrozil, če ga ne v&ame, da bo morala iti peš domov. Raje pa, kakor bi hodila, se je šla — poročit. MORATORIJ NA NORVE-ŠKEM Stockholm, Švedska. — Potom radio je prispela semkaj vest, da je norveška vlada zadnji ponedeljek proglasila moratorij za vse dolgove v državi, in sicer od 16. aprila do 19. maja. Obenem je odločila, da je angleški in francoski denar veljavno plačilno sredstvo. SLOVAKI BODO MORALI POMAGATI NEMČIJI Bukarešta, Rumunija. — Kakor trdi neko poročilo, ki se je objavilo potom tukajšnje radio postaje,bodo morali Slovaki aktivno pomagati Nemčiji. Pozvanih je bilo namreč v vojaško službo šest letnikov in obenem je več oddelkov nemške armade prišlo v deželo. Nemške oblasti so prevzele v svojo upravo tudi vse železnice in ceste. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Ustrn to l) PALANDECHS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Eyery Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes Featuring a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO Re2idenčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! Kadar želit« 9-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rpi*ka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene smerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila 'in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak R&, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DANI — NajboljSi automobill *a pogr«be, krste in ženitov&nja* Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene smerne. Pisano polje J. M. Trunk ^zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS uL ŠMARN1CE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1. EVHARISTIČNE ŠMARNICE .......................................$1.50 2. MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH, Jože Vole ...............................................................................$1.00 3. SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00 4. LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše....................'.......$1.00 5. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00 6. MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc ...................................i.............................................$1.00 7. NA SV. GORO, M. Brumat ................................................$1.00 8. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lavtižar$1.50 9. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00 10. ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Knific, Broš...........................................................................................$0.75 11. ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA ...............................$1.00 12. ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1.00 13. RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka................»..$1.00 14. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA............................$1.00 Naročila je poslati na: • Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Iz "Razgovorov s T. G. Ma-sarykom," katere je spisal Ca-pek, je razvidno, kako klaver-no je bilo tedaj naziranje o nekem panslavizmu prav v vodilnih ruskih krogih. In danes so še ti krogi izginili. S tem pa ni rečeno, da naj se pokoplje vsaka misel na slovansko skupnost, ko je vse slovan-stvo v zelo kritičnem položaja. Zabavljati nad panslaviz-mom je lahko, ker panslaviz-ma ni ali igra klaverno vlogo, ampak storiti nekaj za ohranitev ogroženega slovanstva je druga zadeva, in tu smo pri zabavljačih pri koncu. Vi frk-njeni in prismuknjeni pansla-visti ste smešni, mi nismo tako prismuknjeni, ampak pri delu za slovanstvo smo.. . Kaj ste? Ničle ste! Za napačno pojmovanje se noben razsoden človek ne bo pehal. To stoji. Iz "Razgovorov" je razvidno tudi, da je bil Lev Tolstoj v marsičem velik, ampak res tudi precej o-mejen, ako je mislil, da bo za osvoboditev kmetev (muži-kov) closti storil, ko si sam šiva čevlje, ali se ne poslužuje železnice. Mužikom s tem ni bilo dosti pomagano. Ali je ali bo pomagano mužikom pod novimi razmerami? Neki pravijo, da bo, drugi dvomijo. Jaz bi rekel, da je morda Volja dobra, sredstvo, podlaga pa je zgrešeno. Treba bo bolj pravilne pomoči. * Anglija s Francijo bo imela silno prekerno stališče zoper Hitlera na Norveškem.Vse šanse so Nemcem v prid in zoper Angleže. Ce so vsaj neki norveški krogi udeleženi celo pri sodelovanju z naziji, Angliji pač ne more biti toliko za usodo Norveške, pač pa 'bo imela pred očmi le lastno angleško stališče. Nihčp ji kaj takega ne more zameri'i, če so med NoiVežani izdaj ice. Vsaj tem lo-ogom bi bilo na tem, da Hitler zmaga. Kaj pričakujejo od Hitlera,je njih zadeva. Ce pa le zmag« Anglija, se ne bodo mogli pritoževati, ako jih smatra in ravna z njimi kot enako p ema-ganimi. Nihče ne more vedeti zdaj, kako se bo vse razvilo, kdo zmaga. V vsakem slučaiu pa stoji pri nazijski ali angleški zmagi v ozadju — Stalin. Težko je misliti, da bi ostal Stalin miren, ko izgleda, da po- stane Hitler gospodar vse Evrope. Ali tudi — Rusije? * Tudi Iz Balkana poročajo, da so nezadovoljne narodne skupine na delu, da kot "peta fronta" nastopijo, ako bi se prikazali na meji nemški naziji. Iz Beograda prihaja vest, da je vlada morala odvesti na varno celo prejšnjega predsednika vlade, Stojadiivviča, ki je znan kot "prijatelj Nemcev." Stranka vedno intrigira zoper stranko, to je naravno. Kolikor bi šlo za pravo izdajo, je težko reči, vsekako pa je tako intrigiranje vrlo žalosten pojav o miselni razdrapa-nosti, ko gre za osodo cele države, bodisi Norveške, Ogrske, Rumunske ali Jugoslavije. -o- NEPROZORNO STEKLO Nekemu kemičnemu laboratoriju v Schenectadyju se je posrečilo izdelati popolnoma neprozorno steklo. Tovarnarji si obetajo od novega izuma praktično uporabo in velik dobiček. -o--, Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. NA PRODAJ JE — stanovanjska hiša devet sob. Cena $4,700; — "cottage," 4 sobe, cena $5,500; — stanovanjska hiša sedem sob. Cena $4,500; — "cottage" 5 sob. Cena $5000; — hiša dveh stanovanj po štiri sobe. Cena $4,600; — dvostanovanjska hiša po, štiri sobe. Cena $5,500; ' — hiša 12 stanovanj; najemnina donaša na mesec $350. Cena $14,500; — hiša s šest stanovanji; najemnina na mesec $180. Cena $5,000; — hiša dveh stanovanj po 6 in 7 sob. Cena $3,000. Gotovine treba samo $300, ostalo na 15 let. Vse te hiše so blizu Lawn-dale in Crawford ter 26. ceste v Chicagi. Imam tudi veliko farm po 40 akrov in več v bližini Chi-cage. Vprašajte pri: Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago.Tel. LAWndale 7182. fe.iiiiiMiiiMiiMi!iiiiaiii>M«iiMPWiiiiM!iiii»iiii:a;iir3 DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (•gel Leavitt St) Til. Canal 3817 CHICAGO. ILL. Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1S31 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. r jutra j do 8:30 zvečer. iiiniii!iB!«!iaiii!iBiiiiinini]iiiBiiyiiiM»«iiiiiHiii:iiiiiiiH» VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana STEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1940: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik.