'-v:'
. ______________________________________________________________________________________________________________________
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 27. maja 1926	Št. 13
Nogometne tekme za Gosposvetski pokal
Lyon.
Iz Lyona je prišla na binkoštno nedeljo kratka brzojavka, da so dosegli jugoslovanski Sokoli kot vrsta drugo, kot poedinci pa prvo mesto pri VIII. tekmovalni telovadbi mednarodne evropske telovadne zveze. Ta uspeh je z ozirom na izbrano konkurenco šestih narodov ter razsežen tekmovalni načrt nadvse časten.
Uspeh, ki si ga je po vojni priborilo Sokolstvo na mednarodnem tekmovališču že drugič, je jasna priča, da razpolaga naš narod z materijalom, ki se po temeljiti pripravi lahko polno meri z največjimi narodi sveta. Smo-treno delo in vztrajnost sta pokazala sadove, ki so zadivili ne samo doma, temveč tudi izven mej domovine. Ti sadovi so dokaz, da imamo moči, ki jih je treba samo vzgojiti, pa ne zaostajajo za nikomur. Če je to zmoglo Sokolstvo, zakaj ne bi mogle tega tudi druge organizacije, ki so si zastavile cilj, da izpopolnijo svoje moči v mednarodne tekmovalce. Zakaj ne bi mogli doseči istega uspeha naši atleti, plavači, nogometaši itd? Ne vidimo ovire, treba je le delati in vztrajati!
Po zmagi v Lyonu je stopilo v ospredje tudi vprašanje, ali je bilo umestno, da so naše telovadne organizacije uvedle v svoj program tudi razne discipline iz lahke atletike. Ravno v teh disciplinah je naše Sokolstvo do pred kratkim kazalo najslabše strani. Telovadne organizacije gojijo sedaj ne samo vaje na orodju, temveč tudi večino lahkoatletskih disciplin. S tem bodo pridobile na moči i telovadne i lahkoatletske organizacije.
Po navedenem je jasno, kakšno naj bo delo Sokolstva in delo lahkoatletskih organizacij. Roka v roki bodo vršili visoko telesno-kulturno nalogo med našim narodom, ki ima gotovo še mnogo nepoznanih talentov. Te je treba dvigniti in jih privesti do onega lepega cilja, ki ga je pred dnevi daleč v tujini doseglo naše Sokolstvo za jugoslovanske barve. Vso javnost, predvsem pa vlado, prosimo, naj temu prizadevanju naših športnikov in Sokolov z razumevanjem pomaga. Našim reprezentantom v Lyonu najiskrenejše čestitke!
Poravnajte naročnino!
Povodom .petnajstletnice svojega obstoja razpisuje športni klub »Ilirija« v sporazumu z. » Jugoslovansko Matico« nogometne tekme za prehodno darilo pod imenom »Gosposvetski pokal«, za katero se bodo vršile vsako leto nogometne tekme v korist »Jugoslovanske Matice odnosno »Gosposvetskega Zvona«. Zaključno kolo teh tekem se bo vršilo vsako leto v oktobru na Koroški dan, to je na dan obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem. Tekme se vrše po sledečih propozicijah:
1.	Pokal postane trajno last kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrat prekinjeno. Začasni posestnik pokala je dolžan vrniti ga mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji. Tekme izvede S K Ilirija s sodelovanjem Jugoslovanske Matice in udeleženih klubov. SK Ilirija sestavi v to svrho vsako leto medklubski odbor, v katerega odpošlje vsak prijavljeni klub po enega delegata; medklubskemu odboru predseduje predsednik L. N. P.; potrebne tehnične referente imenuje odbor SK Ilirije. Nad izvršitvijo razpisa čuva L. N. P.
2.	Pravico do tekmovanja imajo vsi v L. N. P včlanjeni kilubi s svojimi verificiranimi igrači.. Vsak igrač sme tekom ene pokalne konkurence tekmovati le za en klub. Moštvo oz. klub, ki krši ta določila, zgubi tekmo in pade v dotičnem letu iz na-daljnega tekmovanja. Enako zgubi tekmo ter pade iz nadaljnega tekmovanja moštvo, ki med tekmo samolastno odstopi ali ki ob določenem terminu ne nastopi. Kazen tega so odgovorni klubi za te prestopke L. N. P. Protesti proti priznanju o<ligranih tekem niso dopustni.
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Gostovanje državnega prvaka
SK Jugoslavija : ASK Primorje 5 : 1 (2 : 1).
Ekshibicijska igra gostov v drugem polčasu. — Izboren sodnik.
ASK Primorju se je posrečilo, da angažira državnega prvaka, ki se je vračal iz francoske turneje, za eno tekmo v Ljubljani. Z ozirom na dejstvo, da je pridobitev Jugoslavije iz Beograda samci v Ljubljano skoraj problematična, je bilo to gostovanje izredno zanimivo, česar se je naše športno občinstvo kljub delavniku dobro zavedlo.
3.	Žrebanje protivnikov izvrši medklubski odbor. Sodnike delegira ljubljanska sekcija Z. N. S. Morebitne potne ali druge stroške nosi klub sam. Dohodki tekem po odbitku dejanske režije pripadejo Jugoslovanski Matici.
4.	Tekmuje se po pravilniku J. N. S., v kolikor ni posebnih določil v samem razpisu, in sicer po pokalnem sistemu. V zaključno kolo na Koroški dan pridejo štirje klubi — zmagovalci v izločilnih tekmah, ki odigrajo semifinale in finale. Podsa-vezni prvak in zmagovalec v tekmah za Gosposvetski pokal predidočega leta prideta, ako se prijavita k tekmovanju, le v zaključno kolo; v tem slučaju se mora v predtekmah izločiti toliko več klubov, da preostanejo za zaključno kolo skfupno štirje. Vsaka tekma traja 45 minut, ob polovici časa izmenjata moštvi brez odmora prostore. V zaključnem kolu nastopita zmagovalca v semifinalu po največ 10 minutnem odmoru takoj k finalu. Med igro je izmenjava igračev nedopustna. V slučaju neodločenega izida po preteku 45 minut odloča v izločilnih tekmah žreb, v zaključnem kolu pa se podaljša vsaka neodločena tekma za 2X10 minut. Ako ostane rezultat tudi nato neodločen, določi zmagovalca žreb. Žreba se po možnosti na igrišču neposredno po tekmi.
Gosposvetski pokal se izroči zmagovitemu moštvu takoj po tekmi na igrišču, ako medklubski odbor iz tehtnih razlogov ne odloči drugače.
Ljubljana, 8. maja 192(5.
Jugoslavija:	Nikolić-Ivković, Todorič-Pcpovic,
Petrovič (M ah ek), Markovič-Djuric, Jovanovič, Lu-burič, Petkovič, Sekulič.
Primorje:	Erman I. - Buljevič, Jančigaj -
Gruntar, Slamič, Pišek - Svetlič (Praunseis), Ča-mernik. Glavič, Uršič, Čebohin.
Moštvo Jugoslavije je napravilo ut is utrujenosti. Vsekakor nam ni pokazalo vsega, kar zna. Posebno v prvi polovici je igralo zelo raztrgano. K rilska vrsta se do odmora ni znašla. Napad je operiral večinoma s krili. Povsem drugo igro so pa pokazali Beograjčani v drugem polčasu. Kril-ska vrsta je prepustila defenzivno delo branilcema in je tako napadalo osem igralcev. Temu pri-merna je bila tudi njihova kombinacija. Igralo se je večinoma nazaj na krilce, ki so potem delili žoge večinoma Luburiču. Ta je veejidel zaposlil Pet-
Sportni klub Ilirija , Ljubljana.
kovica, s katerim sta izvedla lepe kombinacije, uporabljajoč pri tem raznovrstne tehnične finese in trike. Večina golov je bila plod kombinacije; streljalo se. sploh ni, kar je naravnost čudno, .ker ima Jugoslavija v Jovanoviču in Petkoviču izvrstna strelca. Kar je Erman dobil strelov, je prišlo vse z levega krila. Sekulič je bil edini, ki je uporabil vsako količkaj ugodno pozicijo, da strelja. Neprekosiljiv pa je v streljanju kotov. Vsak po njemu streljan kot je značil vedno nevarnost, posebno še radi tega, ker je mogočni Petkovič s svojo impozantno postavo popolnoma zakril vratarja. Na ta način je padel četrti gol; Djurič je popolnoma mirno z glavo usmeril žogo v mrežo. Petrovič je bil slab; zamenjal ga je Mah ek. Markovič odličen, imel pa je slabega nasprotnika. Izvrsten je bil desni branilec Ivkovič. Ima silovit start; odvzemanje žoge je popolnoma fair. Vratar ni posebno siguren. — Primorje je igralo vlogo miši, s katero se igra mačka. Napadalna vrsta se je omejila na prodore, ki pa niso uspeli. Pred Ivkovičem je imela precejšen rešpekt, kar je prvi izborno izrabil. V postavi, kakor je igralo Primorje proti državnemu prvaku, je njegov napad nemogoč. Čamemik nikakor ne spada v zvezo. Desno krilo je samo škodovalo; njegov naslednik ni bil nič boljši. Krilska vrsta je nastopila brez Zemljaka in je popolnoma odpovedala. Gruntar je parkrat uspešno interveniral, nima pa še dosti rutine. Obramba je igrala premehko. Vratar Erman je bil precej nesiguren; prvi gol je njegova zasluga. Držal pa je nekaj ostrih strelov jako lepo. — Sodnik g. Planinšek izvrsten; spregledal {ia je očitni of-side Glaviča, iz katerega je rezul-'tiral edini gol za Primorje.
O igri je izjavil internacijonalec Petkovič: Nasprotnik ni bil nič posebnega; radi tega se tudi ni bilo treba izčrpati. Vsi smo bili utrujeni in nam še vedno tiči francoska turneja v nogah. Sodnik izvrsten; ako bi imeli takega na turneji, ne bi bili zgubili nobene igre.
Dopoldne je priredil predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc na magistratu recepcijo, na kateri je pozdravil državnega prvaka na povratku z lepo uspele turneje po Franciji.
Jugoslavija je naslednjega dne odpotovala v Zagreb.
Gostovanje Vienna Cricket and Foot-bal Cluba (Dunaj)
Cricketer : Ilirija 4:3 (0:2).
Ilirija je nastopila brez Zankla in Hermanna, kar se je v moštvu zelo poznalo. Zamena ni bila dobra in vsled tega je trpelo celo moštvo. Vsi so igrali nekam zaspano in brez volje ter elana, ki je drugače značilen za moštvo. Miklavčič jie bil povprečno dober. Beltram je naredil precej napak, ki jih je pa vedno popravil. Pogačar je vedno za trenutek prepozno startal; taka igra na mokrem terenu ni posebno uspešna, ker je precej težko dobro preračunati odbojni kot žoge, ki večinoma zdrsne. Tudi »osvobodilni« streli so končali večji del med »galerijo«. Krilska vrsta je igrala svojo najslabšo letošnjo tekmo. Nikdo izmed krilcev se ni pravilno plasiral ter je bilo s tem omogočeno nasprotnikovemu napadu kombiniranje. Napadalna vrsta ni našla nobene podpore v krilski vrsti in ni čuda, da ni mogla držati žoge. Napad ni zadovoljil. Edini Doberlet je bil od časa do časa izjema, vendar še vedno po nepotrebnem trati moči. Vsem pa manjka točen »stoping« in pa pravilno razumevanje situacije. Tako se je zgodilo, da so podajali žogo igralcu, M je bil pokrit, medtem ko je bila nasprotna stran nekrita. To so težke napake, ki jih nikakor ne sme biti. Še eno veliko na-
pako je opažati pri napadu. Ako vidijo napadalci, da ne gre vse, kakor bi moralo iti, se polasti vseh malodušnost. — Gostje niso nudili tega, kar se je po njihovih rezultatih pričakovalo. Goje precej primitivno igro, ki ob pravilnem odporu ne more uspeti. Znajo pa dobro izrabiti napake in so tako dosegli štiri gole. Leva stran napada je težišče forvarda. V krilski vrsti je ugajal srednji krilec. Branilca sta imela lahko delo. Vratar je najslabši mož moštva. Sodnik g. Fink je sodil malo boljše kot se je igralo. Publike vsled dežja maio.
Drugi dan:
Ilirija : Cricketer 7:1 (2:1).
Ilirija je nastopila s štirimi rezervami in je v splošnem zadovoljila. V prvem polčasu so igrala precej »domače«. V drugem polčasu pa je Doberlet s svojo prodornostjo prinesel v »moštvo svežost. Vrstili so se hitri napadi, ki jih je dobro podpirala krilska vrsta. Rezultat je osebna zasluga Do-herleta, ki je sam zabil 6 golov. V obrambi Je prvič igral večjo tekmo Jenko, in sicer jako uspešno. Njegova postava mu omogoča, da odvzame protivniku žogo, ko že misli, da ni nobene nevarnosti več. Beltram je bil na mestu kot vedno. Krilska vrsta je bila v prvi polovici disorijentirana, kasneje pa prav dobra. Ugaj'al je tehnično izvrsten pritlikavec ■ Košenina. Dekleva je miren do skrajnosti; treba mu je še rutine. V napadu je Doberlet strahoval s svojimi prodori nasprotno obrambo, ki si nikakor ni znala pomagati. Kakor tank se je spuščal za žogo in ni preje miroval, dokler ni bila v mreži. Vrhovnik in Oman sta izvedla nekaj lepih kombinacijskih potez. Slednji očividno popušča. Gostje, razen nekaterih akcij, niso pokazali ničesar. Napad ni zmogel nikake kombinacije. Krilska vrsta je igrala zelo nervozno in brez pravega cilja. Obramba j’e bila zelo nesigurna. Vratar je bil soudeležen pri treh golih. — G. Vodišek je sodil precej ležerno in je v polju marsikaj spregledal. Publike malo.
Gostje so nastopili oba dneva v postavi:
Kirner — Mayer, Diiringer — Groszmann, Schuh F., Schuh S. — Kohler, Polaček, Rascher, Ferstl, Nemets.
Ilirija: Miklavčič — Pogačar (Jenko), Beltram — dr. Tavčar, Zupančič II (Dekleva), Zupančič III (Košenina) — Kremžar (Vrhovnik), Oman, Verov-šek, Doberlet, Kreč. (Imena v oklepaju značijo igralce drugega dne.)	M. P.
Iz Maribora
1. SSK Maribor : SD Rapid 4:8 (2 : 5).
Pristranski sodnik omogočil zmago »Rapida«. — Lepa igra 1. SSK Maribora. — Razjarjena publika.
V nedeljo popoldne sta ponovo nastopila domača nasprotnika Rapid in Maribor v prijateljski tekmi, ki je končala vsled popolne nesposobnosti in pristranosti sodnika z visokim in nezasluženim porazom »Maribora«. Kljub stalni premoči in lepi igri, ki je tehnično, faktično in kombinatorno daleč nadkriljevala nasprotnika, je Maribor po zaslugi sodnika, ki je kljub ogorčenim protestom publike vztrajal na krivično prisojenih odločitvah, podlegel. Maribor je sicer nastopil brez Wagnerja in Geuerja, vendar ni bilo opaziti, da bi igra vsled tega trpela. Ko je »Maribor« postal »Rapiduc prenevaren, je sodnik, bodisi vedoma ali nevedoma, stalno izpregledoval očitne of side, ki so prinesli »Rapidu« nezasluženo zmago. Rapidu je priznal celo gol, ko je bila žoga centrirana iz auta in po vratarju ubranjeni gol. Publika se je upravičeno razburjala in le odločnosti odbora »Maribora« se je zahvaliti, da ni prišlo do težjih incidentov. Šele, ko
je pred zaključkom drugega polčasa priznal zopet iz of sida dosežen gol, je vdrla publika na igrišče, nakar je sodnik odžvižgal tekmo.
Sodnik je bil pri tej tekmi popolnoma nemogoč in ni najti razloga, zakaj je na tak način zapravljal in blatil svojo sodniško avtoriteto. Najbolj krivično pa je to, da se trud kluba, ki si toliko prizadeva, uničuje na tako nekvalificiran način. Prisotni so si itak lahko sami ustvarili o kvaliteti moštev svoje mnenje in bi bilo popolnoma odveč utemeljevati neopravičen poraz boljšega moštva, ki je kot celota izborno vigrano, dočim sta pri »Rapidu delala le leva zveza in vratar, ki je res odlično branil svoje svetišče.
Merodajne činitelje pa resno svarimo pred podobnimi pojavi na športnem polju, ki v nobeni meri ne bodo izboljšali že itak zaostalih športnih razmer v mariborski oblasti, ampak bo efekt nasproten.	V. Cizelj.
Iz ostalih krajev države
Zagreb:	Viktorija Žižkov (Praga) : Gradjanski.
Prvi dan 3 : 0 (1 : 0); drugi dan 1 : 1
(1 : 1).
Dočim soi prvi dan igrali Zagrebčani popolnoma podrejeno vlogo in zasluženo podlegli praškim gostom, so drugi dan zaslužili neodločen izid. Viktorija je bila nekoliko slabša, dočim je Gradjanski igral skrajna požrtvovalno. Jugoslavija (Beograd) : Hašk 6 : 1 (3 : 0).
Na povratku proti Beogradu se je Jugoslavija ustavila tudi v Zagrebu ter odpravila Haškovce z diferenco petih golov. Kompletni Hašk je s tem dokazal, da je njegova kvaliteta v zadnjem času občutno padla. Častni gol zanj je tolkel Šojat v zadnji minuti.
Beograd:	Jedinstvo : Concordia (Zagreb) 6 : 1
d : 1).
Katastrofalen poraz zagrebškega prvorazrednega moštva, ki je posebno v drugem polčasu popolnoma odpovedalo. B. S. K. : Concordia 6 : 4 (2 : 0). Po nedeljskem porazu so se gostje malo popravili in proti koncu igre v silnem startu zabili v kratkem času tri gole. Zadnjih 15 minut je C. stalno v fronti. Sodil je odlično g. Joksič.
Sarajevo: Sašk : Slavija 4 : 3 in 5 : 2. Dve prijateljski tekmi domačih rivalov, ki sta nudili dober in zanimiv sport Split:	Hajduk : Mor. Slavia	(Brno) 2 : 1
(0 : 1).
Siiliofiea: Nuselski Sp. C (Praga) : Bačka 5 : 0
(1 : 0).
Iz inozemstva
Dunaj: Prvenstvene: Admira : Hertha 6	2,
Simmerin : Wacker 4 : 0, Sportklub : Rapid 3 : 2, Vienna : Amateure 4 : 2, Simmering : Admira 2 : 1, Vienna : Sportklub 3 : 2. Prijateljska 3 : 2.
Praga: Slavija : Nemzeli (Budimpešta) 7 : 0.
Bruselj: Anglija : Belgija 5 : 3 (1 : 1).
Budimpešta:	Sparta (Praga) : UTE 2 :
Sparta : MTK 4:1.
Newyork: Hakoah (Dunaj) : Broocklvn Wan-derer 6 : 4, Hakoah : Newark Wanderer 3 : 3.
Gradec:	Rudolfshiigel (Dunaj) : GAK 4 : 2,
Rudolfshiigel : Sturm 3 : 2.
LAHKA ATLETIKA —
Binkoštna štafeta [za prehodno darilo „Jutra",
Zmaga Primorja.
Ljubljanski dnevnik >Jutro: je daroval lani drugo darilo za propagando lahke atletike, dragocen umetniški kip Matije Gubca, ki si ga mora za trajno posest priboriti en klub štirikrat zaporedoma ali šestkrat v presledkih.
Letos so nastopile samo tri štafete, in sicer je postavilo Primorje dve, Ilirija pa eno. Letošnja štafeta je bila manj interesantna, ker ni tekmoval ves razpoložljivi materijal in je bila zmaga Primorja malone določena v naprej. Že prvi tekač Primorja je pridobil 20 m; razdalja se je vedno večala, tako, da je bila razlika na cilju približno 100 m. Kot tretja je pritekla na cilj II. štafeta Primorja, približno 150 m za Ilirijo. Čas: 3 : 48.5. Štafeta je bila vsekakor ogromnega propagandnega pomena, ker je privabila na vseh ulicah mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem gledali borbo naših tekačev.
Štafetni tek po Mariboru.
Štafetnega teka, ki ga je v nedeljo 23. t. m. priredil skozi mesto Maribor ISSK Maribor so se udeležili trije konkurenti: »Primorje«, »Rapid« in »Maribor«. Prvi je prispel na cilj v času 3 : 46.2 »Rapid« in drugi »Primorje«. »Ptuj« se prireditve iz tehničnih razlogov ni mogel udeležiti.
Lahka atletika v Zagrebu.
Agilni ASK je priredil srednješolski tro- in petoboj za dijake pod 16. in 18. leti, ki je zelo lepo uspel; škoda le, da je zanimanje publike za lake prireditve naravnost minimalno.
Izidi za petoboj so sledeči:
Skok v viš.: čurčić (II. r. g.) in Kallav (III. r. g.) 165..5.
kopje: čurčić 39.42, Babič 38.45,
200 m: Krajačić 24.3, Kallay 24.8,
disk: čurčić 27.81, Thaller (I. r. g.) 25.77.
1500 m: Thaller 5 : 03, čurčić 5 : 25. Placement: čurčić 12 točk, Thaller 15, Kuilay
16.
Troboj:
Skok v višino: Kallay (III. r. g.) in Jamnicky (I. r. g.) 150,
disk 1 kg: Horvat (I. r. g.) 29.83,
60 m: Turner 7.8, Horvat 7.9.
Placement: Horvat 6, Jamnicky 8, Kallay 8.
Vojaški meting.
Povodom slave rezervnih oficirjev je priredil ASK vojaški meeting, katerega najvažnejše rezultate prinašamo:
100 m: Vinek (35. p. p.) 12 sek., met kamna (7 ena četrtina kg): Perkovič 1198 in pol cm, Miloševič 1198 cm (pičla zmaga),
skok v dalj.: Perkovič (6. k. p.) 5.43, met ročne granate: Miloševič 65.19 m, tek 1000 m: Perkovič 2 : 53.1.
Placement: 6. konj. polk 19 točk: (pridobljenih po edinem atletu Perkoviču!) I. 4. podof. š. 19 II., 35. peš. p. 19 t. III.	Lj.
KOLESARSTVO
Kolesarski klub »Zvonček« v Ptuju je priredil dne 16. t. m. otvoritveno kolesarsko dirko na 22 kilometrov dolgi progi Ptuj—Ormož. Startalo je 18 dirkačev. Med dirkači si je zopet priboril prvo mesto Ramšak Joško v 45.05. Drugi je bil Jager Joško v 46, tretji pa Kovačec Josip v 46.10. Med
novinci je bil prvi Stale er Viljem v 50.50, drugi Vitez Anton v 52, tretji pa Šegula Franc v 53.50. Med dirkači, starimi nad 35 let, se je plasiral prvi Jureš Ljudevit v 65.52, drugi pa Sagadin Joško v 68.
Rezultati so z ozirom na težko progo (dirkači so morali prevoziti dva velika hriba) prav povoljni. Po dirki se je vršila pri g. Skorčičevi v Ormožu veselica, kjer so bile razdeljene nagrade.
ASK »Primorje« kolesarska sekcija priredi v nedeljo, dne 30. maja prvo kolesarsko medklubsko štafetno, ter otvoritvene dirkališčne dirke s sledečim sporedom:
Ob 8.: L. kolesarska štafetna dirka na progi Ljvbljana — Višnja gora — Ljubljana — Vrhnika — Ljubljana — Kranj — Ljubljana — Lukovica — Ljubljana, dirkališče ASK »Primorje«, Dunajska cesta. (Proga 191 klm.) — Start in predaje na Kongresnem trgu. Cilj na dikališču ASK Primorje ob 15. uri. Vsako štafeto tvorijo 4 dirkači s tremi predajami, ki so razdeljene: ,1. Ljubljana—Višnja gora—Ljubljana. II. Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana, III. Ljubljana—Kranj—Ljubljana, IV. Ljubljana—Lukovica—Ljubljana. Ob 15. dirkališčne dirke (medklubske) s sledečim sporedom: 1. častni krog, 2. novinci, 3. juniorji, 4. dame, 5. dirka najtežjih (od 90 kg naprej), 6. dirka združena s tekom, 7. dirka pomožnih motorjev do 150 cm, 8. glavna dirka, 9. parna dirka (po amerikanskem sistemu), 10. handicap, 11. tolažilna dirka.
ASK. Primorje.
XIV. Giro d’ Italia.
V	soboto dne 15. t. m. se je pričela v Milanu tradicijonalna vožnja po Italiji. Proga je razdeljena v 12 etap in je dolga 3484.3 km. Posamezne etape so dolge po 250 do 350 km. Dirkači vozijo vsak drugi dan, tako da traja dirka v celem 24 dni. Kako ogromen razmah in kakšno zanimanje vlada za to vsakoletno prireditev (letošnja je štirinajsta!), kaže število prijavljencev, ki znaša 242. Po vseh večjih mestih so pripravljeni krajevni odbori za vzdrževanje reda in ev. pomoč.
V	prvi etapi od Milana do Turina (330 km) je zmagal Domenico Piemontesi. Vreme ni bilo najugodnejše. V drugi etapi od Turina do Genove (250 km) je zmagal isti dirkač v 10.44 : 48. Na cilj je prišlo samo 93 dirkačev. V tretji etapi od Genove do Florence (312 klm) je zmagal Alfredo Binda v 14.05:46. Proga je zelo hribovita, ',ako da je dosegel le srednjo hitrost 22 km. Zmagovalec prejšnjih dveh etap Piemontesi se je plasiral šesti. Tudi znani favorit Girardengo se dosedaj ni mogel povzpeti na prvo mesto. V Florenco je prispelo samo še 67 dirkačev. V četrti etapi med Florenco in Rimom (287 km) pa je zmagal stari vozač Co-stante Girardengo v 10.26 : 00. Vozil je povprečno 28 km na uro. Istočasno sta privozila v cilj tudi Binda in Brun n ero. V tej etapi je bil zanimiv odstop Piemontesija, ki je na klancih Monte Ciminija (okoli 220 km proge je že prevozil in bil med prvimi!) pričel tožiti, da ga boli glava in želodec. Z velikim naporom vozi v breg, toda končno pade s kolesa. Po par minutah odmora stopi zopet na ko» 16 in vozi dalje. Po dveh ali treh kilometrih obnemore popolnoma in pade na rob ceste. Objokan si pritiska roke na čelo in vzdihuje. Po desetih minutah vozi zadnji dirkač mimo njega in njegova usoda je zapečatena. Njegove zmage v prvih dveh etapah ne pomenijo za končno klasifikacijo — nič.
Kakor doznavamo kratko, je tudi v peti etapi med Rimom in Napoljem (232 km) zmagal Girar-dengo. Sledila šta mu zopet Brunnero in Binda. Podrobnosti o tej etapi še nimamo. Na potek nadalj-nih voženj se povrnemo v prihodnji številki.
BAZENA___________________________ —
M—B—————
Gostovanje zagrebške Concordie
Concordia (Zagreb) — Atena 4 : 3 (2 : 2)
V	binkoštnih praznikih je gostovala v Ljubljani renomirana zagrebška družina Concordije, ki ki je na glasu kot ena najjačjih družin naše države ter ena vodilnih družin zagrebškega podsaveza.
V	nedeljo dopoldne je nastopila proti tukajšnji Ateni ter po prilično obojestransko enakovredni igri zmagala s 4 : 3.
Igra, kateri je prisostvovalo razmeroma le pičlo število gledalcev, ni nudila onega športnega užitka, katerega se je bilo nadejati radi tega, ker sta obe družini momentano v prav dobri formi, o čemer nam pričajo njih rezultati v poslednjem času. Obe družini sta, osobito v prvem polčasu, pred-vedli dokaj raztrgano in šablonsko igro brez vsa-cega pravega sistema. Kljub povprečni igri Concordije je bila vendar zlasti v prvem polčasu, gospodar situacije. V drugem polčasu se je situacija bistveno spremenila. Ateni se je posrečilo obdržati igro popolnoma otvorjeno. Napadi so se odslej hitro menjavali; igra je valovila iz polja v polje, na obeh straneh je padlo mnogo strelov na gol in le izvrstnima vrataricama gre zasluga, da ni ne ena, ne druga stran izšla iz boja težko poražena. Igra je bila nekak dvoboj med obema reprezentativnima vrataricama, ki sta se kosali, katera bo pokazala višjo in boljšo formo. Razlike med obema nismo mogli opaziti; Cimpermanova sigurnejša pri visokih, Gršetičeva pri nizkih strelih. Tehnično sta si bili obe družini precej enakovredni; taktično pa je Concordia nadkriljevala Ateno.
Concordia nas ni povsem zadovoljila. Njeno razpoloženje se da opravičiti z utrujenostjo igralk, ki so odšle na igrišče direktno iz kolodvora. Njihova najboljša moč je nesporno Gršetičeva v golu, ki v polni meri zasluži naziv reprezentativne interna-cijonalne vratarice. Z veliko sigurnostjo lovi nizke kakor visoke žoge, le nekoliko hladnokrvnej-ša bi morala biti. Poleg nje je omeniti nad vse požrtvovalno Tonkovičevo I v krilski vrsti in levo krilo Bobinsky, ki je nevarna zlasti pred golom Napadalna vrsta ni pokazala nikake izrazite kombinacijske igre. Pred golom je običajno premalo odločna, zamudila marsikatero idealno priložnost.
Atena je nastopila v prvem polčasu brez obeh sester Šaplja, kar je močno vplivalo na potek igre. V obrambi je nastopila Janški, ki pa niti z daleka hi mogla nadomestiti izborne Božene. Dosti dobro je bila zamenjana Šaplja II z Jančigajevo. Slednji se pozna, da ji primanjkuje treninga; hitri potek igre ji je delal precej preglavic, zlasti v drugem polčasu. Napadalna vrsta Je igrala tudi to pot pod običajno formo. Bila je sicer kombinatorno boljša in pred golom odločnejša od Concordije, vendar pa ni znala pravilno izrabiti sigurnih šans pred golom. Najboljši v napadu sta bili vsekakor Zupančičeva in Petričeva, slednja nekoliko preostra. Černetova zaostaja v vseh ozirih močno za imenovanima. Cimpermanova v golu nekoliko nesigurna.
Tekma ima zaznamovati poseben pomembni dogodek, ki se bo čutil dalj časa zlasti v družini Atene. Znana napadalka Petričeva je nastopila v tej tekmi poslednjič. Njena odtegnitev bazenskemu sportu bo za dogleden čas nenadomestljiva izguba nele za Ateno, temveč tudi za celokupno našo ha-zeno. V naši mestni reprezentanci ji bomo le težko našli dobro namestnico. Kot eni naših najstarejših hazenašic, s katero je tesno zvezana vsa naša bazenska zgodovina, ji kličemo ob slovesu od naše bazene krepki sportski zdravo!
V prihodnji številki prinesemo nekoliko obširnejše poročilo o njenem ti letnem uspešnem delu za razvoj naše bazene.
Concordia — Ilirija 5 : 5 (3 : 3).
Igra drugega dne je bila obiskana še slabše, dasi bi po svojem poteku zaslužila več pažnje s sliani športne javnosti. Ilirija j'e v tej igri pokazala, da se naša bazena s sigurnimi in dokaj hitrimi koraki bliža višini zagrebške bazene. Igra je bila jako napeta do poslednje minute ter se je vršila v neverjetno brzem tempu. Badi izredno hitre igre, je umevno morala postati tudi ostra, osobito vsled tega, ker primanjkuje igralkam obeh strani tehnične dovršenosti. Razen v par slučajih, za katere pa je odgovoren predvsem le sodnik, igralke niso prekoračile dopustnih mej, in o kakih surovostih absolutno ni mogoče govoriti.
Vso igro je bilo čutili rahlo premoč Ilirije, ki pa vsled izvrstno razpoložene vratarice Gršetičeve številčno ni mogla priti do izraza. Z obeh strani se je opazilo mnogo lepih kombinacijskih potez. Vsi napadi so končali z razantnimi streli na gol. Concordia tehnično boljša, Ilirija hitrejša, požrtvovalnejša in odločnejša pred golom. Zmago bi po igri zaslužila vsekakor Ilirija. Če Concordia ne bi imela v golu Gršetičeve, bi bila odšla težko poražena s polja.
Concordia je nastopila v isti postavi kot prvi dfiL; predvedla pa je zlasti v napadu mnogo efekt-nejšo igro. Tudi pred golom smo opazili več odločnosti, kakor prvi dan. Izvrstni sta bili zopet Bo-binsky v napadu, ki je bila inicijator vseh petih golov, ter Tonkovičeva v krilski vrsti, ki pa je v drugem polčasu radi male nezgode morala zapustiti igrišče. Rezerva, ki je vstopila, je nikakor ni mogla uspešno nadomestiti. Nenad kril jiva je bila v golu Gršetičeva. istočasno najboljša moč na polju. Forma, v kateri se je nahajala te dni v Ljubljani, zlasti pa v tekmi proti Iliriji, jo brez dvoma usposablja pred vsemi drugimi vrataricami, da jo postavijo v našo državno reprezentanco.
Bravurozno in z veliko sigurnostjo lovi tudi najtežje bombe, pa najsibodo nizke ali visoke. Da ni odšla Concordia poražena z igrišča, je predvsem zasluga, Gršetičeve.
Postava Ilirije je bila običajna. Igrala je proti Concordiji eno svojih dobrih tekem. Zlasti je to povdariti o napadu, ki je bil jako odločen pred golom. Pred ved el je hitro kombinacijsko igro, ki ni bila posebno efektna za gledalce, temveč je bila usmerjena bolj na uspehe. Z izredno brzino in požrtvovalnostjo je uspelo napadu stalno ogrožati nasprotnikova vrata. Neštevilni streli na gol, med njimi nekateri prave bombe, so dali Gršetičevi priliko, da pokaže svojo odlično formo. Duša napada je bila Bernikova, ki je sama zabila 4 gole. Jako sigurno je pri njej lovenje žog v vsaki poziciji, do. čim je njeno plaeiranje netočno. Tudi Omanova je bila povsem na svojem mestu. Uveljavila se je v tej igri dobro s takozvanim! vijaki. Jermolova na levem krilu šibka. V krilski vrsti dobra Špornova, ima pa vedno premalo pregleda čez igro; žogo /a-dmije običajno predolgo; s iem da nasprotniku priliko, da se pravočasno in dobro placira. Petanova zopet jako slaba, poleg tega mnogo preostra. Njo bo morala Ilirija vsekakor in čim prej zamenjati, ker ne spada več v prvo družino. V obrambi je razočarala Vid rova. Igrala je svojo najslabšo tekmo. Netočno pokrivanje, dosledno dodavanje žog nasprotniku so pripomogli, da je uspelo Concordiji zabiti 5 golov. Jermolova v golu na mestu, držala pa bi z lahkoto 2 gola.
Sodnik g. Sancin vrlo slab. Došel je pol ure prekasno; poleg tega se je med igro spozabil tako
daleč, da je na jako nekvalificiran način žalil igralke. Ta njegov nastop, ki jemlje ugled vsemu sodniškemu zboru, naj podsavez in sodniški zbor strogo preiščeta ter za vsako ceno preprečita podobno obnašanje sodnikov proti igralkam.	B.
Hazena v Mariboru.
1SSK Maribor rez. : »Bapid« komi). 1(1 : 3 (3 : 1). Revanžna tekma 7 : 2 (4 : 1) v korist Maribora.
Za binkošti je nastopila rezervna družina ISSK Maribora v dveh tekmah proti kombinirani’ družini »Rapida«, ki je drugi dan nastopila samo s članicami prve družine, le vratarica je bila iz rezerve. Kombinacijsko izborno vigrana družina »Maribora« je kljub temu dosegla ' visoko toda zasluženo zmago. »Rapidove« članice pa zaostajajo predvsem radi slabega kritja in slabih strelov.
Hazena v Zagrebu.
Prvenstvena tekma med družinama Vesne in Uskoka je končala z sigurno zmago Vesne z 7 :2.
Stanje prvenstva Ask 3	je sledeče: 3		45 : 5	6
Concordia 3	2—1	20 : 12	4
Vesna 4	2—2	18 : 22	4
Uskok 3	1—2	8 :31	2
Viktorija 3		3	6 : 26	,0
Trening tekma med A družino ZHP-a in Vesno je bila radi dežja pri 10 : 0 za team prekinjena.	Lj-
Razno
Povečanje sodniškega kadra. Pod vodstvom tajnika zbora nogometnih sodnikov iz Zagreba, g. Bora Hajmana so se vršili pretekli pondeljek savezni sodniški izpiti. Izmed 12 priglašenih kandidatov je prišlo k izpitu 9 kandidatov in sicer 5 iz Ljubljane, 3 iz Maribora in 1 iz Ptuja. Celjski kandidati, ki so bili sicer prijavljeni, niso polagali izpita, tako da ostane celjsko okrožje LNP-a tudi v bodoče še brez saveznega sodnika. Za dobo enega leta so postali provizorični savezni sodniki sledeči gg.: iz Ljubljane Držaj, Ahčan, Smole, Kemperle; iz Maribora: Nemec, Radolič; iz Ptuja Ober-lintner. Dva kandidata izpita nista položila. V splošnem se je pokazalo, da so ljubljanski kandidati v teoriji daleko prekašali one iz province, kar je vsled krajevnih prilik v nogometu popolnoma razumljivo. Upati smemo, da bodo novi sodniki izpolnili vrzel, ki je dosedaj otežkočala redno delo v ljubljanski sekciji ZNS.
Letošnja plavalna sezona. Dasi je vreme za gojenje vodnih športov letos skrajno neugodno, se morajo merodajni športni centri vendarle že v naprej' baviti z določitvijo glavnega programa in posameznih važnejših terminov. Jugoslovanski plivački savez je odredil dosedaj sledeče stalne termine za svoje prireditve: 25. julija za medmestno tekmo v plavanju in \vater-polu med Beogradom in Zagrebom, 7. in 8. septembra za prvenstvo Jugoslavije v Dubrovniku v plavanju, skakanju in wa-ter-polu. Program tekmovanj za državno prvenstvo je letos manjši od lanskega. Poleg teh domačih prireditev namerava JPS sodelovati s svojo reprezentanco pri prvenstvu Evrope v Budimpešti, ki se bo vršilo med 18. in 22. septembrom. Pri tej priliki bo tudi prvič nastopila v inozemstvu naša water-polo reprezentanca. Končno se pogaja JPS z italijansko federacijo za organiziranje mednarodnih tekem v vodnih športih na Sušaku in Bledu. Tudi vsi podsavezi so pridno na delu, da, čim se zboljšajo vremenske prilike, napnejo vse sile in pripravijo materijal za letošnja tekmovanja. Ljubljanski plivački podsavez je zaenkrat še v mali notra-
nji krizi, ki pa, kakor upamo, ne bo imela vpliva na delo za letošnjo plavalno sezono. Vsekakor je sedaj skrajni čas, da se vrhovni forum konsolidira in dvigne svojo avtoriteto in s tem tudi vrednost našega plavalnega materijala.
Avtomobilska dirka po Bosni. Sarajevska sekcija avtomobilskega kluba kralj. SHS priredi dne 30. t. m. veliko avtomobilsko dirko na progi Sarajevo—Travnik—Bugojno—Maklen—Kama—Konjic— Ivan—Ilidže. Dolžina proge znaša 280 km. Dirka je otvor j ena samo za člane avtomobilskega kluba. Start je v Sarajevu, cilj pa pri vhodu v Ilidže pri Sarajevu. Rok prijav poteče 27. t. m.
Službene objave
Koturaški Savez S. H. S. (Službeno sa sjednice upravnog odbora od 7. V. 1926.) Budući su na skupštini »Ljublj. Kolesarskog Podsaveza« u Ljubljani prisustvovali i glasali i nesavezni članovi, što se protivi g 11. podsaveznih pravila, to se skupština nepriznaje valjanom, zaključci se ukidaju, te se u najkraćem roku ima sazvati nova podsavezna skupština po starom odboru, i na istoj imadu pravo glasa samo redoviti članovi ovog saveza. Na istoj prisustvovati će i dva delegata saveza. — Budući klub »Sava« u Ljubljani nije član ovog saveza, to zabrana sudjelovanja klubovima na utrci dne 11. VII. o. g. još uvijek važi. — Primaju se do znanja odgovori »Československe Ustredni Jednota Velocipedista - u Pragu, Osterr. Radfahrer Bund u Wienu, »Magyar Kerekparos Szovetseg« u Budimpešti, te »Unione Velocipedi-stica Italiana« u Genovi o zabrani sudjelovanja vozača iva internacionalnoj utrci .Save« u Ljubljani, te je zabrana proglašena u službenim novinama pojedinog saveza. — Sve utrke imaju se prijaviti do konca svibnja, obdržavanje svake utrke napose u roku od 14 dana, a rezultat u roku od 8 dana. — Temeljem § 3. saveznih pravila mora svaki klub do 30. svibnja platiti saveznu članarinu Din 250.—, te za svakog člana-vozača godišnju članarinu Din 10.—, te Din 5.— za izkaznici), jer u protivnom slučaju neće biti verificiran. Novi klubovi plaćaju osim toga upisninu od Din 1000.—, te imadu sve ove obaveze unaprijed uplatiti. — Buduća sjednica upravnog odbora obdržaje se u utorak 8. lipnja u 9 sati u večer u klubskim prostorijama gostione Crni Orao«.
Službeno iz Lhp-a.
V	petek, dne 28. t. m. seja upravnega odbora.
Važno. Prosim sigurne in točne udeležbe. Seja v kavarni Emona.	Predsednik.
Podsav ezni treningi.
V	svrho sestave ljubljanske reprezentance za tekmo proti Zagrebu, se vrše nastopni treningi, ka terih se morata udeleževati obe. prvi družini Ilirije in Atene.
V	petek 28. maja na igrišču Ilirije od 5. ure dalje.
V	soboto 29. maja na istem igrišču kratek trening od pol 5. ure dalje.
V	nedeljo 30. maja dopoldne na igrišču Atene trening tekma A : B team.
V	torek 1. junija igrišče Atene ljubljanska reprezentanca proti Iliriji ob pol 7. uri zvečer.
Tehnični referent.
Obveščamo gg. dopisnike, da se je uredništvo »Slov. Sporta« preselilo na Rimsko cesto 10. T. ter prosimo, da bi vse cenj. dopise za ured n i-štvo pošiljali na novi naslov. Do prihodnje številke je nasloviti tudi dopise za uprave na gornji naslov.
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makse Hrovatin. Vsi v Ljubljani.