lz zgodovine keršanskc ljudske šole. (Dalje.) Zboljsnno šolstvo se razširjuje. V §. 19. splošaega šolskega reda rečeao je bilo: Pričakuje se, da se bo začela z začetkoai priliodojega Ieta po vseh kroaovinali anrmalaa šola in (udi aekaj glavaih šol, da se bode podučevala ae le ailadost v aaj potrebaejših rečeh, (emuč da se bodo izgojevali tadi učeaiki. Oesko-avstrijaaska dvoroa pisaraica izposlala je več iztisov splošaega šolskega reda vsem deželaiai vladaai ia jih podučila, kako naj vpcljejo šolske komisije. Ukazala je tudi, da naj se vstaaovi v glavaeai aiestu dpžele precej aoriaaloa šola ia se razširjuje, kolikor bode mogoče, po deželi, — na dalje, da aaj se poskerbi za potrebne šolske zavode; ia sploh pa mora šolska komisija, kadar bo enkrat vstaaovljeaa, tukajšnji glavni komisii sporočevali, da se ohraaaje enakoličaost. Ze v pervili mescih I. 1775. vstaaovljeae bile so šolske koatisije po vseli deželah , kodar je zapovedovala dvoraa pisaraica. Predsedaik in dva do štirili svetovavcev, zmed kterih je bil vselej edea poročevavec, bil je zbraa iz deželae vlade, poteni pa pooblasteaci škofij ia prihodaji vodja normalae šole, kjer je še ni bilo. Vodja ljubljanske šole postavljen je bil Kuaierdaj, ki je bil poprej učeaik pravstva. Normalne šole aiso se začele z vsemi razredi aa eakrat, teaiuč le večidel z dveaia; drugo leto pristopil je 3. razred in prihodoje leto še le 4ti. Eaa sama, ktero so začeli s štirinii razredi, obaašala se je popolaoma slabo, ia tretje leto, ko se je bila začela, govorili so od aje, da je bolj za slepoto ljudeai, kakor za pravi korist. V začetku šolskega leta 1775/-fi. začela se je v Ljubljani normalna šola. 21^ Tudi normalne šole v Gorici in Terstu bi se bile mogle ta čas začeti, ali mnogo je opoviralo, tako da se je sola odperla še le konec 1. 1776. Kakor štiri leta poprej na Uunaji, pozdravili so tudi po poglavitaih mestih na deželi normalno šolo, začetnico nove dobe šolskega izobraževanja , s primernimi svečanostimi. Mladi zavod spoaašal se je povsod, kjer so ga pametao vstaaovili ia primerao vodili, dobro, ia od mesca do mesca razširjal se je. V Gorici, kjer niso raogli hitro potrebaega deaarja zverteti, posodil je domoljubni grof Eniaauel pl. Torres, ud šolske komisije, 1400 gold. iz svojega premožeaja, da bi se potrebno za pervo potrebo poskerbelo. Le aa Kraajskem ia po avstrijanskeai primorji se ta reč ni kaj odsedala. V Ljubljani poskusili so k nesreči z vsemi štirimi razredi ob eaem. Slabo je bilo s pervega zato, ker niso mogli učilne tvarine posamesnim učenikoai priraerno določiti ia učencev v razae razrede razdeliti; ni pa aioglo drugače priti, kakor da je učeaje slabo napredovalo, da vodja ia učeaiki niso sami sebi aič zaupali ia da je (ako gorečaost v ajihoveia poklicu nekako omerzaila. Prišlo je tako dalječ, kakor sicer nikjer, da je v solo liodila le soderga ljudstva ia naj slabši Ijudje, ker starši eoli niso nič zaupali, dahovstvu pa se je aierzelo do nje, ia gosposke šolstva tadi niso kaj prida podpirale. Ne za las boljši ni bilo v Terstu. Da bi ti šoli sboljšala, imeaovala je cesarica grofa pl. Torres za komisarja zalijubljano ia Terst, potem ko so se bili na Dunaji I. 1776. popred posvetovali. Se na zimo tistega Ieta je šel grof Torres v Ljubljano, ia ajegove sporočila, neprijetoe, pa resničae, sboljšale so zelo to reč. Xaj popred pokarala je ceserica deželno glavarstvo, zakaj da v tej reči ni aič storilo; 4. razreda ni treba, ker še trije pervi niso vredjeai; učeaiki aaj vsaki daa pet ur uče, oai ia vodja naj zvesto spolnujejo svojo dolžaost; učeniku lepopisja zažugano bilo je, da bo mahoaia odstavljea ; grof Torres pa, kteremu deželna vlada aikakor ne sme svoje pomoči odtegniti, bode oskerboval, da se to izpelje ia dvakrat aa leto ogledoval, če se vse na tanko spolouje. Za poročevavca pri komisii, postavljea je bil frizinski grajski glavar in oskerbnik v Loki, grof Edling, z naslovom kranjskega deželnega svetovavca, ker je za ta posel posebao nevtrudeno delal. Knezoškofu poslalaje pa cesarica ročno pismo, v kterem pravi, da pričakuje, da ne bode on zaviral tega, kar služi vernim v korist, aiarveč da bode zanaprej zvesto pomagal, sicer bi se cesarici močno zaaieril, ker v tem, kar zadeva splošne postave, ne stavi razločka pri osebah. cd«ij. Prih.)