PRIMORSKI dnevnik 1, začel. izhajali v Trstu nrcrtk13^3 ^45, njegov PD* ° nlk PARTIZANSKI °raEXN'K pa 26 novem-C»rJ943 V V8Si Zakriž nad ci!:n,"P- razmnožen na DWk"' 0d 6 d° 17- =e-Ptembra 1944 se je tiska| Rr,x,arni "Doberdob« v ši0Vnc.u Pri Gorenji Trebu-. oa 18. septembra 1944 »e. ‘ m3ja 1945 v tiskarni nri /en'ia<< pod Vojskim aa dni'. do 8. maja 1945 kip/ 0svv0b°jenem Trstu, k- J.® izšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 232 (13.463) Trst, nedelja, 8. oktobra 1989 Da bi se strpno in omikano lotili tega perečega vprašanja V Rimu mogočna manifestacija proti rasnemu razlikovanju Italija mora ukrepati, preden bo prepozno, s sprejetjem zaščitnega zakona za priseljence - Med številnimi organizacijami tudi SKGZ in ZSKD DUŠAN KALC RIM — Že spet se je Piazza del Popolo v Rimu napolnila z ljudmi. Eni računajo, da jih je bilo dvesto tisoč, drugi tristo tisoč ali več. Dejstvo je, da je predhodnica neskončnega, živo-pisanega in razigranega sprevoda krenila s Trga Esedra že pred 15. uro, a do 19. ure nisem dočakal prihoda zadnje skupine te neverjetne mnogobarvne množice, ki se je stekla v rimsko središče iz vseh koncev in krajev Italije. Ne glede na število pa je bila včerajšnja prva multirasna in protirasistična manifestacija v Italiji takšen dogodek, ki bo šel v zgodovino. Morda že zaradi tega, ker je prvič v tako vidni in občuteni obliki potrkal na vest italijanskega naroda, ki se po zgledu nekaterih drugih razvitih držav začenja zavedati nekega pojava, to je množičnega priseljevanja iz zaostalih dežel Tretjega sveta, pojava, s katerim bo treba prej ali slej pošteno delati račune. Včerajšnja manifestacija je hotela poudariti, da je s tem pojavom bolje delati račune prej. Italija sama je bila še do nedavnega država, iz katere so se selile trume v tujino s trebuhom za kruhom in njihova edina popotnica je bilo upanje, da bodo dobile prostorček pod soncem in vsakdanji kruh. Danes se mora spopadati z drugačno stvarnostjo. Njenim sinovom ni treba več v tujino, zato pa se stekajo vanjo drugi sinovi, ki prav tako iščejo prostorček pod soncem in vsakdanji kruh. Bo znala te tuje sinove sprejeti s toleranco, razumevanjem in spoznanjem, da je treba s skupnimi močmi, ne glede na raso, barvo kože, jezik in vero, graditi bodočnost? NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Cossiga sodnikom VSS RIM Predsednik republike Francesco Cossiga je na podlagi svoje funkcije in v polnem spoštovanju ustave opozoril predsednika Višjega sodnega sveta, da bi se moral disciplinski organ italijanskega sodstva čim prej in dokončno rešiti neprijetnega bremena »afere Palermo«. Razprava o sicilskih sodnikih bi morala torej imeti prioriteto nad ostalimi vprašanji. Predsednik Cossiga je tako dejansko navil ušesa zastopnikom Višjega sodnega sveta, ker je ugotovil, da se afera o anonimnih pismih, o domnevnem zlorabljanju skesancev in napakah pri vodenju preiskav proti mafiji, o osebnih obračunavanjih na najvišji ravni in podobnih notranjih težavah sicilskih sodnikov rešujejo prepočasi in v neprimerni obliki. Prav zaradi tega je predsednik Cossiga prosil podpredsednika Višjega sodnega sveta, naj sporoči kolegom, da morajo začasno opustiti vsa ostala vprašanja in se popolnoma posvetiti sodnikom Di Piši, Ayali, Falconeju in ostalim. Predsednika je najbrž zakrbelo, da bi se lahko polemika v zvezi s povečanjem števila članov Višjega sodnega sveta, sprevrgla v neploden boj za stolček, palermska sodna palača pa bi še naprej ostala brez pravega krmarja. Zgodovinska odločitev na Madžarskem Namesto komunistične socialistična stranka 9r D1MPEŠTA — Štirinajsti konici ®adžarske socialistične partije Zciori . :munistične partije) bo šel v se ri°vino zaradi svoje odločitve, da hovaainest.0 te stare partije ustanovi 0d i 5*adžarska socialistična stranka. glasni,2 delegatov je za tak predlog bilo D . 1-005 delegatov, 159 jih je šnipJ>roti' 08 pa se jih je pri včeraj- Yx VDOn. _____1____________1 — 3 Zair lipana strai Zal vitalistične stranke, ki naj bi se -ujem . . — J j- j P0 z vecernem glasovanju vzdržalo. tatiov?115^ reformistov naj bi novous-tin „ l®na stranka predstavljala nov 29ledo nih a Va*a po skandinavskih social-nistii^kracijah in tudi po Komu-Doku Partiii dalije. vitev uinent s predlogom za ustano-viia sn0clalistične stranke je predsta-zarskeiP’na reformistov znotraj mad-so Dnai°munistične partije. Predlog da nik v tuc^ ostale grupacije, tako Večjnaakor ne preseneča velikanska strank' • ie podprla rojstvo nove dosegi,.^ nal bi dejansko prevzela ke. QreJe mesto komunistične stran- Za zgodovinski dogodek v eni od vzhodnoevropskih socialističnih držav, kongres pa je izid glasovanja pozdravil z gromkim aplavzom in petjem državne himne. Danes bo kongres nadaljeval z delom, imenovali pa naj bi tudi vodstvo nove stranke, ki naj bi ga prevzel sedanji predsednik madžarskih komunistov Rezso Nyers. Prav Nyers je poudaril izreden pomen, ki ga ima rojstvo nove socialistične stranke za razvoj demokracije na Madžarskem. S tem v zvezi bo po Nyersovem mnenju potrebno ustvariti tudi nove zakone, ki naj bi urejali to novo demokracijo na Madžarskem. Nyers pa je tudi odločno zavrnil vse tiste, ki bi »radi rojstvo nove stranke izkoristili zato, da bi to stranko spremenili v navadno buržoazno partijo.« Zato je predsednik MSPD poudaril potrebo, da se za novo stranko določi vloga znotraj mednarodnega socialističnega gibanja, zavzel pa se je tudi za stike z zahodnimi socialističnimi in socialnodemokratskimi strankami. Veličastna vojaška parada in protesti ob 40. obletnici NDR Ob proslavi »komunistični vrh« in srečanje Honecker - Gorbačov VZHODNI BERLIN — Z veličastno vojaško parado v Vzhodnem Berlinu (na sliki AP) je Nemška demokratična republika proslavila 40. obletnico svojega obstoja. Toda vzdušje ob obletnici ni bilo sproščeno. Čeprav je državni aparat poskrbel, da bi bilo proslavljanje čim bolj slovesno, pa je v številnih mestih prišlo do protestnih manifestacij, v Vzhodnem Berlinu pa je večsto mladih vzklikalo Gorbačovu in od njega zahtevalo več svobode. Vojaški paradi je ob vzhodnonemškem voditelju Honec-kerju prisostvoval tudi Mihail Gorbačov. Prisotni so bili tudi ostali voditelji držav Varšavskega pakta, med gosti pa je bil tudi Jaser Arafat. Proslava je bila tako priložnost za neformalni »komunistični vrh«. Kaj so na tem srečanju govorili, niso sporočili. Za zaprtimi vrati pa je potekalo tudi srečanje med Gorbačovom in Honeckerjem. O vsebini pogovorov niso izdali nobenega uradnega sporočila. Po mnenju večine opazovalcev naj bi državnika govorila o tisočih vzhodnonemških beguncev, ki bežijo na Zahod, precej pozornosti pa naj bi namenila tudi medsebojnim odnosom med državama in predvsem različnim pogledom na reforme v socialističnih državah. Kaj več o vsebini pogovorov ni povedal niti sovjetski glasnik Genadi Gerasimov, ki pa je dejal, da kolikor on ve (Gorbačov in Honecker sta se pogovarjala na štiri oči), naj ne bi bilo govora o beguncih. * Parizu je umrla Bette Davis PAdt- v Py\.£j£ e^e igraiv ^ravijo, da ni bila lepa, kot bi morali o talentu d6s ni biia 6 s°diti le šivilje in maskerji. Bette Davis lepa Ussell in 1 Yer>dar čemu bi jo morali primerjati z Rosalind danite ^arylm Monroe? 'da, ki ie avis je bila enkraten igralski talent, železna ci nr^dsinoAn t30™0 P°zabili zlePa- wrri fari?, CI}Jlrn je Bette Davis umrla v ameriški bolnišni-PolV Loivpii rojstnem listu piše, da se je rodila pred 81. tyn Setn henivl dfen življenjepis pa je bil že od mladih let *a >0 zvbldajen za dekle, ki je zraslo v največjo holly-dahf PrnaZ^0' Diplomirala je na igralski akademiji, upr-rePrič ^fent°m, ki so ji hoteli izbrati novo ime, ni se S' tr ior 11 da bi ji izpulili lase na čelu, kot so to delali Poseb°Iegla„„ tsk° življenje terjalo veliko žrtev. v več ‘i, da L- Pa m oua v veimo v pomoč nsum, ki s-*t°t o„ j° vzljubili. Kot sijajna igralka je nastopila ce, s} °skarj ^didesetih filmih (njena dragocena dediščina), sprav4veia ! v je krasilo kristalne mizice njene sprejemni-1 a ob Pa je tucb p0 svojj »sindikalni« politiki, ki je liltn 8 sIik' VCe b°Uywoodske mogotce. Qska^Tezabe]te^efoto AP); Bette Davis v naslovni vlogi la. L za katerega je igralka prejela drugega V tretjem kolu košarkarske B-2 lige Poraz Jadrana brez opravičil MONTICHIARI — Če je Jadranovo moštvo v prvih dveh kolih imelo dokajšnjo mero smole, za sinočnji poraz v Montichiariju ni opravičil. Naši košarkarji so namreč zasluženo in visoko izgubili. Jadranovcem je bil predvsem usoden začetek drugega polčasa, ko so si domačini z delnim vodstvom 12:0 priigrali razliko tudi 15 točk in tekma je bila odločena v korist Montichiarija. Jadranovci so sicer pokazali veliko požrtvovalnosti, precej agresivnosti, toda to ni bilo dovolj za zmago proti tako izkušeni ekipi, kot je Montichia-ri, v kateri so se zlasti izkazali Scra-moncin, Goti, Michelon in Giommi. V naših vrstah je od posameznikov predvsem zadovoljil Mauro Čuk, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Zelo dobro je igral Valter Sosič tako v obrambi kot v napadu. Svojo najboljšo tekmo v Jadranovem dresu, vsaj glede napada, pa je odigral Andrea Battini. Tudi na tej tekmi je bila zelo opazna odsotnost Roberta Daneua, ki bi bil proti visokim domačim centrom še kako koristen. Jadran je začel z naslednjo postavo: Sosič, Pregare, Rauber, Čuk in Pertot. V obrambi so igrali Jadranovci cono, naši so bili v uvodnih minutah zelo pomanjkljivi predvsem v napadu, tako da je bil v tretji minuti izid za domačine 6:0, v peti minuti pa 10:5. Dve minuti kasneje je bil že rezultat izenačen 13:13. Nato so domačini vedno do NADALJEVANJE NA 14. STRANI Danes v Tržaškem zalivu Rekordna »Barcolana« Ostre reakcije zaradi zahteve po spremembi mesta procesa Sojenje vodilnemu osebju Fiata odložili na zahtevo zagovornikov TURIN — Proces proti nekaterim vodilnim uslužbencem Fiata (med njimi je tudi pooblaščeni upravitelj Cesare Pomiti) zaradi domnevnih kršitev 5. člena statuta delavcev, ki govori o nesrečah pri delu, so včeraj odložili, ker so zakonski zastopniki obtožencev vložili zahtevo, da pretor ne odloča o morebitni krivdi obtoženih. Svojo zahtevo so utemeljili s tem, da po njihovem mnenju ne more biti združljiva vloga tožilca in sodnika, kot je to v primeru pretorja. O sodni instanci, ki bo razpravljala o krivdi Fiatovih voditeljev, bo tako odločil predsednik turinskega sodišča. Vsekakor pa se to lahko zgodi po odločitvi porotnega sodišča, ki bo moralo razpravljati o petkovi zahtevi turinskega državnega pravdnika Silvia Pierija, da proces proti Fiatovim upraviteljem poteka v kakem drugem mestu »zaradi utemeljenega suma, da bi lahko ta proces ogrožal javni red in mir v Turinu.« Prav ta zahteva pa je povzročila izredno ostre reakcije v vrstah sindikata, poslanca KPI in PD Novelli oziroma Gui-dettijeva pa sta napovedala, da bosta v zvezi s tem zahtevala pojasnilo ministrskega predsednika in pravosodnega ministrstva. O tej zahtevi današnja Unita prinaša izjavo poslanca Violanteja, ki pravi, da so bili v Turinu že procesi proti terorističnim bandam in mafijskim organizacijam, pa ni bilo nobenih neredov, zdaj pa se ob procesu proti vodstvu Fiata nenadoma vsi bojijo, kaj se bo zgodilo. Pred turinsko preturo se je včeraj zbralo precej ljudi (AP) Pobuda za odpravo sedanjega sovraštva in nestrpnosti Mirovna pogodba med naroi SFRJ Poslanec Renzulli o globalni zaščiti in o vlogi naše dežele LJUBLJANA - V minulih dneh je skupina ljudi iz Ljubljane, Zagreba in Beograda podpisala mirovno pogodbo. Podpisniki vabijo, da se podpisovanju mirovnih pogodb pridružijo tudi drugi ljudje, ki bi na ta način hoteli izraziti svojo voljo za zdravljenje mednacionalnih razprtij v SFRJ. V sporočilu za javnost so zapisali: sovraštvo in nestrpnost med pripadniki narodov v SFRJ sta dosegli točko vrelišča. Naščuvanost množic lahko pelje do nepredvidljivih in v zgodovini dobro znanih dogodkov. V SFRJ smo priče izjemni psihološki vojni, že več kot leto dni pa se grozi tudi z orožjem. Prostoru bi koristil glas brezpogojne zaobljube tistih, ki niso izgubili človečnosti v viharjih razplamtelega sovraštva. Z zaobljubo bi drug drugemu vlili medsebojnega zaupanja in vere, da drug drugemu za nobeno ceno ne bomo storili žalega. Prosimo prijatelje in ljudi, ki v srcu dobro mislijo in ki niso podlegli sovražnemu podpihovanju, naj se pridružijo s podpisovanjem mirovnih pogodb med državljani različnih narodnosti. Mirovna pogodba je za vsakega podpisnika/podpisnico zavezujoča v tem smislu, da naj bi bil/a na vsakem koraku naravnan/a k spoštovanju njene vsebine. MIROVNA POGODBA S podpisom te pogodbe se zavezujem: 1. da ne bom pod nobenim pogojem sodeloval/a v nobenih oboroženih ali kako drugače nasilnih dejavnostih proti pripadnikom drugih narodov oziroma proti drugim prebivalcem SFRJ; 2. da ne bom z ničemer sodeloval/a pri pripravah na kakršnokoli represivno, nasilno ali zatiralsko dejavnost usmerjeno zoper druge prebivalce SFRJ; 3. da se bom v primeru, če me bodo lokalne ali zvezne oblasti prisiljevale v kakršnokoli dejavnost, ki se ji v prvih dveh odstavkih odrekam, brezpogojno uprl/a z nenasilnimi metodami civilne neposlušnosti in državljanske nepokorščine; 4. da si bom v vsakodnevnem življenju prizadeval/a, da se vzdržim v besedah, čustvih in dejanjih kakršnegakoli podpihovanja ali podpiranja sovraštva do pripadnikov drugih narodnosti: s tem v zvezi se odrekam pripovedovanju vicev, posplošenih obsodb in presojanj na račun soljudi kot pripadnikov drugih narodov; 5. da bom v vsakdanjem življenju v svojem okolju izrabil/a vsako priložnost za preseganje sovraštva do pripadnikov drugih narodov in da bom sadil/a semena sprave, razumevanja in strpnosti. TRST —- Poslanec Gabriele Renzulli je izredno zaposlen politik. Je član osrednjega vsedržavnega ožjega vodstva socialistične stranke, aktivni poslanec naše dežele, obenem pa med najvidnejšimi socialisti dežele Furlanije-Julijske krajine. Stalno spremlja dogajanja v sosednji socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji, še posebej pa je pozoren spremljevalec razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tem svojstvu je tudi avtor zadnjega socialističnega zakonskega osnutka o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, katerega je razvil ob sodelovanju slovenskih socialistov na osnovi prvotnega osnutka, ki sta ga izdelala znani dober prijatelj Slovencev preminuli Loris Fortuna in slovenski odvetnik Peter Sancin. Pred kratkim je tudi na pobudo nekaterih slovenskih socialistov vložil poseben osnutek za izkoriščanje sredstev v korist slovenske in italijanske manjšine, ki so že dolgo časa vpisana in neizkoriščena v državnem triletnem finančnem zakonu. V daljšem razgovoru je poslanec Renzulli potrdil, da je minister za stike z deželami Maccanico izdelal zakonski osnutek o zaščiti Slovencev, da pa je ta zakonski osnutek slab in socialisti ne nameravajo na njega pristati. Popraviti ga je treba še predno bo prišel na zasedanje ministrskega sveta in zato se je povezal s podpredsednikom vlade Claudijem Martellijem. Treba je tudi spoštovati dogovor med obema predsednikoma vlad Markovičem in Andreottijem in zunanjima ministroma Lončarjem in De Michelisom, da se je treba predhodno posvetovati s predstavniki slovenske manjšine. Obveza je, da bo ta posvet v kratkem času. Istočasno poslanec tudi poudarja, da se bo na ta način končno le pričelo razpravljati in da je tudi zelo pomembno dejstvo, da je sedaj poznan stvarni sogovornik, pa čeprav je to predstavnik republikanske stranke, ki dosedaj ni bila pozorna za zaščito narodnostnih manjšin. Razgovor se je seveda takoj razširil tudi na njegov zadnji zakon- ski predlog, ki se nanaša na finančno vprašanje in izkoriščanje sredstev, že zdavnaj predvidenih v finančnem zakonu. Renzulli pravi, da ni nobene nevarnosti, da bi prišlo do kolizije raznih zakonskih predlogov. Njegov osnutek je samo del zakonskega osnutka o obmejnem sodelovanju, katerega je dokončno odobrila poslanska zbornica in bi moral o njem še razpravljati senat. Še manj pa je težav v odnosu do globalnega zaščitnega zakona, saj je z osnutkom samo predlagal, da se takoj izkoristijo sredstva, ki so predvidena. Ta zakonski predlog ima tudi pomemben značaj političnega termometra o pripravljenosti reševanja manjšinskega vprašanja, kakšen je stvarni odnos sil in to o vprašanjih, okrog katerih ni bilo nikoli različnih mnenj. Gre predvsem za podporo kulturnim ustanovam, institucijam in raznim združenjem, ki so zelo pomembna za ohranjevanje identitete in za socialno združevanje. Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na položaj v Jugoslaviji, še zlasti v Sloveniji in na konkretne socialistične pobude. Renzulli prvi, da »z izrednim zanimanjem sledijo razvoju dogodkov v sosednji republiki, seveda ne da bi se vmešavali v njene notranje zadeve. Istočasno pa nameravajo sprejeti politično pobudo, s katero bodo okrepili pristojnosti na osnovi statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Pobuda bo političnega značaja na vsedržavni ravni, tako da bo dobila Dežela specifično vlogo in da se bo okrepila njena vloga, projektirana na mednarodno področje«. Očitno gre za razširitev pristojnosti dežele tudi na širša politična vprašanja odnosov in sodelovanja ob meji in seveda specifično za odnos s stvarnostjo Socialistične republike Slovenije, kar je v sedanjem razdobju še zlasti zanimivo in politično pomembno. Deželno vodstvo PSI namerava tudi še okrepiti stike s političnimi dejavniki Slovenije in drugih republik. BOGO SAMSA Etna spet skrbi vulkanologe CATANIA - Lavin potok, ki izvira iz stranskega žrela Etne v višini 2.600 metrov, je že dosegel Piano Bello na 1.050 metrov nadmorske višine in bi lahko vsak čas ogrožal daljnovod visoke napetosti ter se usmeril proti vasi Milo. V zgornjem toku je lavin potok poniknil v sklade ohlajene lave, tako da med tem »podzemskim tokom« ohranja visoko temperaturo, in je zato izredno tekoč. To pa ni edini pojav, ki skrbi vulkanologe in civilno zaščito. Na jugovzhodnih obronkih so se ponovno začele širiti in daljšati razpoke, tako da se znanstveniki vedno bolj bojijo, da bi tudi iz teh razpok pričela uhajati lava. V takem primeru bi bile posledice katastrofalne, saj se te razpoke nahajajo nizko v neposrednji bližini obljudenih krajev. Propad grške katarzične vlade Novi mandatar je Papandreu ATENE — Vlada Tsanisa Tsanetaki-sa je včeraj vrnila mandat predsedniku grške republike. Tako se je zaključila nekajmesečna avantura »katarzične vlade«, ki je nastala iz neobičajne koalicije med konservativno stranko Nove demokracije in komunisti. Vlada, za katero sta se domenila Kostantin Mitsotakis (na sliki) in Hari-laos Florakis, si je po junijskih volitvah zadala cilj, da bo »moralizirala javno življenje in odpravila vladno hegemonijo Pasoka«. Prav zaradi svojih prečiščevalnih vzgibov so Tsaneta-kisovo vlado imenovali za »katarzično«. Predsednik republike Sartzetakis je že izbral politika, ki bo moral sestaviti novo vlado, medtem ko se bodo Grki vrnili na volišča 5. novembra. Predsednikova izbira je padla na socialističnega premiera Papandreua, ki je bila osebnost, nad katero se je spravila dosedanja vlada konservativcev in komunistov. ------tržno obvestilo-' V Ameriki nove raziskave o retinolu Celice se obnavljajo z naglico Hitrost je tista ki premaguje gube NEW YORK - »Z retinolom se celice hitreje obnavljajo.« Tako sta izjavila ameriška raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Svveitzer. Učinkovitost re-tinola v boju proti gubam s p°' močjo hitrejšega obnavljanja celic sta raziskovalca potrdila 5 preizkusom, ki sta ga z uspehom izvedla na skupini petnajstih oseb v starosti med 42. id 74. letom. Eksperiment je potekal na Xienta Institute for Skid Research v Bernvillu v Penh' sylvaniji. s Proti rasnemu razlikovanju NADALJEVANJE S 1. STRANI Včerajšnji popoldan na Trgu del Popolo, ki mu tudi vsiljivi in nadležni dež na začetku ni mogel odvzeti nadvse živahnega in igrivega obličja, in ki ga tudi lažji incidenti med policijo in avtonomisti niso mogli skaliti, je bil skratka izjemen dokaz solidarnosti. »Kontinent Italija, skupaj za prihodnost brez rasizmov« - tako je pisalo na dolgem transparentu, ki je bi na čelu brezkončnega sprevoda in ki je nato stal nad govorniškim odrom. In za njim so res stopali z roko v roki beli in črni in skupaj prepevali in skandirali gesla o bratstvu, enakosti in svobodi. Nemogoče bi bilo navesti vse organizacije, ki so se zvrstile na trgu. K sami pobudi je že na predvečer manifestacije pristopilo več kot devetsto organizacij, med katerimi so bile razne sindikalne organizacije, politične stranke kot KPI, PSI, DP, kulturne, verske in druge ustanove (med njimi tudi SKGZ in ZSKD), celo športni klubi, kot Milan, Inter in Napoli, da ne govorimo o vseh organizacijah tujih priseljencev v Italiji, to je ljudi iz Gane, Senegala, Tunizije, Maroka, Zaira, Slonokoščene obale, Angole, Filipinov, Šrilanke itd. »Črni in beli, vsi smo enaki«, je donelo zdaj tu zdaj tam iz sprevoda. »Hočemo delati in hočemo živeti v Italiji«, je govorilo z nekaterih transparentov. »Proč z mafijo rasizma«, je odgovarjalo z drugih. V prvih vrstah sprevoda so poleg organizatorjev (predstavniki CISM-ARCI, Italia Razzis-mo, II manifesto in Nonsolonero) korakale tudi nekatere znane osebnosti, kot na primer tajnik KPI Achille Occhetto. Nikomur ni ušlo, da sta na začet- ku sprevoda, držeč se za roko, korakala temnopolta evropska poslanka in bivša policistka Dacia Valent ter Tommy Smith, prav tako temnopolti olimpijski prvak na 200 metrov iz Mehike, ki je prešel v zgodovino, ker je med slovesnostjo nagrajevanja dvignil orokavičeno pest v demonstrativni pozdrav in proti-rasistični opomin. Manifestacija seveda ni bila brez barvitosti in folklore. Več afriških skupin je improviziralo tradicionalne pesmi in plese iz prekomorskih dežel. Vrstile so se tudi razne alegorične podobe, kot na primer ogromne raznobarvne roke iz polistirola itd. Več napisov je opozarjalo na tragični konec južnoafriškega begunca Jerryja Massla, ki so ga umorili v Villi Li-terno. Številna delegacija iz tega kraja z občinskim praporom na čelu je izpričala solidarnost ter trdno željo, da bi se takšni primeri rasizma ne ponovili več. Prav tako je želela oprati sramoto rasističnih izpadov proti južnim bratom Verona, ki se je manifestacije udeležila s številno delegacijo ter z napisom »Verona ljubi barve«. Z zadovoljstvom smo opazili v sprevodu tudi živahno skupino ZKMI iz Trsta, ki si je za napis na transparentu izbrala znamenito frazo ameriškega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga »I have a dream« (Jaz sanjam: sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjih lastnikov sužnjev bodo nekoč sedli skupaj za mizo bratstva...). Poleg citata v angleščini je na transparentu pisalo »Trieste-Trst«. S tem so hoteli tržaški demokratični mladinci poudariti, da se tudi naše mesto žal še vedno sooča s problemom narodnostne mržnje. Ob ganljivem pogledu na neizmerno črno-belo množico so mi prišle na misel besede ameriškega pisatelja in nobelovca za književnost VVilliama Faulknerja, ki se je soočal z rasizmom ameriškega juga in je nekje zapisal: »Živeti danes kjerkoli v svetu in biti proti enakopravnosti iz rasnih razlogov ali zaradi barve kože, je kot živeti na Aljaski in sovražiti sneg«. Prav zato mora zrasti zavest (in včerajšnja manifestacija je bila prvi korak na tej poti), da je mešanica rasizma, emarginacije in brezposelnosti lahko eksplozivna in uničujoča. Zato je treba takoj ukrepati, da preventivno preprečimo uničujoče posledice spirale sovraštva, ki ga sprošča rasizem. Ta spirala se kaže v emarginaciji različnega, kar sproži v njem asocialne reakcije, kar nato podžge rasistične reakcije tako imenovanih normalnih ljudi in tako se oblikuje začarani krog, ki ga je vedno težje prebiti. Od tu osnovna zahteva priseljencev, ki jo podpirajo sindikalne organizacije in levičarske stranke, da se zaščitijo pravice priseljencev. Potreben je zakon, ki bi uredil položaj tistih, ki so že v Italiji ter zagotovil bodočim priseljencem bivanje v Italiji brez tako imenovanega »določenega« ali omejenega števila, zakon, ki bi ukinil vsa tista določila, ki omejujejo vpis na univerzo, ki bi zagotovil volilno pravico na upravnih volitvah ter zdravstveno in socialno oskrbo itd. Vse te zahteve so bile izražene v številnih govorih, ki so si sledili na Trgu del Popolo. Med drugim sta spregovorila predsednik koordinacijskega odbora priseljencev Aba Danna ter glavni tajnik CGIL Bruno Trentin. Poleg njiju pa še predstavnika CISL in UIL Franco Bentivogli in Angelo Masetti, nekateri drugi predstavniki priseljencev ter olimpijec Tommy Smith, ki se je zahvalil vsem, da so pretvorili neko plemenito idejo v plemenito manifestacijo. Prostovoljcem obeh spolcA so na rokah napravili po dya madeža iz fluorescentne belja' kovine, ki jih ni bilo mogoce odstraniti z vodo in milom. Edina možnost za odstrani' tev madežev je bila rast koie' ki jo omogoča prenavljanje lic. Na enega od madežev nanašali kremo z retinoloh1' drugega pa so pustili, da je sle' dil naravnemu regeneracijsk6' mu ciklusu kože. Po štirih tednih takega ob' ravnavanja madežev in opaZ°' vanja fluorescentne beljaiccA1' ne so raziskovalci ugotovili, je madež, ki so ga mazali z r?e tinolsko kremo, izginil hitr^J _ od drugega. Za naravno odpra vo madeža je namreč koža VL\ rabila okrog 20 odstotkov ve časa. Retinolska krema, ki sta testirala raziskovalca Elden , Sweitzer, je znana s komerci^j nim imenom Anti-Age Reta^ a Proizvaja jo multinacionalk družba KORFF, na prodaj Pa 0-v ameriških in evropskih ozn ma italijanskih lekarnah. P?* mezne vrste kreme se razlA-j, jejo po starostnih pasovih, sicer za 25, 35, 45 in 55 let. Jutri v Vidmu srečanje med Biasuttijem in deželnimi parlamentarci TRST — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske kraji-ne Adriano Biasutti je povabil parlamentarce iz naše dežele na sestanek, na katerem bodo Poglobili vprašanje pobud, ki so povezane s finančnim manevrom osrednje rimske vlade. Letošnji predlog finančnega zakona namreč predvideva klestenje prispevkov, ki jih vlada vsako leto dodeli deželnim upravam. To klestenje bo letošnji proračun Furlanije-Ju-njske krajine okrnilo za okrog 350 milijard lir, ali za 10 odstotkov. Sestanek bo jutri ob ”30 na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu. Vest o znižanju finančnega Priliva v deželne blagajne, ki le prispela v naše kraje pred dobrim tednom, je zelo razburila duhove. Takoj so ostro Protestirale skoraj vse stranke, sv°j glas so dvignile sindikalne sile, ki vidijo v tem ukrepu rimske vlade napad na speci-nčnost in avtonomijo Furlanije-Julijske krajine. To klestenje bo v največji tneri prizadelo zdravstveni sektor, kar ponovno dokazuje, da je prav na tem področju še veliko nejasnih in nerazčiščenih vprašanj in da ni jasnih iz-Jledov kako premostiti sedanje kritično stanje na tem področju. V Piranu v tem tednu vrsta prireditev ob občinskem prazniku PIRAN — V spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda Koper leta 1944 in na osvoboditev slovenske obale praznujejo v piranski občini prihodnji teden svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so v občini pripravili vrsto prireditev, nekaj pa je takih, ki bi v vsakem primeru bogatile dogajanje v občini. Včeraj so v piranski restavraciji Sidro pripravili šahovski turnir štiričlanskih ekip krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in drugih organizacij, v Sečovljah pa se je začel drugi pohodni tek na Krog; na sporedu je bil tudi turnir v namiznem tenisu za pokal Pirana. Danes bo v Luciji turnir v kegljanju, devetega in desetega oktobra bo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško (v Portorožu), v petek, 13. oktobra, bo v piranski osnovni šoli Cirila Kosmača slavnostno srečanje krajanov ob občinskem prazniku, istega dne zvečer pa se bo v Portorožu začela petdnevna 25. konferenca skupščine Evropske zveze kongresnih mest. Slavnostna seja skupščine občine Piran pa bo v soboto, 14. oktobra, v portoroškem Hotelu Palače, ko bodo tudi podelili občinska priznanja. Istega dne se bodo vrstila tekmovanja v košarki, balinanju, streljanju, v nedeljo, 15. oktobra, pa bo zvečer v Avditoriju še koncert simfoničnega orkestra iz Zagreba. V okviru občinskega praznika bodo člani Tenis kluba Portorož pripravili člansko prvenstvo (21. in 22. oktobra), 26. oktobra pa literarni večer učencev Zdravstvene srednje šole Piran v Portorožu. gospodarski dopis iz Slovenije OKOLI VRHA Septembra se je inflacija povzpela na 48-odstotno mesečno raven. Podatek je neprijetno presenetil zvezno vlado, ki je načrtovala mesečno inflacijsko rast med 38 in 44 odstotki. Vlada je sicer ta inflacijski vrh pričakovala in ga celo napovedovala, vendar je očitno premalo upoštevala inflacijska pričakovanja, ki so maloprodajne cene najbolj potegnile navzgor. Cene pri proizvajalcih namreč niso pretirano narasle (mesečna rast se je zadržala pri 35 odstotkih), od proizvajalcev do kupcev pa so se nenavadno povečale, kar kaže, da skušajo s podražitvami vsi najti nekaj zaloge za prihodnje inflacijske mesece. Ta psihološki inflacijski dejavnik, ki je nastal deloma zaradi neprestanih zahtev iz enega konca države, da mora vlada udariti po inflaciji s terapijo s šokom, deloma pa zaradi napovedi same vlade, da bo sprejela močnejše protiinflacijske ukrepe, skuša zdaj vlada odpraviti. Markovič je v nedavni televizijski oddaji zatrdil, da odprava psihološkega dejavnika ne bo težko opravilo oziroma: to opravilo je mnogo lažje, kot pa odpravljanje resničnih inflacijskih vzrokov. Toda psihološki učinek je naredil velikansko zmedo. Raven 48-od-stotkov, na katero se je v septembru povzpela inflacija, je namreč zdaj tista, od katere bodo vsi prilagajali svoje račune: v podjetjih bodo skušali na to raven dvigniti plače; v bankah bodo na to raven izračunali obresti za hranilne vloge in posojila; na to raven bi se moral ozirati dinarjev tečaj, saj bi morala vrednost dinarja pasti vsaj za toliko odstotkov, za kolikor je poskočila inflacija. Na dlani je torej, da septembrska inflacija (podobno kot vsak mesec doslej) kar samodejno poveča stroške, ki se bodo naslednji mesec izkazali v novi visoki stopnji inflacije. Ta samodejnost, do katere sicer prihaja zaradi inflacije povsod, ne samo pri nas, je v hiperinflacijskih pogojih še bolj vidna in uzakonjena. Vlada skuša zato ta inflacijski vrh zaobiti. Ne priznava ga, češ da ni realnost, ker je nastal zaradi psiholoških učinkov in inflacijskih pričakovanj, najbrž pa tudi zaradi slabega statističnega zajemanja podatkov. Zato je predpisala, da pri določanju obresti lahko banke upoštevajo avgustovsko inflacijsko raven (28,5 odstotka); pri plačah naj bi bilo povečanje tudi odvisno od te ravni, pri čemer naj bi pri oktobrskih plačah upoštevali še rast življenjskih stroškov v septembru (vendar le 90 odstotkov te rasti); tečaj dinarja pa tudi sicer namerava nekaj časa zadrževati, ker so devizne rezerve močne... Dokaj nenavadno je, da se je zagovornik izrazite tržne usmeritve, kar Markovič nedvomno je, moral zateči k upravnemu uravnavanju stroškov (plač, obresti, tečaja). Morda ga je k temu res pripravil psihološki razlog, ki dviguje inflacijo. Najbrž pa je posredoval tako tudi zaradi zahtev iz določenih delov države, ki vidijo v zveznih predpisih najmočnejšo garancijo za zaustavljanje inflacije. Jih je hotel na ta način pomiriti? Vsekakor je jasno, da skuša na ta način »pripraviti teren« za dodatno protiinflacijsko ukrepanje, ki ga je že napovedal, a ni hotel nič določnega reči o tem, kdaj bo ukrepal in kakšni bodo ukrepi. Povsem jasno pa je tudi, da se kljub kritikam protitržnikov ne bo odrekel povsem tržnemu delovanju: hiti še dodatno sproščati uvoz, skuša zavreti conski val s cenejšim uvoženim blagom, domače povpraševanje zmanjšuje s poslabševanjem nakupnih možnosti, ne dovoli vnašati stroškov za financiranje zalog v prodajno ceno, skuša povečati konkurenco na trgu... Gre torej za kombinirano terapijo: nekaj upravnega zadrževanja cen, plač, obresti in tečaja je pomešanega s tržnimi ukrepi. Na ta način skuša Markovič preskočiti neprijeten prag, ki mu ga je naredil september. Skuša torej spustiti nekatera tako zelo znana sidra iz Mikuličevega obdobja. Kot sam priznava, je v nekoliko boljšem položaju kot prejšnja vlada zaradi tega, ker ima dokaj visoke devizne zaloge, toda znašel se je v hiperinflaciji, ki ga je presenetila, saj ni pričakoval tolikšne inflacijske rasti. Prav hiperinflacija pa je tista, ki bo določala, kako bo z Markovičevo vlado v prihodnje. Če kombinirana terapija ne bo delovala takoj, bo naraščalo nezaupanje, ki ga bodo določeni politični krogi hitro izkoristili. Tudi če bo terapija delovala, nezadovoljstvo ne bo manjše; okrepiti pa se utegne položaj vlade, kar pa je za samo gospodarsko reformo zelo pomembno. JOŽE PETROVČIČ Konec prejšnjega meseca v Kanalski dolini Soočanje različnih mnenj in izkušenj med slovenskimi raziskovalnimi inštituti 3q ŽABNICE — V Domu Mangart v Žabnicah se je 29. in CevsTePtembra zbralo 21 aktivnih znanstvenih raziskoval-ja mštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slori-cg1?. Trsta, Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celov-' ydseka za zgodovino pri NŠK v Trstu. 'lisr i-Pin° 50 sestavljali strokovnjaki različnih strok in laio in' izkušeni raziskovalci, ki se že dolgoletno ukvar-Itgk s Projekti in problematiko etnične/narodne tematike, He 0r tudi univerzitetni profesorji, vključeni v mednarod-tHe Ztlanstvene tokove, ki so na tem področju uspešni Ttv 0rL novim raziskovalcem, ki komaj vstopajo v obrav-° te široke družbene problematike, njh ttUsel dvodnevnega seminarja je bil soočanje različ-i^nenj in izkušenj, tako na institucionalni kakor na ,1(lualni ravni. Dva dneva predstavljata sicer omejen • Se Posebno, ker so bila izhodišča in izkušnje v skupi-*ežil'raznolike in bogate. Posamezniki so namreč lž j 1 k interdisciplinarni poglobitvi problemov izhajajoč n0tnsLle9a raziskovalnega dela v okviru socioloških, eko-Tvmh 1 Pjostorsko-geografskih, pravnih, mednarodnop-lit_, ul, sociolinovističnih. demonrafskib. nsihnlnških, po- nepre- Utoi ‘n, sociolingvističnih, demografskih, psiholoških, Tiari ^ in zg°dovinskih disciplin. Intenzivno in nepre-po dvodnevno soočanje pa je dokazalo ne le potrebo Tkem načinu, temveč tudi uspešno obogatenje vseh. št* * ta način je skupina preverila delo posameznih iri-p°Sa njihovo povezanost oziroma tudi nepovezanost hja jeznih del-projektov in doseženo akumulacijo zna-točj^Oklizirala je, kakšni so realni potenciali na tem poduči^, v slovenskem kulturnem prostoru, kakšna je bila vezav°vjtost dela, kakšno odzivnost oziroma kolikšno poru gj 0 le imelo to delo z znanstvenimi centri tako v okvi-Host ?Venije kakor celotne Jugoslavije. Še posebno pozor-todn 6 razPrava posvetila povezanosti vseh del z medna-cipii^Zhanstvenimi tokovi in do kakšne stopnje interdis-pr0k, arnosti smo prišli na področju raziskovanja etnične ematike. je B ,uPno ugotavljanje kje smo in kaj nam še primanjku-tu<5 ' Posameznih strokah, disciplinah je sicer osvetilo lov^p6^116 strani. Obeležilo pa je najbolj senčno, protis-Tedj. je akumulacija znanja in dosežkov - na osnovi aa 2®radnih kriterijev ocenjevanja raziskovalnega dela Wijg pljivo uspešni ravni - ne dovolj poznana in uve-V lastnem prostoru. Razpravljale! so vrh tega še Pravil 1 P°gl°bih vprašanje, kako je najbolj učinkovito in teni ji19 .Vstopati v prostor Alpe-Jadran in v Evropo. Ob ii,0pa Rossinija in ki se je je hetn min- ^ Podtajnik v pravosodja Prauci1St:rsl;vu P0sl- Castiglione. Lišaji La st 1)3 bo imela jutri v restavra- v0r9hiniiem°ne iavno srečanie s P°sl- k ItlUnicr-m' numstrom za industrijo o nrnKiCne. vlade v senčil govor pa t sknr Produktivnosti in dela. o i na s aUnJih volitvah so govorili nkuPnosti lmiljske sekcije Slovenske P?sVečeni kl ?a Je bila sicer pretežno ^bčiag c .urbanističnim problemom k?vron b.-ej° le vodil tajnik sekcije n žt)jih v 10 tudi nosilec liste SSk na otf°r,°tila sVaseiiZnd°i9„e9a tisk°vn®: , finski * s1se]e povzemamo, da bi h?k PotroK9Ulacijski načrt po mnenju v S de1b?Val korenito revizijo. Do-Vnriazite xt emeljnih določil splošne [jjkto zasn„ ” lz leta 1984 je sicer pra- Po ukot na nmh m ilh j® treba ohrani kateri i Primer splošno usmeritev, k preti* vzh°dni del občine name-ta?1, trgovin11!0- rndustrijskim, obrtniš-rciarnim nrisklm in drugim podobnim nejavnostim, zahodni del občine pa pretežno turizmu. Toda marsikatero drugo določilo sedanjega normativa bi kazalo izpopolniti ali celo spremeniti. Kar zadeva rezidence, bi na primer bilo treba zagotoviti naravno rast po možnosti vsem naseljem. To velja še posebej za naselja, kot so Korošci, ki so v dobršni meri še slovenska vas in ki jih sedanji regulacijski načrt dobesedno duši. Glede starega zgodovinskega jedra Milj, pa bi bil čas, da bi ga obvarovali in ovrednotili z novim splošnim načrtom, za kar je sicer že bil zainteresiran znani slovenski arhitekt Boris Podreka. Miljska SSk nadalje meni, da bi morali z veliko pozornostjo pregledati, katera področja so, oziroma bi lahko bila s pridom namenjena kmetijstvu, kakor tudi, da bi bilo potrebno znova pretresti pomembnejša urbanistična določila z naravovarstvenega vidika. SSk se strinja z namero, da bi zaščitili jezerca pri Orehu, predlaga pa, da bi iz naravovarstvenega ozira resneje pregledali tudi večje načrte, kot je načrt za hitro cesto, ki naj bi tekla od Žavelj do Lazareta. Po mnenju miljske SSk bi v bodoče kazalo nameniti večjo pozornost tudi manjšim gradbenim in drugačnim pobudam splošnega pomena in koristi, ker so se dosedanje uprave preveč ubadale samo z zahtevnimi in težko uresničljivimi megaprojekti. Rajonski svet V sredo, 11. t. m., se bo sestal rajonski svet za Zahodni Kras in sicer ob 17. uri na sedežu na Proseku. Na seji bodo med drugim razpravljali o pravilniku za obrambo pred onesnaževanjem okolja. Kam po bencin V Trstu bodo danes odprte naslednje bencinske črpalke: AGIP: - Drevored D'Annunzio 44 - Miramarski drevored 49 - Istrska ulica 52/A - Ulica I. Svevo 21 MONTESHELL: - Ul. F. Severo 2/2 - Trg A. Canal 1/1 - Nabrežina 129 - Ul. D'Alviano 14 - Nabrežje Grumula 12 - Furlanska cesta 7 - Ul. Revoltella 110/2 ESSO: - Nabrežje N. Sauro 8 - Drž. cesta 202 Sesljan - Trg Valmaura - Ul. F. Severo 8/10 - Miramarski drevored 267/1 IP: - Ul. Giulia 58 - Ul. Carducci 12/1 - Trg Cagni 6 API: - Sv. Andrej se je pravzaprav zasukala italijanska "Ostpolitik" in kakšne posledice bo "Jadranski dogovor" imel za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji. Ker bo letošnja sezona daljša, bodo politične teme predvidoma bolj razredčene in bo Klub posvetil nekaj več prostora tudi kulturnim in drugim temam, kot je bilo to zanj v preteklosti običajno. Tudi drugi torkov večer bo sicer bolj političnega, a vendar tudi širše kulturnega značaja, saj bo namenjen izidu nove knjige Pavla Stranja »La comunita som-mersa - Gli sloveni in Italia dalla A alla Z«. Za prihodnje tedne in mesece pa Klub načrtuje zelo široko pahljačo tem, od pisateljskih do ekoloških, medicinskih in splošno znanstvenih. Naj natresemo le nekaj primerov: gostje Kluba naj bi na primer bili režiser in pisatelj Giorgio Press-burgher, ki je bil med "finalisti" letošnje nagrade Campiello, koroški pesnici Maja Haderlap in Cvetka Li-puš, s posebnega izhodišča pa bi se radi lotili tudi zamejske literarne ustvarjalnosti. Privilegirano mesto bo seveda imela manjšinska problematika, tako v razgovoru s predstavniki sosednih manjšin kot v razpravljanju o naših internih problemih. Odbor namreč želi, da bi Klub tudi vnaprej bil neke vrste "diskusijska delavnica", v kateri naj bi se pogovarjali o vseh temah, ki nas žulijo. O zaposlitvenih možnostih za mlade Ob zaključku prireditve Pokrajine Trst Dan za tvojo bodočnost, ki je mladim nudila informacije o zaposlitvenih možnostih, je klasični licej Dante prirpdil okroglo mizo, na kateri so predsednik pokrajine Crozzoli, pokrajinska odbornika Berni in Dello Russo, ravnatelj Deželne agencije za delo Pi-ronti, krajevni ravnatelj Intersind Sambo, profesor demografije na Univerzi Trst Orviati in občinska odbornica Pittonijeva poročali o zaposlitvenih možnostih za mlade. Profesor Orviati je v svojem poročilu predstavil tudi podatke ankete, ki jo je Pokrajina izvedla med mladimi, ki so spomladi obiskali to prireditev. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Lucije Slavec vd. Bandi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Salviju, pevskemu zboru V. Vodnik, g. župniku in darovalcem cvetja. SVOJCI Dolina, 8. oktobra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alojzija Sedmaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala govorniku Niku Sirku in MPZ Vesna. SVOJCI Križ, 8. oktobra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vladimira Guština se prisrčno zahvaljujemo g. Bedenči-ču, balinarskemu klubu in vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Repentabor, Col, 8. oktobra 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Danice Starc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in pevskemu zboru Vasilij Mirk. SVOJCI Kontovel, 8. oktobra 1989 Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Andrej Pečar Pogreb bo v torek, 10. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev. Žalujoči: žena Marija s sinom Tončkom, hčeri Darinka in Savica, zeta Vojko in Karlo, ljubljeni vnuki Nevenko, Dunja, Milivoj in Daša ter brata in sestra z družinami. Bazovica, Sesljan, Padriče, 8. oktobra 1989 Ob izgubi dragega očeta Andreja Pečarja izreka Darinki in svojcem iskreno sožalje Sonja z družino Svojcem dragega Andreja Pečarja izreka občuteno sožalje družina Sterni Učenci in starši osnovne šole K. D. Kajuh izrekajo iskreno sožalje učiteljici Savici Pečar ob izgubi dragega očeta Andreja. V 99. letu starosti nas je zapustila naša draga Marija Pipan vd. Košuta Pogreb bo v torek, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ. Žalujoči Križani ter drugo sorodstvo Križ, 8. oktobra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Rudeža se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Živcu, g. Vončini in g. Dariju za poslovilni obred, pevcem zbora Skala in predsedniku ŠD Gaja za občutene besede. SVOJCI Trst, 8. oktobra 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene Pine Rustie se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za lepo cvetje. Mož Nino in sorodstvo Trst, 8. oktobra 1989 8. 10. 1987 8. 10. 1989 Ob drugi obletnici smrti našega dragega moža in očeta Ignacija Štraina se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Križpot, Trst, 8. oktobra 1989 $89 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 Friedrich Schiller SPLETKE IN LJUBEZEN Režija Zvone Šedlbauer Igrajo: Tone Gogala, Branko Šturbej, Stojan Colja, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Lučka Počkaj, Irena Zubalič, Alojz Milič, Franko Korošec. PREMIERA v petek, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A. PONOVITVI: v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri - abonma RED C. Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! _________gledališča___________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Ob rojstvu drugorojenca ALEKANDRA čestita Noemi, Armandu in Brianu KD Fran Venturini Od 10. do 22. t. m. bo tržaški Teatro Stabile uprizoril delo W. Shakespeareja RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri, 9. t. m., bo ob 17.30 v gledališču Rossetti Giovanna MOCHI, univerzitetna profesorica iz Firenc, predstavila Shakespearovo delo RIHARD III. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - V četrtek, 12., in v petek, 13., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Ar-girisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvaggio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bussottijeve in Beethovnove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989-90 - Danes ob 16.30 ponovitev dela 'CO IERIMO PUTEI..." variete Carpinterija in Faragu-ne. V glavnih vlogah: Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta, Ruggero Winter, Luciano Delmestri in Orazio Bobbio. Režiser Francesco Mace-donio. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. koncerti Repentabrska cerkev Danes, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CONSORT. V katedrali sv. Justa bo danes ob 18.30 koncert MLADIH GLASBENIKOV V KATEDRALI, ki ga organizira Cappel-la Civica. Na sporedu Vivaldi in Bach v izvedbi violinista F. Bellija in organista Maura Macrija. Vstop prost. Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za 15. t. m., odpade. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 12. t. m„ ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Ghershwin. Vabljeni! izleti Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev prirejajo dne 20. t. m. izlet na Reko in Krk. Vpisovanje jutri, 9. t. m., od 9. do 12. ure na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/B. SPDT in Društvo naravoslovcev »T. Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša 40.000 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 izpred sodne palače v Trstu in sicer za oba izleta. KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. čestitke V Dolini praznujeta svoj 60. rojstni dan MERI in LADI. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva jima želijo vsi sorodniki ter vsi, ki ju imajo radi. Jutri praznuje v Križu 60 let DRAGO PURIČ. Vse najboljše mu voščijo prijatelji. Danes praznuje pri Korošcih rojstni dan EDDA SCHER. Še mnogo srečnih in zdravih let ji želijo mož Dante, hči Ariella in vnukinja Roberta. Ob rojstnem dnevu EDDE SCHER ji želijo mnogo srečnih in zdravih dni Silvano, Franca in Federico. včeraj-danes Danes, NEDELJA, 8. oktobra 1989 DRAGOSTA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 11.21 - Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 23.04. Jutri, PONEDELJEK, 9. oktobra 1989 DIONIZ PLIMOVANJE DANES: ob 7.07 najviš-je 16 cm, ob 23.06 najnižje -28 čm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.47 najvišje 25 cm, ob 12.54 naj nižje -4 cm, ob 17.35 najvišje 11 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1020,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Cecco, Arturo Cannarozzo, Fabio Coletti. UMRLI SO: 93-letna Anna Micol vd. Marchi, 39-letni Silvano Piovesana, 87-Ietni Giovanni Stocco, 81-letna Teresa Esti, 77-letni Giovanni Pecchiari, 82-let-na Gilda Tomini, 84-letni Giovanni Ric-ci, 91-letna Anna Maria Bobbini, 88-letna Rosalia Buzzi, 40-letna Gigliola Macorat-ti por. Furlan, 80-letna Bruna Gladi, 79-letna Paola Steffe. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavta 89 (Zavije). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura, Ul. Flavia 89 (Zavije). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Zavije). BAZOVICA (tel. 226210) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Nadaljuje se vpisovanje za novo sezono baletne šole. Informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius je do 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE ME-TALLINO. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji je do 12. t. m. po-stumna razstava del ALFREDA PERUS-KA. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - bo od 10. do 19. t. m. razstavljal svoja dela slikar STEFANO COMELLI. kino ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Leviathan, 24.00 Karate Kid III. NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Dead Bang (A colpo sicuro). NAZIONALE III - 15.15, 22.15 II piccolo diavolo, i. Roberto Benigni, Walter Matthau. NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 15.00, 22.00 Asterix e la po-zione magica, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 La zia in calore, □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 007 - Vendetta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Turista per caso, i. VVilliam Hurt. ALCIONE - 17.00, 22.00 Strada senza ri-torno, r. Samuel Fuller. RADIO - 15.30, 21.30 La cosa che piace di piu, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D SILVANA, ELENA in NIVES lastnice prodajalne sadja in zelenjave v Naselju sv. Sergija se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so se udeležili otvoritve nove trgovine. Gospe ALMI GUŠTIN, ki je odprla prenovljeno trgovino otroške konfekcije na Opčinah v Narodni ul. 134, se iskreno zahvaljuje za obilen dar in ji želi nadaljnjih uspehov Slovensko dobrodelno društvo v Trstu SKD SLAVEC iz Ricmanj se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je slovesnost ob 95-letnici ustanovitve lepo uspela. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST začenja s predavateljsko sezono in vabi člane in somišljenike na prvo predavanje, opremljeno z diapozitivi. FRANC VOGELNIK bo predstavil koroško gorsko pokrajino OD KARAVANK DO GROSSGLOCKNERJA Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v četrtek, 12. t. m., ob 20.30. Priporočamo točnost! ODBOR ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ in DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL V TRSTU prirejata zimovanje na ROGLI od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta — Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. razna obvestila __________mali oglasi PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrern stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548- PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C), tel. 761884 - zjutraj. PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel 200939 v večernih urah. PRODAM lancio fulvio coupe 1300 S, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel-327425 v večernih urah. PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Disneyevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjig6 Pisanega sveta Walta Disneya. Obenem prodam tudi otroško sobo, kot novo. Tel. v popoldanskih urah na št. 220430. PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru-Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410, letnik '87, bel6 barve, opremljen, vedno v garaži, cena i 12.500.000 lir. Tel. 226710. PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan o6 13.30 do 14.30. PRODAM motor kawasaki 450 LTD Cas-ton, letnik 1988, tel. 327023. PODJETJE nujno išče tehnike mehansk6 industrije orodjarje in rezkalce (starn-pisti - fresatori) z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodam zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo-Tel. 229470 ob uri obedov. OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390. IŠČEMO izkušenega rezkalca za delo v Vicenzi. Tel. (0445) 602727. IŠČEMO Mary Poppins za dva otroka-Tel. 578005. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Mladinska skupina Pinko Tomažič vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici. Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. PD Slovenec Boršt-Zabrežec obvešča, da bo pevska vaja v torek, 10. t. m„ ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vabljeni tudi novi pevci! 50-letniki z Opčin sklicujejo sestanek v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! Odbor Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, vabi na otvoritev prenovljenih prostorov danes, 8. t. m., ob 17. uri. KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa v torek, 10., in četrtek, 12. t. m„ ob 14.30 s Trga Perugino. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 9. t. m. , ob 20.30 govoril dr. Drago OCVIRK o socialni encikliki papeža Janeza Pavla II. Potovalni urad AITRORA vabi na naslednja potovanja: od 25. do 29. oktobra - v LIZBONO in FATIMO. Cena 725.000 lir, od 1. do 3. in od 3. do 5. novembra - na otok RAB. Cena 109.000 lir, od 13. do 24. novembra - v EGIPT z obiskom KAIRA SUEŠKEGA PREKOPA TENORJA ASSUANA in RDEČEGA MORJA Cena 1.098.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. LOTERIJA BARI 8 43 64 12 71 CAGLIARI 24 66 3 58 80 FIRENCE 87 37 62 25 61 GENOVA 86 41 76 71 40 MILAN 57 75 54 77 20 NEAPELJ 7 30 29 49 4 PALERMO 59 73 45 55 84 RIM 90 64 32 18 2 TURIN 12 28 60 85 10 BENETKE 54 85 71 87 89 ENALOTTO 112 2 X 1 X 2 1 X 1 2 KVOTE: 12 29.279.000,— 11 1 J85.000.— 10 121.000 — IŠČEMO stalno hišno pomočnico za dv6 osebi. Tel. v Rim na št. (06) 6799861 -zjutraj. ZIDARJA ali manjše podjetje za ureditev odtočnih cevi in tlakovanje dvorišča z betonom nujno iščem. Tel. 22066y v večernih urah. TALBOT HORIZON, v dobrem stanju-prodam. Tel. ob uri kosila na št. (04°l 53874. PEKARNA BUKAVEC na Proseku vab' cenjene stranke, prijatelje in znan66 na otvoritev trgovine danes, 8. t. m., 0 11. uri. OSAMLJEN petdesetletnik, srednje p°' stave, primerno situiran, želi spoznat preprosto ženo. Obveznost ni ovira-Pismene ponudbe poslati na uPraT°j Primorskega dnevnika, Ul. Monteccb 6, 34137 Trst, pod šifro 'V tujini je lep' še v dvoje". FRIZERSKI SALON LORI obvešča 66' njene stranke, da posluje odselj od I do 19. ure in da ima dodatno pomočni' j co. Klomberška cesta 8, Nova Goric3, tel. (003865) 23043. POŠTENO mlado dekle išče kakršnoko" delo v Italiji. Tel. (003867) 78281. KUPIM 4-sobno stanovanje v centr® mesta. Ponudbe na naslov: Igor JogaD' Ul. Moreri 5/1 - Trst. 9 mSjuB/ Frrffnlr-parchjrtiJ ^^■^^"edinTekskluzivni ; / V TRSTU — Ul. S. Zen. / __________T Synteko ekološka zaščita parketa z garancijo. ZA VSAKOGAP NEKAJ POSEBNEGA 4 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77299° nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tule znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TAST sv. Frančišk® Ul. Tel. 768667 11 mmzM nedeljski televizijski in radijski sporedi -.........................................I ............................................ RAI 1 7-00 Nanizanka: Ouello della Porta accanto °15 Risanke 9-15 Dokumentarni oddaji: Kvarkov svet, 10.05 Wild-side: chi di oro ferisce 1-00 Maša in nabožna oddaja Zelena linija J.00 Tednik in dnevnik 0.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere 14.00 Športne vesti 415 Film: II covo dei contrab-bandieri (pust., ZDA 1955, r- Fritz Lang, i. Stewart Granger) 15.50 Športne vesti 1R ° ^Mizanka: II mago lb.50 Športne vesti 7.00 Nadaljevanka: Solo tu mi la Panchi (zadnji del) o.l5 Šport: 90. minuta o.40 Glasbena razglednica 9.50 Vreme in dnevnik 40-30 Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei (r. Peter Hunt, i„ F. Nero, L. Olivi-er, zadnji del) 24 n BP°rtna nedelja 4-00 Nočni dnevnik in vreme U.10 TV film: Charlie (krim., r. M. Campbell, 3. del) ^ RAI 2__________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: La vita comincia per Andy Harby (kom., ZDA 1941, r. George Seitz, i. Michkey Rooney) 9.45 Včerajšnja in današnja srečanja 10.15 Šport: avtomobilizem, maraton 12.25 Iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 TV film: Ouando finisce Tamore (i. Dennis VVeaver) 15.20 Šport: avtomobilizem, 45. minuta, jahanje (iz Pariza) 16.45 Film: Un affare di fami-glia (kom., ZDA 1937, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 17.55 Variete: Tirami su 18.50 It. nogomet A lige 19.35 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Film: L’armata degli eroi (dram., Fr. 1969, r. Jean-Pierre Melville, i. Lino Ventura, Paul Meuirisse) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Aktualno: Mixer 23.25 Rubrika o protestantizmu 23.55 Dok. o Mazziniju (1. del) 0.45 Umbria jazz '89 ^ RAI 3___________________ 10.35 Nan.: Vita col nonno 11.25 Film: Molta brigata vita beata (kom., ZDA 1943, r. George Stevens, i. Jean Arthur) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Dok. oddaja: Drobci 14.45 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodijo Piero Chiambretti, Nanny Loy, Sandro Paternostre in He-lenio Herrera) 17.00 Film: Radio days (kom., ZDA 1978, r. Woody Alton, i. Mia Farrow, Seth Green) 18.35 Šport: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nogomet B lige 20.30 Film: La lumaca nera (krim., r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Stephane Audran) 22.05 Dok. oddaja: Drobci 22.35 Aktualno: Razmišljanje otrok 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Deželni nogomet RTV Ljubljana 1 8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja: Živ Žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (3. del) 10.05 Po belih in črnih tipkah: Slovenska klavirska glasba (pon.) 10.40 Nanizanka: Delo na črno 11.30 Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta 12.00 Ljudje in zenilja 12.30 Nad.: Saški blišč in pruska slava (zadnji del) 14.10 Uspešnice Pop delavnice '89 14.40 Kolo sreče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Rally žvečilna kroglica (kom., ZDA 1976, r. Chuck Bail, i. Michael Sarrazin, Tim Mclntire) 18.45 Risanka 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Crnobrnja, i. Je-lisaveta Sabljič, Petar Kralj, 1. del) 22.35 Oddaja za goste iz tujine IIP) TV Koper 10.15 Dokumentarna oddaja: Čampo base (pon.) 10.45 Športna oddaja: Juke box 11.15 Rubrika: Veliki tenis 13.30 TVD Novice 13.40 Rugby: South Pacific Championship, Welling-ton-Canterbury 15.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 16.10 Neposredni prenos konjske dirke iz Pariza 17.45 Football - prvenstvo NFL 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Rubrika o ribolovu (pon.) Jf RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri 13.00 Narodna glasba 13.30 Športna oddaja 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo nojje 20.25 Dok.: Železnice sveta 21.25 Domišljija v kristalih 21.40 Športni pregled 22.15 Zabavna oddaja c CANALES 9-00 Šport: golf b0 Aktualno: Block Notes, i. 10.30 II girasole ■00 Rubriki: Fatto da me, 11.15 i, Cammina, cammina Nanizanka:I Jefferson 1, 00 Variete: Rivediamoli '00 Glasbena oddaja: Super-Unr> classifica Show '00 Glasbena oddaja: Vota la JjbO Variete°Nonsolomoda 18 iv! Nanizanka: Ovidio '00 Kviza: O.K. il prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-20, tuna 0 TV film: Disperatamente Giulia (dram, r. Enrico Maria Salerno, i. Tahnee 23 Os Fabio Testi, 5. del) Variete: Nonsolomoda 030 *taliia sPrašuje 1,0 Šport: golf ' 5 Nanizanki: Petrocelli, 2.30 Lou Grant RETE 4________________ 8 8n Ootrišnji svet g ,0 Nan.: La grande vallata ' o Film: II diavolo nella čarne (dram, ZDA 1950, r. Allan Dwan, i. Vera Ralston) 11.45 Rubrika iz parlamenta 12.30 Nanizanka: Sceriffo a New York 14.00 Aktualno: Ciak 14.50 Film: Lo sposo e un altro coso (kom, ZDA 1951, r. VVilliam Beaudine, i. Este-lita Rodriguez) 16.30 Nan.: Arabesgue, 17.30 Marcus Welby 18.30 Film: Un urlo nella notte (dram, ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Wooward, Cameron Mitchell) 20.30 Film: Rollercoaster - 11 grande brivido (krim, ZDA 1977, r. James Coldstone, i. George Segal, Richard VVidmark) 22.45 Reportaže 23.15 Film: Ouintet (fant, ZDA 1979, r. Robert Altman, i. Paul Newman, Vittorio Gassman) 1.30 Nanizanki: Ironside, 2.30 Adam 12 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 L'uo-mo di Atlantide 12.20 Ob nog. prvenstvu 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Nanizanki: Classe di ferro, 15.30 Rin Tin Tin 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: II cacciatore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e l’in-venzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Film: Poliziotto superpiu (kom. It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Terence Hill, Ernest Borgnine) 22.30 Aktualno: Vrača se Indiana Jones 23.00 Film: Volo su Marte (fant, ZDA 1951, r. Lesley Selan-der, i. Cameron Mitchell, Marguerite Chapman) 0.25 Nanizanki: Search, 1.25 Star Trek ODEON_________________ 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Film: Voglio danzare con te (glasb, ZDA 1937, r. Marc Sandrich, i. Fred As-taire, Ginger Rogers) 15.30 Film: L'ultimo carnevale (krim, ZRN, r. Kristian Kiihn, i. Nicole Heesters) 17.30 Dok.: Človek in zemlja 18.00 Nan.: NightHeat 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: II cagnaccio dei Bas-kervilles (kom, VB 1977, r. Paul Morrissey, i. Dudley Moore) 22.30 Film: Scuola di pazzi (kom, ZDA 1983, r. Rafael Zielinski, i. Peter Keleg-han) TMC______________________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Una fattoria a New York (kom, ZDA 1971, r. Edward Mann) 13.55 Šporhmotociklizem 18.00 Glasba:Europe 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Non per soldi., ma per denaro (kom, ZDA 1966, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon, Walter Mathau) 22.45 Dokumentarni oddaji: Sinji planet, 23.20 Segreti e misteri 23.50 Aktualno: Magawatt 24.00 Film: Un uomo in prestito (dram, ZDA 1972) TELEFRIULI______________ 10.20 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 11.00 Zelena dežela 12.00 Aktualno: Velike razstave - Od Tiziana do El Greca v Benetkah 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 TV film: II mondo scono-sciuto degli animali (dok, SZ 1979) 16.00 Musič box 18.00 Nanizanka: Finchč vita non ci separi 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Sonata a Kreutzer (dram. It, r. Gabriella Ro-saleva, i. Maurizio Dona-doni, Daniela Morelli) 22.30 Nanizanka: II grande teatre del West 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Otročarije; 10.40 Coun-try glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika, 14.10 Radijska nadaljevanka v treh delih: Čemu mi gosli, gosli zlate (o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču, pon.); 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.04 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Najnovejši LP; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. en □L II lili III L RAI 1 { RAI 2 RAI 3 RTV Ljubljana 1 | flU TV Koper ®-40 ^ituaMo: Uno mattina 10.3n Nanizanka: Santa Barbara Utor, “branji dnevnik 11.5- ^°k.: Laurel & Hardy l2.gr ^reme in dnevnik Nan.: Cuori senza eta, 13 in La signora in giallo 14.00 ?nevnik - tri minute 14.40 i5ubrika: Fantastico Bis 15.00 a?' oddaia: Kvarkov svet 15,3q ^ktualno: Iz parlamenta 16.00 f.onedeljkov šport anizanki: Pika Nogavič-a' 17.00 Anna dai capelli 1?.3q -?ssi, vmes risanke 18.00 n.a°°žna oddaja '8.05 jbevnik - kratke vesti >9.10 x.anlzanka: Santa Barbara l fnizanka: E' proibito 19.40 A?llare 20.3o pi^anah, dnevnik ■Im: Noi uomini duri p 0ln:, It. 1987, r. Maurizio onzi. i. Renato Pozzetto, 22.10 r, rico Montesano) 22.25 a evnik 23.00 C?c\rd° igra Mozarta , , a|“ena oddaja: Sanre- 23.50 N°Blaes 8-15 nn^rade za raziskavo or, a"°n,*,e'1M' 6'3° NW]ao medicini % Wrt-jgsspfflf RETE 4__________________ 8.15 Nan.: La grande vallata 9.20 Nad.: Una vita da vivere, 10.20 Aspettando domani, 11.10 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.35 Nad.: La valle dei pini 16.25 Nanizanka: General Hos- pital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: I guattro figli di Kat-tie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin) 22.45 Film: Atmosfera zero (fant., VB 1981, r. Peter Hyams, i. Sean Connery) 0.50 Nanizanki: Ironside, 1.50 Agente speciale ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro,10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visitors 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nanizanka: Classe di ferro 1.00 Italijanske smešnice 1.10 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 2.10 Deejay Television ODEON__________________ 10.30 Nad.: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Vietnam - la grande fuga (dram., ZDA 1986, r. Gideon Amir, i. David Car-radine, Steve James) 22.30 Film: La časa (srh., ZDA 1982, r. Samuel Raini, i. Bruce Campbell) 24.00 Nan.: Night Heat TMC_____________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Johnny Bristol torna a časa (dram., ZDA 1971, r. George McCowan) 18.0b Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: La morte invisibi-le (dram., ZDA 1981, r. Ro-ger Young, i. Ron Howard, Art Carney) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Vento di tempesta (pust., ZDA 1959, r. Irvin Rapper, i. Carrol Baker) TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Chopper One 12.30 Dok.: Con D'Annunzio at-traverso 1'Abbruzzo 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hol-lywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Fantoni-Filo d'oro 23.00 Nanizanka: II grande teat-ro del West 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi 4 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: In exilium; 9.00 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjipa; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster nikar; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade, Tribuna, S telefonom; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Pregled dogodkov: Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco sco-op; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z_ odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Skupna želja civilnih žrtev vojn odpraviti napetosti za trajni mir Včeraj se je v Gorici pričel dvodnevni mednarodni posvet o miru. Vabilu na srečanje, ki ga prireja pokrajinska sekcija Vsedržavnega združenja civilnih žrtev vojne, so se odzvali predstavniki sorodnih združenj iz Nemčije, Avstrije, Francije, Nizozemske in Jugoslavije. Udeležence je v dopoldanskih urah sprejel na županstvu goriški podžupan Mario Del Ben, ki je v imenu občinske uprave poudaril pomembnost tega shoda prav na Goriškem, kjer sta svetovni vojni močno prizadeli in preizkusili tu živeče narode. Posvet se je začel popoldne v sejni dvorani Pokrajine. Uvodoma je v imenu pokrajinske uprave spregovoril odbornik za kulturo Giovanbattista Panzera. Sledilo je poročilo predsednika goriške sekcije Vsedržavnega združenja civilnih žrtev vojne dr. Sergia Zuccola, ki je med drugim povedal, da je trajni mir že od nekdaj cilj, po katerem hrepeni človek. Trajnega miru, je dejal Zuccolo, ne gre razumeti kot novo in sumljivo besedno skovanko, ampak kot moralno obvezo in usmeritev. Vsi namreč soglašajo o potrebi po miru, celo tisti, ki so prepričani v trajno neizogibnost vojne. Zuccolo je še dejal, so prav vojne med narodi najbolj hude kršitve miru. Pomanjkanje enakopravnosti, velike razlike in napetosti so uveljavljanju miru trn v Udeleženci posveta na županstvu peti. Najboljši način sensibilizacije, je dejal predsednik, je prikazati, kaj lahko vojne proizvedejo: rane, invalide in pohabljene. To so neizbrisna znamenja, je zaključil Zuccolo, ki jih vsaka vojna puš- (Foto Čubej) ča za sabo. Dvodnevno srečanje se bo zaključilo danes. Ob 9. uri bodo položili venec na glavnem pokopališču, ob 10. uri pa se bo posvet nadaljeval v konferenčni dvorani Espomega v Ul. della Barca. Priprave na novo sezono slovenskega gledališča Tudi na Goriškem so v zadnjih dneh s pospešenim tempom stekle priprave na skorajšnjo abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča. V letošnji abonmajski repertoar je naše gledališče tudi za sezono 1989-90 uvrstilo sedem predstav, pet v lastni postavitvi in dve gostovanji. Prva predstava v Gorici bo že čez teden dni, v ponedeljek, 16. oktobra. Vpisovanje abonentov je v teku v uradu Kulturnega doma (tel. 33288) vsak dan od 17.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. V prejšnjih dneh je prišlo do sestanka, na katerem so se predstavniki slovenskih kulturnih ustanov ob začetku sezone pogovarjali o poteku priprav nanjo in o vsem, kar je potrebno, da bi bila gledališka sezona čimbolj uspešna in odmevna. Srečanja so se udeležili Adrijan Rustja, ki pri SSG skrbi za propagandne dejavnosti, predstavnika dveh goriških kul-turno-prosvetnih zvez Rudi Pavšič za ZSKD in Damjan Paulin za ZSKP ter predsednica upravnega odbora Kulturnega doma Nada Komjanc Sanzin. Osnovno vprašanje, ki so mu skušali poiskati odgovor, je kako povečati število abonentov oziroma občinstva na goriških predstavah našega gleda- Še nobene odločitve o odstopu odbornika na Občini Gorica Zamenjava odbornika na Občini Gorica, ki bi omogočila povratek predstavnika PRI v občinsko upravo, je zaenkrat še "zamrznjena". V petek zvečer je zasedala svetovalska skupina KD, ki ji po notranjih strankinih pravilih pripada zadnja beseda o tem, kateri odbornik stranke naj odstopi. Kot znano bi to moral biti Dario Bare-si (osebje) ali Ubaldo Agati (kultura), saj sta ta dva odbornika po zadnji krizi "začasno" stopila v odbor z obvezo, da odstopita, ko bi razrešili probleme odnosov z drugimi partnerji. Republikanci so zahtevali Agatijev resor, mestno vodstvo KD pa se je izreklo za odstop Baresija. Predsinoči se je seje svetovalske skupine KD udeležilo le 13 od 18 svetovalcev: osem jih je glasovalo za Ba-resijev odstop, dva proti, trije (med njimi Baresi in Agati) pa so se vzdržali. Ker je bila za ratifikacijo sklepa potrebna absolutna večina (10 glasov), bodo o vprašnju morali ponovno razpravljati, najbrž po mestnem kongresu stranke, ki bo konec tedna. Jutri se sestane občinski svet, vendar bo za zamenjavo treba čakati na naslednjo sejo. Dijaki stavkali Včeraj je bil v Rimu vsedržavni protestni shod proti rasizmu. Goriški dijaki so prav tako včeraj s celodnevno stavko izrazili svoj pristop k vsedržavni manifestaciji. Večje število višješol-cev je stavkalo tudi na liceju Trubar, na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in na slovenski sekciji industrijskega zavoda ITI. Odprli so jo predsinoči v palači Locatelli Tudi Knnin ima svojo enoteko Zamisel se je porodila pred skoraj desetimi leti. Dobrih pet let je trajalo, da so načrte lahko uresničili. V petek zvečer so v Krminu v enem krilu palače Locatelli slovesno odprli enoteko krminskih vin. Gre za pobudo, ki želi in je pravzaprav že prerasla krajevni okvir, saj so bile na sinočnji slovesnosti večglasno izražene želje, da naj bi krminska enoteka postopoma postala enoteka dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Za to ima vse najboljše pogoje. Na predsinočnji slovesnosti je najprej spregovoril krm inski župan Faus-to Nunin, ki je orisal nastanek in uresničevanje pobude ter se zahvalil ustanovam, ki so gmotno omogočile njeno uresničitev. To sta predvsem Goriški sklad in Občina Krmin. Goriški sklad je zagotovil 445 milijonov lir prispevka, Občina Krmin pa že od vsega začetka 200 milijonov. Na praznik krminskih in briških vinogradnikov so prireditelji povabili tudi predstavnike Gospodarskega razstavišča, oziroma Mednarodnega vinskega sejma iz Ljubljane, ustanove, ki je nedvomno odločilno pripomogla k afirmaciji kakovostnih briških vin. Petkova slovesnost je bila tudi najbolj primerna priložnost za izročitev priznanj in nagrad vinskega sejma in posebnega priznanja Trgovinske zbornice. Enoteko bo upravljala zadruga Coo-perativa enoteca. Njen predsednik Mario Raccaro se je na petkovi slovesnosti zahvalil za pomoč in obljubil, da bodo vinogradniki in posebej člani zadruge znali povrniti izkazano zaupanje in pomoč raznih ustanov. Slovesnost se je pričela z nagovorom župana Fausta Nunina in blagoslovom krm inskega župnika Trevisana Številno občinstvo na slovesnosti ob odprtju (Foto Bumbaca) na trgu pred vhodom v nekdanjo palačo družine Locatellli, ki so jo v nekaj letih povsem obnovili. Osrednji del slovesnosti se je nato odvijal v notranjosti enoteke, ki nedvomno pomeni veliko pridobitev za turistično ponudbo Krmina in celotnega območja. Tu so številni udeleženci lahko prisluhnili nagovorom predsednika zadruge Maria Raccara, predsednika Pokrajine Gian Franca Criscija, predsednika Briške gorske skupnosti Hadrijana Corsija (pozdravil je tudi v slovenščini) ter predsednika Trgovinske zbornice dr. Bevilacgue. Priznanje in čestitke briškim vinogradnikom sta izrekla tudi namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo Albin Debevc in direktor Gospodarskega razstavišča Florijan Regovec. Udeleženci so lahko prisluhnili tudi zanimivemu in istočasno šegavemu ekskursusu publicista Di Corrada o zgodovini vinarstva v vsaki od dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran ter o najžlahtnejših današnjih pridelkih, ki bi morali dobiti častno mesto v krminski enoteki. Sledilo je podeljevanje priznanj šestna jstim udeležencem letošnjega mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani. Lepa in lahko rečemo pomenljiva slovesnost, kjer pa je bila močno opazna skoraj popolna odsotnost uradnih predstavnikov Dežele. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Ob 30-letnici ustanovitve podeljuje priznanja aktivnim članom društev in organizacij za 30-Ietno kulturno delovanje ter skupinam in posameznikom za posebne dosežke na kulturnem področju. Slovesno podeljevanje bo v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 v telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici. primerne hitrosti in spolzkega cestišča zavozil na pločnik in zbil na tla 30-let-nega pešča Romea VVeberja iz Ronk. Ponesrečenca so sprejeli na ortopedski oddelek tržiške bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma desne in leve piščali, močnega udarca v obraz in nekaterih globokih ran na telesu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. razna obvestila Sindikat odsvetuje bolnikom plačilo ticketa za bolnišnico Plačati ali ne plačati samoprispevek za bolnišnico? Številni občani, ki so bili med 1. aprilom letos in 28. julijem v bolnišnici in ki ob vstopu v bolnišnico niso plačali ticketa, dobivajo te dni na dom zahtevek KZE, da plačajo participacijo. To se dogaja kljub temu da je zakonski dekret št. 265 z dne 28. 7. 1989 odpravil participacijo na oskrbo v bolnišnicah. Spričo takega stanja se postavlja vprašanje, če je zahteva KZE sploh zakonita, navaja v poročilu za tisk sindikat Fisos-CISL. Omenjeni sindikat vabi tudi interesente, naj zahtevanih zneskov ne poravnajo, dokler ne bo zadeva v celoti jasno in dokončno pojasnjena. Istočasno pa sindikat poziva vodstvo KZE, da javno pojasni svoje stališče do tega kočljivega vprašanja. Našli so jo mrtvo Včeraj okrog 9. ure so v Fari v stanovanju v Ul. Roma 12 odkrili truplo 59-letne Marie Ballaben, ki je umrla zaradi srčne kapi. Alarm je sprožil brat pokojnice, ko jo je zjutraj obiskal. Zenska je živela sama. Avto zbil pešča Včeraj okrog 17. ure je v Ronkah avtomobil, ki ga je upravljal 18-letni domačin Giancarlo Noioso, zaradi ne- KD Oton Župančič vabi pevce in vse, ki bi radi sodelovali v mešanem pevskem zboru na prvo vajo, ki bo v torek, 10. t. m., ob 20.30 v Domu A. Budal. Otroški pevski zbor bo začel z dejavnostjo v novi sezoni v ponedeljek, 16. t. m., ob 15. uri. lišča. V zadnjih letih je bil namreč opazen določen osip, kar vsekakor predstavlja veliko kulturno škodo, obenem pa bi njegovo nadaljevanje pomenilo še dodatno težavo v nič kaj rožnatem stanju našega gledališča. Na sestanku so tako skušali ocenili vzroke mlačnosti dela potencialnih abonentov in poiskali nove prijeme, da bi privabili na predstave številnejše občinstvo. Osvojili so predlog, da bi eno od predstav namenili izključno dijakom z gledališko matinejo za šole. Nadalje je bilo rečeno, da se morata obe naši kulturno-prosvetni zvezi v enaki meri angažirati v abonmajski kampanji in se v večji meri potrudili pri lastnih društvih in članicah. Obe zvezi bosta v prihodnjih dneh v ta namen izdali skupen poziv goriški kulturni javnosti. V zadnjih letih je bila opazna določena odsotnost občinstva s podeželja. Z nudenjem avtobusnega prevoza in vpisovanjem abonmajev po vaseh bodo skušali spodbuditi zanimanje za gledališče. Abonmaje bodo (poleg urada v Kulturnem domu) vpisovali Marta Zorn -Štandrež, Tanja Kuzmin - Sovodnje, Nataša Jelen - Doberdob, zadruga Brda in gostilna Dvor - Števerjan te1 po šolah Agata Koren (učiteljišče), Vesna Lutman (gimn. licej) in Miche-la Fajt (zavod Zois). Sezono SSG v Gorici bodo uradno predstavili v torek ob 18. uri v Kulturnem domu na tiskovni konferenci, ki je odprta tudi vsem ljubiteljem gledališča. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Indiana Jones - l'ul' tima crociata«. M. Ford in S. ConnerV- VERDI 15.15-22.00 »Indiana Jones - l ulti' ma crociata«. VITTORIA 16.00-22.00 »Arma letale n. > Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Scuola di poli' zia n. 6«. TEATRO COMUNALE 16.00-22.00 » bnrtCetku stoletja te, ker ■ e v Areguipi še bolj razvi-Piraia n y 6 duhovščina zelo pod-razširii e*ea de gallos se je tako b°ve a' da so morali zgraditi ]lh je v.lseie- Na začetku stoletja Peta lolP v Areguipi kar sedem. Fabos c 80 ustanovili Circo de reč. y eveda ni bilo vse brez ne-ronikah je zapisano, da je decem-so finansi-in praznike, so se peteli- leta 1885 petelin preskočil ograjo arene, napadel gledalca in ga ubil. Strast po petelinji borbi se je stalno širila. Leta 1922 so oblasti morale z dekretom prepovedati odpiranje novih colisejev. Petelinja borba se je tedaj preselila na skrita dvorišča, kjer so gospodarji petelinov in gledalci stavili velike vsote perujskih solov. Leta 1936 je don Santiago Carrera odprl javni coliseo, ki je kmalu postal najbolj slaven med vsemi. Zapreti so ga morali leta 1986, ko je stavba že razpadla. Danes je v mestu velik Coliseo de gallos siglo XX., poleg tega pa je še več manjših. Nekoč so petelinje tekme bile ob verskih praznikih. Danes so ob državnih praznikih. Z leti je folklora izginila in z njo tudi značilna pelea de gallos. Zakaj petelinje borbe? Po vsej verjetnosti je vse to neposredno vezano na vrnitev k nasilju. Lastniki petelinov ga sproščajo s svojimi petelini, gledalci pa ob užitku gledanja krvi in smrti. Nasilje se vrača med ljudi in je posledica velike revščine tam živečih ljudi. Pellea de gallos je danes predvsem ventil za sproščanje agresivnosti. Na takih tekmah ljudje pozabijo na vsakdanje tegobe. S prijateljem sva se neko soboto zvečer napotila v manjši coliseo. Žal smo tja prišli prepozno, saj je bilo tekmovanje kratkotrajno in se je bilo pravkar zaključilo. Spoznali pa smo nekaj ljudi, predvsem pa enega od lastnikov tekmujočih petelinov, ki nam je natanko povedal, kako poteka ta borba. Pete- line že v mladosti vzgajajo, da postanejo agresivni. Ko dorastejo jih ločijo od ostalih, da postanejo še bolj agresivni. Živali skrbno negujejo in hranijo, poleg tega pa jih tudi trenirajo. Da bi se bolj prepričali, kako vsa zadeva poteka, sva se odzvala njegovemu vabilu naslednjega dne v prostore sejmišča, kjer je bilo na sporedu pravo prvenstvo. Tam smo lahko od blizu videli kakšen je potek borbe. Na začetku vsake tekme ugotovijo težo petelina, pripravijo ga na dvoboj. Na ostroge mu pritrdijo smrtonosne dolge in koničaste plastične ostroge, ki jih razkužijo z limono. Gospodarja nato ščuvata vsak svojo žival in jo približata drugi. Petelina zatem spustita v areno, takoj se začneta kljuvati in obdelovati. V nekaterih primerih taka krvava tekma traja tudi do dvajset minut. Največkrat pa en petelin drugega pobije že po nekaj minutah. Ostroga se pri skakanju zarije nasprotniku v vrat in ranjenega petelina gospodar takoj ubije, da ne bi trpel preko mere. Če pa oba petelina ostaneta živa, pa čeprav ranjena, ju zdravijo kaka dva meseca. Petelina se borita v areni okrog katere so stopničasti sedeži. Gledalci kričijo, stavijo, bodrijo petelina, na katerega so stavili. Za nas tujce je bila ena tekma kar dovolj. Žadostili smo radovednosti ter smo kar odšli iz teh prostorov. V spominu mi je ostalo nekaj kar mi je bil povedal lastnik petelinov, da jih namreč kupuje v Španiji, ker so tam najbolj krvo- ločni MARKO JARC Italijanska nogometna A liga Napoli veliko tvega RIM — Osrednje srečanje današnjega kola prve italijanske nogometne lige bo v Rimu, kjer se bosta srečala domača Roma, ki je bila do nedeljskega poraza z Interjem na samem vrhu skupne razpredelnice, in Napoli, ki trenutno "sameva" prav na tem prvem mestu. Inter, ki zaseda drugo mesto na lestvici, bo igral doma proti solidnemu Bariju, in se bo moral zelo potruditi, če bo hotel pospraviti obe točki. Zdesetkan Milan bo igral doma proti Cre-moneseju, ki komaj spada v to ligo, Juventus pa bo v zelo zanimivem srečanju gostil Atalanto. Udinese bo skušal proti Genoi doseči prvo domačo zmago. Verjetno je prvič v tem prvenstvu, da razpolaga trener Mazzia z vsemi igralci, saj bo tokrat igral tudi Fontolan, ki je pred časom nastopal prav z genovskim moštvom. DANAŠNJI SPORED (OB 15. URI): Ascoli - Bologna, Cesena - Lazio, Cre-monese - Milan, Inter - Bari, Juventus - Atalanta, Lecce - Fiorentina, Roma - Napoli, Sampdoria - Verona, Udinese -Genoa. Karpov - Jusupov remi LONDON — V četrti partiji polfinalnega dvoboja kandidatov za svetovni šahovski naslov sta v 43. potezi Karpov in Jusupov sklenila remi zaradi večnega šaha, ki ga je izsilil mlajši tekmec. Bivši prvak še vedno vodi z 2,5:1,5. V drugem polfinalnem dvoboju pa sta Timman in Speelman prekinila partijo v 63. potezi v teoretsko remi poziciji. Pariz - Tours Nizozemcu Nijdamu TOURS —- Nizozemec Jelle Nijdam je v končnem naletu osvojil kolesarsko dirko od Pariza do Toursa. Za las je prehitel Belgijca Vanderaerdna in Museeuwa. Kelly pa je z včerajšnjim sedmim mestom v svetovnem pokalu praktično nedosegljiv. Danes v Tržaškem zalivu že mitična »Barcolana« Rekordna udeležba na jesenskem pokalu Enaindvajseta izvedba najštevilnejše evropske regate za jesenski pokal, bolje poznana kot »Barcolana«, bo tokrat rekordna. V poznih večernih urah je bilo namreč vpisanih skoraj 900 jadrnic, vendar se vpisovanje še ni zaključilo. Če pomislimo, da se je lanske »Barcolane« udeležilo manj kot 700 plovil (in je to bil rekord) vidimo, da bo letošnji jesenski pokal kar "mitičen". Žal napovedujejo slabo vreme z dežjem in celo delno z burjo, vendar pa so organizatorji prepričani, da bo regata potekala brezhibno, kljub meteorološkim neprilikam. »Barcolane«, ki jo že od ustanovitve organizira tržaško jadralno društvo Societa Velica Barco-la Grignano, se bo udeležilo tudi mnogo jadrnic iz Jugoslavije, pa tudi ZRN, Francije in drugih evropskih držav. JK Čupa bo prisotna z rekordnim številom 25 plovil. Na sliki: prizor z lanske »Barcolane«. Važna tekma za tržaškega nogometnega drugoligaša Piša - Triestina derbi kola PIŠA — Zanimivo je, da bo tekma med Piso in Triestino pravi derbi sedmega kola tega drugoligaškega prvenstva. Piša trenutno zaseda prvo mesto na lestvici skupno z "atomskim" Torinom, ki ne bi smel imeti problema z napredovanjem v A ligo, kamor pravzaprav spada. Piša ima namreč prvoligaški igralski kader, zato tudi danes računa na obe točki. Vendar pa ji nikakor ne bo lahko, saj je Triestina evforična po domači zmagi nad odličnim Avellinom, poleg tega pa bodo spet zaigrali kar štirje standardni igralci: Cerone, Polonia in Butti, ki so bili diskvalificirani ter li-bero Consagra, ki je bil poškodovan. Trener Lombardo je jasno poudaril, da računa na točko, kar pa ne pomeni, da se bodo na igrišču "dvigale tržaške barikade". Od ostalih ekip bi omenili Torino, ki igra s povprečno Cosenzo in na tujem računa na zmago (brez Mullerja), Brescio, ki igra doma s presenetljivim Cagliarijem ter še Padovo, ki igra z enim od kandidatom za napredovanje Comom. DANAŠNJI SPORED (OB 15. URI): Avellino - Ancona, Barletta - Reggina, Brescia - Cagliari, Cosenza - Torino, Foggia - Catanzaro, Messina - Pescara, Monza - Parma, Padova - Como, Piša -Triestina, Reggina - Licata. V meddeželni ligi Težko za Goričane Igralci Pro Gorizie bodo danes gostovali v San Donaju proti istoimenski ekipi. Trevisanovi varovanci bodo pred težko nalogo, saj je ekipa San Donaja spodbudno začela letošnje meddeželno prvenstvo. V prvih štirih kolih je namreč osvojila kar šest točk, to je dve točki več od Pro Gorizie, saj je dosegla dve zmagi in dva remija. V prejšnjem kolu je prepričljivo premagala na tujem sicer zadnjeuvrščeno ekipo Ponte di Piave. Igralci predsednika Pozza so v prejšnjem kolu končno zmagali v derbiju s Pordenonom. Težko pričakovana zmaga je nedvomno vlila vodstvu in igralskemu kadru novih moči. Prva kola so namreč pokazala očitno neuig-ranost goriške ekipe, ki težko pričakuje prvi nastop beograjskega asa Janja-nina. Nedeljska zmaga proti Pordenonu vsekakor ni zbrisala vseh hib ekipe, ki bo morala danes res dokazati, česa je zmožna. Danes bo z goriško ekipo prvič nastopil tudi tržaški branilec Roberto Stokely, ki je v lanski sezoni igral z ekipo Costalunge. Spet etapna zmaga lckxa ASSUAN - Belgijski pilot Ickx je včeraj spet osvojil etapno zmago (že tretjo v treh dneh), vendar pa Finec Vatanen, ki je bil tokrat drugi, še vedno vodi na skupni lestvici s približno polurno prednostjo prav pred ta čas neustavljivim Belgijcem. Pizzolato favorit v Benetkah BENETKE — Včeraj je bila v Benetkah tiskovna konferenca, na kateri so se prisotni časnikarji porazgovorili s tremi največjimi favoriti današnje maratone v Benetkah: Pizzolatom, ki je izjavil, da je v formi, Kipokpechom in Posterjem. V sinočnji košarkarski tekmi A-l lige Ban med protagonisti V sinočnji anticipirani tekmi košarkarske A-l lige je Enimont iz I.ivcrna v Milanu po podaljških s 96:91 premagal Irgeja iz Desia. Gostje iz Livorna, lanski podprvaki, so bili nesporni favoriti, a Irge jim je do zadnjega grenil pot do uspeha. Eden glavnih protagonistov preporoda Milančanov v drugem polčasu je bil nedvomno bivši jadranovec Marko Ban, ki je samo v tem delu igre dosegel 11 točk in zadel trojko (skupno tri), s katero je njegova ekipa po dolgem zasledovanju prisilila Enimont k podaljšku. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Be-netton - Scavolini; Knorr - Messagge-ro; Panapesca - Viola; Philips - Riuni-te; Phonola - Arimo; Ranger - Neutro; Vismara - Paini. Stefanel doma z Brago San Benedetto v gosteh V Stefanelovem taboru po dveh zmagah prevladuje očiten, mogoče celo »nevaren« optimizem. Drevišnji gost Braga iz Cremone res ne bi smel biti nepremostljiva ovira, saj doslej še ni zmagal (izgubil je v Turinu z Ipifi-mom in doma s Fantonijem), toda v A-2 ligi ni mogoče nikogar podcenjevati, to še zlasti velja za mlado Tanje-vičevo moštvo, ki povrhu nima orožja, da bi lahko omejilo izkušeni nasprotnikov ameriški par Sappleton - Grif-fin. Trener San Benedetta Bošini pa je nemara pred odločilno preizkušnjo. Poraz v Riminiju z Marr bi nedvomno pretresel goriško moštvo. Dejstvo je, da playmakerja Gnecchi in Biaggi ne znata dati ekipi zadostnega elana, s katerim bi se lahko kljub očitni skromnosti ekipe enakovredno borili tudi proti močnejšim moštvom. Vse bolj se tudi širijo govorice o spremembah igralskega kadra. Le zmaga v gosteh bi verjetno odpravila nejevoljo in pomisleke. DANAŠNJI SPORED: Alno - Popo-lare; Annabella - Teorema; Fantoni -Filodoro; Garessio 2000 Livorno - Jol-lycolombani; Glaxo - Kleeenx; Ipifim ' Hitachi; Marr - San Benedetto; Stefanel - Braga. Ženska A liga Tesen poraz Krasa v Ragusi V 2. kolu ženske italijanske A lige je ekipa Krasa po težkem in izredno dolgotrajnem boju izgubila proti Ragusi s 4:5. Branka Batinič je dosegla vse tri zmage, Tanja Ravbar pa je pripravila izredno presenečenje in premagala Kitajko, igralko, ki je pred kratkim prišla v Italijo. Nato pa je pri rezultatu 3:4 za Kras Tanja Ravbar bila spet na pragu presenečenja proti Dondi in je pri rezultatu 16:19 za Dondo uspela doseči 18:19, vendar pa so izkušnje Donde proti Tanji pripomogle k zmagi in izenačenju na 4:4. Sledil je dvoboj Zam-pini-Obad, ki ga je Zampinijeva brezkompromisno rešila v svojo korist. Pričakujemo v soboto dobro tekmo proti Messini, v kateri bodo krasovke morale igrati na zmago. (Matjaž Šercer) V L jugoslovanski nogometni zvezni ligi Včeraj so odigrali vse tekme 10. kola v 1. jugoslovanski nogometni zvezni ligi, kajti v sredo bo reprezentanca odigrala kvalifikacijsko tekmo za SP proti Norveški. Crvena zveda je z gladko zmago na Reki na čelu lestvice dohitela zagrebški Dinamo, ki je tesno izgubil v Osijeku. Ljubljanska Olimpija je na gostovanju v Titogradu prišla do dragocene točke. Tretjič letos je igrala neodločeno, prvič pa osvojila točko po enajstmetrovkah, ki so bile lani in v uvodnem delu letošnje sezone šibka točka Soškičevega moštva. IZIDI 10. KOLA Osijek - Vardar 1:0 (1:0); Velež - Željezničar 5:1; Partizan - Sloboda 1:0 (0:0); Borac - Dinamo 1:0 (0:0); Radnički - Spar-tak 1:0 (0:); Rijeka - Crvena zvezda 1:4 (0:2); Hajduk - Vojvodina 6:0 (3:0); Sarajevo - Rad 1:0 (0:0); Budučnost - Olimpija 3:4 po enajstmetrovkah, izid tekme 0:0. LESTVICA Crvena zvezda in Dinamo 14, Željezničar 12, Budučnost in Hajduk 11, Osijek, Borac in Radnički 10, Olimpia, Rad, Sarajevo in Rijeka 9, Partizan in Velež 8, Vojvodina 7, Sloboda in Spartak 6, Vardar 3. V prvem kolu L jugoslovanske košarkarske liga Ljubljančani za las ob zmago BOSNA - SMELT OLIMPIJA 100:99 (89:89, 58:42) BOSNA: Markovič 14 (3:3), Firič, Popivoda, Mujanovič, Bukva 10 (4:4), Primorač 23 (3:4), Avdič 14 (1:1), Alihodjič 3 (1:2), Radulovič 17 (1:2), Mitrovič 19 (3:4). SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Šiško, Zdovc 27 (4:7), Bačar, Virant, Hauptman, Vilfan 22 (6:8), Čurčič 26 (6:6), Kotnik 20 (6:7), Djurišič 4 (2:2). SARAJEVO — Ljubljanska Olimpija je v prvem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige v Sarajevu skoraj pripravila prijetno presenečenje. Za las se ji je izmuznila pomembna zmaga, čeprav je že vse kazalo na "katastrofo". Ljubljančani so bili v bistvu dvolični, saj so že izgubljali za 18 točk, nato pa so se v drugem polčasu razigrali. Tekma je bila napeta in dramatična, saj je Olimpija izenačila izid v 36. minuti, nato pa je bil rezultat stalno nato na tehtnici prav do konca, ko so domačini slavili z najnižjo možno razllko' IZIDI 1. KOLA Gibona - Jugoplastika 86:97 (54:47); Sloboda Dita - Partizan 103:92 (58:52); Crvena zvezda - Zorka 75:68 (39:35); Zadar - Novi Zagreb 84:76 (41:40); IMT - Vojvodina danes. V 2. kolu italijanskega pokala Dober nastop Bora Elpro Prvo kolo odbojkarskega pokala FJK Naprej Agorest in Sokol Bor Elpro - AUSA Pav Cervignano 3:0 (15:5, 15:2, 15:11) BOR ELPRO: Maver, Foraus, Stop-per, Fučka, Grbec, Sancin, Vidali, Vitez. Kdor je pričakoval, da so borovke po res slabem uvodnem nastopu v Tržiču, še v zelo slabi formi, je verjetno ostal ne malo presenečen nad igro, ki so jo plave pokazale v sinočnjem drugem kolu italijanskega pokala proti AUSA PAV iz Cervinjana. Maverjeva in tovarišice so namreč v telovadnici na 1. maju pred res lepim številom gledalcev brez težav odpravile tekmeca, ki velja za enega močnejših pred pričetkom prvenstva C-l lige, pokazale pa so tudi dobro igro, čeprav z občasnimi pavzami, ki jih v preostalem mesecu priprav lahko mirno odpravijo. Ko pa jim je šlo od rok, so dekleta pokazala, da zmorejo veliko. Vrh tega je treba podčrtati, da v ekipi še zmeraj ni poškodovane kapetanke Nacinovi-jeve, pri tem pa je važno, da so se ostale lahko prepričale, da je mogoče zmagati tudi ob odsotnosti tako pomembne soigralke. Največ so borovke sinoči pokazale pri serviranju in v obrambi, kjer so bile resda požrtvovalne in dokaj učinkovite, napad pa je bil kot ponavadi prodoren, a kombinacije še niso dovolj izpiljene, za kar pa časa ne manjka. Trener Kalc je takole ocenil nastop svojih igralk: »Zmaga je po porazu v Tržiču važna zaradi morale ekipe, sicer pa drugače predstavlja le dobro izhodiščno točko za še bistven nadaljnji napredek, ki bo možen, ko bomo popolni in bomo lahko končno razpolagali s telovadnico v šoli Suvich.« (ak) Under18 ženske Včerajšnja izida: Sloga - OMA 3:0 (15:3, 15:4, 15:7), Prevemre - Bor Friu-lexport 0:3 (4:15, 2:15, 0:15). Namizni tenis Ženska B liga: Azzurra - Bor 4:5; Moška C liga: Kras - Alto Adige BZ 5:3. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -AGOREST 3:2 (15:13, 12:15, 15:12, 14:16, 15:13) Kljub sinočnjemu porazu je v nadaljnjo fazo napredoval Agorest zaradi boljšega količnika v točkah, saj se je prvo srečanje v Sovodnjah končalo z zmago Agoresta prav tako s 3:2. Skupni seštevek osvojenih točk po dveh tekmah pa znaša 136:119 v korist Gori-čank, ki pa so bile v sinočnjem četrtem nizu na robu izločitve (Kontovel-ke so ta niz namreč izgubile predvsem zaradi svojih lastnih napak), čeprav bodo v letošnji sezoni igrale v C-2 ligi, Kontovelke pa v D ligi. (Janežič) BREG - SOKOL INDULES 0:3 (5:15, 9:15, 10:15) BREG: Elena, Erika in Tatjana Žerjal, Komar, Pertot, Gaburro, Giorgi, Canziani. SOKOL INDULES: Ušaj, Ban, Pertot, Tanja in Lara Masten, Kralj, Visentin, Škrk. Gostiteljice so tudi povratno tekmo izgubile brez odpora in tako so se Nabrežinke brez težav uvrstile v drugo fazo tekmovanja. Tekma je bila dolgočasna. Vidna je bila premoč gos-tinj. Zanimiv je bil le tretji set, v katerem so se Brežanke dobro upirale močnejšim nasprotnicam. (Ota) Na turnirju Sloge Inter namesto Fužinarja V današnjem Sloginem mladinskem odbojkarskem turnirju, ki se uvršča v sklop proslav ob 120-letnici slovenskega športa v Trstu, je prišlo do sprememb v moški konkurenci. Fužinar bo namreč v Trst prišel samo s svojo žensko ekipo, kot četrta moška šesterka pa je vskočil tržaški Inter. Fantje bodo, kot smo že poročali, igrali v Repnu, dekleta, turnir nosi ime Memorial Sonja Kokoravec, pa v openski telovadnici. Začetek ob 10. uri. (Inka) Turnir ob Borovem jubileji1 V finalu Cicibona in Kontovel Na košarkarskem turnirju, ki ga pd" reja Cicibona v okviru prireditev oo 30-letnici društva Bor, sta se v final® uvrstili ekipi Cicibone in Kontovel3; Prvi so brez večjih težav premaga11 Dom iz Gorice, Kontovel pa je prem3' gal selekcijo slovenskih ekip iz 1. di' vizije. IZIDA: Cicibona - Dom 87:76 (53:39)' Kontovel - Selekcija 94:89 (60:46). DANAŠNJI SPORED: ob 9.00 fina16 za 3. mesto: Selekcija - Dom Goric3, ob 11.00 finale za 1. mesto Kontovel Cicibona. (Vanja Jogan) Jadran NADALJEVANJE S 1. STRANI konca polčasa bili v rahli prednosti. tem delu sta se v napadu izkazala in Sosič, ki je bil tudi v obrambi z®1 dober. ,.g Jadranu, kot smo rekli, pa so b1 usodne uvodne minute drugega polc sa, ko so naši kar nekajkrat zaostaj3 za več kot 15 točk in nato tudi zasl' ženo izgubili. ,g V soboto čaka jadranovce spet z® ^ težka preizkušnja, deželni derbi Electroluxom iz Pordenona. Po porazih je seveda zmaga doma že nujna, (jan) tre1! sed«) NUTRILINEA MONTICHIARI JADRAN 93:73(36:33) MONTICHIARI: Zangrando ft Negri 20 (6:10), Manini, Giomm1 Guolo 10 (2:2), Goti (0:2), Michelon 14 (2:2), Corsi, Sosič 12 15 (2:3), Venca (2:2), MazZ,D (4:6)' Scramoncin 24 (4:6). JADRAN: Oberdan, Cuk 26 (1°- -i Pregare 4 (0:2), Sterni, Battini 18, Rauber H Stanissa, Pertot. ,, \. lanig) vorno). PROSTI METI: MonticDi 16:24, Jadran 20:25. OSEBNE NA^. SODNIKA: Ragaini in Fabianu' , '55* KE: Montichiari 28, Jadran 18. Giommi (34), Negri (40). TRI Goti 1; Battini 2, Rauber 1. GLEDALCEV: 250. Pogovor z Regentom in Bezjnom o novem športu pri nas Jadralno padalstvo navdušuje Naši športniki pa tudi slovenska jav-n°st, ki z veliko zavzetostjo in večkrat s Ponosom sledi uspehom in uveljavitvi °Porta v zamejstvu, bodo prav gotovo eseli vesti, da se nam obeta nova špor-na ve;a - jadralno padalstvo, ki je že naletelo na ugodna tla. Našlo je svoje somišljenike, se predstavilo s sestankom m prikazom diapozitivov v Trstu in nje-9ovi simpatizerji se bodo še predstavili »a tečaju na Vremščici pri Divači s prikazom veščin, ki jih jadralno padalstvo, sPust in letenje z gorskim padalom, pravzaprav dopuščajo. Uva najbolj zagnana in navdušena jadralna padalca Peter Regent in Slavko Be-,*n s)j? se oglasila tudi v našem uredniš-u' * ako nekako je stekel naš razgovor zvezi s športom, ki si kar z veliko nami d' * za9onom utira pot med našo tv- . starejši m po poKiicu ti 'potnik. Oba sta doma s Proseka, rjavko je bil že padalec,« nas je opo-, r'l Peter. »Zato ni čudno, da se je odlo-, « ta šport. Oba sva že opravila teča J oralnega padalstva v Bovcu, kjer delu-1 že zelo dobro organizirana šola tegč t. y.e9a športa, ki jo, med drugimi, vodite na,1 Marjan in Žarko, ki spremljata tud: ju e začetno delovanje na tem področ- ni °tern ko sta nam povedala, da je med Po Vnimi navdušenci tudi Martin Starc, da ?°?Iicu trgovec, prav tako s Proseka, or Se le prvega sestanka v Trstu, ki je bil Uioniziran v sklopu dejavnosti Alpinis-rnladuf °9seka SPDT, udeležilo okrog 50 opi i”’ jih ta šport zanima, sta nam lastno!tinevkai prvin te9a tš.P°r1ta' Pf tudi ki „ usti, ki jih mora imeti mlad človek, ,,M0dloči za ‘a šport. dakt Pravim° temu športu jadralno pate tv°' ker ne gre za letenje z zmaji, Tu Ve't za jadranje ali spuste s padali, ne S® plovek s padalom spusti z določe-tud'Vl^^ne zač"6 doživljati naravo in luči c ame9a sebe v povsem drugačni L. ’. Seveda mora vsak dobro poznati za-po “usti meteorologije, biti mora dovolj kav Iyen' imeti mora. mirne živce in, yx 0 hi še lahko rekli, mirno kri. Tu fino a ni važna ali nujna. Tu je važ-bjfjhf. ima kandidat dober značaj, da zna discipliniran, da se nikoli ne spušča AO SPDT obvešča, da zaradi slabega vreme-a odpade danes prva lekcija jahalnega padalstva na Vremščici. n®uaj je prenesen na prihodnjo Peter Regent v avanture, da vedno vse dobro prej premisli in da se seveda zna med poletom tudi vživeti v to, kar lahko iz svojega zornega kota vidi in občuduje.« Okrog deset se jih bo čez teden dni na Vremščici predstavilo že z jadranjem, oziroma spusti. Ostali bodo lahko poskusili z letom, seveda pod budnim nadzorstvom izurjenih učiteljev. Pa kakšni so bili vajini občutki, ko sta se prvič spustila in zajadrala v modrino in kje je to bilo? »Prvi let sva opravila s Strmca pod Mangartom. Let je bil z višine 500 metrov. Imela sva seveda kar precej treme, saj nisva imela še občutka, da je padalo del naju. Ta strah sva kasneje izgubila in sedaj samo uživava v jadranju ali spustih. Padala so lahko narejena za dve osebi, ker vzdržijo težko do 300 kg, ali pa so ustvarjena za bolj hitre in športne polete za eno osebo. Jadranje ali spusti so možni, če piha veter samo do 4 metre na sekundo. Let mora znati vsakdo pravilno uravnavati: če se napačno ukrepa, se lahko hitrost padanja poveča, ali napačno usmeri. Padala so statična, medtem ko so druga padala dinamična.« To je drag šport, ki zahteva veliko opreme... »V Italiji je to kar precej drag šport. Pri nas je vse bolj enostavno. V Bovcu so možnosti za učenje kar ugodne in sprejemljive. Dobro je poskrbljeno za bivanje, prehrano, pa tudi za družabnost. Sama imava za seboj že kakih 15 letov in spustov. Želela bi, da bi k temu športu Spust s Strmca pristopilo čim več mladih. Ko jadraš, ali se spuščaš, doživljaš naravo čisto drugače in tudi tvoj značaj se spremeni. Bolj samozavesten postaneš, bolj trezno začneš gledati tudi na dogajanje v tvoji okolici.« Kje pa so primerni kraji tu v naši bližini za to športno dejavnost? »V bližini imamo, kot smo že omenili, Vremščico, pa tudi Čaven in Nanos. Spusti pa so mogoči tudi na primer v bližini Zgonika. Želimo si, da bi prišlo čim več mladih na tečaj na Vremščici: potem pa naj se odločajo sami. Svet je s pomočjo jadralnega padala veliko lepši in bolj zanimiv.« NEVA LUKEŠ Trofeja Ladies Cup v Misanu 2. čas J. Parovel Na današnji zadnji preizkušnji za žensko italijansko motociklistično prvenstvo Ladies Cup na dirkališču v Misanu Adriaticu, bo članica Primotor kluba Jasna Parovel na gileri MX 125 štartala z drugim najboljšim časom z včerajšnjih poskusnih voženj za Bagolinijevo. Na začasnem skupnem vrstnem redu zaseda Parovelova 3. mesto, a pred današnjo dirko (ob 11.30) je še vse odprto. Parovelova bi lahko celo osvojila trofejo, če bi na primer ta čas vodilna ne dobila točk, drugouvrščena pa bi se tokrat uvrstila za njo. _______iz sveta naše telesne kulture____ Rekreacija kot simbol prisotnosti? Govorili smo že o simbolih, ki slonijo sicer na strani tradiciji ali pa ki izpričajo našo sedanjost, naša hotenja. Med simbole lahko uvrščamo na primer sokolski prapor, ki je bil ponovno prenešen v Gorico pred nekaj leti. Ta prapor je star več kot 100 let; izdelali so ga naši predniki in so ga morali za časa fašizma skriti ter pretihotapiti v Jugoslavijo. In tudi tu so ga sokolaši skrili v stari rimski sarkofag, da ga niso uničili okupatorji. To je nedvomno simbol, ki za nas mnogo pomeni. Je viden znak naše organizirane prisotnosti, dokazuje da smo bili in da smo še vedno živi. Seveda simboli se ustvarjajo z leti in ni potrebno segati v daljno preteklost. Simbol je ravno tako spomenik bazoviškim žrtvam v Bazovici. Pomen tega skromnega kamna je prav dobro znan našim sovražnikom: spomenik je bil neštetokrat oskrunjen in neznani zlikovci so skušali celo odžagati drevo ob spomeniku. Ta nakana jim ni uspela in tako je postalo tudi drevo simbol naše trdoživosti. Še bi lahko navajal take primere, saj jih izsledimo vsepovsod. A vendar menim, da lahko vključimo tudi našo rekreacijsko delovanje o oživljanju starih ali manj starih, a za nas vedno važnih dogodkov. Združiti rekreacijo s simboliko je morda dokaj težko, saj gledamo na rekreacijo le kot na delovanje, ki ima za cilj fizično in psihično sprostitev, ki ju zahteva zdravo telo. Najlažje obrazložim svoje poglede, če navedem le nekatere primere, ki so že danes prisotni. Na Goriškem je dobro znan prvomajski pohod Števerjan-Gonjače-Števerjan. Športni krožek Kras organizira vsako leto nočni pohod od spomenika do spomenika padlim partizanom v občini. Ba-zovske vaške organizacije priredijo na predvečer Prvega maja kres in nočni pohod na Kokoš, društvo Sloga organizira ravno tako pohod prve dni septembra ob obletnici ustrelitve štirih obsojencev prvega tržaškega procesa. Pohodi so dejansko rekreacija, a če imajo svoj namen ali so postavljeni vedno na datum, ki ima za našo zgodovino nekaj vrednosti, postanejo za nas pravi simbol. Na tak način obdržimo stik s preteklostjo v upanju, da se grozote ne bodo ponovile, a istočasno v opozorilo mladim rodovom, naj pazijo, da ne bi prišlo ponovno do takih političnih negativnih dogodkov. KK Adria je priredil do sedaj že dve leti zapored kolesarski maraton prijatelj- stva od Ljubljane do Lonjerja. Ta prireditev, ki naj bi se naslednje leto odvijala v nasprotno smer, dokazuje odprtost naše meje in željo, da bi se še bolj zbližali, da bi se tesneje navezali na ostale Slovence, a da bi istočasno pritegnili tudi pripadnike večinskega naroda, da sodelujejo pri oblikovanju nove miselnosti ob meji. V isto kategorijo lahko uvrstimo tudi spust kajakov po Soči, ki je bila pojem grozot med prvo svetovno vojno, a ki mora postati danes vezni člen med dvema državama. Namerno sem navedel le pobude, ki jih organizirajo športna društva ali samo Združenje, a vendar znano je, da obstajajo še druge slične pobude, ki jih prirejajo druge ustanove. Tudi te so ravno tako važne, saj imajo iste namene in ravno tako postajajo simbol naše prisotnosti in naše želje po svobodnem in mirnem življenju. Omenil bi še dve prireditvi, ki potekajo v Sloveniji. Prvi je pohod ob žici okupirane Ljubljane in drugi je kolesarski maraton Franja. Drugi je zahtevnejši, saj je proga dolga in težka in je namenjena le treniranim kolesarjem, saj ima tudi delno tekmovalni značaj. Pohod po poteh, ob kateri je bila postavljena bodeča žica in tako odrezala Ljubljano od ostale Slovenije, je primeren za slehernega pohodnika, za sleherno starost. Organizatorji poskrbijo za razne smeri, ki se vijejo le čez Rožnik do najdaljše (okrog 30 km), ki zaobjema celotno Ljubljano. In sedaj še, zakaj sem to omenil? Menim, da bi morali te pobude nekako uokviriti in. po možnosti uskladiti ter jih na primeren način popularizirati med vsemi člani športnih društev. Take prireditve ne smejo ostati le krajevna domena, ampak morajo postati del naše zamejske stvarnosti. Morajo postati priložnost srečanja med znanci, med somišljeniki. Živimo preveč zaprti v lastne okvire in se počasi oddaljujejo drug od drugega, skoraj nevede. Skupaj bi obujali določene spomine, a istočasno bi dosegli namene in cilje rekreacije, torej sprostitve. Pesimisti bodo rekli, da so to le pobožne želje, ki jih ne moremo uresničiti. Tega sicer nisem prepričan in zaradi tega menim, da bi bilo vredno poskusiti. Ne bomo naredili nič novega: bomo samo vrednotili to, kar že obstaja, kar je prisotno v naši stvarnosti. Niso potrebni dodatni organizacijski napori, ampak le malo dobre volje. ODO KALAN SEMEBMFŠIim TRST Dobro kletarjenje daje dobro vino! SODI IZ INOX-A IN STEKLENIH VLAKEN Stara Istrska cesta 60 — Tel. 810211 •FARGO F|NE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Tr'este 160 Te|' (0481) 20769 domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 8. OKTOBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v tržaški športni palači: Inter 1904 - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferrovia-rio - Kontovel TURNIR CICIBONE 9.00 in 11.00 v Trstu, na 1. maju: finalni tekmi NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Torviscosa 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Staranzano; 15.00 na Proseku: Primorje - Paviese; 15.00 v Rudi: Ruda - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - San Lo-renzo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - KOTALKARSKI ODSEK ŠD POLET obvešča udeležence julijskega in septembrskega začetniškega tečaja, da se bo nadaljevalni tečaj začel jutri, 9. t. m., ob 17. uri na kotalkališču na Opčinah. Tečaj bo vodil trener P. Brleč. Z jutrišnjim dnem začenja tudi vadba za ostale skupine. Razpored je objavljen na oglasni deski. Vsi kotalkarji in njihovi starši so vabljeni v torek, 10. t. m., ob 20. uri na družabno srečanje s Samom Kokorov-cem, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so treningi za fante začetnike (letnik 1978 in mlajši) ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 in ob četrtkih od 15.30 do 17.00 v telovadnici liceja F. Prešeren. Hkrati sporoča, da so treningi za žensko miniodbojko (letnik 1979 in mlajše) ob ponedeljkih od 14.00 do 15.30 in ob sredah od 17.45 do 19.15 na stadionu 1. maj ter ob petkih od 15.30 do 17.00 na liceju F. Prešeren. TPK SIRENA obvešča, da ima na svojem terenu ob morju še nekaj prostih mest za zimova-nje čolnov. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala ob torkih in petkih Brazzanese; 15.00 v Trebčah: Primorec -Kras: 15.00 v Dolini: Breg - Hermada; 15.00 na Padričah: Gaja - Stock NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini: Costalunga - Breg; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maj: Aris San Polo -Juventina NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Triestina; 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi Vivai Busa - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 9.30 v Romans ob Soči: Pro Romans -Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Muggesana; ob 10.30 v Doberdobu: Mladost - Gradese; ob 11.30 v Dolini: Breg - Ponziana A; 12.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje ODBOJKA MEMORIAL KOKOROVEC 10.00 v Repnu in na Opčinah: nastopajo Sloga, VBU, 01ympia, Fužinar, AUSA PAV in OMA od 21. do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da se plavalni tečaj za otroke v hotelu Maestoso v Lipici prične v torek, 10. t. m., v treh izmenah: od 15. do 16. ure; od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Zaradi popravil v bazenu bo tečaj odpadel v torek, 17. t. m. Vpisovanje v tečaj še sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure. Bila je v priredbi Sirene Regata optimistov za olimpiado ŠŠT V preteklih dneh je barko vij anska Sirena priredila vsakoletno tradicionalno jadralno tekmovanje v razredu »optimist« za učence, ki obiskujejo Športno šolo Trst. To tekmovanje velja tudi za skupno točkovno lestvico osnovnošolske olmpiade. Letošnje regate se je udeležilo 11 jadrnic. Najboljši uspeh je dosegel Andrej Petaros, ki pa je tekmoval izven konkurence, saj obiskuje opensko osnovno šolo F. Bevk. Na uradni lestvici za osnovnošolsko olimpiado pa je zmagal Danijel Leone (Ribičič). Za njim so se razvrstili: 2. Dario Košuta (Širok), 3. Ksenija Brecelj (Finžgar), 4. Nastja Milič (Širok), na 5. mesto pa so se uvrstili vsi ostali mladi jadralci in sicer Mirjam Čermelj, Eliza Frandolič, Marko Mikolj, Dean Carli in Katerina Alessio (vsi Ribičič) ter Peter Bergagna (Župančič). (boj) Od nedelje do nedelje po Radiu Opčine V oddaji »Od nedelje do nedelje« po Radiu Opčine bodo iz Bazovice v neposrednem prenosu odajali tekmo 2. amaterske lige Zarja-Staranzano (poroča Andrej Baldassin); iz 3. amaterske lige bo derbi Primorec-Kras (poroča Zdravko Skupek). Iz Misana bo v neposrednem prenosu intervju z moto-ciklistko Jasno Parovel, ki se mudi na zadnji preizkušnji za Ladies Cup. Nato bodo še prispevki: s tretjega slaloma Odprte meje za 2. trofejo Antonio Grandi (prispevek je zagotovila Vesna Klemše); z jutranje tekme košarkarske D lige Inter 1904 - Bor Radenska (poroča Umberto Acerbi). Ob 18.30 se bodo v studiu pogovarjali s predstavnicami namiznoteniške ekipe Krasa po drugi tekmi v gosteh. Ob 19. uri bodo na vrsti zadnji izidi našega športnega urednika. Ponedeljkov tedenski športni komentar (ob 18. uri) bo vseboval pogovor v živo s Samom Kokorovcem in Sandrom Guerro z naslovom: »Kje tiči razlika?« V Križu pohod Reja Rekreativni krožek »S. Croce« v sodelovanju s FECISCUR, in s krožkom Maritain, s U.S. S. Gorce, s FIDAL GGG TS in s CRAL EAPT prireja v nedeljo, 15. t. m., ob 9.30 pohod Reja. Zbirališče in vpisovanje ob 9. uri pri športnem igrišču v Križu. obvestila - obvestila Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 - Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 8. oktobra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja k. A in tiska Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Papež je med poletom v Seul naslovil toplo brzojavko predsedniku SZ Mihailu Gorbačovu Papež je včeraj pripotoval v Južno Korejo Od ponedeljka bo na obisku v Indoneziji SEUL — Papež Janez Pavel II. je včeraj prispel v Seul, od koder bo nadaljeval svoj dvotedenski obisk po Indoneziji. Na letališču je papeža sprejel južnokorejski predsednik Rob Tae Woo. Papež je v svojem pozdravnem govoru le enkrat bežno omenil dejstvo, da so se katoliški disidenti v Južni Koreji zavzeli za čim prejšnjo združitev obeh Korej. Janez Pavel II., ki je v Seulu, da bi prisostvoval odprtju 44. evharističnega kongresa, je nato maševal pred 600 tisoč verniki. V Seulu bo ostal do ponedeljka, ko bo odpotoval v Indonezijo. Že med poletom iz Rima v Seul je papež Janez Pavel II. nekajkrat izkoristil priložnost, da se je za kratek čas pomenil z novinarji, ki so ga spremljali v turističnem razredu istega poleta Alitalia. Tako so novinarji lahko neposredno zvedeli za vsebino pozdravnih brzojavk, ki jih je papež naslovil državnim poglavarjem posameznih držav nad katerimi je letel. Tokrat je prvič preletel Madžarsko in Sovjetsko zvezo, še prej pa je letalo za kratek čas letelo tudi nad Jugoslavijo. Papež je pozdravil predsednika Drnovška, nato tudi njegovega madžarskega kolega, precej več poudarka pa je posvetil brzojavki, ki jo je naslovil Mihailu Gorbačovu. Sovjetskemu voditelju in državi, ki jo zastopa, je zaželel veliko sreče. Z Mihailom Gorbačovom se bo papež vsekakor sestal novembra, ko bo sovjetski voditelj na uradnem obisku v Italiji, že sedaj pa je o predsedniku SZ izrazil izredno pozitivno mnenje. Novinarjem je dejal, da je perestrojka nadvse prepričljiv poskus demokratizacije države, ki je bila do nedavnega odločno totalitarnega značaja. Ko so ga nekateri dopisniki vprašali, kaj meni o množičnem begu Vzhodnih Nemcev na Zahod, je papež dejal, da je premalo informiran o vzhodnonemški stvarnosti. Papež Janez Pavel II. je vsekakor izkoristil 13-urni polet, da je nekoliko poglobil priprave na skorajšnje srečanje z muslimansko skupnostjo, ki živi v Indoneziji. Država, ki jo vodi premier Suharto, je namreč največja muslimanska država na svetu, v glavnem pa ne gre za državo, v kateri bi prišlo do fundamentalističnih izpadov. Izjemo dela le skupina vernikov, ki živi prav v neposredni bližini edine katoliške skupnosti v Medanu. Kljub temu pa je papež dejal, da ga to ne skrbi, saj bo obiskal vernike iz Medana 13. oktobra. Na sliki (telefoto AP): papež Janez Pavel II. v Seulu. V Iranu obesili 31 trgovcev z mamili TEHERAN — V teheranskem zaporu Kasr so včeraj obesili deset ljudi, ki so bili vpleteni v . > mednarodno trgovino z mamili. Med obešenimi je bila tudi ženska, vest pa je posredovala uradna iranska tiskovna agencija Irna. Deseterici so dokazali, da je vpletena v prodajo 1160 kilogramov opija in osem kg heroina, krivili pa so jih še za nekatera kriminalna dejanja. V veliki kampanji proti mamilom pa so včeraj tudi drugod po Iranu izvršili smrtne obsodbe nad trgovci z mamili. Tako je do eksekucij prišlo v Širazu, Komu, Zahedanu, Hermanu, Karaju, Ka-zuinu, Gonabadu in Sariju, skupno število usmrčenih pa je po podatkih iranskih oblasti doseglo 31. Islamska pravica pa je včeraj pokazala svoje zobe tudi v Savdski Arabiji. Tam so enajstim Jemencem, ki so jih zalotili pri kraji, odsekali roko, tako kot velevajo strogi islamski zakoni. Kot je sporočilo savdsko pravosodno ministrstvo, je bila enajsterica kriva za številne oborožene kraje in rope, na tako hudo kazen pa naj bi bili obsojeni tudi zaradi nedovoljene posesti strelnega in hladnega orožja. Karmeličanke počasi zapuščajo Auschwitz Položaj v Zakavkazju je skrajno napet Azerbajdžanci so le omilili blokado AUSCHWITZ — Težave s karmeličanskim samostanom v Auschwitzu se, kot kaže, počasi razpletajo. Tako je podpredsednik Svetovnega židovskega kongresa Karman Sul-tanik včeraj za Radio Jeruzalem izjavil, da so že preselili osem od petnajstih karmeličank. Ostalih sedem naj bi zapustilo samostan v Auschwitzu, ki je v zadnjem času povzročil toliko nesporazumov in tudi vroče krvi med Židi in katoličani, takrat, ko bodo zunaj nekdanjega nacističnega taborišča zgradili nov samostan za tamkajšnje karmeličanke. V intervjuju za Radio Jeruzalem pa je podpredsednik Svetovnega židovskega kongresa govoril tudi o odnosih med Izraelom in Poljsko. S tem v zvezi je Sultanik povedal, da naj bi morda že v kratkem Poljska obnovila diplomatske odnose z Izraelom. Muževičevo pismo LJUBLJANA — Boris Muževič je v petek uredništvu beograjske Politike-ekspres poslal pismo z naslednjo vsebino: Prosim vas, da v skladu z zakonom o informiranju SR Srbije zaradi teksta »Vesta upotreba incidenta«, ki je bil objavljen v Politiki-ekspres 6. oktobra 1989, objavite naslednji odgovor: Aleksandra Plavevska (stalna dopisnica tega beograjskega časopisa iz Slovenije) se je zlagala. Skonstruirano zgodbo na tej osnovi sta zakrivila avtor teksta »Vešta upotreba incidenta« S.S. in urednik časopisa. Njim nimam kaj pojasnjevati, niti jih prepričevati. Moji prijatelji in sodelavci dobro vedo tisto, kar Politika-ekspres ne ve: da sem v Beogradu preživel deset let, da sem se dobro počutil in normalno delal.« MOSKVA — Azerbajdžanska blokada Armenije in Gorskega Karabaha se nadaljuje. To je včeraj v Moskvi izjavi1 glasnik armenske narodne fronte, ki je obenem delno zanikal trditve sovjetske tiskovne agencije Tass o obnovi železniškega prometa v Zakavkazju. V Armenijo naj bi mim° azerbajdžanske blokade peljali le štirje vlaki, in še ti s° imeli v vagonih v glavnem pokvarjeno blago. Prav zato je bila sinoči v Erevanu protestna manifestacija, s katero so tisoči zahtevali prekinitev gospodarske blokade, ki duši armensko gospodarstvo in ki je povzročil3 splošno pomanjkanje blaga široke potrošnje, tako da morajo najnujnejše prepeljati z letali. Armenska narodna fronta je obenem sporočila, da so v glavnem mestu Gorskega K®' rabaha Stepanakertu azerbajdžanski skrajneži razstreli most, ki pelje v azerbajdžansko četrt Martuni Hadrud. Položaj je torej do skrajnosti napet. V prejšnjih dneh J sovjetsko notranje ministrstvo poslalo v Erevan in v Bak nove sveže enote specialcev. Motorizirane enote so že z® vzele položaje v obmejnih postajah, a še niso posegle. NI bova prisotnost je ob sklepu vrhovnega sovjeta, da bo ih° biliziral vse železničarje Zakavkazja, vsaj delno omilila bi kado, ni je pa odpravila, tako da bodo potrebni konkretne] ši ukrepi. Kot je sporočila Tass, bo treba še slab teden, se bo položaj normaliziral, ker so ranžirne postaje zatrpaj z blokiranimi vlaki, storilnost zavkavkaških železničar]6 pa je bila še pred sedanjo prisilo precej slaba. Sodeč po bornih uradnih vesteh iz Gorskega Karaba imajo specialci največ dela z Azerbajdžanci, ki skušaj0 orožjem uveljaviti svoje pravice v tej armenski enklavi. Na sliki (telefoto AP): specialci so aretirali armensk6 ga oboroženega civilista. Jugoslovanski zunanji minister se je vrnil v domovino Lončar o jugoslovanskih pobudah NEW YORK Po skoraj tritedenski intenzivni diplomatski dejavnosti, ki jo Jugoslaviji med drugim nalaga tudi funkcija predsedujoče v gibanju neuvrščenih, se je jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar vrnil v Jugoslavijo. Pred odhodom je v daljšem pogovoru povzel dogajanja v generalni skupščini OZN, vlogo SFRJ in vsebino kakih 50 sestankov in pogovorov, ki jih je imel s tujimi državniki in diplomati v New Yorku. »Letošnja splošna razprava v generalni skupščini svetovne organizacije predstavlja nadaljevanje mednarodnih srečanj, na katerih prevladujejo pozitivni toni. Vrh vsega pa je kakih 160 držav na generalni skupščini tudi ustvarilo novo kakovost, vrednoto v mednarodnih odnosih, saj je potrdilo in poglobilo dosedanjo pozitivno usmeritev dialoga in sodelovanja v svetu,« je dejal Lončar. »Letošnja razprava predstavlja rea-firmacijo generalne skupščine kot svetovnega foruma, na katerem je moč dosegati nove kvalitete, posredno pa se s tem še bolj uveljavljajo Združeni narodi kot celota. Slednji pa bodo svo- jo akcijsko sposobnost še jasneje začrtali na vrsti posebnih zasedanj (o apartheidu, mamilih itd.). Pri oživljanju takšnega multilateralnega sodelovanja so sklepi beograjskega vrha nedvomno odlično in skladno dopolnilo prizadevanjem svetovne organizacije,« je dejal Lončar. Jugoslavija je kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih dobila še posebno priznanje in pozornost svetovnega foruma, pa tudi na newyorških srečanjih neuvrščenih, kjer je prednjačila s predlogi za večjo dinamiko in učinkovitost gibanja. Posredno pa je ta kre-dibilnejša vloga Jugoslavije vplivala tudi na vsebino Lončarjevih pogovorov, kar se je odrazilo na pogovorih, ki jih je Lončar imel z vrsto zunanjih ministrov (Genscher, Dumas, De Miche-lis, Ševardnadze). Zanimivo je, da pri tem nihče izmed Lončarjevih sogovornikov ni bil kaj prida presenečen nad jugoslovanskimi ekonomskimi težavami (te so bile, bi lahko rekli, sprejete z racionalnim razumevanjem), nihče pa ni mogel razumeti mednacionalnih (malone tribalističnih) sporov in spopadov. Na svojih sestankih si je Lončar prizadeval tudi za krepitev dobrih sosedskih odnosov. Potrditev teh prizadevanj bo nedvomno tudi sestanek štirih zunanjih ministrov (Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije) 11. novembra letos v Budimpešti. Na njem naj bi določneje spregovorili tudi o odnosih do evropske dvanajsterice. V luči večjega zanimanja za Jugoslavijo in njene večje politične kredibilnosti je treba gledati tudi bližajoči se obisk predsednika ZIS Anteja Markoviča v ZDA. Bogat program njegovih sestankov (s predsednikom Bushem, Bakerjem, Cheneyem in drugimi) kaže, da je Jugoslavija še zanimiva, vendar pa ne samo kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih in kot država, ki si prizadeva, kaj postoriti tudi v Evropi, ampak žal, tudi zaradi Kosova, mednacionalnih odnosov in človekovih pravic. Tudi te zadeve bodo namreč zanimale Markovičeve sogovornike in rezultat teh pogovorov se utegne_ spet končati s starim nasvetom: »Če hočete, da vam pomagamo, si najprej pomagajte sami. Mi vas pred vami samimi braniti ne moremo.« MITJA MERŠOL TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 »SELVA ARREDAMENTI« iz Tržiča predlaga nove rešitve za dnevne sobe s pohištvom novejše in kakovostne proizvodnje. Stenske kompozicije z vgrajenimi svetlobnimi telesi, z elementi, kreiranimi za sprejem in obvarovanje televizijskih sprejemnikov, hi-fi naprav in drugih občutljivih predmetov. Najmodernejše obloge, kot na primer kombinacija črne barve z orehom, zagotavljajo izbrano eleganco. Selva ar-redamenti jamči največjo skrb pri dostavi, povrhu pa v lastni mizarski delavnici lahko opravi vse prilagoditve in dopolnila, ki bi jih želel klient. SELVA ARREDAMENTI - vedno korak na H