OCENA URESNIČEVANJA SPREJETIH STALIŠČ O KMETIJSTVU OSMEGA NOVEMBRA JE BILA VII. KONFERENCA ZKS V ŽALCU. POSREDUJEMO PREGLED RAZVOJA KMETIJSTVA V ZADNJIH TREH LETIH IN NA KONCU SPREJETE UGOTOVITVE IN SKLEPE. Na 3. konferenci ZK Žalec, maja 1970 smo obravnavali stanje kmetijstva v občini in sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo. Kmetijstvo in gozdarstvo predstavljata v občini pomemben del gospodarstva, saj ustvarjata 25 % družbenega proizvoda. V občini imamo 16.600 ha kmetijskih površin, in sicer 2.500 ha v družbeni in 11.100 Pospravljeni so tudi zadnji pridelki. Zato marsikje ječe kozolci in skednji pod težo koruze tako kot ta na Šmarskem DA BO'»HMELJAR« V LETU 1974 I ZANIMIVEJŠI Uredniški odbor glasila »Hmeljar« se ves čas prizadeva, da (i bi bila njegova vsebina kar se da zanimiva za čim širši krog i bralcev. Na svoji zadnji seji je razpravljal o tem, kaj naj bi v ta namen vpeljali novega v letu 1974. Ugotavlja predvsem, (i da dosedanje oblike pisanja marsikomu ne ustrezajo, tako ne (i avtorjem kot marsikdaj tudi ne bralcem. Bralcu namreč bolj ,i ustreza, če lahko v kratkem izve v glavnem tisto, kar bi bilo (i sicer možno podati v obširnem sestavku. Na tej osnovi je ured-niški odbor sprejel sklep, DA V LETU 1974 UVEDE v HME- i LJARJA CIM VEČ KRATKIH SESTAVKOV. Ti naj bi bralce (i obveščali predvsem o dogajanjih in zanimivostih znotraj pod- (i jet ja. Avtorji takih člankov naj bi zanimivost samo zapisali, (> ne da bi jo pri tem komentirali. Upamo, da bomo imeli avtorji (i s tem lažje delo in dà bo zadosti odziva. Da pa bi bilo takih člankov čim več, je uredniški odbor sklenil, da jih bo tudi bo- (i lje honoriral. Vabimo torej vse, ki v svojem delu naletijo na kakšno za- i nimivost, da jo zapišejo in s tem poskrbijo, da bodo zanjo ve-deli tudi drugi. (I Predsednik uredniškega odbora Tone Gubenšek, dipl. inž. ,i ha v zasebni lasti. Gozdnih površin je v občini 16.950 ha, od tega 17 % v družbeni in 83 % v zasebni lasti. V družbenem sektorju kmetijstva je v zadnjih letih viden porast produktivnosti dela, na zaposlenega odpade nad 5 ha obdelovalnih površin, za zasebno kmetijstvo je pa značilno zelo hitro razslojevanje, majhna in razbita posestna struktura ter neugodna starostna sestava kmečkega prebivalstva. Odhod mladih s kmetij je velik in se vedno češče pojavljajo problemi obdelave zemlje. Po zadnjih ocenah je v občini samo še nekaj nad 16 % kmečkega prebivalstva, letna stopnja deagrarizacije znaša 2,8. Kmetijstvo v občini dosega na aktivnega prebivalca, aktivnih kmečkih prebivalcev je 58 %, 60—70 % družbenega proizvoda v primerjavi z delavci v gospodarstvo. V primerjavi s celjsko regijo, kjer se ta dosežek giblje med 30 in 40%, in Slovenijo, kjer znaša od 24—34%, je še dokaj ugoden To velja zlasti za družbeni sektor, kjer zaostajanja skoraj ni. Produk-duktivnost na zaposlenega v družbenem sektorju kmetijstva je trikrat večja kot v zasebnem sektorju. Od 4630 zemljiških davčnih zavezancev, ki imajo nad 100 din katastrskega dohodka, je samo 1884 takih, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom in jim to pomeni edini vir dohodka. Zaradi navedenega kmetijska proizvodnja predvsem tržna proizvodnja v zasebnem sektorju, kljub temu da je napredek viden — proizvodnja govejega mesa se bo v letošnjem letu povečala za 16 %, mleka za 6 %, hmelja za 10 % itd. ne narašča tako, kot bi jo zemljiške kapacitete pri vsesplošni intenziteti pogojevale. * S konverzijo kratkoročnih kreditov za obratna sredstva v dolgoročne je primarna kmetijska proizvodnja pridobila 25,000.000 din trajnejših in ugodnejših sredstev za proizvodnjo. Tudi kreditni pogoji za investicijske naložbe so se izboljšali, jih pa žal še vedno ni dovolj. Zadnja tri leta se v modernizacijo proizvodnje vlagajo znatna sredstva. V obravnavanem obdobju se je uredil sistem kreditiranja kmetij z udeležbo republike in vedno večjo udeležbo bank ter regresiranjem obrestne mere. Dobro vpeljana hranilno-kreditna služba Kombinata Hmezad z navedenimi dodatnimi viri in udeležbo kmetov je omogočila v obravnavanem obdobju nad 20,000.600 investicij letno v modernizacijo kmetij. V letošnjem letu bodo znašali regresi obresti danih kreditov 300.000 din. Kmetije investirajo zelo veliko v nabavo strojev in opreme, ker so zaradi pomanjkanja delovnih moči v to prisiljene. Velikokrat je, zaradi premajhnih zemljiških površin, tako investiranje neekonomično. Močan poudarek se v splošni usmeritvi daje ustanavljanju strojnih skupnosti in urejanju večjih skupnih hmeljišč. Do sedaj je ustanovljenih 42 strojnih skupnosti za proizvodnjo in obiranje hmelja, vrsta manjših skupnosti za druge proizvodne namene in obnovljenih 580 ha skupnih hmeljišč. V občini se načrtno preusmerja 456 kmetij — to je 25 % obstoječih čistih kmetij. Te kmetije trenutno posedujejo 3400 ha kmetijskih površin in že danes dajejo 65% organizirane proizvodnje pitancev, 94 % organizirane tržne proizvodnje mleka in 75 % proizvodnje hmelja. Pretežno se usmerjajo v živinorejsko-hmeljarsko proizvodnjo. Investicije v te kmetije bodo predvidoma znašale 60,000.000 din. Pri načrtovanju razvoja kmetij so odločujoči faktor kmetje ter njihove strokovne in fizične sposobnosti. Veliko kmetij nima naslednikov, veča se ponudba zemlje tistih, ki jim kmetijstvo ni glavni vir dohodka, vpis kmečke mladine v strokovne šole pa kljub temu, da so razpisane štipendije, ni zadovoljiv. Letno se v kmetijskih šolah šola povprečno 30 mladih kmečkih ljudi. Na zemljiškem področju čakajo kmetijsko zemljiško skupnost, ki se v občini ustanavlja, zelo zahtevne naloge. Usmerjati bo morala promet s kmetijskimi zemljišči tako, da bodo ta racionalno izkoriščena, tesno sodelovati z občinsko skupščino pri prostorskem planiranju z nalogo čuvati rodovitnost kmetijskega prostora, to naj bo skrb družbe kot celote in ne le kmetijstva, in zelo odgovorno pripraviti občinski zaključni predlog zaščitenih kmetij, ki se po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč ne bodo smela več deliti. Zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč točno definira kdo je kmet in kdo ni kmet, ne pozna pa več tako imenovanega »polkmeta«. Nekmet je tisti lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki le teh ne obdeluje sam ali njegova družina in ne živi v kraju, kjer se ta zemljišča nahajajo. Kot tak sme v dolinskih predelih posedovati največ 1 ha zemlje in gozdov, v hribovitih predelih pa 3 ha. Podatki na tem področju v občini še niso zbrani. Je pa to zelo odgovorna naloga, ki stoji pred nami. Z družbenim dogovorom u ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti, ki ga bodo sklenile OS, KS, Kombinat Hmezad in Gozdno gospodarstvo, bo potrebno določiti sredstva za njeno funkcioniranje. Brez potrebnih začetnih finančnih sredstev njeno delo ne bo mogoče. Po predlogu družbenega sporazuma bi naj sredstva za njeno funkcioniranje, skupnost bo morala imeti ustrezne strokovne kadre, prispevale podpisnice, sredstva za zemljiške operacije pa naj bi dotekala iz davščin na promet z zemljo, posebnega prispevka pri spremembi kmetijskih površin v gradbene in prispevkov od izkopa gramoza. (Nadaljevanje s 1. strani) Z letošnjim letom je bilo uvedeno izenačeno zdravstveno varstvo delavcev in kmetov in starostno zavarovanje kmetov. Zelo uspel referendum koncem lanskega leta delovnih organizacijah, med upokojenci in kmeti je pokazal visoko zavest delovnih ljudi, ki so z odločitvijo, da se njihova prispevna stopnja zviša za 0,45 %>_ pokazali vso pripravljenost za odpravo razlikovanja na tem področju. Prispevek proračuna občine v ta namen bo znašal letos 254.000 din. Z uvedbo starostnega zavarovanja kmetje niso povsem zadovoljni, predvsem zaradi postopnega uvajanja in višine pokojnine, ki znaša 250 din mesečno. To zavarovanje financirajo v višini 50 % kmetje, 50 % Pa družbenopolitične skupnosti, in sicer do dveh tretjin republika in eno tretjino občina. Zavezancev za starostno zavarovanje je v občini 1.814 z lastnim prispevkom 1,553.000 din. Iz socialnih razlogov je bil 367 zavarovancem prispevek za letošnje leto odpisan in to v skupnem znesku 153.500 din. Prispevek občinske skupščine v sklad starostnega zavarovanja kmetov bo v letošnjem letu predvidoma znašal 650.000 din. Kot že rečeno, kmetje z starostnim zavarovanjem niso zadovoljni, ker v začetni fazi kljub polovični udeležbi družbe, pokojnine niso zadovoljive. Predvsem mlajši v njem ne vidijo perspektive. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju daje možnost kmetom-kooperantom, torej kmetom, ki proizvodno sodelujejo s kmetijskimi organizacijami združenega dela, da si pridobijo enake pravice iz tega zavarovanja kot delavci. Pogodbo o tem skleneta Skupnost pokojninskega zavarovanja SRS in Zadružna zveza SRS. Pogoj za vstop v to zavarovanje je, da dosega kmet v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom določen najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu. Osnutek pogodbe je že v javni razpravi. Zemljiškega davka in davka od poseka lesa, republiškega in občinskega je v letošnjem letu, upoštevazoč davčne olajšave, predpisanega 3,311.500 din. Olajšave znašajo 660.000 din. Prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša 2.195.000 din in za starostno zavarovanje 1.553.000 din. Prispevki družbe k reševanju problemov v kmetijstvu znašajo 2,464.000 din davčne olajšave, odpis prispevka za starostno zavarovanje, regresiranje obrestne'mere, prispevki v sklad zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov. Občinski davki od kmetijstva so v strukturi občinskega proračuna padli od 20 % v letu 1966 na 7 % v letu 1972 — upoštevajoč olajšave, so v tem letu znašali 1,800.000 din. Tudi v letošnjem letu ne bo bistvenih sprememb, ker so olajšave znatne. Poleg olajšav za investicijska vlaganja, ca. 400.000 din, je davka oproščenih tudi 188 zavarovancev v hribovitih predelih. Že dalj časa ugotavljamo, da je obdavčevanje po katastru zastarelo, ker ne ugotavlja dejanske dohodkovne sposobnosti kmetij in s tem povzroča razlikovanja in tudi socialne probleme, ne daje pa tudi realne osnove za pospeševanje usmerjanja in investicij v kmetije z davčnimi olajšavami. V letošnjem letu je pričela v občini z delom posebna komisija, v njej so tudi kmetje, katera naloga je proučiti, kako preiti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Že prve analize so pokazale, da je strah kmetov pred takšnim načinom obdavčevanja odveč, ker so naložbe v proizvodnjo sorazmerno visoke in predstavlja amortizacija precejšen strošek. Komisija bo z delom sicer nadaljevala, vendar je po zakonu potreben za prehod na nov način obdavčevanja družbeni dogovor Izvršnega sveta, Zveze sindikatov in Gospodarske zbornice o višini obdavčitve dohodka, kjer bo vsekakor upoštevati nizko akumulativnost panoge, in načinu zajemanja stroškov. V preteklem letu je republiški predpis odpravil enake davščine od zemlje za kmeta in tiste, ki jim pomeni kmetijstvo dodaten vir dohodka. Zadnja kategorija je dodatno obdavčena, sredstva pa se stekajo v fond zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kmetov. Organizirana nosilca kmetijske proizvodnje v občini sta Kombinat »Hmezad« in Hmeljarski Inštitut, gozdarske proizvodnje pa GG Celje. Z primarno kmetijsko proizvodnjo se ukvarjajo TOZD Kmetijstvo Šempeter, Kooperacija Žalec in Sadjarstvo Mirosan. TOZD so bile ustanovljene v aprilu t.l. Trenutno je v podjetju »Hmezad« v teku razprava o samoupravnem sporazumu o združitvi dela in sredstev TOZD v delovno organizacijo. (Nadaljevanje na 3. strani) Poslovanje kombinata v devetih mesecih V primerjavi z letoma 1971 in 1972 je letošnji 9-mesečni uspeh poslovanja kombinata takle: (v milijonih din) 1971 1972 1973 72 73 71 72 celotni dohodek 407,2 490,5 670,0 120 136 porabljena sredstva 362,8 430,6 589,8 119 135 dohodek 44,3 59,0 80,2 135 136 pogodbene obveznosti 7,3 11,0 12,9 152 117 zakonske obveznosti 2,0 3,5 5,7 174 163 osebni dohodki 30,0 38,5 47,8 128 125 ostanek dohodka (dobiček) 5,0 6,8 13,9 136 204 amortizacija 16,0 19,2 21,5 120 112 ostanek doh. + amort. 21,0 26,0 35,4 124 137 Če analiziramo posamezne postavke, vidimo močno naraščanje celotnega dohodka in porabljenih sredstev. Pri tem ima levji delež porast cen. Dohodek raste sorazmerno. Pogodbene obveznosti počasneje naraščajo, kar je posledica celo počasne rasti obresti za kredite (vpliv konverzije kratkoročnih kreditov). Zakonske obveznosti Stikalna in komandna plošča hladilnice v Mesninah Celje rastejo že drugo leto bistveno hitreje od rasti dohodka; to kaže kolikšna je razbremenitev gospodarstva (čeprav je v temu tudi stanovanjski prispevek, ki ga približno polovico ostane v podjetju!). Osebni dohodki imajo umirjeno rast. Nekoliko hitreje od rasti celotnega dohodka pa se povečuje akumulacija (ostanek dohodka in amortizacija), kar je v skladu z načeli dobrega gospodarjenja. Na splošno lahko te rezultate ocenimo kot še kar ugodne. Posamezne TOZD so seveda poslovale različno uspešno: Narasla Savinja je odtrgala jez in vode so nevarno spodkopale gro-belski most ter odnesle gramoz v jame, ki jih je naredila vodna skupnost (v 000 din) « O’“' Ü’D > C? t- P 5 M PS Esss «S ge QsS KŽ 18,443 111 9,678 136 1,954 137 103 KR 5,559 132 3,145 214 444 124 122 SM 3,190 113 1,318 104 151 130 95 VR 7,282 113 2,531 96 210 87 96 KO 86,737 141 3,737 92 889 100 102 Kš 54,163 133 5,833 167 1,182 4,546 124 ME 182,974 144 15,252 126 1,457 153 105 ML 58,977 141 5,638 153 1,483 402 107 HM 50,856 108 1,686 107 — 47 50 96 VI 21,869 122 5,390 122 — 598 142 111 MK 28,399 147 1,147 124 453 118 94 SP 20,198 224 6,067 178 2,320 290 118 GS 12,099 137 2,917 146 644 551 102 ZH 7,710 83 1,925 127 1,510 168 101 HS 754 82 265 106 19 50 123 GR 6,277 59 1,651 50 — 445 81 Sk. službe 104,542 135 12,069 121 2,331 119 110 (Nadaljevanje z 2. strani) Kmete na območju občin Celje in Žalec združuje TOZD Kooperacija. Ta se organizacijsko deli na 11 zadružnih enot z določenimi samoupravnimi pravicami, od tega 9 v žalski občini. Delovna skupnost šteje 1752 članov od tega 1623 kmetov-kooperantov in 129 zaposlenih, Zborov delovne skupnosti, na katerih se je odločalo o ustanovitvi TOZD, se je udeležilo 1170 članov ali 67 %. Za ustanovitev TOZD je glasovalo 1156 članov. Status člana delovne skupnosti nima vsak kmet, ki pogodbeno sodeluje s kmetijsko organizacijo, ampak samo tisti, ki podpišejo pogodbo o trajnem gospodarskem sodelovanju in so v članstvo po pristojnih organih sprejeti. Zoper odklonitev sprejema v članstvo ima kmet možnost pritožbe na redno sodišče. Teh primerov do sedaj ni bilo. V žalski občini šteje delovna skupnost TOZD 1300 članov od tega 1197 kmetov-kooperantov. Zborov se je udeležilo 914 članov in jih 943 glasovalo za ustanovitev TOZD. Kmetje-kooperanti, ki podpišejo ustrezne pogodbe, so glede samoupravnih pravic izenačeni z delavci. V organih samoupravljanja je 80 % kmetov. Samoupravljanje kmetov in delavcev v tej specifični organizaciji bo potrebno tudi v bodoče utrjevati, sprejeti ustrezne normativne akte, predvsem pa se zavedati, da prinaša samoupravljanje pravice in dolžnosti. V gozdarstvu so kmetje-lastniki gozdov v občini organizirani v dveh obratih, ki zajemata družbeno in zasebno proizvodnjo, V teku so razprave o bodoči organiziranosti. Izgleda, da se bodo v bodoče kmetje-lastniki gozdov organizirali v okviru GG Celje v eno TOZD, ta pa se bo organizacijsko delila na enote. Tako rešitev jim narekuje racionalno poslovanje. Alojz Cestnik po domače Becej s črnega vrha nad Taborom postopoma urejuje dvorišče in obnavlja poslopja Sodobna kmetijska proizvodnja zahteva veliko znanja in temu primerno organizirane strokovne službe. Te sicer delujejo v delovni organizaciji in TOZD, ki nimajo v regiji pa tudi republiki organizirane efikasne nadgradnje. Problem se rešuje že več let, žal pa zelo neučinkovito. V teku so priprave za sklenitev tozadevnega družbenega dogovora, katerega bi naj podpisale poleg občinskih skupščin in republike tudi delovne organizacije s področja osnovne kmetijske proizvodnje, predelave in prodaje kmetijskih pridelkov. Napori za trdnejšo povezavo kmetijske proizvodnje in njene predelave v celjski regiji niso dali zadovoljivih rezultatov. Po večletnem dogovarjanju so v letošnjem letu sklenili pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju Kombinat Hmezad, Kombinat Šentjur in Kmetijski zadrugi Konjice in Laško. Proces, ki je zaradi lokalnih interesov težko stekel, je šele na začetku. Kmetijstvo v regiji terja, v interesu njega samega, usklajeno proizvodno usmeritev, sinhronizirane naložbe v predelavo kmetijskih pridelkov, enotnejši nastop na tržišču itd. Znano je, da smo v proizvodnji mesa deficitarni in da se za potrebe regije pripravljajo načrti za izgradnjo farme prašičev, ki bi naj dajala letno, povezano z industrijsko rejo pri kmetih kooperantih 50.000 pitanih prašičev. Pri taki investiciji in proizvodnji je potrebna širša povezava in delitev dela. Neusklajenost cen. repromateriala in cen kmetijskih pridelkov, ta je pa v zadnjih letih porastla, postavlja kmetijstvo v nezavidljiv položaj in mu onemogoča potrebno reprodukcijo. Kmetijska proizvodnja že po njeni naravi zahteva stabilen trg, stabilnejše in usklajene cene repromateriala in proizvodov za daljše obdobje. Le na ta način bodo proizvajalci z večjo gotovostjo povečevali proizvodnjo, ki zahteva trajnejše investicijske naložbe. Na področju povezave proizvodnje in trgovine, odprave previsokih razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami, rizika, v preteklem obdobju ni bilo veliko storjenega. ___ Slovenski sporazum o proizvodnji mesa in mleka sicer pomeni korak naprej, ima pa veliko pomanjkljivosti, ker na enotnem jugoslovanskem trgu zajema samo Slovenijo, kar pogojuje veliko špekulacije, in zaradi togega načina določanja prodajnih cen mesa in mleka ne reagira uspešno na povečanje cen reprodukcijskega materiala. Stroškovna inflacija povzroča pri naši glavni proizvodnji — hmeljarstvu resne težave. Izvažamo nad 80 % pridelka po ustaljenih svetovnih cenah. Cena hmelja na domačem trgu je sicer 20 % višja, vendar je znano, da sta plasman in potreba na domačem trgu omejena. Evropski proizvajalci hmelja proizvodnjo povečujejo, naša udeležba na svetovnem trgu pa je padla s 5 % «a 2,5 %. To prav gotovo ni v interesu naše družbe. Krizo hmeljarstva, ta pa predstavlja zelo pomemben del kmetijske proizvodnje občine, povečuje neugodno vrednotenje tujih valut. V letošnjem letu je zaradi tega cena izvoženega kg hmelja, ta se pa izvaža pretežno na dolarsko področje, padla za 3,64 din. Kljub znatnemu povečanju proizvodnih stroškov, bo zaradi tega letošnja prodajna cena, cena na svetovnem trgu izražena v dolarjih je porastla od 1,92 na 2,04, enaka lanskoletni. Poudariti je treba to dejstvo, ker je med proizvajalci močno razširjeno mnenje, da je krize kriva slaba trgovska politika. Pri izvozu hmelja, ta predstavlja čiste devize, po našem mnenju ne republika in ne zveza ne bi smeli stati ob strani. Potrebna je taka sistemska rešitev, ki bo omogočala pokritje proizvodnih stroškov in za reprodukcijo potrebno akumulacijo. Pri splošno znanem pomanjkanju kmetijskih pridelkov v državi, kmetijstvo upravičeno pričakuje tako ureditev trga in cen kmetijskih pridelkov, ki bo upoštevala kalkulativne proizvodne stroške. Začrtana politika ZK na področju kmetijstva se postopoma uresničuje. Kmetov položaj v družbi je priznan, za uresničitev zastavljenih ciljev pa bo potrebna še večja aktivnost kmetov samih. Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL je sicer zelo aktivna, vendar bo pa potrebno na tem področju več angažiranosti krajevnih organizacij SZDL in osnovnih organizacij ZK. V članstvo ZK je vključenih samo 8 kmetov in vidnega napredka v tem pogledu ni. Izhodišča za 10. kongres ZKJ in nova ustavna določila zahtevajo na tem področju večjo angažiranost vseh subjektivnih sil, predvsem pa komunistov. Ti pa morajo nujno svoje vrste pomnožiti z socialistični družbi predanimi kmeti. Zavedati se moramo, predvsem pa kmetje, da bo v bodočem delegatskem sistemu našel svoje mesto samo v združeno delo vključen kmet, tako kot vsi ostali delovni ljudje. (Nadaljevanje z 2. strani) večal odkup oziroma prireja živine. Odkup prašičev je skoraj polovico manjši; prireja piščancev je pa tudi za 6 % manjša. Hmelja bomo pridelali po planu, prav tako tudi jabolk — odkup oziroma prevzem še 30. 9. ni bil zaključen; jagodičevja je pod pričakovanjem. Gibanje proizvedenih oziroma odkupljenih pridelkov kaže, da bo treba začeti v vseh kmetijskih TOZD odločnejšo akcijo za povečanje proizvodnje. Mesnine so odkupile manj živine kot lani (za 9 %), zlasti prašičev in telet je bilo znatno manj. Zato pa se je močno povečala nabava mesa (za 76 %), zlasti svinjskih polovic. Prodaja mesa je 9 % večja, prodaja mesnih izdelkov pa kar za 33%. Mleka je mlekarna dobila le 9 % več, pač pa je prodala za 39 % več jogurta in za 16 % več konzumnega mleka. Hmezad je prodal za 16 % manj hmelja. Proizvodnja pijač se je povečala za 11 %, močnih krmil pa za IS %. Največji porast proizvodnje ima Strojna, ki je začela v novi delavnici sestavljati obiralne stroje; kovinarska dejavnost je skoraj podvojila obseg dela. Gostinstvo je pripravilo 15 % več toplih obrokov. Obseg prodaje jabolk v hladilnici je bil zaradi izostanka jesenske prodaje precej manjši. Tudi v Gradbeništvu je za 19 % manjši obseg del. S finančnim stanjem oziroma problematiko ne moremo biti zadovoljni. Res nismo bili nelikvidni, toda zaradi odpisa dela prestarih terjatev smo morali zmanjšati dohodek (in dobiček) za 1,496.000 din. Terjatve do kupcev so večje kar za 34 %; naše obveznosti do dobaviteljev pa kar za 82 %! Razlika med terjatvami in obveznostmi (v našo korist) se je zmanjšala od 30 milijonov na 20 milijonov. Toda položaj je tak, da terja hitro analizo in temeljito ukrepanje in izterjavo dolžnikov. Zaradi takega stanja so nam letos narasli stroški tožb, taks in zamudnih obresti kar na 264.000 din, kar je v primerjavi z lanskimi 20.000 din izredno veliko. Zaloge so nam res porasle le za 3 %, toda zmanjšale so se za 1/3 zaloge trgovskega blaga, povečale pa so se za 1/4 zaloge nedovršenih in polproizvodov. Znatne spremembe so nastale v virih obratnih sredstev. Izredno so se povečali dolgoročni krediti za obratna sredstva na račun konverzije kratkoročnih; nekoliko so se povečali tudi srednjeročni krediti za obratna sredstva; kratkoročni krediti pa so se zmanjšali za 1/3. Z konverzijo in izločanjem poslovnih sredstev po zaključnem računu, so se lastni viri obratnih sredstev skoraj podvojili in so narasli za 24 milijonov. V. Križnik Sneg je že ponekod bolj, drugod manj pobelil hmeljišča .....................................................................ir VII. konferenca Z K v Žalcu Konferenca je sprejela naslednje ugotovitve in sklepe: š — Trg z kmetijskimi pridelki ni urejen. Tako stanje omo- | = goča raznim prekupčevalcem, družbenim in privatnim, kateri | I nič ne vlagajo v organizacijo proizvodnje, velikokrat visoke § E dobičke. Tako stanje moti proizvajalce in potrošnike, povzroča | E pri proizvajalcih negotovost in slabo vpliva na dolgoročnejše | I odločitve za povečanje proizvodnje. Pristojnim organom je predlagati spremembo zakona o bla- = I govnem prometu v tem smislu, da naj pridelke odkupuje tista | I organizacija, ki s svojo pospeševalno službo in vlaganji proiz- | E vodnjo organizira. 5 Pri sporazumevanju o cenah kmetijskih pridelkov je even- = 'E tualne rizike porazdeliti med vse udeležence v proizvodno-bla- § E govnem procesu in upoštevati kalkulativne stroške proizvodnje. | — Napori za povezovanje proizvodnje, predelave in prodaje | = kmetijskih proizvodov v regiji niso dali zadovoljivih rezultatov. | K tej nalogi morajo pristopiti komunisti, predvsem pa ko- | = munisti na odgovornih položajih, doslednejše in bolj odgovor- | = no. Dosledno je odpraviti lokalistične in subjektivne ovire. = — Strokovno pospeševalno službo v regiji je potrebno or- | I ganizirati enotno in racionalno. Podpiramo predlog, da se na § = tem področju uskladi delo Inštituta za hmeljarstvo in Živino- E = rejsko-veterinarskega zavoda. E — Obvarovanju kmetijskega prostora je posvetiti večjo | = družbeno skrb. Z podpisom družbenega dogovora o ustanovitvi | § kmetijske zemljiške skupnosti je pohiteti in ji določiti ustrez- | = ne vire dohodka in sicer namensko za njeno funkcioniranje in s I namensko za zemljiške operacije. E — Kmetije je preusmerjati in modernizirati ne v smislu | § ohranjevanja njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, E = temveč v vidu njihove večje dohodkovne sposobnosti za daljše = i obdobje in večje delitve dela v proizvodnem procesu. V pri- = I hodnjem obdobju je računati z večjimi premiki zemljiških E = površin, predvsem v obliki dolgoročnih zakupov, vezanih na or- E E ganizirano kooperacijsko proizvodnjo. — Utrjevati je samoupravo v kmetijstvu. V krajevnih or- | E ganizacijah SZDL je ustanoviti kmetijske sekcije. — Organizacije ZK morajo v članstvo vključiti več kme- E I tov. Pri občinskem komiteju ZK je ustanoviti tudi aktiv kme- = E tov komunistov. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Veliko politično poslanstvo podjetniških glasil pred kongresi Priprave na 7. kongres ZK Slovenije in na 10. kongres ZK Jugoslavije so v polnem teku. Bliža se 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V predkongresno dejavnost se vključujejo glasila delovnih skupnosti in med njimi tudi naš Hmeljar. Spodbudo za predkongresno delo uredništvom podjetniških glasil je dal sektor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu zveze sindikatov. V domu sindikatov se je zbralo 83 urednikov podjetniških glasil in novinarjev. Ker glasila delovnih skupnosti izhajajo v Sloveniji s svojo skupno povprečno mesečno naklado nad 460.000 izvodov, predstavljajo zelo pomemben dejavnik ne samo v obveščanju delavcev v združenem delu, ampak tudi v javnem obveščanju. Še posebej pa zaradi precej visokega odstotka delavcev, ki poleg glasil delovnih skupnosti ne bero prav nobenega časopisa. Zato postaja vloga in odgovornost urednikov vse bolj pomembna, zato morajo biti sproti dodobra in celovito seznanjeni z aktualnimi političnimi, družbeno-ekonomskimi razmerami doma in v svetu in z vsemi dogodki v delovni skupnosti. Tako je bilo rečeno na razgovoru. Janez Vipotnik nas je podrobneje informiral o dogodkih na Bližnjem vzhodu. Marjan Globačnik pa je govoril o nalogah sindikatov v predkongresnem obdobju. Opozoril je na nedoslednosti pri sestavljanju samoupravnih sporazumov: marsikje ni realiziran delegatski sistem; sporazume sestavljajo posamezne skupine ljudi in jih prilagajajo lastnim interesom, TOZD gradijo od vrha navzdol — od interesa skupnosti (prenapete investicije) do delavca — kar ni prav; opozoril je na nedovoljeno manipulacijo z ljudmi; dejal, da naj bo delavska kontrola res orodje delavca, da naj bo delitev dohodka in osebnega dohodka od živega in minulega dela; da je treba posvetiti več skrbi počitniškim kapacitetam in rekreacijskim objektom za delavce; da so marsikje vodilni profesionalci administrativno omejeni in ne poznajo pravega življenja delavcev, zato jim svetuje več neposrednega kontakta z osnovnimi proizvajalci in predlaga češče posvete z njimi. In končno, da morajo vse to rešiti po podjetjih delavci sami in ne čakati, da jim bo za vse to poslal model kak republiški organ. O pomembnosti in vlogi tiska je vodil razgovor dr. Boris Majer. Teče že deseto leto, odkar je bila ustanovljena v Mariboru sekcija novinarjev podjetniških glasil pri Društvu novinarjev Slovenije. Navzoči smo predlagali, da bi kazalo temeljito poživeti nje delo in začeti s pripravami za proslavo 10-letnice. Morda bi kazalo ob tej priložnosti organizirati osrednjo razstavo razvoja podjetniških glasil skozi minulih 10 let, razstavo fotografij, diafilmov, najboljših dosežkov urednikov in novinarjev, organizirane oglede nekaterih večjih uredništev, posvete itd. Ob zaključku smo se dogovorili, da bo sekretar sektorja za obveščanje in politično propagando Dušan Rebolj poskrbel za izdajo zelenih »Internih informacij« o razgovoru in jih razposlal vsem urednikom glasil delovnih skupnosti in organizatorjem obveščanja v OZD. Vy Polzelski most se maje Velika gneča težkih kamionov čez polzelski most Zadnjič sem stal na polzelskem mostu in zrl v divje valove narasle Savinje. Mimo mene so po mostu hiteli težki tovornjaki v strnjeni koloni, ker je zaradi spodkopanega grobelskega mostu na glavni cesti promet tovornjakov nad 2 toni preusmerjen tod. Naenkrat prične most močno vibrirati, ne, celo nihati. Ozrl sem se in opazil voziti tik enega za drugim avstrijski tovornjak s prikolico poln lesa, kamion s prikolico s silosi polnimi cementa, težko naložen tovornjak Avto Kočevje s prikolico in polno cisterno Petrola s prikolico, da o dolgi koloni drugih tovornjakov ne govorim. Pričel sem seštevati tone in približno ugotovil, če so bili samo ti tovornjaki na mostu v eno smer, ker čez most teče promet v obe smeri, je križem vibriralo nad 100 ton. Porodila se mi je misel: če nočemo uničiti še tega lepega objekta, bo treba promet urediti tako, da most ne bo preobremenjen. Lahko se zgodi, da se bomo vozili na Letuš okoli. Vy Če je opoldne toplo, čebele še izletavajo Kje je slovensko hmeljarstvo danes? V svetu narašča potrošnja piva zelo hitro, vzporedno z njo pa tudi proizvodnja hmelja, brez katerega si produkcije piva ne moremo zamisliti. Kako je pa pri nas? Potrošnja piva se je v zadnjih treh letih povečala kar za 350%, proizvodnja hmelja pa je ostala ista, oziroma se celo zmanjšuje. Zakaj proizvodnja hmelja ne gre v korak s potrošnjo piva? Verjetno je glavni vzrok v tem, da je proizvodnja hmelja čedalje bolj nerentabilna, deloma pa moramo iskati tudi vzrok v tem, da se večje kmetijske organizacije, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, niso pravočasno odločile za večjo ceneno obnovo. Edina izjema je lastna proizvodnja pri Kmetijskem kombinatu Hmezad Žalec, ki je svoje površine obnavljala točno po planu in je tik pred zaključkom celotne obnove. Kljub temu, da ima trenutno pod sodobnimi žičnicami preko 800 ha hmelja, nima iz te proizvodnje ustreznega finančnega učinka. Dober finančni rezultat je dosegla poleg hmelja še z drugimi panogami kmetijske proizvodnje. Nihče ni predvideval, da se bo potrošnja piva pri nas tako hitro povečevala, zato hmeljska trgovina ni resneje upoštevala domačih proizvajalcev piva, zato je skoraj ves pridelek s tako imenovanim »vorfekaufom« prodaja v izvoz. Trenutne potrebe domačih pivovarn so že velike in tudi cena na domačem tržišču je ugodnejša kot cena v izvozu. Ugotovljeno je, da bo v naslednjih letih potrebno urediti strukturo prodaje hmelja tako, da bomo 80% proizvedenega hmelja prodali v izvoz, 20 % ga bomo pa uporabili na domačem tržišču. V tonah to pomeni (pri boljši letini) 2800 ton hmelja za izvoz in 700 ton hmelja za domači trg. Trenutna situacija proizvodnje hmelja v Evropi je taka, da sta največji skok napravili Zahodna Nemčija in Češkoslovaška. Zahodna Nemčija si je zadala nalogo, da bo zasadila hmelj na površini 25.000 ha in pridelala ca. en milijon centnerjev hmelja (en centner je 50 kg). Verjetno so tudi cene za proizvajalca tako stimulativne, da gredo proizvajalci v to proizvodnjo. Gotovo dosegajo tako ceno, da jim poleg velikih stroškov proizvodnja prinaša še nekaj gotovega dobička. V Zahodni Nemčiji je veliko dražja delovna sila, prav tako reprodukcijski in investicijski material, saj stane žičnica 2 do 3-krat več kot pri nas (1 ha). V Češkoslovaški stalno povečujejo površine, zadali so si pa nalogo, da v čimkrajšem času povečajo površine za 25 %. Kljub temu da na Češkem ne vlada tržno gospodarstvo, so vseeno dosegli tako povečanje površin s tem, da polovico stroškov pri napravi nasada subvencionira država. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev opuščamo elegantne, a žal predrage betonske hmeljske žičnice Seveda pa tudi drugi pomembnejši proizvajalci hmelja tako kot Anglija, Romunija, Vzhodna Nemčija, Francija in Belgija ne držijo križem rok, temveč vztrajno povečujejo površine pod hmeljem. KAJ DELAMO PA PRI NAS? Vsi vemo, da nam izvoz hmelja prinaša čiste devize, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje. Naša skupnost in banke imajo zelo slab posluh za kreditiranje nasadov. Trenutno lahko obnavljajo hmeljske nasade le tiste kmetijske organizacije, ki so dovolj bogate in imajo dosti sredstev za udeležbo pri najetju kreditov. Trenutna finančna konstrukcija pri obnovi hmelja je taka, da da banka 50 % potrebnih sredstev z rokom odplačila 8 let, pri tem je upoštevan 2 letni moratorij, obrestna mera znaša 6 %, 10 % potrebnih sredstev daje republika po regresivni obrestni meri in z rokom odplačila 2 leti, po odplačilu bančne udeležbe, 40% sredstev mora pa dati organizacija sama, ki se je za obnovo odločila. Pri takem načinu financiranja predstavlja teh 40% veliko udeležbo za kmetijske organizacije, ki v veliki večini niso zelo akumulativne. Ker z obnovo kasnimo že ves čas po vojni, smo vedno v težjem položaju, ker so investicije vsako leto znatno dražje, cena hmelja pa gre le po polževo navzgor. Trenutno letno obnavljamo komaj toliko hmeljskih površin, da držimo tistih 2500 ha hmelja že nekaj let. Predvidena obnova hmelja v tej sezoni je 170 ha. Od vseh organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hmelja, bo šla v največjo obnovo TOZD kooperacija Kmetij- skega kombinata Hmezad Žalec, znatne površine bodo obnovile tudi Kmetijski kombinat Ptuj ter Kmetijski kombinat Maribor. Da je hmelj komaj rentabilen, ni vzrok samo v nizki odkupni ceni, temveč tudi v tem, da dosegamo izredno nizke hektarske donose, to še posebno velja za zadnji dve leti, saj so bili hektarski donosi izpod vsake meje rentabilne proizvodnje. V letu 1971 je znašal ha donos 1060 kg na ha, v letu 1972 pa 1249 kg na ha. Pri tem povprečju ni vračunana škoda, ki jo je povzročala toča. Verjetno pa ne bi bistveno vplivala na povprečje. Da bi dosegli večja ha donose, so se potrudili že na Hmeljarskem inštitutu, ko so vzgojili nove hmeljske sorte, ki naj bi dajale najmanj za 20% večji pridelek. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da nam manjša ha donose tudi strojno obiranje in verjetno tu in tam slabo izbrana zemljišča za nasade. Stremeti bo treba za tem, da bomo obstoječe žičnice posadili z novimi sortami in s tem dosegli boljšo rentabiliteto. Trenutna situacija je taka, da nam pri prodajni ceni 38,00 din po kg nastopa rentabilnost šele tedaj, če je pridelek nad 1300 kg po ha. Celotna družba mora biti zainteresirana na tem, da se preskrbijo po ceni finančni viri za obnovo večjih površin hmelja, saj je nedopustno, da bi uvažali hmelj, ki ga lahko dosti pridelamo doma. Gotovo pa bodo na boljšo ceno v bodoče vplivali tudi svetovni monetarni premiki. V bodoče bo treba urediti tako politiko prodaje hmelja, da bomo najprej zadostili domačim pivovarnam, viške pa izvažali na taka področja in po taki valuti, da nas eventualne monetarne krize ne bodo preveč prizadele. Ro Nasveti za pitanje bikov na teža 500-600 kg Na težo 500 kg in več žive teže smo v pitališču Senek na Polzeli začeli pitati že pred tremi leti in to na osnovi dogovora. Za progeni test rjavih bikov — potomcev plemenjakov iz zavodov Nova Gorica, Ljubljana, Celje ter veterinarska postaja Novo mesto. S pitanjem na večjo težo preko 500 kg smo želeli izkoristiti optimum rasti in ekonomičnost proizvodnje. Pomanjkanje telet za pitanje v tem času še ni bilo vzroka za držanje pitancev dalj časa v hlevu. Bike pitamo v družbeni proizvodnji, praktični del izgleda takole: Teleta v teži 80—100 kg dobimo iz zgoraj omenjenih področij v pitališče. Ta teleta ne poznajo laktanske faze, ampak jih damo na TL — STARTER in dobro seno. Zaradi stresa in različnih držanj ter prehrane prvi in drugi dan ponavadi hrane ne zaužijejo, pijejo samo vodo. Od drugega dneva naprej začno postopoma žreti TL — STARTER ter dobro seno. Drugi in tretji dan po dobavi teleta tudi cepimo proti pljučnici in to z vakcino v nos. Živali tehtamo v razmaku 28— 32 dni. Prvi mesec zabeležimo majhne prirastke 200—400 g. Pri vzreji se držimo načela, da se mora teletu čimprej razviti vamp in s tem pogoj za konzumacijo dobre osnovne krme. Drugi mesec teleta priraščajo že do 700 g na dan, že rajši jedo, konzumi-rajo do 1,5 kg sena in 1—1,5 kg TL-STARTERJA, poskušajo tudi že malo travne in koruzne silaže. Ko dosežejo mladi pitanci težo 120—140 kg, jim začnemo pokla-dati malo več sena (2 kg), travne ali koruzne silaže 3—4 kg; namesto TL-STARTERJA pa v času enega tedna s prihodom TL-PIT I do 2 kg. Skupino pitancev v teži 150— 250 kg krmimo s 3 kg sena ali otave, 6 kg travne ali koruzne silaže in do 2,5 kg TL-PIT I. Pitance v teži 250—350 kg krmimo s 3 kg sena, 8 kg koruzne (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) silaže in 3 kg koncentrata TL-PIT I — finišerje v teži od 350—500 kg pa hranimo s 3—4 kg sena, 10 kg silaže in do 4 kg koncentrata TL-PIT I. Pri pitanju je zelo važno, da imajo živali čim dalje konstanten obrok. Vsako pogostejše menjavanje obrokov vpliva tudi na prirastek. Pri živalih pride do stresa, pogosto se menjava mi-kroflora v vampu. Izkušnje so nam pokazale, da smo z dobro koruzno silažo 6—10 kg na dan dosegli najboljše prirastke. Pri planiranju osnovne krme za leto 1973 smo se odločili, da trave ne siliramo, temveč pripravimo ca. 350 m3 dobre koruzne silaže. Zaradi pomanjkanja osnovne krme sena in silaž predvsem ob prehodih iz zimskega v letni čas, smo lani vpeljali v krmni obrok tudi pivske tropine, kar je imelo za posledico prihranek na drugih koncentratih. Pivske tropine smo pokladali pitancem v teži nad 150 kg in to po kategorijah 3— 8 kg na dan. Paziti smo morali, da smo pokrmili čimbolj sveže, kajti nad 4 dni stare lahko povzročijo prebavne motnje. Cena pivskih tropin postavljenih na dvorišče je 0,15 din. Vsebujejo 3—4 g PB, 15—17 ŠV. Torej, to je cenena hrana tako po beljakovinskih in škrobni vrednosti. TL-PIT I, krmilo, ki vsebuje približno 12 dkg PB in 60 dkg ŠV plačujemo po 1,70 din. Tako nas pride v krmilu 1 g PB 0,14 din, ŠV pa malo manj kot 0,03 din. Ob uporabi pivskih tropin zmanjšamo koncentrat za 1 kg v obroku in tako imamo sedaj ob letni prehrani ob povprečni teži 310 kg samo 2,30 kg porabe koncentrata. Poudariti moramo tudi to, da je osnovna krma porok za dobre prirastke. Iz podatkov tehtanj v spomladanskih mesecih — v aprilu in maju — smo videli, da tudi večja uporaba koncentratov ob slabi osnovni krmi ni dala višjih prirastov. V mesecu juniju smo s krmljenjem novega sena, malo travne silaže, pivskih tropin in koncentrati zabeležili povprečen hlevski prirast 1217 g na dan. Z vrednostjo obroka po Direct-costingu 8,00 dinarjev. V letu 1972 smo imeli povprečno v pitališču Senek 105 pitancev s prirastom 1059 g na dan in to pri teži od 80 kg — 540 kg žive teže. Pitanje na višjo težo pridobiva na pomenu sedaj, ko se pojavljajo problemi okrog nabave telet. Izhajajoč iz dejstva, da dobimo v Sloveniji od 100 krav vsako leto samo 79 telet in da zakoljemo 36 % rojenih telet, je povpraševanje po teletih iz dneva v dan večje. Pri vsakem privezanem teletu-pitancu moramo maksimalno izkoristiti rast. Strokovnjaki ugotavljajo, da rast pri 500 kg še ni tako majhna, da bi pri tej teži bilo pitanje ekonomsko neopravičeno. Menim, da je v današnjem času velika škoda klati pitance pri 400 kg in lažje. Z današnjimi cenami za pitan- ce ni podana stimulacija za pitanje na večjo težo. Pri bolj intenzivnem pitanju pri prirastkih nad 100 g na dan doseže pitanec s 15—16 meseci težo 500—540 kg. To pomeni z drugo besedo, da tisti rejec, ki bolj ekstenzivno pita in pod 18 meseci doseže višjo težo kot 480 kg, dobi po kg tudi bolje plačano. Če pogledamo primere cen iz sporazuma, dobi rejec za pitance: 1. Bik la teža do 420 kg x 15,80 din = 6636,00 din + 400,00 = = 7036,00 2. Bik I teža do 480 kg X 15,00 din = 7200,00 din + 350,00 = = 7550,00 3. Mlado govedo teža — 500 kg X 14,00 din = 7000,00 din + 300,00 = 7300,00 Zgornji primeri nam kažejo, da je danes pitanje na večjo težo kot 500 kg še preslabo stimulirano. Pozabljamo na to, da na vsako privezano tele-bikca v povprečju v Sloveniji naložimo 80— 100 kg žive teže in da s tem kvaliteta mlade govedine ne bo nič slabša. Pitanje bikov Pitanje s kurjim gnojem odnosno s kurjeki ni nekaj nemogočega kot se v prvem trenutku zdi oziroma sliši; sicer tudi ni novo in se v praksi že izvaja v tujini pa tudi pri nas. Nemci so delali poskuse krmljenja s kurjeki celo na 200.000 prašičih baje uspešno. Pri nas pa je razširjeno pitanje goveje živine s kurjeki predvsem v severovzhodnem predelu Slovenije med Ptujem in Mursko Soboto, kjer je razširjena kooperacijska proizvodnja brojlerjev in kjer je na razpolago tudi kurji gnoj. Tudi v naši bližnji okolici, na področju Kmetijske zadruge Šoštanj, se kooperanti bavijo s pitanjem mlade goveje živine s kurjeki, ki jim ostanejo pri proizvodnji brojlerjev. Z glavnim urednikom »Hmeljarja« tovarišem Vybihalom sva obiskala rejca Franca Drofenika v Paški vasi. Gospodarja nisva našla doma, pač pa njegovo soprogo Kristino, ki nama je v prijetnem razgovoru povedala, kar smo želeli zvedeti s tem v zvezi. V vasi je več kooperantov, šest pa je takih, ki redijo vsak po 10.000 brojlerjev ter od 25 do 30 bikov, oziroma mlade goveje živine. Rejec Drofenik ima trenutno v pitanju 10.000 brojlerjev in 29 bikov. Do sedaj je oddal že 90 ton piščančjega mesa, bike pa ima od maja in bodo nekje v januarju spitani za zakol. Ker pri nas neke ustaljene tehnologije pitanja na ta način še ni, naju je zamikalo, kako konkretno rejci te vasi pitajo govejo živino s kurjeki. I PRIPRAVA GNOJA Ko zaključijo pitanje brojlerjev, poberejo ves gnoj t.j. žagovino, ki je služila kot nastilj, v njej pa kurjeke in odpadno oziroma raztreseno hrano ter vse skupaj skladiščijo v ne predebelem sloju oziroma kupih na suhem in zračnem prostoru, najbolje nekje na prepihu. Ta gnoj »zori«. Iz gnoja ni potrebno odstranjevati perja, katerega je precej pomešanega med odpadki. Zrel gnoj lepo diši in Vodja področne pospeševalne službe Dobnik, gospodinja Kristina in inž. Goričan ima vonj po starterju. Analize so pokazale, da kurji gnoj vsebuje celo do 20% beljakovin, ki jih prežvekovalci zelo dobro izkoristijo. Zaradi slinavke in parkljevke je odpadel jesenski plemenski sejem v Trnavi. Kmetje vedno bolj izražajo željo po češčih sejmih vseh vrst živine s kurjim gnojem TEHNOLOGIJA PITANJA Tehnologija krmljenja je zelo enostavna, ker krme ne vagajo točno ampak jo v določenem medsebojnem razmerju, o katerem bo malo kasneje govora, natresejo s škafom v jasli; živali so v prostem boksu neprivezane, imajo pa napajalnike, ker pri tem krmljenju precej pijejo. Mlado živino smemo začeti pitati na ta način šele pri teži nad 150 kg, ko imajo že dovolj razvit prebavni trakt. Prehod iz prejšnjega načina krmljenja na nov način ne sme biti predolg, vendar mora biti postopen; po sedanjih izkušnjah traja takšen prehodni postopek krmljenja približno teden dni. V tem tednu naj se od začetne količine 10% kur jekov V obroku preide na 20 % in potem s to količno nadaljuje do druge faze. Paški rejci ločijo doziranje gnoja v tri faze PRVA FAZA: do teže 250 kg je razmerje kur» jek : koruzni Šrot 1 : 4 oziroma 20 % kurjekov in 80 % koruznega Šrota v obroku. i DRUGA FAZA: od teže 250—400 kg je razmerje med količino Šrota in kurjekov že obrnjeno tako, da je v tej dobi t.j. po približno 7 mesecih starosti pitancev v obroku 80 % KURJEKOV IN 20% KORUZNEGA ŠROTA. TRETJA FAZA: ali finiširanje pa zahteva zopet obrnjeno razmerje kurjek—Šrot tako, da v zaključni fazi pred končanjem pitanja živali dobivajo 20 % KURJEKOV IN 80 % KORUZNEGA ŠROTA. Zelo pomembno pri vsej stvari je to, da v začetku pitanja t.j. V prvi fazi NE FORSIRAMO PREVEC KORUZE, ker nam v nasprotnem primeru živali nehajo jesti. Ker ta obrok vsebuje zanesljivo premalo balasta, da bi imela žival občutek sitosti, bi bilo priporočljivo dodati dnevno vsaki živali po lkg slabše krme, ki pa naj ne bi predstavljala dodatek krmila. Kristina Drofenik nama je demonstrirala krmljenje 17 bikov, ki so vhlevljeni v enem boksu in neprivezani. V krmilno korito je nasula 2 škafa t.j. 60 litrov kurjekov brez kakršnega koli dodatka drugih krmil in biki so ponujen obrok polizali s perjem vred iz korita, nato pa z gromkimi glasovi zahtevali še. Omenjena grupa bikov gre sedaj proti koncu druge faze. Gospodarica jih krmi kot rečeno »na škafe«, in sicer dobijo v obroku 6 škafov (1801) kurjekov in 2 škafa (601) koruznega Šrota, kjer so kurjeki in Šrot v razmerju 75 % 1 : 25 %. Na glavo pride torej 14 litrov mešanice kurjekov in Šrota. Žal nobeden od rejcev ne kontrolira prirastka s tehtanjem. Po oceni »na oko« se vrsti prirastek v povprečju nad 1 kg dnevno na žival. NEKAJ MISLI OB ŽIVINOREJSKI RAZSTAVI V ŠMARJE Na pobudo sklada za pospeševanje Kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah smo skupaj s KK Hmezad TOZD Šmarje, veterinarsko postajo Šmarje organizirali v oktobru živinorejsko razstavo. Zadnja razstava na tem območju je bila pred 12 leti, in sicer v Kozjem. Tedaj je bila na Kozjanskem razširjena pomurska pasma govedi. Povprečna molznost tedaj razstavljenih živali je znašala 1.800 1 po kravi. Z vdorom — vnosom simentalske pasme v to področje, se je začelo obdobje pretapljanja. Prvi, ki je na tem začel je bil vet. Baša Ignac. Tako smo v Šmarju videli sedaj že pretežno čisto simentalsko živino od pitancev do krav molznic. KAJ SMO RAZSTAVLJALI V ŠMARJU? Razstavljali smo krave znanega porekla 26 kom., 9 telic brejih nad 6 mesecev, 6 pitancev, nazadnje pa še 2 plemenjaka. Komete in Pirata iz osemenjevalnega središča Ptuj—Celje. Razstavljene živali so bile iz vseh PE kombinata Šmarje, torej smo gledali na proporcionalno udeležbo. Vsak rejec je lahko razstavil samo 2 kravi in pitanca ali telico. Povprečna proizvodnja razstavljenih krav je bila okrog 28501. Krave so bile iz A in B kontrole. Tehnični del razstave je pripravil KK Hmezad, TOZD Šmarje, strokovni del pa ŽVZ Celje in veterinarska postaja. Pri urejanju strokovne dokumentacije za katalog se nam zdi, da moramo opozoriti na nekatere stvari. Za razstavljene živali nismo mogli v katalog vpisati večletnih povprečij za starejše živali. Podatkov molzne kontrole in izkazov o mlečni proizvodnji za krave rojene v letih 1964 in 1965 enostavno ni. To govori o neresnem delu v tem času, odnosno o neresni nabavi plemenske živine. Podatki o poreklu in proizvodnji pa so znani pri vseh mlajših kravah rojenih od leta 1968 naprej. Mislimo, da je k točni evidenci mnogo prispevalo tudi premiranje plemnskih telic. Pri pripustih in telitvah smo ugotovili obe skrajnosti — prezgodnje (21 dni) in prepozne pripustitve (150 dni). Vedno še velja staro pravilo, da krava naj da ob letu teleta. Torej čas pripusta naj bo od 60 dni naprej, vendar pod 100 dni. KONDICIJA — IZGLED ŽIVALI RAZSTAVLJENIH KRAV IN TELIC Najboljše živali so bile sicer primernih višin (okrog 128 cm) in primernega obsega prsi (180 cm) vendar je večini manjkalo mesa na stegnih. Ravno sedaj, ko nastopa zimski čas, se morajo rejci bolj posvetiti prehrani svoje živine. Podatki o proizvodnji so pokazali, da bi z boljšo in intenzivnejšo prehrano od razstavljenih živali dobili več mleka. Evidentiranje molzne kontrole na vseh PE KK Hmezad TOZD Šmarje je zadovoljivo. Stremeti moramo za tem, da povečamo število živali v A kontroli, B kontrole ne smemo zanemariti, kontrola Z — zaroda — pa nam daje le enkraten vpogled letno v proizvodnjo živali. Ce hočemo v tem delu selekcije govedi doseči še hitrejši napredek, morajo biti molzni kontrolorji samo molzni kontrolorji, oboroženi z znanjem o prehrani živali in nič drugega. Razveseljivo je dejstvo, da je od razstavljenih živali — krav bilo 80% mlajših od 5 let. Torej gradimo osnovo za naprej na mladi čredi. Z načrtovanim osemenjevanjem nam rezultati ne morejo izostati. Dokaz zato so nam razstavljene telice, ki se po rast-nosti in fenotipu niso razlikovale od razstavljenih na jubilejni živinorejski razstavi v Ptuju. Gotovo je imel velik vpliv na obiskovalce živinorejske razstave v Šmarju prikaz dveh bikov se-menjakov, z njunim opisom o proizvodnji, poreklu, potomcev. Vendar o bikih za umetno osemenjevanje in osemenjevalnih središč Ptuj—Celje v drugem članku. Ivan KUDER, dipl. ing. agr. ŽVZ Celje ODBOR ZA POSLOVNE ZADEVE JE SPREJEL NA ZADNJI SEJI SKLEP, DA BOMO ODSLEJ OBRAČUNAVALI PREVOŽEN KILOMETER V SLUŽBENE NAMENE LE PO 1,30 DIN (Nadaljevanje s 6. strani) Zanimivo bi bilo kontrolno pitanje živali s kurjeki in brez njih ob istočasnem obdobnem kontrolnem tehtanju živali. Zelo verjetno v dnevnem prirastku pri izenačenih živalih ne bi bilo občutne razlike, pač pa bi bila v ceni priraščenega kilograma mesa. Doseženi klavni izpleni 56 % in več pri tako poceni krmljenju veliko pomenijo. Povprašali smo Drofeni-kovo, po kakšni ceni bi prodajala kilogram kurjekov, če jih ne bi sama krmila živini in odgovor se je glasil: po 15 par. Vležanih kurjekov dobi rejka od ene partije piščancev toliko, da ji zadostuje za 2 meseca krmljenja 29 bikov, potem pa so na vrsti že drugi in tako-se obe pitanji lepo dopolnjujeta. Še eno priporočilo na koncu verjetno ne bo odveč. Priprava mešanice naj se izvrši neposredno pred pokladanjem tako, da se kurjeki šrolajo skupaj s potrebnim odstotkom koruze in nato ponudijo živalim, ki ga bodo pojedle z velikim apetitom. DE Kooperacija KK Hmezad ima v načrtu organizacijo pitanja bikov s kurjeki pri rejcih, ki bi to želeli oziroma tistih, ki imajo zato pogoje, s tem, da bo tehnologija krmljenja urejena, rezultati pa kontrolirani predvsem kar zadeva prirastek in polno lastno ceno tega prirasta. Goričan Anatolij dipl. ing. agr. Tehnolog za živinorejo DE Kooperacija Kratek sprehod po z električnim pastirjem zavarovanem pašniku de dobro na poznem jesenskem soncu V Savinjski načrtno semenimo in žlahtnimo rjavo govedo Večji napredek nam zagotavlja samo široko križanje z ameriško zvrstjo goveda (BSW). Program rejcev rjavega goveda je narejen na teh osnovah. Biki rjave pasme, s katerimi semenimo na področju KK Hmezad Žalec in so last ŽVZ — Celje: 1. LUBO R-235, roj. 17. 5. 1967 Mati: LAVA R-59 Oče: LIM R-166 najv. mlečnost: 7/5631 — 3,98 % Očetov test na mlečnost: 108 povp. mlečnost: VI/4897 — 3,89%, Očetov test na rastnost: 99 Bik je visok 142 cm, obseg prsi je 247 cm in tehta 1120 kg. Osemenjuje od 1. 6. 1968 in je bilo z njegovim semenom do konca leta 1972 osemenjenih 5.229 plemenic. Po porodu je bilo ocenjenih 95 telet, rojstna teža telet je znašala od 38—45 kg. Teleta so skladna, živahna in nekatera malo lažja. Pri premiranju telic je bilo ocenjenih 51 telic — tip 3,70, oblike 3,70, telice so visoke 125 cm, težke 491 kg in obseg prsi 179 cm. Telice so prav dobre, zelo rastne in dobro povezane. Dosedaj je bilo ocenjenih tudi 21 prvesnic — tip 3,70, oblike 3,75 in vime 3,90. Njegove hčere so zelo dobre, rastne, ne grobe ne plemenite in imajo lepo vime. Test na rastnost v pitališču SENEK je pokazal na 9 potomcih v primerjavi z 92 sovrstniki 1119 g na dan (1067 g) relativno plemensko vrednost 105 ali po domače za 5% boljši prirastek od sovrstnikov. Testa na mlečnost bik še nima izračunanega, vendar prvi podatki kažejo da bo okrog 100. Republiška komisija je v septembru 1973 bika ocenila v I. razred (tip 4, oblike 4) s pripombo, da je v starejšem tipu in manjšega okvirja. Pri osemenjevanju s semenom bika LUBO se mora paziti na parjenje v sorodstvu, kajti njegov oče je »LIM«, od katerega imamo precej potomcev. 2. VINKO R-266, roj. 5. 3. 1969 Mati: OLGA 183902 Oče: WASTL 87321 najv. mlečnost: 1/4.624 — 4,09 % Očetov test na mlečnost: sovrstnice + 125 1/glavo Očetov test na rastnost: 12 sinov 1046g/dan 0 Bik je visok 146 cm, obseg prsi 255 cm in tehta 1205 kg. Osemenjuje od 17. 7. 1970. Do konca leta 1972 je bilo osemenjeno z njegovim semenom 6.264 plemenic. Doslej je bilo ocenjenih 85 telet s poprečno težo 39,7 kg. Telitve so lažje, teleta so plemenita, dolga, skladna in živahna. Ob premiranju telic smo ocenili ca. 40 telic: V V. — 124,5 cm, obseg prsi 182 cm, ocena za tip 3,75, oblike 3,80. V letu 1972 smo napravili tudi test na rastnost, ki znaša za neto težo 97 — 1034 g, sovrstniki pa so priraščali 1091 g. Testa na mlečnost še ne moremo ovrednotiti, ker bomo prve prvesnice registrirali ravno v.tem času, in to do konca leta 1973. Republiška komisija je bika ocenila v II. razred (tip 3,5 oblike 3,5) s tem, da bik čaka na rezultate testa na mlečnost. Semena bika »VINKO« trenutno ne uporabljajo. STRAN -- -------- Sk hme---------- Nesreče in boleznine dražje Pregled delovnih nezgod in odsotnosti ljudi z dela zaradi boleznin in tričetrtletno obdobje letošnjega leta nam pove, da se ti dve postavki vedno bolj redita. Iz priloženega pregleda vidimo, da so za tovrstno rejo najbolj ugodna tla v TOZD, kjer so tudi drugi činitelji dejavnosti manj ugodni in stabilni. Tako v Kmetijstvu II., Govedoreji, Vitalu, Kmetijstvu Šmarje, Gradbeništvu, Mesninah in Mleko prednjačijo s fizičnimi nezgodami pred ostalimi. Pohvale vredna so prizadevanja v TOZD Strojna, kjer so iz lanske najvišje pogostnosti padli kar za osem mest. Vsaka nezgoda v podjetju terja povprečno TJ delovnih dni, kar je prav tako kot lani, oziroma 619 dni (lani 520) ali nezgode skupaj 125.700 dni. Tudi pri analizah ostalih postavk odsotnosti dela zaradi boleznin zasledimo, da se številke rahlo dvigujejo. To povečanje gre zopet na račun le nekaterih že omenjenih TOZD. Ta-kos mo v 9 mesecih za vse boleznine izgubili čez 84.600 delovnih dni, lani samo 38.970 dni in izplačali skupaj 78 starih milijonov neto nadomestila osebnega dohod- ka. Ta strošek bremeni vsakega zaposlenega s 380 din. Iz priložene tabele je tudi razvidno, da imajo nekatere enote celo več bolezenskih primerov kot je zaposlenih. Iz tega sklepam, da nekateri delavci kronično bolehajo na kronični odsotnosti. Takšne in podobne primerjave bodo morali povzročitelji predvsem pa posamezni kolektivi omejevati in preprečevati. Za službo varstvo pri delu Janko Zupanek STROŠKOVNI. PREGLED BOLEZNIN DO 30.IX.Ì97S TOZD DELOVNE NEZGODE POLOME na poti OSTALE POGODBE BOLEZNI POROD IN NECA OCkJENtKA S KUPAJ V BREME K Z S Z ENOTA Iti* prim Tit»» ;l *• Inedoacs j dl« *tev. , rim. št$v. dni nadornest. din št?v. pr««* ‘ST* nadones « din Štev. pri«. štev. dni nadomest, din štev. prim. število dni riadoaest. din 0 N 1 KMETIJSTVO UPRAVA 1 3 •«19 1.10Ö C 14 137 6.506 1 4 0 16 260 7.607 159 KMETIJSTVO 1. 7 5 87 4.982 0 147 1.249 42.581 1 227 0 155 1.563 47.563 521 KMETIJSTVO II. 14 14 174 8.902 0 73 702 23.433 3 179 0 90 1.C55 32.335 432 KMETIJSTVO lil. 4 6 49 3.129' 0 51 «736 18.976 1 41 0 56 826 22.105 362 KMETI JSTW IV. 2 4 15 823 0 44 523 17.235 1 176 0 47 714 18.058 339 GO VE00REJA 10 13 137 9.836 1 22 542 62 989 23.367 16 681 0 89 1.819 33.806 1,160 GOZDARSTVO 7 ? ? •? 2 60 2.222 0. 2 60 2.222 20 KMETIJSTVO RADLJE 3 6 60 2,562 42 308 12.709 13 464 1.525 58 832 16,797 431 SADJARSTVO Ml ROSAN 0 0 0 0 35 486 9.290 0 35 486 9,290 271 VRTNARSTVO 1 1. 16 0 2 33 2.005, 99 1.246 31.246 26 291 0 128 1.586 33.252 684 KOOPERACIJA 3 2 261 728 0 35 989 29.590 4 435 0 42 3.585 30.318 1,088 MESNINE 52 14 839 41,298 .13 505 5.898 430 5.529 127.319 24 2.563 o- 529 9.436 174,516 5.313 MLEKO 11 10 105 5,572 3 .30 1.095 82 948 35.963 2Ó 465 0 316 1.548 42.650 675 HMEZAD 1 2 13 839 35 454 14,412 70 0 36 545 15.251 261 VITAL 25 18 468 13.423 5 35 1.397 120 1.744 47.466 2 930 0 152 3,177 62.286 3.740 MEŠALNI CA KRMIL 7 30 276 2.534 1 13 28 292 14.860 4 231 c 40 812 17.394 491 STROJNA POSTAJA 8 7 99 6.543 55 653 28.224 0 73 752 34.868 101 GOSTINSTVO 4 4 209 5.152 1 16 1.041 43 725 21.767 561 0 48 3.511 27.961 877 KMETIJSTVO ŠMARJE 23 16 353 6.311 3 26 1.026 79 1.007 36.391 15 310 0 120 1.696 43.729 759 KUPNE SLUŽBE 3 1 26 2.584 03 831 42.972 13 on 0 99 1.668 45.556 1,104 GRADBENI ŠTVO 14 15 167 9.210 1 16 1.041 109 1.468 49.508 ? ? ? 124 3.651 59.759 3.532 cadi Ini ca 0 0 1 17 609 1 17 609