§tcv. 11 — Letnik V. PTUJ, 14. marca 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UKEONISTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR - fELKFON ST. 15« ČEKOVNI račun pri NARUDNI BANKI PTUJ SIbV 643-90322^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV HE VRAČAMO TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— Pletarna v Ptuju je tretja najstarejša sadru^a v Sloveniji v soboto 8. marca t. 1. Je bil v lepo okrašenem in ozvočenem obratnem prostoru »Pletarne« v Ptuju 20. ^družni zbor združen s proslavo 30- jetnice obstoja te zadruge. Na tem zbo- ji, je dobil predsednik zadruge tovariš jfirko Ogorolec od zadružnega kolek- tiva vpričo številnih predstavnikov po- litičnega, gospodarskega in kulturnega jivljenja iz Ptuja in okraja ter pred- jtavnika republiške obrtne zbornice in jpoma« 'iz Ljubljane kot prvoborec in ystaJiovitelj obrtniškega zadružništva v ptujskem okraju v spomin na 30-letnico obstoja te zadruge lovorjev venec in diplomo, predsednikov 86-letni oče tov. ^nton Ogorelec, ki je postavil temelje ja pletarstvo v ptujskem okraju pa je bil imenovan za častnega člana zadruge. 2raven tega je zbor med drugim potrdil lanskoletni sklep in račun z 1.064.595 dinarjev dobička, potrdil predlog za bodoče delo in razdelitev dobička ter izvolil nov upravni ter nadzorni odbor. V opisu razvojne poti »Pletarne« sko- zi 3 desetletja, ki ga Je na zboru pre- stal predsednik zadruge tov. Mirko Ogorelec, je bila poudarjena važnost domače pletarske obrti, ki Je začela 1905. z ustanovitvijo Pletarske šole v tirkulanah po zaslugi tov. Antona Ogo- lelca. takratnega nadučitelja v Cirkula- nah in ki je imela namen uvesti ple- tarstvo kot domačo obrt zlasti v Ha- lozah kot postranski zaslužek čez zimo, ko vinogradniška dela počivajo. V Ha- lozah so bili že pred 47 leti prvi začetki plantaž žlahtne vrbe, ko jih še drugod na Štajerskem ni bilo. Iz Cirkulan je bila Pletarska šola po krivdi lokalnih faktorjev preseljena v Strnišče. kjer je začela poslovati 1. januarja 1919. Ha- loško pletarstvo je zamrlo. S pletar- stvom so si v Stmišču pomagali iz sti- ske goriški begunci, po njihovem od- hodu na Primorsko pa so se pletarstva lotili domačini. Iz Strnišča se "je mala [pletarska zadruga vsled težkih finanč- Wh pogojev preselila v Ptuj, v sedanje prostore in se razvijala do vojne, ko je zopet onemogočen njen razvoj. Po fevoboditvi je pod pogoji ljudske obla- mi, dobila ffove razvojne možnosti, ki so 'ji pripomogli do današnjega svetovnega jlovesa. Cas je iztrgal iz vrste zadruž- nikov 76 članov, vojna pa več talcev. Spomin na talce iz druge svetovne voj- ne: Meglič-Furlan Olga in Albina, Ru- dolf 2nidarič, Katica Juržič in Herma- na Stožer so na zboru počastili z eno- minutnim molkom. Lansko leto Je prigospodarila zadru- ga nad milijon dinarjev, do česar je pripomogel nad 15 milijonski izkupiček za pletarske izdelke, tulce in izdelke domače obrti (7,033.858 din). Največ blaga so prodali »Domu« v Ljubljano, ki Je plasiral te izdelke na svetovni trg proti dragocenim devizam. Na razsta- vah v Zagrebu in Ptuju je zadruga pre- jela mnogo naročil. Sklepni račun je •pokazal, da je zadruga gospodarila ob razmeroma nizkih materialnih stroških. Z odkupovanjem izdelkov domače obrti v okoliških vaseh Je podprla razvoj pletarstva. Nad 5 milijonov din znaša- jo osebni izdatki delavcev in nameščen- cev, neupoštevajoč — okrog pol milijo- na din za pomoč učencem, okrog 80,000 dinarjev prispevka za hrano, nad 60.000 dinarjev prispevka za nagrade ter 89 tisoč dinarjev za kultumo-prosvetni sklad — in 268.000 din za rezervni sklad. V diskusiji o sklepnem računu in poročilu upravnega odbora so zadruž- niki predlagali, da bi zadruga v starih obratih poskrbela za kulturne j še delov- ne pogoje, da jim ne bo več treba po- zimi prezebati. Predlagali so tudi, da bi prispevala zadruga 5000 din za po- moč Primorski in 70.000 din za kulturni dom Jože Lacko v Ptuju in 5000 din za ptujsko polikliniko. Ob koncu diskusije so govorili za- družnikom in jim čestitali za 30-letnico in dosežene uspehe predstavnik OLO tov. Leskovec, predstavnik republiške obrtne zbornice tov. Kristan in pred- stavnik »Doma« tov. Dolenc. Volitve so potrdile, da imajo zadruž- niki popolno zaupanje v najdelovnejše izkušene zadružnike, zato so ponovno izvolili za predsednika tov. Mirka Ogo- relca. Ob koncu občnega zbora Je odšla de- putacija na dom k bolnemu tov. Anto- nu Ogorelcu s čestitkami in sporočilom, da Je imenovan za častnega člana. Solz- nih oči se Je 86-letni pobudnik pletar- stva v ptujskem okraju zahvalil depu- taciji za čestitke in zadrugi za zaupa- nje. VJ. Naj nikdo ne jemlje za zgled zadružne ekonom e Kozminci Prebivalci Haloz smo se že izkopali iz snega, zato nas zopet zanima, kaj se godi po svetu. Pri nas so svatovščine minule, pust smo na običajni primerni način odpravili, sneg smo odkidali; pro- met je odprt. Avtobus nam zopet red- no odnaša in prinaša pošto. Zvedeli smo za novice iz drugih krajev: neka- tere dobre, druge slabe. Pretresle so nas novice o škodi naših rojakov na Primorskem in smo pozdravili akcijo Okrajnega odbora OF za zbiranje po- moči. Bolj kot pri drugih stvareh, smo se tfBtavljali pri poročilih na občnih zbo- rih KZ. Zal nam je, da mi ne moremo dati pozitivnih poročil o poslovanju naše zadruge in zadružne ekonomije, ki je prišla po krivdi predsednika in njegovih pomočnikov v likvidacijo. 2e 4 mesece se bori likvidacijska komisija z dolgovi, katerih v nobenem primeru ne bo mogoče kriti. 2e lansko leto se Je očitno vedelo, da gre gospodarstvo zadružne ekonomije rakovo pot. Zadružniki so se več ali' manj zavedali škode, ki Jim s tem na- staja in so hoteli, da bi se začelo boljše gospodariti, vendar niso dosegli uspe- ha po krivdi neizkušenega mladega predsednika, krojaškega pomočnika, ki Je nastopal proti vsakomur, kdor si Je drznil oporekati njegovemu slabemu gospodarjenju ter je ožigosal vsakogar kot razdiralnega elementa. Z diktaturo Je prisilil vse k molku. Malokdo si je drznil nakopati predsednikovo nemi- lost in sitnosti. Glavni funkcionarji so začeli lansko leto dajati odpovedi zaradi zavoženega gospodarstva. Prišlo je končno do li- kvidacije, ki so Jo zahtevali zadružniki že Julija na občnem zboru. Iz vseh strani so se začeli oglašati upniki: Na- rodna banka, kmetje in drugi. Kredit pri banki Je bil lahkomiselno izčrpan. Z najetim kreditom pri banki je bilo plačano 84.000 din zavarovalne premi- je. Vinogradi so bili površno obdelani. Galica je ostala v skladišču. Na vseh obsežnih vinogradih je bilo nabranih le 700 litrov vina in še tega so pustili, da se je skvarilo. Podjetje Vino-sadje je moralo zaradi nerabnosti celotno ko- ličino odstopiti alkoholni industriji. Mesto večje vsote je prejela zadruga le 5600 din. S tozadevno zgubo Je obre- menila likvidacijska komisija predsed- nika, ki Je glavni povzročitelj te škode. Pri Investicijski banki je znašal dolg 300.000 din. Dolgov vsa leta nikdo ni odplačeval, niti vseh obresti. Kljub po- moči, ki jo je nudil zadrugi Zadružni sklad, propa,«ti ni bilo mogoče več re- šiti. Dolgovi ne bodo vsi kriti. Mesto uspehov, mesto izgledov za prednjačenje v vinogradniškem gospo- darstvu med privatniki je ostala v tem delu Haloz samo še zadružna razvalina, nad katero skimuje vsakdo, ki se za- veda velike škode za skupnost, še po- sebej pa za vinogradniške delavce tega haloškega predela. Tako stanje Je mo- goče le v kraju, kjer so na delu pre- malo zavedni ljudje, ki niso toliko moč- ni in odločni, da bi kljubovali vsenju razdiralnemu delu poedincev, prema- gali težave in si ustvarjali pogoje za boljše življenje, zavedajoč se tozadev- nih pogojev, ki Jih nudi današnja druž- bena ureditev nove Jugoslavije. Izza vsega pa Je veliko vprašanje: »Kaj pa sedaj? Kdo bo gospodaril na tej zemlji, kdo jo bo obdeloval in na njej pobiral sadove? Kdo bo prevzel zgradbe in jih rešil nadaljnjega propa- danja?« Krajevni Ljudski odbor in organiza- cije OF napram temu vprašanju ne bi smele biti ravnodušne. Zadnja beseda bo morala biti izrečena, še preden bo začelo veliko pomladansko delo, da ne bo škoda še večja in da ne bo zemlja še dalje počivala poleg tega, da mnogi ljudje v Halozah trpijo pomankanje kruha. Pozivamo vse osnovne orga- nizacije ZB NOV da priskočijo na pomoč prebivalstvu Primorske, katerim so snežni plazovi povzročili ogromno škodo; mnogo ljudi Je izgubilo življenje, porušena so go- spodarska in stanovanjska poslopja, uniSeni so sadovnjaki, gozdovi itd. Zavedajte se, da so ti Ijndje v narod- noosvobodilni borbi doprinesli ogromne žrtve v borbi proti okupatorju In da danes v skupnosti z ostalimi jugoslo- vanskimi narodi požrtvovalno z veli- kim delovnim poletom pomagajo graditi socializem. Prispevki naj bodo v denarju aH ma- terialu in jih pošiljajte Okrajnemu ljudskemu odboru Tolmin s spremnim pismom. O pošiljkah obveščajte Okraj- ni odbor ZB NOV Ptuj v svrho obve- ščanja v časopisju. Vse osnovne organizacije naj med- sebojno tekmujejo za čim večjo pomoč. OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV, PTUJ PRISPEVKI KRAJEVNIH ORGANI- ZACIJ OF ZA TOLMINSKI OKRAJ Vaški odbor Osvobodilne fronte Mest- ni vrh je zbral pri svojih članih 4160 dinarjev. VO OF Borovci Je zbral 2300 din, VO OF Dornava pa 4096 din. V mnogih or- ganizacijah OF po vaseh je zbiranje prispevkov še v teku. Praznik, kakršnega še v Cirkulanah ni blo Dvorana Izobraževalno-umetniškega društva »Franček Kozel« v Cirkulanah je bila v nedeljo 9. marca t. 1. zasedena do poslednjega kotička. V njo se je stisnilo okrog 250 ljudi, da bi priso- stvovali svečani proslavi Mednarodne- ga praznika borbenih žena. S to pro- slavo je bila povezana tudi podelitev odlikovanj izročitev spomenic, obdari- tev mater in najboljših mladincev pred- vojaške vzgoje. Proslavo je začela učiteljica Rajher- jeva, ki je v lepem in zbranem referatu govorila o pomenu 8. marca — med- narodnega dneva borbenih žena. Po kratkih podatkih o razvoju naprednega gibanja žena, s katerim Je povezano tudi praznovanje 8. marca, je govorni- ca poudarila predvsem ogromen dopri- nos naših žena v času narodnoosvobo- dilne borbe in ljudske revolucije. Ori- sala je položaj žena v FLRJ, kjer je žena popolnoma enakopravna in Jo ščiti vrsta zakonov. Ob koncu Je po- zvala žene-matere, da posvete vso skrb dobri vzgoji svojih otrok, ter vse žene, da aktivno sodelujejo pri pripravah za volitev novega občinskega odbora in da je prav, da dobe žene v tem odboru tudi vsaj eno zastopnico. Referatu je sledil lepo pripravljen in zelo prisrčen program, ki so ga iz- vajali učenci osnovne šole in gimnazije ter učitelji Otroci so izvajali prirejeno »Pepelko«, vrsto recitacij in plesali na- rodno kolo. Za uspeh tega programa, ki Je materam spravil tudi solze v oči in radost na lica, ima največ zaslug učiteljica tov. Stumberger, ki zasluži za svoje marljivo delo vso pohvalo in priznanje. Tako prirejena proslava 8. marca je bila prav gotovo najuspelejša proslava tega dne v Cirkulanah, tako po kvaliteti programa, kot po številu prisotnih Proslavi 8. marca Je sledil drugi del slovesnosti — podelitev odlikovanj in sponienic. Pred samo podelitvijo Je tov. Bračič podal daljši, toda kot je ugotovil sam, pomanjkljiv zgodovinski pregled razvo- ja narodnoosvobodilnega gibanja v tem predelu Haloz. Spomnil je navzoče na nesrečne aprilske dni 1941. leta, ko Je Jugoslovanska vojska zaradi Izdajstva in strahopetnosti kralja, generalov in vodilnih politikov bila razbita in so tudi v naše kraje vdrli okupatorji. Proti nji- hovemu terorju pa se Je začel kmalu odpor. Nekateri ljudje so dobili že leta 1941 zveze z Lackom in Sagadinom, vendar so te zveze bile pozneje pre- kinjene. Stalno in množično je postalo gibanje šele novembra 1943, ko sta pri- šla v Gradišče tov. Belšak Franc-Tone in Golob Milko-Jože z nekaj tovariši in tako so postala Gradišča izhodišče vsega narodnoosvobodilnega gibanja v Spodnjih Halozah. Partizanska Gradi- šča, kjer je sodelovalo vse prebivalstvo razen nekaj hiš, pa so postale kmalu tudi organizacijski center, od koder so potekale vezi na vse strani. Tu je bil formiran sektorski odbor OF za Spod- nje Haloze, ki so ga sestavljali Gol An- ton-Gustl iz Gradišča, sekretar, člani pa so bili: Arbajter Miha-Harašo iz Pa- radiža, Emeršič Janez-Tom iz Paradi- ža, Majcenovič Jože iz Gradišč in Si- monič iz Zavrča. Poleg Gradišč se je ustvaril drugi center v Paradižu, nato pa so se formirali ilegalni odbori OF v Slatini, Pohorju, Gruškovcu in Bre- zovcu. Skratka koncem leta 1943 in za- četkom 1944 je bila organizacijsko povezana že cela nekdanja občina Sv Barbara. Pa ne samo to, od tu se e prenesla organizacija na Zavrč in Le- skovec. Tu je nastala važna zveza med Pohorjem in Hrvatskim Zagorjem. Za- to je bila organizirana kurirska postaja in ves čas vzdrževan z velikimi težava- mi tudi ladijski promet čez Dravo. Uspeh organizacije ni bil .samo v tem da so zbirali hrano In obleko za vojsko temveč so leta 1944 odšli v partizane tudi prvi fantje in dekleta in sicer 21 po številu. Po do sedaj zbrsnih podat- kih se je priključilo partizanom iz ujetništva ali pa iz »Wehrmannschaf';a« 25 fantov, tako da moremo govoriti o 46 aktivnih borcih in borkah. Med tem. jih je 15 padlo v borbah sirom Jugo- slavije. Po končanem pregledu zgodovinskega razvoja borbe je govornik pozval vse navzoče člane Zveze borcev, da čin> preje zberejo vse one, ki imajo pravite bit' člani ter da zberejo vse podatke ki bodo omogočili sestaviti res izčrpno in argumentirano zgodovino slavnegc razdobja 1941-45 tako da bomo ime! mi sami in naši zanamci jasno sliko f velikih naporih, nesebičnost, požrt/o- valnosti in odločnosti v borbi za svo- bodo. Nadalje Je čestital odlikovancem ter poudaril, da je s tem, ko so odliko- vani oni kot posamezniki, dejansko od- likovano vse prebivalstvo, vsi oni, ki so kakorkoli pomagali v veliki zmagi. Po- zval jih je, naj bodo tudi danes prvooo- ritelji v borbi pri graditvi socializma pri nas in v svetu. Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih, je spregovoril perdsednik Okrajnega od- bora ZB NOV tov. Belšak Franc-Simon ki Je čestital k tej slovesnosti ter kot aktivni aktivist v teh krajih v nekaj besedah izpopolnil referat Nato pa je v imenu Prezidija izročil odlikovancem odlikovanja. Prvi je stopil na oder Grol Anton-Gustl iz Gradišč, ki je preje'' Orden zasluge za narod III. stopnje fn medaljo za hrabrost. Za njim je prišla Milošič Antonija iz Slatine, znana par- tizanska mama in ena redkih Sena v Sloveniji, ki so bile leta 1945 izvoljene za predsednice KLO. Dobila je odliko- vanje Orden zasluge za narod III. stop- nje. Njej je sledil Emeršič Janez-Tom iz Paradiža, ki je bil od prvih dni oku- pacije sovražnik okupatorja in zvest sodelavec OF, Odlikovan je bil z Orde- nom zasluge za narod III. stopnje. Tudi Arbajter Miha-Haražo iz Paradiža je prejel za svoje neumorno delo, kot eden izmed pionirjev gibanja Orden zaslu^je za narod III. stopnje. Isto odlikovanje Je prejel tudi Majcenovič Jože iz Bre- zovca. Orden zasluge za narod HI stopnje in madaljo za hrabrost je do- bila Bračič VIktorlja-Tatjana, ki je bil»i neustrašena kurirka in obveščevalka '-er je izredno mnogo pomagala z materia- lom, ko pa je bila zaradi izdajstva are- tirana od gestapa, ni. kljub pretepanju ničesar izdala. Z Medalfo za hrabrost sta bila odlikovana Meznatič Franc iz Paradiža« in Zavec Martin iz Dolan Medaljo zasluge za narod pa so dobili- Belšak Terezija iz Slatine, Orlač Jull- jana iz Slatine, Križaj Marija iz Cirku- lan, Gabrovec Peter st. in Gabrovec Pa- ter ml. iz Paradiža, Hercog Franc Le Gruškovca, Petrovič Jože iz Medribni- ka. Karo MIha iz Brezovca, Jurgec Franc iz Pristave, Stumberger Anton iz Gradišč in EmerSir Franc iz Dolan (se daj se nahaja v Guštanju). Po podelitvi odlikovanj so prej-ili spomenice: Fajfar Elizabeta za padlega moža Fajfar Jožeta, Majcenovič Aaa za padlega moža Majcenovič JožeVH, Rajher Stanko za padlega brata Bračič Maksa, Vedrač Mihael za padlega sina Vedrač Jakoba, Gnilšek Matilda za pad- lega sina Gnilšek Antona in Kodrič Ja- kob za ustreljeno hčerko Kodrič Jožef o Temu je sledila obdaritev desetih mater, ki so prejele pakete z živili in pa šest mladincev predvojaške vzgoje, je prejelo v pohvalo za dišciplinirano za- držanje v spomin knjige. Tako je bila slovesnost zaključena Množica se je razšla pod močnim vti- som slovesnosti, ki bo' vsem gotovo ostala dolgo v spominu kot prijeten in veličasten dogodek. Za odlikovance in one, ki so prejeli spomenice pa je krajevna organizacija ZP NOV pripravila zakuskc, kjer se je v ožjem krogu kmalu razvil živahen razgovor Tu so se obujali spomini na skupno delo, na težave in veselje. Raz- govor so prekinjale mogočne partizan ske pesmi, ki so jih prepevali z zano som in globokim občutjem Tu so skie- nlli, da bodo vsi aktivno pomagali pri delu za vključitev vseh ki ima-o pra- vico biti člani ZB da bodo pregledal! ako še kdo ni dobil spomenice Pripra- vi^' bodo še nekaj predlogov za odlik•'^- vanja za ljudi, katerih imena so bilt. sedaj izpuščena, da bodo pomagali pn sestavi kronike in pri poživitvi vsesa političnega dela v okraju. Nedeljska slovesnost, k< je bila goto- ve eden najlepše pripravljenih in tudi vsebinsko najbogatejših dogodkov v našem okraju, bo ostala vsem udeležen- cem v spominu kot velik dogodek, pre- pričan pa sem tudi da bo imela za po- sledico poživitev dela ne ."amo ZB NOV. temveč vseh političnih organizacij. -čič. Kako bi nai bila izvedena likvidacija Potrošniške zadruge v Ptuju Delegati, katere Je izvolil sestanek zadružnikov zadnjo soboto dne 8. t. m., bodo imeli razen tega, da potrdijo sklepne račune za leto 1951 tudi nalo- go, da izvolijo likvidacijsko komisijo, katera naj izvrši končno likvidacijo Potrošniške zadruge v Ptuju. Potrošniška zadruga Je v smislu se- •lanjih zakonskih predpisov izgubila pravico nadaljnega obstoja, ker bo tr- llovina v mestih in industrijskih centrih, ^ler so dosedaj poslovale Potrošniške ^druge, odslej v rokah državnega sek- torja. Ne smemo pozabiti, da Je igrala Po- ^ošnlska zadruga z njeno predhodnico Naprozo izredno važno vlogo v preskr- bi ptujskega okraja in pa mesta se- jnega. Naproza je bila matica vseh ^snejlih kmetijskih zadrug v okraju, matere so tudi dobile ob svoji ustano- vitvi pripadajoči del obratnih sredstev, se je Naproza sama preosnovala v Potrošniško zadrugo. Iz svojih letnih dobičkov Je leto za letom podpirala |>^nožične organizacije, skrbela tudi za da je Svet za socialno skrbstvo MLO P^uj lahko dajal znatne podpore so- '^ialno šibkim, ne da bi zaradi, tega obremenjeval obračun. Vse to je za- ^ga delala iz načela, da vrne skup- ''osti to, kar je prejela od svojih od- jemalcev kot presežek- za prodano bla- go. Ravno iz tega načela je zbor zadruž- «ikov že pred dvema letoma soglasno '•členil zgraditi iz svojih rezerv stano- pnjski blok v, Ptuju. Ta akcija pa se r zavlekla za celo leto, to pa čisto iz °|fokratičnIh zavlačevanj raznih oblast- nih organov v LJubljani, Ker pa se Je 1'^edtem cena gradbenemu materialu dvignila, da je doslej zbrana vso- ki je bila določena v te namene, ^•^stala premala. Je prišel blok, ki bi imel 14 modernih stanovanj, lani jeseni komaj pod streho. Sedaj, ko i' '^aj se delo na bloku nadaljevalo, J Prišla likvidacija zadruge. Na vpra- kako naj se reši nadaljevanje ^aditve stanovanjskega bloka, so bila j^^sljenja, da se naj celotna Imovina, ^j^^j vsa aktiva in pasiva skupno z lj^-}ovanjskim blokom izroči Mestnemu jj^Oskemu odboru v Ptuju, ki pa naj . ^vzame v svojo obveznost, da dogradi tekom leta 1952 stanovanjski blok. Zadeva bi bila tako najbolj enostavno rešena, če ne bi obstajale objektivne težkoče. ki dajo slutiti, da Mestni ljud- ski odbor ne more letos računati na kak investicijski kredit za dograditev bloka, ker bi moral na drugi strani pribitek, ki bo ostal po končani likvi- daciji zadruge, vnesti kot dohodek v svoj proračun. Zaradi tega bi bilo najbolje, da zbor zadružnikov odnosno njihovih delega- tov, ki bo sklepal o likvidaciji Potroš- niške zadruge v Ptuju izvoli likvida- cijsko komisijo s pooblastilom, da vnov- . čl, to je proda čim bolj ugodno vse trgovsko blago, osnovna sredstva in ostalo, poravna vse obveznosti zadru- ge. prebitek pa uporabi v celoti za dogra- ditev stanovanjskega bloka. Oblast naj bi do končne izvršitve te naloge še nadalje prepustila likvidacijski komi- siji oba gostinska obrata, kateri čisti dohodki naj bi služili istemu namenu. Likvidacijska komisija bi morala imeti torej glavno nalogo: doseči pri likvidaciji Potrošniške zadruge čim večji pribitek, ne glede na to, kdo naj prevzame posamezne obrate, kajti sa- mo tako je mogoča dograditev bloka, ki se naj potem, ko je ta naloga izvr- šena, izroči novemu lastniku, to je Mestnemu ljudskemu odboru v Ptuju. Tako bo Potrošniška zadruga najbolj dokazala, da se je do konca zavedala svojih nalog, to je, služiti skupnosti. Nikakor pa se ne sme dopustiti, da bi nova podjetja, ki bodo nastala iz pre- vzetih obratov Potrošniške zadruge, skušala na račun doslej doseženih uspe- hov Potrošniške zadruge kovati dobi- ček, kateri je bil ustvarjen od članov bivše Potrošniške zadruge. Da Je edino ta način likvidacije pra- vilen, Je pokazalo tudi članstvo zadru- ge na svojem sestanku zadružnikov dne 8. t. m., ko je soglasno sklenilo, da pre- pusti likvidacijski komisiji plačane de- leže samo, če pride do dograditve sta- novanjskega bloka. Napisal sem gornji članejc zaradi te- ga, da se o mojem predlogu razpravlja že pred zborom zadružnikov ter tako omogoči, da bo imela likvidacijska ko- misija, v katero je treba izvoliti za- družnike ki bodo vestno izvršili svojo nalogo, popolnoma jasno postavljena pooblastila. Ogorelec Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 14. marca 1952 Zakaj še niso končani občni zbori OF na sektorju Cirkulane? Občnih zborov OF še nismo končali. Prikriti ne moremo nedelavnosti n^ih vaških odborov OF (VOOF). Da Je bilo lani premalo iniciative in samostojno- sti, se Čuti v frontnem političnem delu tudi letos V časopisih so bila lani navodila gle- de občnih zborov OF. Bilo je lepo vre- me in o snegu še ni bilo govora. Ude- ležba na občnih zborih bi bila takrat sigurno polnoštevilnejsa kot sedaj v mrazu in snegu. Predsedniki In sekre- tarji VOOF sedaj ugibajo, zakaj ni čla- nov na občne zbore, četudi so pri cerkvi oznanjeni. Visok sneg in slaba pota niso edini vzrok neudeležbe na občnih zbo- rih. Halo%i ljudje so za program OF. Večina jih je sodelovala v NOV. Ne- delavnost izvoljenih odbornikov je kri- va nezaupanja članov v uspešno delo In njihovega malodušja. Naši pereči haloškl problemi zahtevajo vztrajne borce za napredek. Prejšnje čase so nam mnogim gospodarili tujci in smo delali, kar so nam narekovali gospo- darji zaradi svojih koristi, vendar smo tudi takrat vedeli, kaj hočemo. Na kaj čakajo nekateri naši funkcionarji OF? Mogoče na koga Iz okraja, ki bo razgla- sil občni zbor, podal poročilo in opravil volitve? Ker jim nlkdo nI pošiljal po- ročil o tem, kar je že narejenega, ne morejo vedeti kdo dela in na čigavo Iniciativo. Poglejmo malo naokrog. Va- Skl odbor OF v GradišČah je na lastno pobudo pri napeljavi elektrike v času tekmovanj-3 na čast 10. obletnice JLA opravil več tisoč ur prostovoljnega dela. V času 6-mesečnega tekmovanja mu je bilo dvakrat priznano prvo mesto na sektorju Cirkulane. Delegat VOOF Gradišča tov. Kostanjevec Franc je imel nad 300 ur prostovoljnega dela, ne da bi računal čas za organizacije dela. Tudi v Gruškovcu in Paradižu so de- lali člani OF mnogo ur za skupne ko- risti, njihovi propagandistl pa so mol- čali Ce zagrešimo kako napako, se »zvočniki« hitro oglasijo, da bi nas kri- tiziral vsakdo v še tako skritem kotu. Vse to dokazuje, da razumejo ljudje Iz Haloz važno vlogo OF v borbi za boljše življenje v lepih Halozah. Niče- sar ne more biti kar bi jemalo našim VOOF samostojnost In Iniciativnost. Rešeni problemi so odboru OF podlaga za poročila na občnih zborih in se ni treba bati, da bi ne bilo udeležbe. Usipeh našega dela bo viden, ko bomo vsi sodelovali z našo ljudsko oblastjo, ko bomo dosledno Izvajali predloge na- ših članov in navodila političnih in go- spodarskih forumov ter se trudili, da dvignemo naše gospodarstvo iz zaosta- losti na potrebno stopnjo In s tem pri- spevamo svoj delež h graditvi socia- lizma. -C- Kai ie pokazal občns zbor KZ Krčevine? Pred kratkim so se zbrali Člani Kme- tijske zadruge Krčevina na letnem občnem zboru. Iz številne udeležbe je bilo razvidno, da je bil občni zbor do- bro pripravljen ter da kažejo kmetje Iz ptujske okolice vse večje zanimanje za zadrugo. Dosedanji predsednik tov. Vrečar Franc je v obširnem poročilu prikazal dosežene uspehe v preteklem poslov- nem letu In težave, ki so zavrle Izvedbo nekaterih sklepov. Največ je skrbel upravni odbor za rentabilno poslovanje, zavedajoč se dejstva, da je okrepitev finančnega stanja osnova za nadaljnji razvoj ostale gospodarske dejavnosti. Od skupnega poslovanja s KZ Budino in Rogoznico odpadlih 40.000 din do- bička n^ predstavlja za to KZ znatnega zvišanja lastnih sredstev, vendar je uspeh še zadovoljiv, ker posluje zadru- ga od ustanovitve 1948. leta dalje z aktivo. Pri zadrugi je ustanovljenih več od- sekov, ki Pa zaradi pomanjkanja ma- terialne baze ne morejo zaživeti Za- drugi so potrebne škropilnice, stroji plemenska živina Itd., česar pa upravni odbor doslej ni bil v stanju priskrbeti. Naši oblastni in politični forumi dajo čedalje več na splošne kmetijske za- druge Plenum Glavne zadružne zveze je odkril marsikatero pomanjkljivost v dosedanji praksi, ki bo morala biti po- stopoma odpravljena. Članstvo je z začudenjem sledilo po- ročilu predsednika, da se zahteva uki- nitev poslovalnice v Ptuju. Po širši diskusiji so člani odločno zavrnili ta •predlog OLO. V tem slučaju bi ostala zadruga brezpredmetna. Kmetovalci s področja MLO Ptuj bi ostali brez svoje zadružne organizacije. Potrjen je bil predlog o preimenovanju zadruge v Kmetijsko zadrugo Ptuj glede na to, da je pretežni del včlanjenih gospodar- stev na področju mesta Ptuj. Na koncu je bil sprejet še predlog za zvišanje deleža na 500 din za okrepitev zadruge in predlog o razširitvi strojnega parka ter o ustanovitvi zadružnih obra- tov. Kmetovalci so na tem občnem zboru potrdili zaupanje v vse možnosti na- daljnjega razvoja. Novoizvoljeni uprav- ni odbor se bo posvetil delu z vso res- nostjo, da bodo dosegli postavljene cilje. -K Dekleta od Velike Nedelje hočeio postati dobre matere in gospodinje Popotniku, ki se je letošnjo zimo ozrl 2 vlaka na griček pri Veliki Nedelji, se je nudila kaj romantična slika: mogočni grad in vsa okolica je sanjala pod de- belo snežno odejo; zdelo se je, kakor da je pod snegom zamrlo vse življenje In ravno te zimske tedne so se zbrala dekleta iz Velike Nedelje in okoliških vasi, da si izpopolnijo izobrazbo. Imele so gospodinjskoizobraževalni tečaj. Kdor se je mimogrede ustavil pri njih, jih je videl dopoldne v kuhinji, kako so pri- pravljala obed, Vsak dan n drug jedilnik, vsak dan druga močnata jed ali pecivo. Poleg tega so si tečajnice pridno zapi- sovale recepte. Pri tem delu sta jih vodili strokovni učiteljici Bratanič in Pihler, ki sta si vztrajno prizadevali, da bi nudili tečajnicam čim več prak- tičnega in teoretičnega znanja. Ob popoldanskih urah pa so dekleta pohitela v šolo, kjer so poslušala pre- davanja iz raznih področij. Prišli so strokovnjaki iz Ormoža, kakor tov. Irgl, ki jim je poljudno-šegavo razlagal o bo- leznih pri živini; tov. Beziak jim je go- voril o važnosti zdravilnih rastlin, ki naj bi jih poznala vsaka gospodinja; tov. Grešak o vrtnarstvu; živinorejski stro- kovnjak Ozmec jim je govoril o tuber- kulizacilt nri goveji živini in mlekar- stvu. Prišla je tvdi tov. Božačeva iz ormoške bolnišnice, ki jim je nazorno orikazovala ustroj človeškega telesa. Nainogosteje oa je prišla med tečajnice vedno nasmejana in požrtvovalna tov. Skoršičeva, ki iih ie vzgojnonoučno pri- pravljala za ni'h bodoči ooklic matere in gospodinje Preveč bi bilo naštevati vse kar je z njimi obdelala, saj je ob- Pri Tomaž« smo imeli več tečajev Letošnjo zimo je bilo kulturno udej- stvovanje pri Tomažu pri Ormožu zelo razgibano. Imeli smo več tečajev, od vseh pa je najbolje uspel gospodinjski. Vodila ga je tov, Tomažejeva, obisko- valo pa ga je 10 deklet. Bile so iz so- sednjih krajev ter so kljub visokemu snegu redno prihajale k pouku. Tečaj so pred kratkim zaključile. Lep uspeh je dosegel tudi tečaj pro- tiletalske zaščite, ki ga je vodil tovariš Janko Kukol Obiskovali so ga v glav- nem le starejši. Gospodarskega tečaj« pa so se ljudje le neredno udeleževali ter je bil temu primeren tudi uspeh. Nekaj pa je v našem kraju, kar Je treba grajati. To je mrtvilo Igralskih družin, ki so v tej zimi skoraj čisto zaspale. Le prostovoljno gasilsko dru- štvo Savel je ponovno uprizorilo »Krč- marico Mirandolino« ki je pa tudi edino delo, ki smo ga videli te zime na odru. CM avnavala z njimi razen alkoholizma, tuberkuloze, nalezljivih bolezni, nege bolnikov, prve pomoči itd. tudi spolne bolezni, higieno žene in vzgojo mlado- letnika v dobi dozorevanja. Tov. Skor- šičevi je uspelo ustvariti z dekleti še higienski aktiv, ki se bo sestajal tudi v bodoče dvakrat mesečno in bo skrbel za to, kako se na kmečkih domovih praktično izvajajo higienske naloge. Ta- ko bodo ostale tečajnice tudi nadalje v stiku s tov. Skoršičevo in med seboj. Od domačih predavateljev so preda- vali; tov Klemenčič slovenščino in po- slovno spisje ter petje, tov. Babič ra- čunstvo in tov Kosi politično ekono- mijo. Dne 24, februarja je bila ob zaključku dvomesečnega tečaja uspela razstava jeciva. ki si jo je ogledalo mnogo judi. Da je tečaj uspel, je zasluga deklet in predavateljev, kakor tudi nekaterih odbornikov množičnih organizacij, ki jim je pri srcu napredek naše mladine. Najlepša hvala pa bodi svetu za pro- sveto pri okrajnem ljudskem odboru v Ptuju, ki je tečaju pomagal z denarni- mi sredstvi. V. K. * Zdravstveni delavci so proslavili 8. marec 8. marca so zdravstveni delavci iz ptujskega okraja v svoji sindikalni or- ganizaciji proslavili praznik žena. Pri- reditev pa je še imela namen zbližati vse zdravstvene delavce v okrs^ju, v čemer je popolnoma u^ela. Na sporedu je bilo nekaj kulturnih točk, nagovor pa je imel predsednik Okrajnega odbora sindikata zdravstve- nih delavcev dr, Neudauer, o pomenu praznika pa je .govorila tov. Božičeva, med. sestra Iz Ormoža. Točke je pri- pravilo članstvo bolnišnice in lekarn. -ler- ★ Ob občnem zboru RK Gorenjski vrh Članstvo RK Gorenjski vrh je imelo v nedeljo 9. marca t. li občni zbor za 1952. .leto. Udeležba je bila številna. Vodil ga je član Okrajnega odbora Rde- čega križa tov Konrad Veršič, ki je v uvodnem govoru nakazal veliki pomen te humanitarne organizacije v mirni dobi in v Vojni, Izčrpno poročilo sta dala predsednik in blagajnik. Nato so bile volitve Ponovno je bil izvoljen stari odbor. Ljudstvo je ob tej priliki izreklo zahvalo Rdečemu križu za pre- jeto moko, ki so jo prejeli tukajšnji člani. Vesti iz Viiomarc Kmetovalci-zadružniki so zborovali v nedeljo 24. febr. 1952 je bil občni zbor kmetijske zadruge. Iz posameznih poročil je razvidno, da ima zadruga že vedno velike težave. Predvsem jo ta- rejo stari dolgovi Podrobneje o tem bomo poročali. Naloga novoizvoljene- ga odbora nikakor ne bo lahka. Upamo pa, da bo stvar resno in odločno prijel v roke in dosegel toliko, da bo KZ do- bila trdnejšo podlago. Predvsem bo novi odbor moral gle- dati na to, da pridobi zaupanje zadruž- nih članov. Kakor hitro bodo člani spo- znali, da jim je zadruga v korist In jim h6če le pomagati, se je bodo prav go- tovo oklenili. Gospodinjski tečaj dekletom mno^o nudi Gospodlnjsko-izobraževalnl tečaj prav lepo napreduje. Na splošno željo tečaj- nic bo ta^ trajal še ves mesec marec. Vzporedno s praktičnim delom se goji tudi prosvetno delo. Poleg številnih predavanj so dekleta pripravile tudi Igro »Svojeglava Minka«. Vseh 16 vlog so zasedle tečajnice. Pripomniti mo- ram, da so vse tečajnice prvič 26. febr. nastopile na domačem odru. Dosegle so prav lep uspeh. V nedeljo 2. marca so šle gostovat v Cerkvenjak (Anton). Ognjeni krst so dobro prestale. Zaslu- žijo priznanje in pohvalo. Igro name- ravajo prirediti še v sosednjih krajih. Igro je režlrala voditeljica učiteljica tov. Slabe Marija. Ko sem se zadnjič pri njej pomudll nekaj trenutkov, ml je povedala: »Svojim tečajnicam hočem nuditi čim več. Pred zaključkom bi jih rada peljala še malo v svet. V načrtu imam ogled našega glavnega mesta Ljubljane, če bodo finančna sredstva dopuščala pa še Postojnske jame in morja. Saj mi je kar hudo, ko mi dekleta pripovedujejo, da nekatera niso bile dalj kot do Ptuja. V ta namen je po moji zamisli tudi prirejena igra. Dosežen je dvojni na- men in sicer tečajnice vpeljati v skriv- nosti odrskega življenja in jim vcepiti veselje do igranja, drugič pa ves doho- dek od igre porabiti za ekskurzijo.« Akcija za oomoč Primorski je v teku Tudi na naše Primorce, ki so zaradi snega utrpeli veliko škodo, nismo po- zabili Člani prosvetnega društva, ga- silske čete in vse ostale organizacije pridno tekmiijejo v nabiranju prosto- voljnih prispevkov. Akcija še traja. K. • • • fii B^^f^^rG ^ Dolgočasna seja KLO Večkrat ima KLO seje ob nedeljah, ko odborniki najlažje sedejo k reševa- nju raznih problemov. Marsikaj so že rešili, številni problemi pa še čakajo na rešitev. Kako tudi ne bi, saj odpade večkrat čas za seje za druge stvari. Ce se zavleče seja čez poldne, morajo od- borniki vpoštevati tajnlkovo navado, da ob zvonenju v farni cerkvi sname očala In klobuk in začne na glas moli- tev. Da ne bi bilo zamere, mu sledijo še nekateri odborniki, ostali pa se no- čejo več zadrževati in odidejo in tako začeta seja ni končana in nerešeni pro- blem čaka na prihodnjo sejo, Gasilskei^a doma še ne bomo kmalu imeli? Od gasilskega društva Stoperčanl več pričakujejo, kot je bilo doslej storje- nega, Dve lanskoletni prireditvi In ga- silska veselica so pustile precej dobička,. V Stopercah se je mnogo govorilo o gasilskem domu, ki pa še ga menda ne bomo kmalu zgradili, saj ne porabimo niti denarja, ki je že na razpolago, kaj šele da bi si priborili še več denarnih sredstev, Motorka v šolski kleti bo ven- dar morala končno priti do svojega pro- stora, Nepokorni larani Mnogo se še tukaj govori o nedelji, ko je g. župnik ves nevoljen odšel iz cerkve za možakarji, ki so ostali v go- stilno k Vrabiču, da bi jih vrnil v cerkve za možakarji, ki so odšli v go- stilno k Vrabiču, da bi jih vrnil v cerkev in pred njimi dalje maševal. Kdo bo občinski odbornik? v stopercah se mnogo razpravlja o bodočih občinskih odbornikih. V tem pride večkrat do Izraza želja, da bi bili predlagani za kandidate sposobni možje In žene, ki nimajo umazanih Imen .z okupacijske dobe. Kdo ni bil zvest ; ljudstvu v najtežjih časih suženjstva, , naj mu ne gospodari v svobodi. Prav 1 tako odklanjajo tiste, ki so še pred ne- kaj leti grobo in krivično gospodarili ! ter delali le v svojo korist. Na kandidatno listo bomo postavili ! zavedne člane OF, ki bodo z dosledno pravičnostjo delali ljudstvu v korist. Izkoriščevalcev položaja v svojo korist v Stopercah ne maramo! * V Dornavi se akcija za pomoč ' Primorski nadaljuje ' v zadnjem Ptujskem tedniku smo čitall, da sta Uprava doma onemoglih in IZUD v Dornavi za pomoč krajem, ' prizadetim po snežnih plazovih na I Primorskem, prispevala lep znesek ' 10.367 din. V istih dneh so tudi člani ' OF v Dornavi pokazali razumevanje > za to veliko akcijo ter po svojem OF I odboru zbrali znesek 4096 din Kakor i pa slišimo, se prebujalo tudi ostale or- ganizaciie v v?si kakor n. pr AF2, i ki turii hočejo doprinesti svoj delež. — Posnemajte! Pridite k nam^ v pionirski odre^ Jožeta Lacka Pionirje vzgajamo tako, da Jim pra- vilno organiziramo delo. Igro In poči- tek in jim damo s tem priliko, da raz- vijajo v dejavnosti lastnosti socialistič- nega človeka Pionirska odreda Jožeta Lacka Iz Ptuja sta v svojih interesnih krožkih zajela in strnila v močno tovariško skupnost že okrog 500 mladih pionirjev. Ako te zanese pot popoldan mimo Mla- dike, te preseneti živahno vrvenje pio- nirjev, Ki prihajajo k interesnim krož- kom. Starejši pionirji iz 8. in 4. razredov hite z risankami pod pazduho k risar- skemu krožku, ki ga požrtvovalno vodi tov. Sardinšek že drugo leto. Mladi esperantisti se z vztrajnostjo uče za- nimivega mednarodnega jezika. Nasto- pili so že tudi v javnosti. Sahlsti se resno pripravljajo na turnir. Pionirji in pionirke, podmladkarjl telovadnega dru- štva, se zbirajo v 5 telovadnih krožkih. Veliko zanimanje med pionirji vlada Za tehnični krožek, ki je začel šele pred kratkim delovati V marcu bosta pri- čela delovati tudi lutkarski In strelski krožek. Snujeta se 2 pevska zbora, V mlajšem pionirskem odredu, ki za- jema pionirje prvih in drugih razredov, vlada največje zanimanje za pravljični krožek. Pravljice, pripovedke, pa bodisi zajete Iz zanimivega živalskega sveta, ali naše partizanske pripovedke, pač najbolje zadovoljijo spremljivo, bujno otroško fantazijo in na prijeten, nevsi- ljiv način bogate in plemenitijo otro- kovo duševnost. Ali mislite, da poslu- šajo mlajši pionirji samo pravljice? Kaj še! Pridite In videli jih boste, kako resno se mladi 8- in 9-letni šahisti pri- pravljajo na tekmovanje s starejšimi tovariši, V torkih, četrtkih in petkih se telovadci v telovadnih krožkih raz- gibajo In razvedre. V dopoldanskih urah se »bodoči recitatorji« v recitacij- skem krožku pripravljajo za nastope. Letošnjo ugodno zimo so pionirji- smučarjl in sankači pridno Izrabi). Člani telovadnega društva so jih ^^ smučanja na Panorami. ^ Iz pionirske knjižnice, ki šteje k knjig, si pionirji pridno IzposojujJ knjige. Seveda je za tako veliko vilo pionirjev knjig premalo; prebr^ bi jih še dvakrat toliko. K obogat^^ pionirske knjižnice je letos pripomog. tov. Terplnc Rudolf, lanski predse^na Starešinskega sveta, ki je poklonil pj^ nirjem 2000 din, za katere so kupili lepih mladinskih knjig. Pionirski svet je pripravil s pioni« 3 krajše Izlete ih jim omogočil prijet^ Novoletno Jelko. NaČelnica starejšega odreda je org,, nizlrala v gimnaziji obisk otroških lii" mov. Delegacija pionirjev je ob Dne^ JLA priredila borcem kratek kultum program. Pionirji se vključujejo v naše gospo darsko in kulturno življenje In sodelii jejo pri prireditvah ob priliki državni) In kulturnih praznikov. Budno spremljajo tudi dneve dogo lepšemu življenju. Vsakdo, ki ima stike s kmetova!" iz ptujskegt okraja, dobro ve, da '' ukaželjni. zlasti pa mladina, da v«8' ka kmetijska strokovna knjiga zaniiK* In Jo prav rad čita ter nova znanja ^ spoznanja preizkuša pri svojem vsa^ danjem kmetijskem delu. Zato mof biti naše geslo: »V vsako vas in v vs» ko hišo naj pridejo kmetijske strokovs in kulturne knjige in revije! Na ta čin se bo tudi v bodoče uspešno dvi gala materialna, strokovna in kultni' na stopnja našega podeželja in pogl' bila njegova povezanost z mesti. Oglejmo si nekaj novejših slovensl in Zupanič Frančiška iz Hajdoš, Milo- žič Aloizii i? Sovič in Princi Frančiška iz Sp. Ha^ine Nahberger Janez iz Tr- nič in Vidovič Veronika iz Kungote Kancler Franc iz Snodnje Hajdine in Lenart Mariia iz Slovenje vasi Dajnko Janez iz Dobrine in Osenjak Terezija iz Draženc. Zavec Janez iz Bukove in Osenjak Ana iz Draženc Stumberger Franc iz Prepolja in Drevenšek Ivana iz Slovenje vasi. Mefc Janez iz Strmca in Cesnik Maedalena iz Soodnie Haj- dine. Zunanič Stanislav iz Snodn^e Haj- dine z Rozman Angelo iz Sp. Hajdine MATIČNI OKOTJf5 rmr^ovci Rojstva: En deček in dve deklici. Poroke: Sen Anton, ključavničarski mojster — obrtnik, in Marija Slatic roj. Kočar iz Cirkovc št. 3. Pernat Vin- ko, kmečki sin. in Kušar Ljudmila, kmečka hči. iz Sikol. Babšek Jožef, ce- star, in Kancler Marija, tov. delavka, iz Sikol. Drevenšek Alojz, ključavničar- ski delavec, in Fakin Viktorija, šivilja, iz Strgojnc Pristovnik Franc, kmečki sin, in 2umer Helena, kmečka hči, iz Strg6jnc. Vodošek Anton, kmečki sin, in Pleteršek Neža, kmečka hči, iz Mi- hove, ženin iz Pleterje. Rudolf Vincenc, kmečki sin. iz Podove, okraj Maribor, in Pernat Roža, kmečka hči, iz Sikol. Medved Franc, kmečki sin, iz. Mihove, in Pa j Julij ana, kmečka hči, iz Cirkovc. Smrti v omenjenem mesecu ni bilo. MATIČNI OKOLIŠ PTUJSKA GORA Rojstva: 5 dečkov in 7 deklic. Smrti: Avguštin Leopoldina roj. Fur- man v Koritnem št. 21. Vinkler Marija roj. Keršina, Sv. Bolfenk v Hal. 32 Zumer Anton, Janžki vrh 31. Galun Jurij. Podlož 39. Kaisovar Gera roj Puh. Doklece 26 Kamenšek Jera roj Fric, Nadole 51. Mlakar Marija roj. Strmšek, Apače 1, Domajnko Marica, Sv. Lovrenc na Dr polju 47. Poroke: Plavčak Jernej 7 Jeza Cecilijo, Erbus Anton iz Podlož z Babšek Terezijo iz Doklec. Butolen An- drej, Cermožiše z Jerič Jožefo Sv Bol- fenk v Hal. Mojzer Martin, Apače, z Korošec Matildo, Zupečja vas Dvoršak Jožef, Medvedce, s Soršak Katarino, Medvedce. Turk Anton, Zupečja vas, z Zunkovič Marijo, Zupečja vas Mikolič Stanislav, Tlake, z Lamprpt Marijo, Stoperce. Jeza Maksimilijarf, Stanečka vas z Bukovič Ano, Medvedce Kamen- šek Alojz, Stoperce, s Korže Martino, Stoperce. Vuk Alojz Breg—Majšperk, s Sluga Marijo, Podlož. Cernejšek Franc, Kočice, s Kodrič Angelo, Sitež. Bera- nič Maksimilijan. Sv. Lovrenc na Dr pol-u. z Drevenšek Terezijo Sv. Lo- vrenc na Dr, polju. Kovačec Stanislav, Apače, s Turk Frančiško, Apače. Krajnc Janez. Jurovci, s Predikaka Ano, Sla- pe. Hertiš Janez, Sv. Lovrenc na Dr. p., s Pišek Cecilijo, Aoače Kaučevič Sta- nislav, Sesterže, s Tominc Jožefo Pod- lož. Lorber Franc Plajnsko, s Stopfer Marijo roj. Bedrač. Janžki vrh. Keršič Alojz. Spodnja Polskava, s Kolar Ge- novefo, Lešje. Bnimenc Anton. Podlož, s Strašek Pavlo. Podlož Samastur Vik- tor, Slovenska Bistrica, z Dvoršak Ido PreSa. Ju s Viktor, Dolena, z Vidovič Justino Dolena. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad dne 12. marca 1952 Privatni sektor: čebula 65—75, če&ul- jek 150, česen 100—140, fižol 13—50, gobe suhe 300, hren 50 jabolka 40—45, jajca 8—10, krompir 12, kis domači 20 korenje 30. koruza 20—22, kaša ajdo- va 80—100, kaša prosena 50—60, mo'^3 ržena 35, moka koruzna 30, moka aj- dova 40, moka enotna 45, moka bela 100 motovileč 100, milo 100, maslo suro /o 350—400, mast 250, mleko 20, orehi 100. olje bučno 280—300, peteršilj 40, pesa rdeča 25. perutnina 200—400, proso 10 pori 40, regrat 100, repa kisla 14, red- kev 20, radič 100, solata endivija 60 sadje suho 50, smetana 100—120, sir 70—90, slive suhe 80, špinača 50, zdrob koruzni 50, zelje kislo 25, zelje v gla- vah 30 zaseka 200, Mestna ekonomija: mleko 20, jajca 8, kaša ječmena 50—60. kaša prosena 55 moka koruzna 25, zdrob koruzni 30. pori 30, peteršilj 20, redkev črna 10 Trgovsko podjetje Rožnik: kaša prose- na 50, riž 320. kaša ječmena 55, fižol 38—45, oreh} 92, olje bučno 220, zelje kislo 20, karfijola 45, čebula 50, čebul- ček 130, česen 80. Ribogojstvo Hrastovec: ribe 40—80. Milama Ptuj: milo 100, MALI OGLASI v najem vzamem dvajset do trideset arov zemlje blizu Ptuja. Vprašati v upravi. Kupim enodružinsko hišo z vrtom v bližji okolici Ptuja. Ponudbe na upra- vo lista. Prodam gramatično harmoniko in šti- ricevni baterijski radio s cehakerjem. Skorba 5, p Hajdina Prodam nov sejalni stroj za koruzo Vprašati pri Emeršlč Ivanu v Zavrču Prodam globok otroški voziček. Vpra- šati v upravi. Cementne cevi in betonske preklade na prodaj v bivši Pirihovi usnjarni na Bregu. Prodam flobert-puško. Naslov v upravi Vsem cenjenim koristnikom sporoča- mo, da smo Predam malo kmečko posestvo z vino gradom v Halozah Podlesek Mariia Maribor Tržaška cesta 41. Prodam žično vrv in vinsko pumpo Vprašati v upravi. Prodam hektai mladega gozda blizi Ptuja Vprašati v upravi Prodam kozo. ki bo kmalu povrgia* Vprašati v upravi Najditelja zavitka slik z gostije, ki sen jih izgubila v Ptuju, prosim, da mi jih vrne proti nagradi Odda )ih na v upravi lista ali pošlje na naslov Vrhovšek Marija. Pobrežje 57. p, Vid Najditeljica denarnice z osebnima iz- kaznicama in izkaznicama OF na ime Bračič Andreja in Vide iz Stmišča, ? industrijskimi boni in denarjem, pro sim da mi jo vrne. Opozarjam osebe, ki bi o mojem živ- ljenju v Strnišču razširjale neresnič- nosti, da Jih bom tožil zaradi razža- Ijenja časti. Edi Zoreč, Ptuj, Sp. Breg. Opozarjamo ženske iz Strnišča, ki u, tijo s svojo lahkoživostjo družim^ življenje očetov več otrok, da s w prenehajo, sicer se bodo zagovarj^ po zakonu o zaščiti družine. Prj^ dete matere, PREKLICUJEM in obžalujem žaljivke, katere sem u rekla o tov, Bratkovič Tereziji, natab rici v Ptuju, in se ji zahvaljujem, Je odstopila od tožbe, ' ^ Tarbuk Sav^ Vsem kmetijskim zadrugai^ Obveščamo vse Kmetijske zadrug, da si lahko nabavijo vsakovrstna ^^ mena ter umetna gnojila, stroje in ščitna sredstva v skladišču Zadruij! agencije pri OZKZ Ptuj. Predhodna naročila pošljite na si, deči naslov: — ZADRUŽNA AGENCi JA PRI OZKZ PTUJ. Po 11 letih je zopet pri-^el izhajai list za dobro voljo in smeh: »TOTI LIST«, ki bo izhajal vsako drugo soboto, Pr^ dajalci časopisov in trafikanti, javi-^ upravi »Totega lista« v Mariboru, Kopa liška ul. 6, koliko izvodov potrebujete RAZPIS Kmetijska zadruga Dornava-Pacin, razpisuje mesto poslovodje za posloval, nico v Pacinju. Ponudbe je poslani na KZ Domala, p, Moškanjci do 20 III 1952, Upravni odbor KZ Dornava-Pacinjj OKRAJNO AVTOPREVOZNISTVO y PTUJU preselili iz Zg Berga št, 2 v RaJšpo;( ulico (nasproti Mestne tkalnice in bai varne in avtobusnih garaž SAP Ptu| Ker smo znatno znižali tarifo kak tudi povečali ugodnosti se koristniko priporočamo Okrajno avtoorevozništ'; Ptuj Žene in deketa! Prinesite Vaše raztrgane svilene in nylon nogavice v popravilo le v našo delavnico. S kvalitetnim popra- vilom boste zadovoljni Pregelj Ana, Ptuj, Cankarjeva Z Našlo se je. Ob priliki pustne maškarade dne 26, II. 1952 sta se v dvorani našla dva svilena ženska naglavna robcg in sicer modro-rdeči, eden črni. Last- nik jih naj dvigne pri SKUD »Jože Lacko« Ptuj. Trsteniaknva ulica I. Uprava Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah: Steklenice od piva 5/lC; steklen.ee od mineralne vode 14/10, 10/10, 5/10, steklenice od pokalic 3/10, 3.3,10, 3,5/10; steklenice ,od sodavice (sifona, 21, 11, 0,51. Mestno skladišče piva in mineralne vode — Ptuj PoDravek V št. 9-52 se je v navodilih glede prijave oseb izpod 16 let vrinila pomo- ta. Navodilo mora pravilno glasiti: »Za osebe izpod 16 let let ne obsto-i prijavn« obveznost pri Notranjem odseku, pa.' pa morajo biti zaradi evidpnce prijav- Ijenl pn prijavnem uradu MLO« Ne pa — »zato jih ni treba prijaviti...« ZALOŽBA »RMEUEA RdJIGA" VAM NUDI ZA STROKOVNO IN SPLOSNO IZ0BR4ZB0 TELE KNJIGE? Anton Flego Oskrbovanje sadnega drevja, 50 din Andrej Škulj. Priročnik za sadjarstvo in vrtnarstvo, 22 din Ing Vilko Masten: Boj ameriškemu kaparju, broš. 100 din, v platnu 150 din Ferdinand Trene: KISANJE KRME (siliranje), 30 din Ing Tancik, Volk, Kranjc: Preiskava, gnojenje in apnovanfe zemlje, 46 din Tone Bantan: Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, 89 din Prof ing Vinko Sadar: Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj, broš 240 din, v platnu 294 din NAŠE NAJNOVEJŠE KNJIGE: Kaj so videli kmetijski strokovnjak! po svetu (potopisi), 80 din Dr Marjan Pavšič: Vzreja mladih živali, 60 din Ivan Tavčar: Povest (V Zali, Kuzovci), broš 100 din ccloplatno 200 din Ivan Cankar: »Jaz, bratje, pa vem za domovino« (izbor), polplatno 200 din, ccloplatno 250 din NAJBOLJŠI SVETOVALCI PA VAM BODO: Pavla Zakonjšek: Praktična kuharica, III popravljena in lepo oprem- ljena izdaja, 290 din »Gospodin;ski nasveti«, broš 100 din, polplatno 180 din »Kmečki ženi koledar«, celoplatno 70 din VSE NAŠTETE KNJIGE NAROČITE PRI ZAL02BI »KMEČKA KNJIGA« LJUBLJANA, Gajeva ul. 6, poštni predal 374, telefon 38—90 Čekovni račun pri Narodni banki 601-90501-1 Zahtevajte naše knjige v najbližji knjigarni in v zadružni trgovini! Gradbeno pod e!:e „DHAVr' Ftii = obvešča vse interesente, da izvršuje vsa gradbena dela — 0 g novogradnje, adaptacije in mala popravila po konkurenčnih ^ ^ cenah! ^ = Nudimo kvalitetne cementne cevi vseh dimenzij po 0 ^ nizkih cenah Cene cementnim izdelkom (cevem) smo znižali ^ y za 30 odstotkov ^ g Na zalogi imamo gradbeni material po zmernih cenah! ^