nseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
i kr., ž« se tiska lkrat,
Iv	*i
ii n ii i, - 11
n u 11 n ^ ,i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nerrankuvana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv i (administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. št« 16.
SLOVENEC.
Polititn list za slorasfci nami
Po poŠti	prejemati velja:
/ia ueio letu	. . 10	jfl. — kr.
u pol leta	. . o	.. — ,,
km četrt leta	. -	n 60 fJ
V administraciji velja:
/.a celo leto . . H gl. in It. r.a pol le.ta	4 H 10 )f
tu četrt leta .	'J ,, 10 ,,
V Ljubljani na liom pošiljali velja 60 kr. več na Jeto.
VredniStvo je na Bregu
štev. 190.
Izhaja po trikrat na tedei
torek . četrtek in rtufooj
Liberalizem pa narodno gospodarstvo.
Memogrede smo že omeuili, da našemu denarnemu ministru za letošnje leto primanjkuje CO milijonov goldinarjev! Pred delegacijami je trdil, da mu bo primanjkovalo okoli 18 milijonov, v zbornici poslancev pa je rekel, da izdatki bodo presegali dohodke, za kakih 25 milijonov in da ho treba okoli 12 milijonov vzeti na posodo. Mlajši Plener pa je že takrat preračunil, da deficit bo znašal okoli 45 milijonov, ter je bil s svojim govorom, kakor je znano, hudo razžalil denarnega ministra, ki mora pa zdaj sam pripoznati, da od poslanca Plenerja preračunjeni primanjklej je bil za 15 milijonov še premajhen!
Liberalizem se je ponašal, da bo državi pripomogel k pravi »reči in bogatemu blagostanju, pa je le zopet pomnožil dolg, ki so ga začeli naši državniki delati, odkar je Uach vse kronovine hotel vravnati po enem kopitu. „Politik" je v št. 56. ta dolg po raznih sestavila, kar utegne marsikoga zanimati, strija je morala vzeti na posodo:
letih Av-
Leta	1851	.	.	85,569.800	gld.
„	1852	.	.	35,000.000	„
„ „	.	.	80,000.000	„
„	1853	.	.	40,000.000	„
„	1854	.	.	50,000.000	„
„ „	.	.	35,000.000	„
„ „	.	.	611,571.300	,,
„	1858	.	.	40.000.000	„
„	1859	.	.	60,000.000	„
,, „	.	.	200,000.000	„
„ „	.	.	30,000.000	„
„	1860	.	.	12,000.000	„
„	1861	.	.	26,000.000	„
„ „	.	.	90.000.000	,.
Prenesek	.	.	1395,141.100 gld
Prenesek „ 1864
1865
1866
1395,141.100	gld.
40,000.000	„
30,480.000	„
25,000.000	„
146,938.800	„
60,000.000	„
50.000 000	..
Skupaj . . 1747,559.9<X) gld.
Ko so se leta 1867 pričele obravnave z Ogersko, imela je Avstrija 3046 milijonov dolga, od kterih je morala plačevati 127 milijonov letnih obresti, 24 milijonov pa za izplačevanje (amortizacijo). Pri pogodbi sklenjeni za 10 let se je določilo, da Čisla za skupne potrebe plačuje 70, Transla pa 30 odstotkov; glede državnega dolga pa se je našim deželam naložilo 25 milijonov na leto še po vrhu. Ker so sprevideli, da naše dežele nikakor ne bodo mogle zmagovati naloženega jim bremena, zmauj-šali so odstotke od 5 na 4, kar je Avstrijo v vnanjih deželah pripravilo ob ves kredit. Domače državljane pa so tolažili s tem, da se je državno gospodarstvo spravilo v red, to je, da izdatki niso veči kakor dohodki. Pa to je bilo le na videz, ker si je vlada pomagala s tem, kar je pridobila pri znižanju odstotkov in za državna posestva, ki so se skoro vsa prodala. L. 1873 pa je bi)o vse porabljeno in vladi zopet ni ostalo druzega, kakor pomagati si s posojilom. Z izgovorom, da hočejo vsled borznega kraha propadlim bankam pomagati na noge,, izdalo se je za 80 milijonov dolžnih pisem, 1. 1875 primanjkalo je 25 milijouov iu letos že 60 milijonov goldinarjev!
Prav enako se je godilo na Ogerskem, kjer tudi liberalizem cvete in vlada, kakor v naših deželah. Od 1. 186.7 do 1874 naredila je Ogerska okoli 800 milijonov dolga, in letos ji bode primanjkovalo zopot 10 milijonov.
Kako liberalizem gospodari, kaže dunajsko mesto. Ondotni gospodje so o svojem času dosti prizadeli k stiskanju katoliške cerkve, namesto da bi se bili raje pečali s tim, kar jih tiče. Zdaj pa jim vse na pete bije. Obrtnost, trgovstvo, rokodelstvo je v nevarnosti, kreditne razmere spodkopane, vrednost posestev je padla, da je pomisleka vredno. Tako se toži v ustavoverskem taborji. In kako res je to, kaže peticija dunajskega mesta do obeh zbornic, da naj pomagate z reformo davkov itd.
Statistiški izkaz, ki je pridjan prošnji, priča, da je mesto 1. 1875 dalo poldrugi milijon manj davka memo I. 1872. Pridobnina (Erwerbsteuer) je dala komaj 50 odstotkov predpisanega davka. S kolikimi težavami pa so se davki iztirjevali, je jasno iz tega, da 1. 1875 je bilo pri skupljevanji imenovanih dav-karskih zneskov 5534 rubežen in vsega skupaj celo 80.000 eksekutivnih dražeb in 45.507 rubežen; veliko prodajalnic je stalo praznih, 6000 stanovanj ni bilo oddanih, akoravno se je k temu še 2000 stanovanj moralo izprazniti zarad podiranja hiš. Kakošen je sedanji stan, se pojasnuje iz tega, da še spomladi 1873 je bilo na Dunaju veliko pomanjkanje stanovanj. Po izkazu mestne davkarije je sedmi del obrtnikov (njili 7168) ter davkoplačevalcev bil pri-moran v predmestjih stanovanja si iskati. Zato se ni čuditi, da po izkazu mestne tržne komisije je že osem mescev, odkar se povžitek (konsum) v mestu vedno manjša. „Botschafter" v Znajmu imenuje to „dvanajsto uro" in neznansko hud stan, v kakoršnem je obrtstvo, trgovstvo in rokodelstvo, ki je pa tožbe posnel iz ondotnega ustavovernega lista, ter nihče ne more reči, da so to kaka „ultramontanska" tarnanja.
llavno tisti ustavoverski list se po prego-
Doktor Zober,
izviren roman, spisal J. Jurčič, izšel je nedavno kot prvi zvezek napovedane „slovenske knjižnice", ktera ima valjda „Cvetje" nadaljevati ali vsaj namestovati. Veseli nas živahneje gibanje, ki se kaže poslednji čas na beletristič-nem polji, kajti dobro čutimo živo potrebo, marljivejše obdelovati to do sedaj le pičlo še razorano ter obsejano polje našega omladnega slovstva, in branja željnemu občinstvu slovenskemu, posebno učeči se mladini, podajati v roke domače čitanke, ki bi bila vsa po tem, vedriti um, blažiti srce ter vcepljevati vanj iskreno ljubav do domovine, do maternega jezika in sploh do vsega, kar je istinito blago, in hasnovito, lepo iu krasno. Ali da se ta nassen doseže, treba, da je duševna hrana, ki se nudi, vseskozi primerna, tečna in zdrava. Ozir tega nam zgoraj omenjeni roman iz g. Jurčič-evega vseskozi okretnega peresa ni savsem po godu, in usodimo si odkrito, a „sine studio et ira", svoje misli o tem novejšem beletrističnem pro-
izvodu tukaj izjaviti, upajoči, da nepristranska kritika ne bode žalila ali škodila, marveč le koristila. „Doktor Zober", ki je, kakor uže naslov znači, glavna oseba, vam je bizaren, teman značaj. Bazpal se svetom, ker mu je prihuljen prijatelj, zloben in lokav človek nevesto in novce odnesel ter ga ne le ob vso srečo pripravil, nego tudi v hudo nesrečo pahnil, postane črn pesimist; zlovoljen in čemerikav, jezen ua-se in na svojo osodo, mu preseda življenje in svet, le dvojni čut mu tli v srcu, kakor živ ogel, črt in osveta, kojo obistiniti je njemu jedina slast, jedino zadostenje.
Poleg tega kolne in rantači, preti in grozi, kakor huda ura, in se čestokrat obnaša divje in robato, kakor ne pristova omikanemu človeku; za cerkev se ne zmeni, duhovnov se ogiblje, svetim podobam ne skaže spoštovanja — kaj čuda, da se ga vse ogiblje in le plaho za njim ozira! — Kje je v takem značaju najti sledi krščanskih nazorov in verskih nagibov, ki človeku lehčajo težo života ter mu pomogo udarce življenja prenašati potrpno vdano, ter
pozabiti tudi največje krivice? Kakovi čuti morajo preplavati mlado nepokvarjeno srce, ko vidi risati tako temän in odljuden značaj? Kakov vtisekmorato na-nj narediti? Menimo, da prijetnega in dobrega ne. — Ilazun tega nam niso po volji nektere epizode, n. pr. o onih situih mrčesib, ki inženirja Lisca preganjajo, o kopanji dekličev, splašenih po dr. Zobru, o vkradenem (skrivnem) prihodu starega doktorja v graščino ter sledeči bakanaliji itd., nekoma iz estetičnega, nekoma iz moralnega ozira. Sploh se nam vidi vse dejanje preveč realistično iu gmotno, tedaj premalo idealno in vzorno narisano. In uprav danes je živa potreba, prilastiti vzvišenih vzorov mladeži, ki živi pod vplivom sedanjega plitkega materijalizma. Kajti kamo dospe mladina brez idealov ? Kako pust in prazen, nestalen in veternat se jej mora pot življenja razgrniti, brez vzorov, ne samo estetičnih in filozofičnih, marveč v prvej vrsti verskih vzorov? Brez idealov, za ktere je pri-pripravljena vse, tudi život, žrtvovati, mora jo obvladati grdi egoizem in poruševna strast
voru: „Malokrat nasleduje kaj boljšega" — poganja za obstanek Auerspergovega ministerstva, in „Botschafter" meni, da ima prav. Zakaj ministerstvo samo menjati nima posebnega pomena, ako se ne menja tudi sistema. »
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. februarija.
Avstrijske dežele.
DrZavul ztior 4. marca prične svoje počitnice; dotlej bode še obravnaval kupčijsko pogodbo z Rumunsko, za ktero se zlasti grof Andrassy jako zanimiva. Nekteri vstavoverni poslanci tej pogodbi hudo nasprotujejo, pa večina odborova je priporočila njeno potrjenje, in večina zbornice bo brez dvoinbe ta predlog sprejela. — Načrt nove zakonske, postave je sedaj pri verskem odboru zbornice gosposke. Opat Ilelferstorfer je neki predlagal, da naj se prestopi na dnevni red, kar pa ni obveljalo.
IVnšiin priisakom je silno všeč, da se je kardinalu Ledohovskemu po nasvetu grofa Andrassva naznanilo, da naj ue popotuje več po Galiciji, kjer so ga ljudje sprejemali z veliko slovesnostjo.
Češki listi pišejo, da je pri volitvi za deželni zbor v Kraljiškem dvoru vstavoverni kandidat Alter zmagal vsled izdajalstva Mladočehov, ki so pri ožji volitvi glasovali za vstavaškega kandidata! V mestih, kolikor je znano, so zmagali 24. t. m. staročeski kandidati.
Dalmatinski namestnik, baron Rodič je te dni na Dunaju, da se ž njim posvetujejo o političnem položaju v Dalmaciji. „Politik" soui, da baron Rodič kakor doslej ostane zvest siu matere Slave in da se nakauom ma-djarskim ne bo vdal. „Kot vojaku piše imenovani list, mu ni treba praviti, kaj čast od njega tirja, kot Slovanu mu ni treba razodevati, kje Slovanom avstrijskim krvavi srce. Baron Rodič tako dobro pozna položaj kakor mi — iti ne ostane mu druzega kakor odstopiti, če se madjarska politika za njegova pojasnila noče zmeniti. Andrassy naj si pomaga z ljudmi, ki so ob času Giskrovega ministerstva v Dalmaciji gospodovali, in barou Rodič naj tej kombinaciji ne bo na poti. Če hočejo trdo prijeti nesrečneže, ki so v obupnosti zarad turškega barbarstva prijeli za orožje, če hočejo brauiti dalmatinskim sorodnikom, da jim pribeglim čez mejo ne bi smeli dati ko-ščeka kruha iti požirka vode, kakor naznanjajo novejša poročila listov Andrassvevih, — naj
Inje-!i bode jedina ljubav do domovine in maternega jezika ali samo natorni ideal človeštva in nravnosti, brez verskih vzorov in nagibov, močni dovolj, ohraniti mladino na poti poštenosti, nravnosti in vstrajnem delovanji? Da ne, kaže izgledov brez broja, uči bridka skušnja vsakdanja. - Take misli so nas obhajale či-tajoče „doktorja Zobra". koje tu unboječe in prostosrčno izjavimo. V globokejše pretreso-vanje spuščati se ni naš namen: da pa nam ne bode kdo očital, da smo strastni in pristranski. pripoznamo očitno, da ima roman tudi marsikaj dobrega, da konec mnogo sprijazni, da je tvarina dobro umišljena, in razsnovana vendar pa nc najdemo pravega jedra, nauka ali vodila za življenje, kojega imamo iz vsake povesti posneti. Koncu lc še pristavim: Gospodje pišite, obdelavajte marljivo polje beletristike naše, ker ste spretui in zmožni zato, nudite duševne hrane Slovencem, a nc nudite, sosebno dragi mladini, ktera posebno hlastno sega po takovih spisih, hrane se sladkim strupom potresene, marveč hrane čvrste in zdrave in hvaležni vam
baron Rodič izvršitev vsega tega prepusti drugim. On naj to odbije, in če se jim zdi vendar le potrebno, najsi roke umije in odpove službi. Njegov cesar in gospod vklub Andrassyu ne bo pripustil, da bi moral beračiti!"
Hrvatski minister pri vladi ogerski postane Koloman Bedekovič.
Vnanje države.
Jugoslovanski vstajniki v
Bosni so sklenili, nobene premembe ne sprejeti, ki bi se jim hotela vriniti brez njihove vednosti, ter toliko časa bojevati se s turškimi trinogi, da bo Bosua svobodna in samostalna. Pa tudi Turčija nima resne volje kristjanom dovoliti pravic, ki jih vnanje vlade zanje tir-jajo, kar jasno priča to, da je sultan za predsednika državnega sveta imenoval Narnyka pašo, kije najljutejši sovražnik kristijanov. Navidez je Turčija sicer sprejela nasvete Audrassyeve, izvršila pa jih ne bode, ker tega podložniki turški ne bodo dovolili. Ko se je dotično pismo sultanovo na javnem trgu v Serajevem oklicalo, zbrana je bila vsa vojaščina, ker so se bali, da bi Turki ne začeli razsajati. Res ni nemogoče, da se vzdignejo turški prebivalci če bi hotela vlada s posebnimi pravicami :.atreti vstanek kristijanov, in bosenski begi so v Carigrad že poslali prošnjo, da naj se pismo, ki kristi-janom daje posebne pravico, vzame nazaj, ker nikakor ne bodo trpeli, da bi bili kristijanje i njimi ravuopravui. Čudež bi tedaj bil, če se )0 turško vprašanje rešilo brez vojske.
Ta Francoskem se je minister BufTet odpovedal in Dufaure jc namesto njega postal minister notranjih zadev.
■ k Španjskr^a so novejša poročila za Karliste neugodna. Natančnega se sicer le malo ve, a to je gotovo, da so Karlisti zgubili Estello.
Izvirni dopisi.
■z Bi^nBjJšjanc, 24. febr. „Narod* ima posebno nezgodo. Po nekaki nesreči se mu namreč besede rade tako zalete, da na katoliške škofe in duhovne kak prav hud sum udari na uho čitateljev, kteri okoliščin ne vedo in velikrat vedeti ne morejo. Tako je že v drugič povedal z vidno zadovoljnostjo ministrih in škofih na Grškem, ki so prvi „sedeže prodajali", drugi torej jih kupovali. Kako malo čitateljev ve, da so to razkolniški škofje in da je torej govorjenje o silni korupciji, ki je nastala v grški cerkvi, odkar je ločena od rimsko-
katoliške cerkve? — In ravno undan je bilo slišati, kako so se ljudje v nekem kraju blizo Ljubljane zgledovali in papraševali, koje „Narod" pripovedoval neko prešeštno pohujšanje in pristavil zraven, da to zadeva „kolar." Povedal je sicer nato, da je bil zadevni nesram-než eden „Marsovih sinov", toda koliko čitateljev, ki niso več latinskih šol študirali, to ve, da „Mars" je veljal pri Rimljanih za malika vojakov (soldatov), in da torej on ne govori o duhovskem „kolarju", ampak o vojaškem (sol-daškem) ovratniku?
O trpinu, škofu Ledohovskeni, piše ta mladoturški list: V Galiciji je sedaj škof Ledohovski, ki je Bismarkovo ječo prebil, in si daje čestitati in praznovati (?!). Vendar se teh priklonov le bolj cerkvena strauka udeležuje (?). Narodnjaki (?) niso pozabili, da je Ledohovski nekdaj, ko je mislil, da je za ultramontanizem (tako??*) tako bol ji, bil hud protivnik narodnosti in servilen hlapec kralja Viljema. — Tako ta gadov žolč obliva moža, ki ga spoštuje vsak človek, kteri ni še izdal Boga in vere. Ledohovski je bil pokoren svojemu kralju, kakor mora po Božji zapovedi biti vsak pošten podložnik, nikoli pa ue „servilen hlapec." Taki „servilni hlapci" so odpadniki od vere, ki služijo potlej mavtarjem, rudečkarjem ali kakor-šneuiu koli „maliku", kteri jim je ljubši, kakor večni Gospod in Bog, kteri jih je stvaril, odrešil in pred čegar sodbo bodo v kratkem stali.
Stavimo torej nasvet, naj čast. gg. duhovni „Narodovemu" vredništvu pošljejo „zaupnico, za tako natoleljivo vredovanje, za tako čudno prijaznost do vere in cerkve vsih Slovencev.
11. Etonjic, 21. febr. Včeraj je imelo naše kat. polit, društvo občni zbor, kakor ste ga bili tudi Vi svojim bralcem naznanili. Po-vejto jim danes tudi, o kterih stvareh da smo se pogovarjali. Da kmečki stan vedno peša — je dognaua resnica. Temu veliko kriva je naša celo napačna volilna postava. Kmetje nimajo ne v deželnih zborih, ne v državnem zboru dovolj zastopnikov, ki bi imeli um iu srce za nje. Potem se pa poslanci preveč v sv. cerkev zaletavajo — njene postave zaničujejo, njene pravice kratijo. Dokaz nam je klošterska postava v državnem zboru, ktero so še „tudi-katoličani" delati pomagali.
) Iz tega vsak Slovence lahko spozna, koliko katoličanstva ima ta farizejski časnik, ki je lagal: „Vero mi spoštujemo." Ktero vero neki? Blezo „pasjo."
čutila živeti le „za Boga, za verni narod in dom!" — Evo en dokaz! —
Od nekega odličnega gospoda tržana. sorodnika pesnika g. Joža Lipold-a, nekdaj župnika na Rečici, .sem si izprosil sledečo pesmico, ktera kaže duha one dobe, če tudi ni v obliki vseskozi korektna.
„Stirski
Urno, urno v vrsto, Fantje brž naprej! — K Lahom, proti Trstu, Kder jc vojska zdaj ! —
Vstaši vsi poznajo Močne Stajercc, Ti jiui vetra dajo, Ha jim je gorjč! —
Da! Radecki slujc, Lah so ga boji; Srečno premaguje Vstaške vse ljudi.
Vindišgrac in tudi Jclačič — vojščak, Vojvodi so budi, Tam premaga vsak!
vojaki."
Bobni ropotajo, Topi pokajo; Kojniki žvenkljajo, Lahi zjokajo! —
Kadar k njim cesarska Se približa moč, Vstašcm ni b'lo varstva; Oorna za-nje noč.
Ogri ino Lahi Brž strepečejo; Vsi zbežijo plahi, Ko se srečajo.
Našega cesarja Franja Josipa Večni Bog naj var je, Naj pomoč mu d&!
bomo nii, livalež-jn verni, dosedaj neokuženi j narod slovenski.	x.
Joža Lipoid.
Da! — Vresniči je dob.rodejno početje nabirati pesni skladateljev, kteri su neutrudljivo žrtvovali vse svoje moči za mili naš narod in dom v istem času, ko je slovenska beseda še v zibeljki spala. — Kdo jo je dramil, kdo je čuva! nad nježnim detetom; kdo jc gojil slovenski glas —- kdo blažil milo našo materinsko besedo do danes, da ni propala in se zgubila v temno brezno, kterega nastavljajo sedaj, kterega kopali so tudi nekdaj nam sovražniki — nasprotnjaki — proti nam vstaši?! —Dasi-tudi so bile jagode borne, ktere so se na Slave venec nabirale v prejšnjih desetletij, a komu znano ni, da ravno tiste se danes svetijo lepše, da, lepše nego so se kedaj svetile drugim narodom! — Le pripotuj brate v krasne naše kraje; dojdi, da — in slišal bodeš odmevati glosove milovbrane; glasove take, ktere ti nehote segajo v notranjost tvojo, ki ti vzbujajo
Bog potem za kazen pripusti, da zmagajo hudobneži, ki mlačne katoličane hudo šibati vejo. Nam katoličanom ne ostane nič druzega, kakor voljno trpeti, dokler da iz ust svitlega cesarja ne zadouijo zopet nepozabljive besede: „Napravite mir med mojimi narodi!1' Štajarskim Slovencem gre čast, da imamo poslanca v državnem zboru, ki nobene priložnosti ne zamudi — potegovati se' za ubozega kmeta — in posredovati mir med vsemi narodi, kolikor jih je pod našim cesarjem. Mož, kterega menim, je vsem Slovencem dobro zuan poslanec, g. M. Herman, ljubljenec slovenskega ljudstva. Njemu se je sklenilo poslati sledeče pismo u d a n*o s t i in izraz zahvale, kakor si jo je v resnici zaslužil. Pismo se tako-le glasi:
„B1ago rod n i gospod!
Ljubljeni zastopnik slovenskega ljudstva!
Kat. polit, društvo v Konjicah je v skupščini dne 20. febr. navdušeno sprejelo predlog, da se Vam, blagorodni gospod, prisrčna hvala izreče za Vaš izvrstni govor v državnem zboru pri razpravi o državnem proračunu za 1. 1876. Vaše besede o nadlogah države in njih pravih izvirih so tako pomenljive, Vaši vzori o potih, ki bi se naj nastopile, da se Avstrija grozuih zadreg reši, so tako zdravi, tako vsestranski, modri in razmeram ljudstva primerni, da njih nijeden državnik, ki bode poklican Avstriji pomagati, spregledati ne bo smel, ako noče na pol pota ostati. Prav mnogi, ki so doslej na centralizem prisegali, ali pa liberalne muhe lovili, pravijo zdaj, ko so Vaš govor brali: Herman ima prav!
Dasiravno nismo tako srečni, Vas, blagorodni gospod, za poslanca svojega okraja imeti, nas vendar prisrčuo veseli, pa tudi v sedanjih velikih britkostih močno tolaži, da ima slovenski narod tako bistrega, ljubezni do mile domovine avstrijske in slovenske vnetega in neustrašenega zagovornika v državnem in deželnem zboru. Brez ovinkov izreka kat. polit, društva skupščina, da je skoro edina korist sodelovanja poslancev državnopravne stranke v državnem zboru za narod slovenski ta, da sliši svet i z Vaši h zgovornih ust resnico, ki se v taki jasnosti in doslednosti le malokdaj čuje. — Blagovolite toraj za svoj trud, za neupogljiv pogum, s kterim branite Avstriji in narodu slovenskemu pravo svobodo in pogoje občnega blagora, sprejeti izraz naše prisrčne zahvale; občudovanja in neomejenega zaupanja."
čehi in Hervati Se bojujejo ; Štajerci iu Serbi Srčno vriskajo.
Laško vince pili Tamkaj bodemo, Vstaše pokorili, Ki se puntajo.
„Ko rovarstvo pade, Vene častitljivi Splet'mo za armade — Jim enakih ni".
,,Avstrija sloveča Bo še za naprej, Njo naj spremlja sreča, Bog ji mir skor daj!"
Iu da bomo vžili Prcmagalstva sad, Juckajmo veseli: „Naj živi vojak!"
Poslednjič se je zbranim društvenikom še dal razgled po celem svetu. Soglasuo so vsi društveniki izrekli svoje mrzenje nad novo zakonsko postavo, kakoršno nameravajo na Dunaji napraviti. Judov je že itak preveč. Če se bodo pa smeli s kristijani križem ženiti — potem pa le naj kristijani svoje culice poberejo — in judom popolnoma prostor narede. Srčno sočutje se je izreklo kardinalu Ledohovskemu, ki so dveletno ječo z apostoljsko stanovitnostjo prestali. Ubogim Ilercegovincem smo vošili na spomlad srečnejših dni, kakor so jih siromaki koncem starega leta imeli. Bog se jih usmili!
Domače novice.
V Ljubljani, 26. februarija.
(Umrla) sta v Ljubljani č. g. Jožef Germek, duhoven v pokoji, 24., pa f. g. Franc Cerovšek, semeniški duhoven, 25. t. m. Obeh pogreb bo jutri 27. t. m. popoludne.
(Nemčurji ljubljanski) so imeli pretekli četrtek v svoji kazini shod pod imenom zbora „konstit. društva". V tem shodu so volili poseben odsek 5 udov, ki ima skrbeti za napravo primerne slovesnosti grofu Antonu Auerspergu. Slobodno jim to! Naj nemčurji sami za-se proslavjajo svojega grofa, kolikor jim drago, magari če se njemu na čast na glavo postavljajo, mi temu ne bomo ugovarjali. Le proti temu moramo odločno protestovati, da bi se taka strankarska slovesnost napravila v imenu mesta, kar je nameravalo nemčursko mestno starešinstvo.
(Pust pa vitez Vesteneck.) Iledek slučaj je letos, da bode pust ravno prestopni dan t. j. 29. februarja, kedar bodo naši slovenski knezi iu lehi volili si v deželni zbor viteza Veste-neeka z baronom Tauffrerjem vred. Pusto bode to, ker bota še le 1. 2028 obhajati mogla obletnico svojega izvoljenega izbora!
(Oj pust, pust, kako si j>ust!) vzdihujejo te dni dijaki po srednjih šolah, ker morajo brez ozira na uekdanje navade v šolo pustni dan in celo na pepelnico. Kaj pač mislijo oni, kteri vedno prevračajo stare utrjene postave ter kujejo nove, ki se pa kaj malo vjemajo z naravo človeško pa z lastnijo narodovo. Kujejo jih menda največ taki, kteri*sami niso nikdar posedali v šolah po trdih klopeh po 5—6 ur na dau. Mladenči najboljši ginejo, malo jih je po viših razredih, in še ti bodo, kedar dospejo v svoj stan in naj bi jeli delati, že zdelani. Čudom se je čuditi, da so šolski voditelji in uadziratelji tako voljni stroji, in da predstojnikom svojim ne pojasnujejo resno nevarnega stanu, kar bi vsaj sem ter tje ne bilo brez vspeha.
(Slovensko gledišče.) Jutri v nedeljo 27. t. m. se bo ponavljala Germonikova že znana igra „Pogumne Gorenjke", ktere predmet jc posnet po neki dogodbi na Bledu pod francoskim gospodarstvom.
(Delavsko izobraževalno društvo) bo napravilo v nedeljo 27. t. m. v steklenem salonu ljubljanske čitalnice svojim udom ples. Vstopnina po 50 kr.
(Maškerada,) ktero bo napravil pustni večer „Sokol", bo zopet krasna, vabila se že razpošiljajo. Začetek bo ob sedmih zvečer. Vstopnina zuaša za „Sokole" po 50 kr., za ude drugih narodnih društev po 1 gl., za rodovine treh oseb p» 2 gl., za rodovine po več oseb po 3 gl. Kdor ni ud nobenega narodnega društva, plača po 2 gl. vstopnine. Vstopnice se dobivajo 27., 28., in 29. t. in. od dveh do štirih popoldne v I. nadstropji ljubljanske čitalnice in
tudi zvečer še pri kasi. Brez vstopnice ni vstop nikomur dovoljen. Tudi mora vsak priti maskiran ali pa v kakem kostumu.
Razne reči.
—	Iz Škofje Loke smo prejeli včeraj sledeči telegram: „G. Blaž Mohar je kljubu strastnim napadom nemčurskim izvoljen za župana, dobil je 13 glasov izmed 17. Zmaga nepričakovano sijajna!" — Slava Ločanom! Živili!
—	Okrajni šolski svet v Ljubljani je po zahtevanji deželnega šolskega sveta odstavil začasno od službe in prepovedal plačo učitelju na Dobrovi poleg Ljubljaue tako dolgo, da bo končana sodnijska preiskava, ki se je proti njemu začela.
—	Čitalnica vipavska napravi dne 27. februarija 1876 v prostorih gosp. Luka Trosta v Tabru omejeno predpustno večerno zabavo s plesom, petjem in šaljivo loterijo (gosti naj pridejo povoljno v kostumi). Vstop je le vabljenim in po njih vpeljanim dovoljen. — Vstopnina za gospode 30 kr., dame so vstopnine proste. Začetek ob 7 uri.
Odbor.
—	Nesreča se je zgodila une dui v Sodražici. Nek mlinar je šel namreč odbijat led, ki se je prijel koles. Ko je kolo nekoliko oproščeno ledti, se zavrti in potegne mlinarja pod-se ter mu stare glavo, da je bil pri tej priči mrtev.
—	Službeni regle m ent alislužbeni pravilnik za cesar, in kralj, vojsko, II. del, ki ga je poslovenil marljivi gosp. Andrej Komelj, c. k. stotnik 7. peš-polka barona Maroičiča, je prišel te dni v Celovcu v založbi tiskarnice družbe sv. Mohora na svetlo, in govori na pr. o marših, o taboru, nastauovanju po hišah, o varstveni službi, o sprednjih poštili, o občeuju s sovražnikom, o boju, o poslovit-vah itd. —
— Obrednik za c e r k v e n i k e ali natančen poduk za vse cerkvene služabnike, sestavil Jernej Voh, konjiški kaplan. — Pod tem naslovom je te dni izišla v' tiskarni družbe sv. Mohora drobna lično tiskana knjižica, ki v lepi in jasui besedi razlaga dolžnosti in opravila cerkvenih služabnikov, oziroma mež-n a r j e v in ministrantov.
V slovenskem jeziku še enake knjižice nismo imeli, dasiravno se je živo pogrešala, zlasti od potlej, odkar gg. učiteljem ni več dovoljeno cerkveniške službe opravljati ter so gg. župniki bili prisiljeni, včasih v to imeuitno službo najpriprostejše ljudi sprejemati. To je tudi g. pisatelja napotilo, kakor v predgovoru sam pravi, omenjeno knižico napisati. „Odkar se je šola od cerkve ločila, učiteljem ni več dovoljeno cerkveniške ali mežnarske službe oskrbovati, treba je torej misliti, kje dobimo sposobnih cerkvenikov, kadar slan pomrjejo. Posebnih šol za cerkvene strežaje še nimamo iu jih tudi kmalu še ne bomo dobili. Kako redki pa so že zdaj, ki bi znali svojo službo prav po cerkvenih postavah opravljati in druge za to dobro podučevati! Vendar je oboje potrebno. Znano je, kako skrbno sv. mati katoliška cerkev čuje nad sv. obredi, kterih ne pusti nikomur spreminjati ali celo ftačiti. Sv. Terezija jih je toliko cenila, da je bila pripravljena za vsak od sv. cerkve potrjen obred svoje življenje dati." — Svoje dni je kat. cerkev cerkveniško službo tudi le posvečenim služabuikom prepuščala, posebnih razmer dandanes to ni več
mogoče, vendar so vkljub temu opravila te službe ravno tako sveta in častitljiva, iu uepo-
Načrtal sem to pesmico samo zavolj tega, da umrli -- t. j. za nas živeče pevce neumrli pesnik ne izgine prehitro nam iz spomina. Povedal nam je bil v tej pesmici, kako nam je ljubiti narod in dom — da, tudi v burnih časih. — O priliki mi bode znabiti moč obelodaniti več narodnih pesmic, ktere je zložil č. g. Jože Lipoid, bivši župnik ua Rečici; kajti slavček ta slovi ob deroči Savinji.
Nace M o z i rs ki.
svečeni služabniki jih morajo tim bolj skrbno iu vestno opravljati. Kaj je cerkvenikom storiti, da to imenitno službo v povišanje bože časti iu v spodbudo vernega ljudstva zvestjo oskrbljujejo, najdejo vse v tej 152 strani obsegajoči in od prečastitega lavantinskega knezo-škotijstva potrjeni knižici.
Knižica najpred v kratkem vvodu ra/jas nuje pomen nekterih latinskih imen, ki se v knižici nahajajo. V I. delu razlaga splošne postave za cerkvenika; v II delu pa postave, kterih se ima držati; 1. pri raznih vrstah sv. meše; 2. pri popoldanski službi božji; 3.0 raznih cerkvenih časih; 4. pri delitvi sv. z a k r a m e n o v: 5. pri nekterih bolj navadnih cerkvenih blagoslovili h. Ob koncu je dodana ,,A n-g e 1 j s k a služba ali poduk, kako se pri sv. maši streže." — Gotovo bo ta knižica dobro došla ne le cerkvenikom, ki se iz nje najleži naučijo dobro svojo službo opravljati, ampak tudi duhovnikom, kterim je mar, da jim cerkveniki vejo povsod lepo in dostojno pri cerkvenih opravilih postreči. Priporočamo jo torej slovenskim cerkvenikom in duhovnikom, naj si je nobeden ne zabi kmalu kupiti. Dobi se pri g. pisatelju v Konjicah in pri nekterih bukvarjih (v Ljubljani pri gosp. M.Lerherju in Gerberju) po prav nizki ceni.
— Hrvatska bibliografija. Pod tem nadpisom bodemo sem ter tje oglaševali uaj-važneje knjige iz hrvatske in srbske literature, da si jih more nabaviti vsakdo, kdor se želi bolj upoznati z jugoslavensko književnostjo. Ker sta ta oznanila naša dva beletristična lista izpustila, naj tedaj „Slovenec" po mogočnosti zanemarjeno nadomesti.
L. 187G so dozdaj te-le kujige na svitlo prišle (januarij):
1.	„Izvanredno putovanje Jules Verne-a. I. Od zemlje do mjeseca. II. Put oko mjeseca sa 44 slikami." Izdala Matica hrvat. tiskom dioničke tiskare, str. 324 u 8°. Ciena 1 for. 80 nov.
2.	„Filozofija narodnih poslovica" I. zve-zak. Od Vilima Korajca — „Osvetnici", epos od Radovana. IV. zvezak izdaje Vilim Korajac. Predbrojka na obe knjigi 1 for.
3.	„Rad jugosl. akad. znan. iu umjet." Knjiga XXXIII. Ciena 1 for. 50 n.
4.	„Narodne primorske pripovedke". Franjo Mikulčič u Senju. Predbrojka 60 nov.
5.	„Kratak sveobči zemljopis za mladež narodnih učiona. Sastavio Vjenceslav Marik. Sedmo izdanje. Ciena 35 n. Zagreb. Hartman.
G. Andrije Kačiča-Miošiča: „Razgovor ugodni naroda slovinskoga". U Zagrebu. Hartman. 772 str. u 12tini. Sa slikom pjesnika.
7.	„Čitanja i evangjelja za sve nedjelje i praznike". Sastavio i vredio dr. Fr. Ivekovič. Dionička tiskara 224 str. u 8mini.
8.	„Ornamenti narodne jugoslavenske domače i umjetničke obrtnosti". Sabrao i izdao Srečko Lay u Zagrebu. Znamenito delo v vsakem pogledu. Ciena 15 for.
9.	„Narodne pjesme hrvatske". III. zvezak. Plohl-Herdvigov. Predbrojka 30 nov.
10.	„Prirodopisni atlas". Glasoviti Schu-bertov atlas životinjstva, bilinstva i rudstva nakladom Albrecht-Fiedlerove knjižare sa hrvatskim tekstom. 4 knjige 16 for.
11.	„Iz uspomene jednoga političkoga pat-nika" od S. Mylarova. 222 str. Dionička tiskara. Ciena 1 for. Zanimiva knjiga opisuje žalostno stanje turških odnošajev.
12.	„Djela Mat. Ant. Iielkoviča". Na sviet izdao Mart. Senekovič, gimn. prof. U Vinkovcih. Brzotisak N. Plavšiča.
1.3. „Monumenta, spectantia historiam Sla-vorum meridionalium Volumen V." Izdaje jugosl. akad. znan. i umjet. U Zagrebu. Dionička tiskara.
14.	„Starine". Izdaje jugosl. akad. znan. i umjet. Knjiga VIII. Zagreb. Dionička tiskara.
15.	„Početnica hrvatske povjestnice". Za mladež pučkili škola napisao 'Ljudevit Tomšič. Drugo izdanje. Ciena 30 nov.
—	Pust pa prestopno leto. Pust ima letos posebno osodo, da bode 29. svečana kar se redkoma prigodi. Zadnjikrat je bilo to 1. 1724, iu ker se prestopnega leta dnevi s prihodnjim stoletjem nekaj spreminijo, bode še le 1. 2028 naneslo spet tako, da bode pust 29. februarija.
—	P o m e u 1 j i v grobni napis se bere na pokopališču otoka Man ua Irskem morju, kjer počiva škof dr. Samuel Rutter, tako-le: „V tej hišici, ki sem si jo izposodil od svojih bratov črvov, ležim Samuel, po milosti božji bivši škol tega otoka. Čitatelj stoj! glej in posmehuj se palači škofa, ki je umrl 30. maja 1. 1653."
—	Oseški časnik „Drava" piše, da je ban hrvaški s posebnim neslužbenim pismom pozval ondašnje sodniške urade, naj zavoljo dobrega sporazumljeuja na spisih, ki jih pošiljajo madjarskim uradnijam, bodo napisi (adrese) madjarski, ali, če uradnik ne zna madjarskega jezika, nemški. Kakor se vidi — piše o tej novosti „Primorac" — lomi se grana za grano od uglavljene uagodbe, skoro utoni mo v orszagu kislega zelja in paprike. Za zdaj adrese — čez nekoliko časa celo pismo, in tako nas gurojo v edino rešilno madjarščino. — No, res čudna prikazen, ako je istina, kar „Drava" pripoveduje.
—	Strašne trume podgan delajo že tri leta v deželi Airmah v Indiji grozovito škodo; ta dežela, ki spada v Angleško oblast, meri okoli 6000 Angleških štirjaških milj, je zelö rodovitna pa tudi zelo vroča; razun druzih zemljišč je ondi posebno veliko polja, kjer rajž pridelujejo. In kdo bi verjel, da že tri leta nimajo skoro nikakoršnega pridelka v tej nesrečni deželi, čez ktero vsako poslednjih treh let plane na milijone podgan enako kobilicam ki v malo urah do korenin vse sadeže požro. Ne napeljevanje vode, ne streljanje ne pomaga nič, in tudi jastrebi, sokoli in druga roparska žival teh požrešnih trum ne preženo.
Denarntveiie renn. 24. februarija.
Državni fondi.	j Denar. Blago. 5% avstrijska papirna renta .... i 67.90 68 — 5°/„ renta v srebru 72.88 72.90
Srečke (loži) 1854. 1..............106.75 107.25
„ „ 1860. 1., celi.....111.80 111.90
„ „ 1860. 1., petinke . . .	119.50 j 120.—
Premijski listi 1864. 1.,............135.50 136.—
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5'/, ........ 95.— 96,—
Kranjske, koroške in primorske po 5®/, 96.— —
Ogerske po 5%........ 77.— 78,—
Hrvaške in slavonske po 6% .... 82.— —.—
Sedmograške po 5% ...... 77.50 77.50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............888,— 890,—
Unionske banke........ 74.50 76.—
Kreditne akcije.........175,60 176.80
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	715.— ;725.—
Anglo-avstr. bauke....... 90,30 ! 90.60
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .	164,— 1164.50
Tržaške	„ 100 „ £ d. .	,117.- ! —.—
„	,, 60 ....... 56.— ', 56.60
Budenske	„ 40 gld. a. v. . 28.75 ! 29.25
Salmove	„ 40 „ „ „ .	j 38.25 I 38.75
Palffi-jeve	„ 40 „ „ „ .	29.— 29.75
Clary-jeve	„ 40 „ „ ,. .i 29. — 29.26
St. Genois	„ 40 „ „ „ . 29. — ' 29.76
Windischgrätz-ove „ 20 „ „ „ . 23,— 23.60 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 24 — 24.50 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . '............6.38 5.38'/,
Napoleonsd'or.........9.19 '.».20
8rebre..........i 104.46 j 104 56
Telrgrnličnr denarni) cene 25. februarija. Papirna renta 67-96 — Srebrna r«uta 72 80 — 18601etno državno posojilo 111 60— Baukin« akcije 884 — Kroditn3 akcije 176-75 — London 114 60 — Srebro 104-10 — Ces. kr. cekini 5-30 2<)Napoleon 9-191/,.
Umrli so:
Od 22 — 23. febr. Janez Črne, delavec, 25 1., v boln. za jetiko. Jože Zanoškar, dež. oficijal, 35 1., za otrplj. pljuč. Jan. Jankove, del. o., 4 m., za božjastjo. Marija Čurue, bivša dekla, 76 1., vsled starosti. Fr. Kamovž, hlapce, 36 1., za pljučnico.
Jos. Svoboda,
lekarničar „pri zlatem orlu",
tik železncKu mosta v I. j ubijam.
priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so
1.	Snlicilu» vodil za izplakovanje ust pri grlobolenji (difteritisl.	(74—23)
2.	Snlirilni zoblii prah za snažoi jc zob. Izmed vsih do zdaj Kiiauih prahov nai boljši.
3.	Salicilna umivala» voda zoper vso kožneizpušaje. 4 Salicilna štupa zoper neprijetno potenje nog.
Pismeno naznanilo
o zdravilni lastnosti in moči
tfcvS* I» i" i» v o u* »i
Wilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
čaja za čiščenje krvi.
Blagorodni gospod Wilhelm!
Pravi Wilhetmovi. gori imenovani čai, kterega se je v malo mesecih ko se za nj zvedelo, vse poprijelo, in je bil colo od zdravnikov priporočen, ker je bilo zuauo, da iz Wilhelmovega kemičnega laboratorija ni Se nikdar nič slabega prišlo, napotil je tudi mene, neprestano z njem poskušati; nasledki so bili taki, da sem se pogosto čudil. Dolžnost mi je tedaj v korist bolnega občinstva storjene skušnjo o moči imenovanega čaja vestno in v posnemanje zapisati tem več, ker sejetakri čistilni čaj. kak^r vnanji listi poročajo, pri najviši gospodi p tujih dežel ■/. najboljšim vspehom rabil. Bolnemu človeštvu naj bi se s tem innogoizkušeu zdravilen studenec odprl.
Izvrstno sa je obnosel Wilh"lmov kri čistilni čaj pri levinatičnem vnetju, posebno če isto pri spremenil vremena ali po zimi hujše nastopi S porabo nekolikih zavitkov dosegel sem povsod znatno olajšanje. Izvrstno se bori ta čaj s putko, boleznijo, ki ima globoko svoj sedež, ter konečno premaga. Začetni uspeh tega čaja poznali je po zhadanju po bolnem kraju. Kavno tako dobro obnese se ta čaj pri trebušnih boleznih ljudi, kteri mnogo sede, in jim znsedeno ogljen^evo kri očisti. Priporočati je tudi njega moč pri dolgih počasnih boleznih jeter, pii raztezanji in otekanji Izvrsten je ta kri čisteči čaj za pripravo rabe mineralne vode proti ravno imenovanim boleznim. Kouečno je prijetno nadomestilo toplic vsem tistim ki so po svojem poklicu ali premoženju zadržani, iste obiskovati. Vse to v čast lekarju gospodu Franc Wilhelmu v Neunkirchenu
Dr. Julij Janell,
prakt. zdravnik.
Primerjal iu z izvirnim nekolikovanim pismom v natančnem soglasju našel.
Janini tz, tri iu dvajsetega junija leta tisuč osemsto sedemdeset in četrtega.
(L. S.)	Dr. Friderik llcidlcr.
(82-3)	. c. k. bilježnik.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva ie iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega autiartritieneda antirevmatičnega čaja r.a čisčenjo krvi v Neunkirchenu pri Duuaji ali v mojih po časnikili navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po
predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v raz-iičaih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici lekar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v P r a s s b e r g u Tribuc ; v Varaždinu lekar dr. Kalterju, lekarju.