OpeđništDO in opraiiništso: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti varih dan od 1!.—12. ure dopold. Telefon št. H3. Naročnina listu: Celo leto . r2 K Pol leta . . . r . . 6 K Četrt leta ..... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 147. Podpora po suši. Poslanci Slov. kmečke zveze so ponovno posredovali pri voditelju poljedelskega mini-sterstva in pri fin. ministru zaradi podpore po suši. Dosegli so, da se je podpora že dovolila. Toliko na znanje onim, kojim se je od okrajnih glavarstev drugače poročalo. Občni zbor Slov. krščansko socialne zveze. Letošnji nag občni szbor je stel pod tnogočnim vtiskom velikega uspeha, ki ga je dosegla Inteligentnost in energija, poslancev Slovenskega klufljag (torej našj/h kr šča\nskb-jnarodn;ih Zastopnikov v držia.v-nem zboru. Občini zbor pa je tudi bil v {prijetnem položaju, da je mogel konstatirati (velike us](ohe, ki jih je doseglo krščansko-imrodno izobraževalno delo med nasipi ljufdstvom, kojega inteligentnost, vsestranska izs obraženosl in delojjubna (energija daste od dne do dne. Tri leta že 'deluje na Štajerskem 'S. K:. S. Z. In priznati moram/o1, da je/ tv stem času svojega ob-Stanka izvršila veliko, veliko iifela in uparnp,, da bo to jdelo izvrševala tudi v naprej, zvesta dvojemu pro-gramu: vse za izobrazbo slovenskega naroda. Včeraj se je vršil občni zbpr S. KJl S. Z. v Šmarju v dvorani gospoda Habjana, ki je bila vkljub svoji obsežnosti skoraj natlačeno ma#ol. ijsena, kat jasno spričuje, da se Judje, ki sie zb|ira|jo y vtrstah S. K. S. Zi., ne boje tudi ge tako neprijaznega vremena. Oitvoril in vodil je občni zbor podpredsednik S. K. ,S. Z. gospod dr. Hohn(jec. Prisrčni pozdravi navzoče, ki se niso bali slabega vijemßna in ie še slabšega, pota; ta lepa, udeležba' pa ptriföq, da vsi spoznate veliko važnost organizacije, ki danes zboruje. Mnogim ge mogoče niso znani povspm naši nadmeni, in zato paj maš današnji zbor jppkaže, kaki so našii (vzori in po kakih potih hodimo za svojimi cilji. Majhen je naš narod, stiskan od rvsehl sijrami od Maribor, dne 20. decembra 1909. svojih mogočnejših Sosedov; jše tiste majhne kdščeke svojih pravic, ki si jih drugi, večji n močnejši narodi jemljejo v prenapolnjeni meri,- moramo si mi priboriti s. hudim bojem, S|n felcer ne/ iz nožem ali kijem, ampak ž uma svitlim -mečem, z izobrazbo. Za dosego teh velikih, za naš narod bistvenih ciljev se je ustanova, R. K. S. Z., ki napi hočje biti vedno ob st parni kot učiteljica, nam daj,a,ti pdtVebna navodila, nas v vsakem oziru usposobljatl za duševno, gospodajrsk*) iu politično d olova,n j e,. To Sf»ojo lepo, vzvi(šqno nalogo je S. K. S, K. dosedaj zvesto in uspešno izvršila. Udomačila se je že skoro po celem Spodnjem ißtajerju. Ustanovila je mnogo društev, ki izvršujejo njene posle po pt. Naj v miru počiva! Kinematograf v Mariboru ima tekoči teden zelo zanimiv program. Posebno krasne so slike, ki predočujejo rojstvo, življenje, trpljenje, smrt in vstajenje Krisusovo. Naj nihče ne zamudi prilike ogledati si te slike. Leitersberg. Iz občinskega odbora, kakor tudi iz krajnega šolskega svetla jß izstopil znani gospod Franzi Girstmaier. Vidi se, da nekaj poka. Leitersberg pri Mariboru). V nedeljo dopoldne je predaval v društvu v Leitersbergu potovalni učitelj Pirštinger o sadjereji, vinogradništvu in kletarstvu, zlasti o delu, katero lahko izvršujejo ljudje v tem času. Deželni poslanec dr, K. Verstovšek je. opozarjal navzoče na važnost takih predavanj in jih spodbujal, da se pridno udeležujejo vseh prireditev) v društvu In pripeljejo vse svoje osebe seboj. Predavanja) se bodo vršila vsako nedeljo, razen prve nedelje zaradi praznikov; prihodnje predavanje je 2. januarja,, Opozarjamo vse obiskovalce društva iz Leitersberga in Kr-Čovine, da lahko pridejo vsako nedeljo) po časopise. Od 5410. ure se bode s tem vsakemu postreglo. Studenci p,ri Mariboru. V soboto, jdne 18, t. m. je predaval deželni poslanec dr. K, Verstovšek.v katoliškem izobraževalnem društvu v (Studencih, o splošni draginji., Na splošno željo delavcev 'je dal Še nekoliko pojasnil o ppložaju v parlamentu iu zlasti povdarjal velevažni trenotek, ki je za slovenske stranke ravno ta dan pa Dunaju. Označil jei (dobra položaj in že v soboto izjavil slovenskim delavcem, da bodo tega dne ponižali napuhnjene. in ošabne nemške poslance Slovani. To izvajanje je razburilo znanega nemškutarja iz 'Studenc, ki je prišel poslušat p r odavanje. Toda ni se brigal nikdo za njega. Račje. Tu dobimo z novim letom na noivo ustanovljeno lastno orožniško postajo. iZ'a naše kraje je bila dosedaj postaja v Slivnici, ki se pa radii nove ustanovitve nalše orožniške postaje premesti y Hoče. Vuhred. Dne 17, t. m. je padel »521etni delavec Franc Butolen, ko je popravljal brzojavnu žlice, raz brzojavnega droga ter si zlomi’, (levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Prste je odrezal stroj v makjilforsM tovarni za test.enilne delavki Fras Terezfiji. Rešilni voz jo je prepeljal v bolnišnico. Ljutomer. Naša pošta je preplavljena z dopisnicami prav posebne vrste! Pismonoša se že po vsej pravici jezi, da mora raznašati t,alke neumnosti. Na prvi strani dopisnice je molitejv, Proti tej molitvi bi človek nič ne imel. Ampak kar sledi na 'drugi strani, označi čelo stvar kot pristno — vražo. Neznana pisalka (ec ?) zahteva,, naj prejemnik to molitev 'devetkrat prepiše, jo devet osebam pošlje. Naj pi pri tem kaj dobrega žejli, deveti 'dan se mu bo izpolnilo. Podpisati se nihče ne sme! Namesto podpilsa: Ta molitev izvira i# Mlarijinega Celja! v—. Osebam, kli te neumnosti počenjajo, zvetufemjo, naj pridno hodijjjo k pridigam in krščanskim naukom1, potem goto|vo me bodo uganjali Jakih vražarskih (neumnosti! [Dopisnice so pisane v nemškem jeziku! Kdor tako karto sprejme, naj jo sežge! Gočova. [Tukajšnji ..„kandidati“1 Šullerajnsko Šole pri Sv. Lejnartu pa res napredujefio ,v| nemščini; tako se sedlaj sliši na vseh. oglih nemški pozdrav „hajl“ in „Grias koh“, mi ubogi revčki pa’ nei znamo odgovarjati. Sramujemo se, a ne morda jte svoje nevednosti — o Bog ne daj — ampak tistih soobčanov, ki pošiljajo svtojo deco v ponemčevlalnico, otrokom v duševno, občini pa v |gmotno škodo, Občinski odbor je sklenil, pobirati za leto 1910 20% doklade). iTo je v teh slabih) letih velika olajšava za posestnike. Se vidi, da »„klerikalci“ še pač zmiraj boljšej gospodarijo, kakor kaki liberalci in štajercijancd, — Sliši se, da se narodni Franček zelo zanima za županski stolec; bojda ima že v;se Štaljercijatfice, nemjčurje in liberalce na svoji strani; pa vsedel se na njega tak. rat še ne bode. Bo pač treba Še precej, potrpljenja, predno sa mu izpolni ta gor,eča želja. Dva otroka zgorela. V soboto je dasta! pol ure od trga Ljji^blno v Sajvinjskji dolini ogenj, kj je vpepelil gospodarsko poslopje. Zjgprela «ta tudi 'dva otroka. Sumijo, 'da st,a se otroka ijgrala z vžigjajjca-mi in tako povzročila nesrečo. Starišij, skrivajte vendar vžigalice, da n;e pridejo (otrobom V roke. Govor posl. dr. Benkoviča v saji državnega zbora dne 2. decembra. (Konec.) Odstranitev napisov. Lansko leto se je po vsem nemäkonaiqionatiiem časopisju očitalo Slovencem, da sio se y Ljubljani odstranili dvojezični in nemjšiki napisi). Pripomnim naj, 'da so trgovci sami uvideli,, dja je v njih lastnem interesu;, akio odstranijo stare napise. [(Medklici.) Med tem ko je ljjudstvo napravilo t,o v razburjenju in opravičljivem gnjevu, so napravili v Ma-riboru toisto s premislekom. (Poslanec .VVjaistiau: |To je naravno refleksno gibanje z ozirom na Ljubljano!) Prosim, to je bilo že prej! (Živajhni Medklici.) Občinski svet je sklenil slovenske napise, češ, da Škodujejo nemškoradikalnemu otzraftj/u v Mariboru,' s silo odstraniti, jako bi se dotični ne odločiti, jih prostovoljno odstraniti. T/akrht je nemško časopisje od veselja poskakovalo in pritjrjevialo tema sklepu, akorayno je bil načrt dobro preračunan, preudarjen in s premislekom izApšen, med tem ko so razglasiti prostovoljno odstranjenje napisov v Ljubljani kot kako nasilstvo. fZivahni medklici.) Gospoda moja,'! Jaz' bi vas samo vprašal: Povejte mi kak slučaj, kjer bi Sjovetocji pri kakjjh demonstracijah oškodovali na telesni [varnosti. (Klici: Ljubljana)! »— Protikliei.) /Kaj pravi Kosegger? Visoka zbornica! V tem času moramo biti res veseli,' da posije v to valovanje svetel žarek luči in sicer od nikojgar drugega, kot od slajvljenega nemškega pesnika in pisatelja Petra Rosegger j a, in navedel bi rati tu njegove besede, ker ni ravno brezpomembno .konstatirati njegovega mnenja o takih izgredih. Kako pravi lepo (čita): „.Z sovražniki se lahko krepko borite, ali brez srda, brez želje po osveti, s spoštovanjem in ljubeznijo do nasprotnika. — S hujskajočimi besedami se razburi( množica, ki si pri jem misli |B(og ve kaj junaškega, ako se s kamni obmetava drugprodne podanike in razbija njihove hiše.“' (Poslanec Wastian: To je napisal po ljubljanskih dogodkih!) To se vapno priklada dogodkom y Tablo niči in Zumbenku, v (Ptuju in Celju priay dobro ali mogoče še boljše. [Bojkot. Gospoda moja! Moram se omejiti, ker moj čas že poteka. Ti dogodki, ki so se tudi letos ponovili, so imeli vendar nekaj dobrih posledic. Jz teh dogodkov so se Nemci nekaj dobrega naučiti in to je bojkot, ki se je pri nas z elementfarno močjo uppljal. Bil je že skrajni čas. Bojkot je najboljše varstvo za nas in mi ne bomo tega orožja nikdar odložili iz rok, navzlic vsem državnim pravilnikom, in bomo vse poskusili, da bo naše ljudstvo tucli res še bolj uporabljalo to orožje. Sedaj se stori v tem oziru veliko premalo. Kje je resnica? Kar se pa posebno dogodkov tiče, ki jih je danes dopoldne gospod poslanec Manckhl omenil, namreč zadnjo dogodke v Brežicah', Zidanem mosltu, Sevnici in Vidmu sem primoran njegova izvajanja nekoliko popraviti. Z ogorčenjem je pripovedoval, 'da so bili /na SAežišikem kqtodvofru Nemoj1 sprejeti od Slovencev s palicami in kamenjem Ih da je bil nek orožnik tako ranjen, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Gospod kolegja je pa zamolčal, kar se je zgodilo prej ; (zamolčal ge, da so Nemci izzvati ta 'dogodek, ki j.z,gleda y pravi luči čisto dru- gače. Jst,i dan so Nemci na kolpdVoru v Zidanem mostu mirne potnike in pagante z železnimi palicami napadli in do krvi pretepli. N(aj kolodvoru v Vidmu so nemški telovadci, ko so se vračali v Brežice, skozi okno kupeja streljali in ranili nebo dekjiico. To je sodnijsko dokazano. Ker jp bilo načelstvo postaje v Brežicah brzojavno obveščeno, da so v Vidmu Nemci skozi okno kupeju, streljaj! na Slovence, se je samotihfsebi' umevno takoj zbrača velika množica ljudstva, da bi pomagala službujočim orožnikom izslediti pravega storilca, Laž pa je, kakor je trdil' poslanec Marckhk da so Slovenci takrait s kamenjem in /palicami napadli tNemce, nasprotkio, Slovenci so samo zahtevali, da natvzoče otiožnptvo došle Nemce preišče, 'da dobi pravega storilca- Res je, da si je pri tem nek orožnik zvinil mogo. O, meftanju kamenja in o palicah pa) -aibisolfufjno ni govora, ta vest je popolnoma jz trte izvita. Primorah sem to popraviti, ker pem v tej zage vi precej pafančn^jše poučen, nego gospod kolega Mhrckhl, Vi sloka zbornica! Ne bom se 'še nadalje pečal z razmerami na Spodinjem Štajerskem, izjavim samo sledeče: Letošnji in lanski dogodki so pokazali, da naj NemcJ na Spodnjem Štajerskem .mirno v steklenih salonih sedijo, in naj nikari ne mečejo kamenja, sicer bodo dobili nazaj V obliki bojkota skale. Kar se tiče nas, slovenskega naroda, smo mi vedno pripravljeni podati roko v spravo,, samo treba je, da se nazori v gotovih krogih nemškega naroda, nemških volilcev, katere sem včeiiaj označil, temjeljjtjq spremenijo in da (gospodje, ki so v to poklicani, storijo svojo dolžnost, OKI smo za Spravo. .Gospod' tovarJŠ Marckhl je v svojem zadnjem govoru rekel, tja se mi trgdimo p/repad, ki loči slovenski in' nemški narod na Štajerskem in tudi na Koroškem,1, pogjobfiti. 'Jaz paf izjavljam., da bomjo mi z veseljem pozdravili tisti trenutek, ko bo ta prepad le deloma premostljiv. K temu je treba le dobre volje. 'Ali o f,ej dobri volji prj merodajnih krogih ni nilti (sledu. ,Ce mislijo gospodje, da bomo mi le radi ljubega miru oppstiii boj, se pa grozno motijo, Ta prepad, ki nas loči, mora enkrat Izgjižniti, izginil bo pa le tedaj, ko se nam bo priznal eksistenčni minimum, katerega zahtevamo za naš narod in sicer eksistenčni minimum v narodnem, kultupnem in gospodarskem oziru. (Pritrjevanje.) Ce pa pridejo gospodje s takimi rečmi m a'dlan, kakor v štajerskem deželnem Zbornu; jda e njo stavno rečejo, kmetijska šola v St. Juriju, ki je že sezidana, se ne bo otvorila, ker je slovenska. — seveda pravijo, ker preveč stane ,*•—, če naše ljudi, Kakor se je dogodilo v zadnjem času, ako zavrnejo nemški poziv, kar orožniki iz šole na sddnijo ženejo, če se naše ljudi šili nemški govoriti, čejpjrav ne znajo, potem je mir nemogoč, (Posaainec Gostinčar: Ali se v štajerskem deželnem zboru • slof/enski govori stieno-grafirajo?) Mi bomo v štajerskem deželnem zboru Še marsikaj izvo/jpvati ip; Jjiaz se Veseljm, tjfega, gjospjpd tovariš IWastian najbrže tudi. (Medklici.) Visoka zbornica! Pravzaprav sedaj,' ko najj bi se povrnil v zbornico mir, ni pravi trenutek tvoriti o teh stvareh in jaz končam z izjavo, da bomo jaz in moji klubovi Jovapši glasovali za nujjjnost predloga gospoda tovariša tilsyjja. fPrifrjepainje in ploskanje. Govorniku Častitajo.) Koroško. Celovec. Draginja v našem mestu čim dalje bolj narašča. MJekarice na trgu zahtevajo ga liter mleka že 86 fdo JO vinarjev. Jajca so tudi draga, ako ravno niso posebno dobre kakovosti. Nekia gospu je pred nedavnim časom kupila 14 jajc za dve kroni, a še od teh jih je morala polovico. proč vreči, ker so bili za nič. Eno jajce jo je. stajo tedaj eno krono. Prodajalci mleka hočejo iza novo leto Zopet povišati ceno od 24 do 30 in celo 82 vinarjev za liter. To so že skrajno nezdrave in naravnost nesramne cene. Ako se bo to še napr/ej tako dražilo, si bodo ljudje sami pomagali J n upeljali |)ro,t| agitacijo s tem, da sploh ne bodo Kupovali teh podraženih reči, ampak se bodo na kak drug način prehrjatijevali. Paternijon. Zginil je brez sledu tovarnar Iv. St,aber,, ne da bi o tiem kaj ‘obvestil svoje upnike. Več tvrdk je oškodovanih za zneske do 10.000 K. Interpelacija poslanca Grafenauerja. Poslanec Grafenauer in tovariši sip [vložiti na železniškega ministra interpelacijo zaradi jezikovnih škandalov in izzivajočega postopanja uradnih oseb na glavnem kolodvoru V Celovcu nasproti gospodom Juriju Gregoriču, Ferdinandu Krajgerju, ti. Pšeničniku, Jan. Jeklu in Janezu Cirgoju iz Globasnice, V, Putschallu v moljski dolini na Koroškem so pred nedavnim časom fantje in dekleta zvabili hlap-cja s plesišča na zrak in tam »so ga slekli, zvezali ln pretepli. Potem, ko so tepenega revežai prignati na plesfšče, .se je ,vsa surova sodrga iz njega norčevala in godec Schmidt je zagodel celo poskočnico. Zadeva ‘je prišla pred žendarnjerlja, lati nikdo od prizadetih 'se ni hotel izdati. Obravnava v Celovcu je pa našla prave krivce in deset Gzmed njjh, iahte in dekleta,' so obsodili radi kraje osebne svobode na mesec dni zapora. Primorsko. Občinske volitve; v Pulju se bodo Mršile od ft» do 20. janujvarja. Dopolnilna volitev v istrskem veleposestvu se je vršila v sredo,, in je bil izvoljeti mesta odstopi v Šega poslanca Hektorja Constantinija njegov, brat odvetnik dr.: Konstantin Constantini iz Pazin'a.- jNovpiz-voljeni poslanec pripada laško-Jiberalni stranki,: V, (Miljah pri Tirstu so zaprli zakonska Grdi, ker sta sedemletnega sina Maksa vedno pretepala in je ta nedaiMno brez sledu izgini-: 'V neki luknji izven mesta so ga pa našli otroci z razbito črepinjo ležati. Sum je padel takoj na nelusmfiljene stahilše, 'da so g,a ‘donia do mrtvega pretepli in potem po tao-či v vsi zbeganosti vrgli' y ono luknjo. Nov ladijin vijak. Iz Trsta se poroča, da je mlad strojnik nekega parnika iznašel veliko popolnejši vijak za parnike, ki za eno tretino manjše uporabe moči razvija za eno tretjino večjo brzino v vožnji. Vijak se sedaj poizkuša na parniku „Skutari“. Dosedanji poizkusi so se najbolje obnesli. Ako se bo vijak praktično izkazal, bo to velikega pomena za parobrodarstvo. Izumitelj je Benečan. Kralj Leopold II. f iy pejefc dne 17.' decembra je belgijfeki kirjalj Leopold II. zjutraj ob liti. uri zatispil oči za vedno. Dolgo je bolehal in do zadnjpga časa so še mislili, da ga bo operacija rešila smrtj-i Kmalu po operaciji se je pa njegovo stanje poslabšalo. V četrtek na večer se je počutil razmeroma boljše. Zdravniki so že upali na njegovo zboljšanje, ker je (postal kralj nekako Čudno živahen in razkjlafdal okolirgto ječim svoj načrt za bodoče potovanje v Francijo. 'Okoli 2. ure 20 minut izjujraj se je pa krati prebudjl z globokim vzdihljajem iz spanja, .Usmiljenka, ki je bdela pri njem), je takoj poklicala zdravnica, kateremu je kra/jj še zaklical: ,„iJaz $e zadtišlim, dokjjdr“, in je izdahniti Vbrizgali so mu takoj morfij, pa je bilo že prepoano. Vzrok dolgoletnega bolehanja in smrti kralje so črevesne bolezni, na katerih je umrli kralj hudo trpel, Takoj p» smrti so brzdjavno sklicali vse člane kraljeve rojdbijlite. Kraljevi' prestjol bi mpral zasesti po dednem prayu kraljev brat grof Filip ilan-dernsk), ki [je pa 17. (novembra 1J905 umrl,. Pravico do prestola ima tedaj njegov sin pribo Albert, la je poročen p pilihoezinjo Elizabeto, hčerjo 'jiddalvtoo umrlega vojfvode Karla Teodorja bavfarškega, Umrjl kralj je bil pa polj p finapce in najrod-nega' giospjodfatistva naravnost vejilkjaln. Povsod, kjer je bilo le, mogoče, pri vseh podjetjiji, se je udeleževal s (svojim kapitalom, in to pe, samo dc»na, ampak tdcli v inozemstvu, da celo na Kti.tlijskpm. Do tega ga je (gnalo v največji meri hjjegovo rddbijopko življenje, ki je bjlo zelo žalostno, V zadnjjh letih je postal popolen samotar, ter ni hotel videti nikogar svojih sorodnikov, zlasti pa ojrok ne. Oženjen je bil z avstrijsko nadvojjyodinjö Marijo Henrijeto, umrlo 19. septembra 1902, .s toaterofje imel Jri hčerke: Lujizo, RteJSanijo, bivšo predtolona-sledn|ico avstrijsko in Klementino. Belgijska vladarska rodbina pohaja iz daleč razširjene vojvodske rodbine Slachsen-Koburg in Gotha, M je 4. junija 1831 bila pokfljcana ud tiarodne-ga kongresa na belgijski prestol. V poznejšem času se je kralj poročil s pevko Kapplino Lacroix, poznejšo baronico Vaughan, kar je še bolj razširilo prepad med kraljem in sorodniki., Umobolna mehikanska ce sapic a (Chariot,ta je, kakor znano, sestra ihmrlega kralja Leopolda II. Pogreb umrlega kralja LeopoldJa je 'določen na sredo dne 22. decembra. Beflgjljski senat Jn ministrska zbornica sta radi žalovanja prekanila zased|anje do četrtka, ko bo novi kralj prisegel pred parlamentom na ustavo in tako ustavno nastopil Vlado belgijskega kraljestva. Novemu kralju dohajajo od vseh vladarjev brzojavno sožalja, med njimi tudi od Svetega očeta. Naš cesar je kralju Albertu čestital k nastopu vlade. Eazgled po svetu. Redka starost. Peterburški listi poročajo, da živi v kraju Bielajevu v pokrajini Dona vdova nekega Kozaka, ki je dosegla izredno starost ,115[ let. Njen najstarejši sin je star Ö0 let, šn najstarejši vnuk 70 let. Francosko brodovje v Jadranskem morja. Francosko brodovje križari v Levanti. Poveljuje mu admiral Pivert. Brodovje odplove v Solun, potem v Jadransko morje. Koncem decembra se usidra v Baru. Admiral Pivert obišče in pozdravi črnogorskega kneza Nikolaja v CetiDjah. Obisk je v zvezi s 50 letnico Nikolajeve vlade. Minister Scbreiner na groba svoje matere. Nedavno temu se je vršil v Nemčikovu (klatovski okraj) na Češkem pogreb matere nemškega ministra krajana dr. Schreinerja. Pogreba se je udeležilo veliko občinstva iz vse okolice, ki je prišlo iz radovednosti, da vidi znanega avstrijskega „državnika“. Minister Schreiner, ko je prišel v češko okolico, je govoril s svojimi znanci v svojem češkem materinskem jeziku. Na pogrebu so se pele češke žalostin-ke, ki so na srce ministrovo le toliko vplivale, da je pohvalil pieteto, s kateio je češko ljudstvo spremilo h grobu njegovo mater, ki je do smrti govorila samo češki. MALA NAZNANILA ki se -prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Župnifski urad v Spodnji Polskavi naznanja, da se bo v nadarbin-skem gozdu, ob okrajni cesti Pragersko-Slovenska Bistrica ležečem, dne 25 decembra t. 1. ob 10. uri predpoldaa vršila na javni dražbi prodaja borovega, smrekovega in nekaj hrastovega lesa v skupni vrednosti 14 300 kron. Pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Spodnji Polskavi. Prodaja se vrši ob imenovanem času na mestu. Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 153 Trgovski sotrudnik, manufakturne in mešane stroke se sprejme pri Jos. Ferenčak-u v Brežicah. _________________________232 Kož, samec, 55 let star, sposoben za vsako delo, bodisi na polju ali kako drugo; zdrav in močan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi za malo plačo in hrano primerne službe. Pisma naj se pošiljajo pod Franc Vračun na u-pravništvo. 231 Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S. Ulčar-ju Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 Odvetnik dr. Ljudevit Stiker naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. prevzel odvetniško pisarno dr. Benkovič-a v o,. Brežicah. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celfe priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Na debelo. Na «irofe«©. Alojz Šumenjak Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se C» 4 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse Štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : S . 53 Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! .3 'J tndi razne žgaujice. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M»Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. PramnfnnD 8 slovenskimi ploščami, čistim in VXI ttJTlUIUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone. Restavracija XXXX|| a rodni do vri v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelee, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tajce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon» 10 Popravila se točno in hitro izvršujejo Preklic Zastonj v Celje! Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneske daroval za sklad obmejnih Slovencev. R. Stermecki, narodni trgovec v Celju. Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji ceni Elizabeta Welle, usnjarija v Frama, 71 Ignac Božič narodni krojač ¥ Mariboru, Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Spodnieštaierska ljudska posojilnica t MARIBORU, r j u i j f ^ rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo < MT Stolna ulica št. @ (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se’obrestajejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti puptlarni varnosti po 47*%, na vknjižbo sploh po 5°/*, na vknjižbo in poroštvo po 57iVp in na osebni kredit po 6*/#. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica breiplačno, stranka plača le keleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. 6 Pmiojlinlea ima tndl um raipalns» hraailae »«blralalhe.