ISSN 0350-5561
U konec tttdra
Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo bo. Možne so krdtkotTBjne plohe.
51 let
Številka 19
četrtek, 13* maja 2004
300 SIT
Rezulfoti dobri, napovedi slabše
Vesela svoje prve knjige
13
«
Gorenje na ježke
Veler^čani smo vstup Slovenije v Evropsko unijo obeležili na predvečer dneva Evrope, v sol)oto, 8. maja, v Rdeči dvorani. Bil je lep večer> ki so ga / glasbenimi nastopi obogatili kevilni domači kulturni ustvarjalci, osnovnošolci pa sil zbrane pozdravili v vseh evi*opskih jezikih. Evropa je zdaj tu, polno mivih izzivov« pričakovanj ...
Sobotno cvetie
Velenje - Čeprav jc kazalo, da bo letošnje aprilsko vreme, ki se je pt)teg-nilo v maj, preprečilo uspesnosi 9. eveiliènega sejma, ni bilo lako. Koje posijalo sonee, so se v sobotnem dopoldnevu stojniee do konca napolnile, trg pa so preplavili res številni obiskovalci. Tokrat ga skoraj ni bilo, ki ne bi na sejmu ludi kaj kupil.
■ bš, fototvos

l1H^
RADfO
vaeNje
Barabe
Bojana Špegel
Vedno več jih poznam, ki se r Velenju pfjâitijo vsak cUin manj varno, ^e več pa je tislili ki jih moti hntp. zbiranje mhuUb na različnih slahh osvetljenih količkih doline in .k' kaj. In vse prepogosto slišim, da kar vsi povprek uzfîucujejo skttpine mladih, ki se zi'ecer pač zbirajo in dničijo, ker je to 1* najstniških letih dokaj nomuilno, da jih na en, dvu. ti i označijo za kriminalce in narkomane. Stvar ni tako črno-heki, dejstvo pa je, da tudi Velenje ni več tako varno in prijetno mesto, kot je bilo pred leti.
V zitd}!jih dveh tednih je hi!o v Velenju veliko vlomov. Policisti so storilcem za petami, a mladeniči niso iz me z^nti. Dokazi ' iJ<radena roba torej - h i fro romajo v roke preprodajalcev, brez dokazov pa je policija nemoctw, saj sodišče take zade^'C ovrže. Taki primeri kažejo, da ima policija v naši državi bistveno premalo pf>ohla-stil. kar mali in veliki kriminalci dobro vedo. Znancu so, recimo, prejšnji teden sredi belega dnex'a iz kulturiie iLstanove sredi mesta odnesti računalnih Ki) sem ga srečaku mije reke! le. da Še sreča, da je spremenil načrt in se ni v času vloma vrnil v pisarno. Ce hi nepridiprave ulovil pri delu. bi lahko dobil še kakšen nož med rebra. Pesimizem ? Prej realnost. Tudi to, da se z najboljšimi in največjimi avtomobili po mestu wzijo Imzposelni. ki vlečejo "sociálko", je realnost. Ta je namreč le malo nižja kot plače i' industriji na nižjih delovnih mestih, kar seveda ni normaltio. Normalne 11 (di niso plače, ki so le nekoliko višje od socialke. Ca.sa za barabije pa imajo brezdelneži dovolj, očitno tudi idej. Odkod jim sicer denur za vse, kar ponosno razkazujejo po mestu?
Oh tem pa se ne morem s'.rinjati. da že kar vsako večjo skupino ??iladoletnikin'. ki se zbere nu kakšnem parkirišču, v parku ali oh športnem igrišču, vsi povprek proglašajo za barabe, hi min alce in narkomane. Mladi nimajo najboljšega občutka za gla.snost, to je res. A druženje potrebujejo. Radi imajo nekoliko glasnejšo glasbo, radi se smejijo. .Starejši pa so na to vsak dan bolj alergični. Nc le v mestu, tudi na podeželju. Ki'r mladi praviloma nimajo dovolj denarja, da hi se vsak večer zbirali v go.Ktilnah, se v lepih dne\'ih pač zbirajo na prostem. Do lega imajo pravico, do kaljenja nočnega miru se\'eda ne. Ihnckod to prerašča v lakcj wlik problem, da ga obravnavajo na zborih kntjanov Dni^e zahtevajo stalne obhode policistov. Nerešljiv problem? Verjetno. Sploh ker se mi zdi, da gre Slovencem In Slovenkam vsak dan bolj na živce vse. kar se jim dogaja. Se najbolj na živce pa jim gredo srečni ljudje. Kar mladi še znajo biti.
^GORENJE : TERMO SKOFJA LOKA
Rdeča dvorana, nedelja, 9.5. ob 19. url
www.rokometnlklubgorenje.sl
zrno na zrno

9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

13. maja 2004
lokalne novice
Nadzorni svet premogovnika o poslovanju
Velenjť. 10. miiJa - Nadzorni svet Premogovnika Velenje jc na ponedeljkovi seji med pomcmbneji^imi ločkami obsežnega dnevnega reda obravnaval trimesečno poročilo o poslovanju drui?be in poročilo o poslovanju v preteklem letu. Pobesediih predsednika nadzornega svela Ladislava TomSica so rezuUali poslovanja družbe v prvih treh meseeih zelo dobri in povsem skladni s poslovnim načriom. Porodilo o posltwanju družbe v lanskem lelu pa kaže, da so bDi narejeni pomembni premiki v gospodarjenju družbe in da si je vodstvo zadajo dobre SIraleâke načrte. Na dnevnem redu je bila ludi obravnava gn\-diva za 8. redno skup.^ino, ki bo 22. junija in katere osrednja toéka bo seznanitev s poročilom o poslovanju v lanskem letu.
Nagrade za literarna in likoraa dela
Celje - Republiško Ministrstvo za obrambo in Uprava za zaščito in reševanje RS sla konee februarja zaključila razpis za sodelovanje na likovnem in liierarnem naiečaju z naslovom **Naravne in druge nesreće^ nevarne snovr. Pred nedavnim je posebna komisija določila, kdo bo dobil nagrade. Na eeljski izpostavi so prejeli 139 likovnih in 8 literarnih del IZ 21 osnovnih iol in treh vrtcev. Prispela dela so razdelili v šiiri kategorije po siarosti oirok, med prvimi petimi v vsaki kategoriji pa je kar nekaj nagrajeneev iz Šaleške doline. Na regijski ravni so bili nagrajeni .lernej Drev iz podružnične Sole KDK v TopoLšici, Matic l^ap in Tadej Malus. oba iz Sole Braiov Letošnje v Šmartnem ob Paki, Denis Robida iz podružnične šole KD K v Topolšiei, Klemen Drev iz KDK Šoštanj, Klemen Lesnik i/podružnične .šole vTbpoL^ici in DamirMu^ič iz,šole KDK Šoštanj. Komisija je za najaktivnejšo asnovno Šolo na širšem celjskem izbrala Podružnično osnovno šolo KDK v lup^ilšici. Vsa nagrajena dela so se polegovala za državno nagrado, ki pa jo lx) med otroki nižjih razredov osnovnih Šol prejel ^Kemlelni Matic IVap iz .Šole Bratov Lelonje v Šmartnem ob Paki. Njegova mentorica je bila Vida Mohor. Nagrado bo prejel v državi^m izobraževalnem centru na Igu 26. maja.
Novo gasilsko vozilo
Velenje-Nov gasil.ski avtomobil v garaži je pridobitev za vsako gasilsko društvo. V soboto so se ga tudi uradno razveselili v največjem pr(5siovoljnem gasilskem društvu v Šaleški dolini, ki ima tudi poklicno jedro, v PCrD Velenje. Popoldne so pred gasilskim domom pripravili krajšo slovesnost, na kateri so namenu uradno predali novo aviocisterno, ki je nadomestila slaro, dotrajano. Mercedezov lepotec je zmogljiv in dodamo sodobno opremljen, /brane gasilce so pty/dra-vili Bojan Brcar, predsednik PCtD Velenje, Jože DrobeŽ, poveljnik društva, ter župan MO Velenje Srečko Meh. Pridružil se jim je tudi Bojan Šenk, predstavnik Ministrstva za obrambo RS. Gospodar nwega vozila je Maijaž Meh, vt:izilo pa je blagoslovil tudi župnik Janez Furman.
Iz občine Šmartno ob Poki
Cvsld v lltidcm poloku
v prihodnjih dneh se bodo korisiniki ce.ste v Hudem poloku gotovo razveselili slrojev, s katerimi bo izvajalec del odpravil nekatere pomanjkljivosti, na katere so opozarjali že dalj časa. Ceste bodo namreč razširili in uredili odvodnjavanje. Posodobitev pa naj bi izvedli nekoliko kasneje.
Po ocenah b(ido ta dela veljala blizu 2 milijona tolarjev.
(iradhťiií odhor že drla
Pred nedavnim so v vaški skupm«ti Veliki Vrh ustanovili gradbeni odbor, ki je že začel zbirati soglasja /a ureditev povezovalne cesle Pocajt-Golob. Dela naj bi začeli v prvi polovici prihodnjega me^secain jih do konca junija ludi končali. Naložba bo vredna približno 4,8 milijona tolarjev.
Ilporahiio dovoljenje še la leden?
Poročali smo řc, da je prislojna inšpektorica izdala odločbo, s katero je naložila občini, da moravšestih mesecih pridobiti zav(xlo-vod Podkraj-Kavče uporabno dovoljenje, sicer ga bodo zaprlL
Po zagotovilih šmarskega župana Alojza Podgorška je bilo med ugotovljenimi pomanjkJjivaslmi največ administrativnih zadev (služni\stne pogodbe). Manjkajt"iČo dokumentacijo so konec prejšnjega ledna menda žc vložili. V teh dneh naj bi pridobili tudi uporabno dovoljenje ter tako blizu 100 gospodinjstvom, ki se oskrbujejo zvodo iz tega zbiralnika, zagot<wili nemoteno oskrbo.
■ tp
Pridobili naf bi vsaf sto stanovanj
V današnji šl{*vilki Našega řasa jc objavljen ra/pis Mesine občine Velenje (suan 18 in 10) za dodelitev neprolllnili stanovanj v najem - Piednosl pri |)rid()!)ivanjn slanovani bodo imele dïiizine z daljšim ^slažem« v tem okolju ter mlade din/ine
Mira Zakošek
Poročali smo že. da so velenjski svetniki prejšnji teden opravili vse polrebne postopke za objavo javnega razpisa za dodelitev neprofitnih st a no« vanj v najem. V tokratnih številki Našega <íasa je la tudi objavljen. S predstojnikom Urada za stanovanjsko podro(2je Maksimilijanom Arlitiem pa smo se pogovarjali o novastih na lem podroćju-
Pred ohjaw leíosnjef>a stanovanj' skega razpi'^a sftf /rwrali veljavne praviinike uskladiti z fiovo zakonodajo. 7m kakšne novosti torej gre?
»Nova stanovanjska zakonodaja ne pozna več termina socialnih stanovanj, ampak so vsa slanovanja neproťitna. Po novem bomo oblikovali dve ločeni prednostni listi. V listi A bodo Slanovanja» kijih bomo oddali v najem prosilccm.
Predstojnik Urada za s(ano-vdn;s/co področje MaksimUi-jan Mià: »Prizadevaii s/ bomo, da v prihodnjih letih raz» rešimo čim već stanovanj' skih probiemov, ki jih je v občini kljub njihovemu ne* nebnemu razreševanju še vedno veliko.»
ki po socialnih kriterijih niso zavczancizaplačilolastne udeležbe in varščine, v skupini B pa tistim, ki lo so. S tem, da smo se v Velenju odločili, da varščine od bodt>čih najemnikov ne bomo zahtevali, želimo .Še posebej mladim družinam omogočiti čim lažjo vselitev.« In koliko stanovanj iroste pri* dobili i z danes objavljenim razpisom ?
»Računam, da skupaj z zamenjavami vsaj 100- Ne morem namreč Še točno napovedati, koliko stanovanj bomo uspeli pridi>biti v prihodnjem letu. Lista, ki jo bomo oblikovali na («novi lega razpisa, bo namreč veljala predvidoma dve leli. Trenutno pa razpisujemo 80 stanovanj, 40 jih bo v novozgrajenem bloku v Saleku (predvidoma bodo zgrajena Še pred koncem lela). Ta stanovanja bomo pridobili skupaj z republiškim stanovanjskim skla-
dom, ostala pa bodo pridobljena z rekonstrukcijo v nekdanjem samskem domu Gradisa, še kakšno stanovanje pa bomo pridobili z odkupom, z vrnitvijo sedanjih najemnikov ali z izselitvami.«
Kakšne pa Mo najemnine? » /a povprečno veliko dvost)b-no stanovanje (55 kvadratnih) meirov znaša trenulno najemnina slabih 43.000 tisočakov. Najemnine za dodeljena neprofitna slanovanja bomo do-lť>čali po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj. Naj poudarim, da imamo pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnoga stanovanja.« Nekaj novosti pa je Huli na področju točkovanja? »Točkovana je doba bivanja, in sicer dobijo prosilci za do desetletno bivanje v občini 20, do pelnajsl letno 40, do dvajsetlei-no 90 in nad dvajsellei no bivanje v mestni občini Velenje 110 n^k. Več točk bodo dobile mlade družine, družine z več otroki, družine z invalidnim članom.«
Kdo komu malo nagaja?
Na velenjskem Kricn presenečeni, da je VllRS znova poslal vzoree oporečnega mleka v akreditiran lal)oratorij v Italijo - Če bi vzorce analizii ali doma, bi bili i^c^zuitali znani že zdavnaj - Prizad(îvanja za oliraiûtiîv monopola javnih zavodov ni umna r ešitev
Tatjana Podgoršek
V začetku lanskega decembra so na Inštiiutu za ekološke raziskave Erico Velenje po zahtevnih, dolgotrajnih in nenazadnje tudi dragih postopkih prejeh akrcditacijo metode za določevanje kloramfenikola v mleku in mlečnih izdelkih. Zato so bdi toliko bolj presenečeni vzačelku prejšnjega tedna, ko so v sredstvih javnegíi obveščanja prebrali, da je Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) poslala v drugi polovici prejšnjega meseca vzorce do-mnevno oporečnega mleka iz Pomurja znova v analizo v akreditiran laboratorij v Italijo.
Rc/Jiltilti aimll7.c /nani najkasneje v petih dneh
Kot so povedali na Ekološkem inštitutu ERlCo Velenje, naj bi v. d. direktorica VURS-a mag. Simona Ssilumon menila, da jim s ponovnim pojavom kloramfenikola v mleku nekdo nagaja, na ERlCu pa imajo obču-lek, da nekdo nagaja njim. »Presenečeni smo nad ravnanjem VURS-a, kije vzorce mleka, za katerega so hilri tesli kazali preveliko vsebnost kloramfenikola, znova poslal v laboratorij v Italijo, ki imavbi-slvu lakšno akredilacijo, koijo imamo mi,« pravi direktor ERK'a maj». Franc Avberšek. «Ce bi jih poslali k nam. bi kmet, ki ne sme oddajali mleka
vse do potrditve rezultatov analize, najkasneje v pelih dneh vedel, ali je to res ali ne. Oporečen vzorec mleka so odkrili že 21. aprila, a do danes (z Avberškom smo se pogovarjali 5. maja) tega še ne ve. Ne vem, zakaj mučijo slovenske kmete in ne dajo pravih podatkov pravi čas. Ce bi želeh naredili korak naprej, bi vsekakor to lahko naredili.« Avberšek pravi, da pri izbiri laboratorija v tujini ne gre le za nezaupanje domačemu laboratoriju ampak tudi za nezaupanje slovenskim strokovnjakom in nenazadnje tudi družbi, ki jim je podelila akreditacijo.
»IMisnio /ii/.eleni«
Kot je še podčrtal Franc Avberšek, si na ERÎCu vse od pridobitve akreditacije prizadevajo, da bi jim VURS podelil koncesijo za izvajanje analiz po akreditirani metodi, vendar za zdaj brez uspeha, Čeprav so naredili vse, kar so jim na VURS-u naložili. Po pogovcmh z v. d. direktorico VURS-a Simono Salamon v začetku lela^njega januarja so takoj izpolnili zahtevek po popravi datuma na vlogi /a dodelitev koncesije, vendar od lakrai od veterinarske uprave .še niso dobili nobenega odgovora. »Na pogovorih smo zelo hiiro ugotovili, da nismo zaželeni.« Ali bi lahko bilo dejstvo, da še ni.ste dobili koncesije, razlog za to, da zdaj niste bili izbrani za primeren
akreditiran laboratorij? »Ne. Za kaj takšnega ni potrebna koncesija,« zagotavlja Avberšek. Prepričanje ludi, da razlog ne tiči v ceni storitev, ki ni v nol>enem primeru vL^ja kol v lialiji. »Nismo veterinarji, ne želimo se spuščati v mrežo, ki jo ima VURS. nili ne želimo kontrolirati Nacionalnega veterinarskega inštiluta. Dejstvo pa je, da smo trenulno v Sloveniji pri ugotavljanju kloramfenikola v mleku najbolj-ši in najhitrejši.«
Na ERlCu pravijo, da soza pridobitev akreditacije metode določanja kloramle ni kola v mleku in mlečnih izdelkih vložili veliko naporov,z laslnimi sredslvi kupili drago opremo, njihovi
zaposleni so se usposabljali v Nemčiji in v Angliji, uspei^no so prestali zahtevno presojo, gostili so ludi luje strokovnjake. Postali so edini slovenski laboratorij z metodo, ki jc popolnoma primerljiva s potrditvenimi metodami evropskih laboratorijev. »NaS inŠtitul je za razliko od naSe konkurence sicer neprofitna organizacija, a povsem tržno naravnana. Ostali so javni in je njihov interes povsem drugačen, kolje naš. Bilka za ohranilev monopola javnih zavodov je po eni strani razumljiva, ravnanje države pa ne, ker podpira neracionalne re.Šitvc,« nam je Še povedal mag. Franc Avber^k.
Prijazne energije, varčne tehnologije
Celje • V dneh od 18. do 21. maja bo celjsko sejmiSče gostilo Štiri .specializirane sejme s skupnim kratkim sporočilo: Prijazne energije, varčne telmologije. Uveljavljenima sejmoma Energetika in Terolech-vzdrževanjc so organizatorji (hčerinska družba Celj.skega sejma Slep) dodali 5e dva nova sejma Varjenje in rezanje ler Na^ dom. Oba sta nastala na pobudo široke in sta vsebinsko zelo povezana z že uveljavljenima sejmoma. Častni pokrovitelj sejemskegačetvorčkaje Ministrstvo RS za okolje, prosior in energijo, odprl pa ga bo njegov minister Janez Kopač.
Nasejmu se ix> predstavilo 754 razsiavljalccv iz Slovenije in več kol 20 iz tujih držav, kar je 43 odsiolkov več kol pred dvema letoma. Dogajanje lx> popestrilo več kol 50 dogodkov, zanimivih za stroko in ludizaširSo množico, saj bodo obiskovalcem navo-IjoStevilne informacije o učinkoviii rabi in obnovljivih virih energije, o pravilni rabi sodobnih naprav, o možnih prihrankih pri gradnji, vzdri^evanju objektov in naprav in podobno.
■ tp
rrr^đrn USCASlziiaiatČdMpisnazatoSniSkalnFriV ■■uLU družba, tf.0.6. Velenje Izhsjâ ob ćelrUtih. Ci na posarmzne^ izvoda Je 300 SIT. mesečna faro&^na i ,200 Siï. trimesečna narc^nira 3.450 SIT, [wlleina naročnina 6.650 SÍT. tetna naročnina 12.600 Sil.
UrednIâKo: Boris Zakošak (direKor). Stane VovK (odgovorni uednik). Uiisna KrsQč*Pl9ninc (pomočnica uređr>ika). Janez Ptesndt, Taijanâ Podgoršek, B^ans Špeget (novinarji), Mira Zakošsk (urednica rafllja). Jan/a KoSiita-špegel (tetmicna ureflnira], Tomaž ôersak (cûiikovaiec}. Propaganda: Nina Jug (vodja propa^đe), Saio Konečník. Jure
Befi&nik (propagandista);
Sedet uredništva in uprave: 332DVelenie. KidhCeva 2a, p. p. 202, lelefon (03) m 17 50. telefax (03) 897 46 43.
ÎRR - Nova LB. Velenje: 02426-0020133854 E*mail: press ^ascassi
Oblikovanje In graf. priprava: iâi âas lo o. Tlslc Tiskarna SET d.d, Naklada: 5.400 izvodov Nenerocenili toloçrafij in n)kopisov ne vračamo!
Po zdttinu o DDV )8 'Naš Čas* uv^en med proizvode informativnega značaja za Kaie;e se piačuje davek po 8,5% znižani stopnji.
13. maja 2004
IM^JISS
Pozdrav Evropi
()sr(^(lnja proslava v počastitev prisl()[)a Slov(>nijc k I^Hropski uniji v mostni obrini Vek^njo je potekala na {)reclvcror dnova Mvrope, v soholo, il maja - Slavnostna «ovorîiika prcHlscdnik (iižavn(^i>a /bora Boriil Palior in župan MO V(^l(Mije Sri^rko Meh Kuliurni program obogalili mnogi domači ustvarjalci
Mira Zakošek
Vťlťnje • Zaradi ulcčonili mmv gjh kresdvanj in drugih pniz-no%'anj ob prvem maju, so sc na Mestni občini Velenje od-
ob lem sprašujejo in bojijo, Če se naš narixj v množici Šicvii-ncjjsih ne bo izgubil in zvi>de-nci. Na svelu jc še veliko narodov, ki poSievilu in obsegu niso vcCji od nas. pa pri njih
viînimi sodelavci niso poslavljali mej in sc opravičevali z «majhnosijo« naše države, s premajhnim trgom. Nc! Ti gospodarstveniki so že pred de-scllcijcm, ko smo z razpadom
Pozdrav Evropi • slmboiičrto z modrimi in rumenimi batoni
ločili, da priključitev Slovenije Evropski imiji obelc/rijo na predvečer dneva Evrope, 8. maja. V velenjski Rdeči dvorani. kjer je bila prireditev, sc je zbralo veliko obiskovalcev, ki so s svojo prisolnosljo obo-galili praznično razpi^loženje. Zbrane sta uvodoma pozdravila /ijpan Meslne občine Velenje Srečko Meh. ki je med drugim poudaril: »Mnogi se
vendarle ni zaslediti tarnanja in strahu. Veliki naaid ve, da je veličina v dejanjih, do-sežkih» uspehih, ki so tudi predpogoj za prepoznavnost države. Tega sc dobro zavedajo tudi naša podjetja in družbe, ki so s svojim delom, ambicijami in izdelki že dolgov Evropi. Ljudje, ki slojijo na čelu leh podjelij, si s šle-
Jugoslavije izgubili pomemben i/vozni trg, izbrisali meje, ki so nas le na zemljevidih ločile od drugih držav, Sprejeli so ponujene izzive, zalo jih Evropa danes ni pričakala nepripravljenih. Ključnega pomena je zavedanje, da so najbolj trdno zasidrane predvsem meje v naših glavah - to je lista ovira, ki za-
vira napredek in razvoj posamezne države. Ljudje, ki si nc upajo, ki niso pripravljeni sprejeli novega načina razmišljanja. ki se niso pripravljeni učili, vedno znova izobraževali, ki niso pripravljeni delali, bodo ludi v novonastali situaciji našli šicvilne razloge in opravičila, zakaj jim no gre, zakaj ostajajo nekje zadaj,« je poudaril in dodal, da spremembe prinesejo novosti, pa (udi težave, na katere moramo bili pripravljeni. Evropski irg ponuja nešlcio možnosti za vse. ki se ne bojijo dela. novih projektov in izzivov. Ne bojnio se novosii, izzive sprejmimo odpriiii rok, učimo se> izobražujmo in nobena meja ne bo več neprehodna za nas. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora RS Borut Pahor, kije misli ob vstopu Slovenije v EU strnil takole: «Mislim. da vstopamo Slovenci v EU na eni strani z županjem, in to upravičeno, ker se od te prihodnosti nadejamo trajnega ralru in blagij^je, hkrati pa tudi realno in trezno. Vemo, da si bomo to blaginjo ustvarili sami s svojim delom, svojim znanjem, svojo ustvarjalnostjo. NaSa primerjalna prednost ni velikosi ali pa moč. ni kvantiteta, naša primerjalna prednost je kvalilc-la. je izvirnost, je odličnost, torej kol sera rekel - tudi neko odrekanje in pridnost. In jaz mislim, da s temi značajskimi lastnostmi, ki jih imamo, lahko ustvarimo deželo.
Brez njih prireditev ne bi uspela:
gorenje
nizke in visoke gradnje
prevent E R A
iir
B/5/H/
CMCelje
ctmMMfovtcajttf«	iêne-S*
•	U1J91»

SC$mA 08ĆINA VeifN JS
KAVA BAR CORICA
^^ banka cel je
KOMUNALNO FOOJCTJE VELEN^^C 4.9,0, KoroikA CMU 3713. Vel«A|»
Moč energije
ffl&L/
HadfngSiffmtsttshkíJwněd,^
Soíiéetma^Áet
O
ljubljanska banka
m»» tfirMfcTBi	d«.
Pddnunica
I NTERS PAR
/ VELCOM ®
Éâ
mmm
«r
UPI UUDSKA UNrVERZA ŽALEC Shf^ /i yef^TXft*/t /ff^//
ssšfm
KD
Srečko Meh: "Naša podjetja, kviturniki, športniki... so že
doigo v Evropi."
fioruf Pahor: "Naša primerjaina prednost je kvaliteta, Je
izvirnost
v kateri bo iepi> živeli. Problemi so in bodo. Evropska unija bo prinesla §c nekaj novih in Bruselj jih nc bo reševal namesto nas. Sami jih homo morali. Ampak reševali jih bomo v enem okolju, ki bo bolj varno in dolgoročno stabilno. To pa pomeni, da se lahko dolgoročno posvetimo tistemu, kar nas najbolj zanima, loje živci i bolje, okrepiti in ohraniti svojo nacionalno identiteto v tej mulii kulturni Evropi.
V kulturnem prognimu, pripravili smo ga uredništvi VTV in Radia Velenje ter Našega čiisa (scenarij sta pripravila Rajko
Djordjevič in Malja/ C rnovšck) so sixJelovali Šaleški akademski pevski /lH'>r, pihalni orkester Premt)govnika Velenje, racmani pevski /bor .Šolskega centra le harmonikarji orkestra Barbara, Roberla Gotcrja, Robija Goličnika, Miro Kline. Franc Žerdoncr, Jo/e šalej, osnovnošolci pa so i'bra ne pozdravili v vseh evropskih jezikih. Po uradnem delu so sc zbrani zadržali v prijetnem druženju, ki so ga popestrili ansambel Malibu. Irena Vrčkovnik in Simon Gorisek. Rebeka Dremelj. V.I.R in Make up 2 ter (îoter žur band-
Otroci so prisotne pozdraviti v vseh evropsidh jezikih
Prvič v Rdeči dvorani evropska himna oda radosti
UTRIP

OD TR€D€ DO TOWA - ÇVI€T IN DOUOMIIIA
m

Sreda. 5.. maja
Minislrslvo za gospodarstvo si je pod laklirko Mateja Lahovnika postavilo zelo amhicozne cilje, ki jih bci skuhalo uresničili žc v lem kraikcm ća^u do konca mandala, čeprav Maicj Lahovnik računa, da bo k vodenju minis« Irstva povabljen tudi po iel<iŠnjih volilvah. Mlnlslrslvo si boprb^t-Jevalo za čimprejšnji sprejem za^ kona o tujih nept»rednih Inve-sllcijah In Internacionalizaciji poslovanja podjetja ter 7a pospeŠ-llev programa VEM (Vse na enem racsm), ki je del pnnlbiro-kraiske^a programa vlade. "Soočam<3 se f? problemi tipične postinJuslrijske družbe. Delež .storitev se poveCuje, delež klasičnih industrijskih dejavnosji pa zmanjSuje. Zalo je Ireba pripravili dolgoročno strategiji) tehnološkega presioikluriranja skjvcn-skega gospt>darsrva. Sicer pa se na ministrstvu za go.spodarstvo obetajo luJi nekatere kadrovske spremembe.
V Evropi so nam odškrnill vra-la. Evropski parlament je potrdil Janeza Potočnika za evropskega komisarja, Vojka An-lončiča pa za člana evropskega računskega sodišča. Predlog N.Si, da bi omejili lastništva kmetijskih zemljišč na največ 20f) hekiarjev. s čimer bi omejili nastajanje veleposesii, so poslanci LDS In ZLSD zavrnili. Vveljav<î stopa novela kazenskega zakonika, ki med drugim določa strožje zagrožene kazni za kazniva dejanja proti spolni nedotakljivosti, siroŽje kazni za spodbujanje k prosiltuciji In za vodenje hudodelske združbe 1er strožje kazni za jemanje in dajanje podkupnin. Ca bo zalo kaj več reda, pa bomo šele videli.
ÚjIrlrKj íit J!!^?._
Vlada je ocenila, da je vsebina novele zakona o sistemu plač v javnem seklorju primerna osnova za uskladitev z reprezentativnimi sindikati javnega sekiorja. Vlada je tudi sklenila, da je Barbara Brezlgar primerna kandidatka za Eurojusi. Parlamenl pa je zavrnil mnenje opozicije o klientelizmu In korupciji, pri čemer je bil na udaru predvsem Gregor Golubič oziroma zagorsko podjetje Ultra, v
kaleremje poslovni direktor. Koalicija je menila, da ^c predvsem za laži in podtikanja ler predvolilno me,sanje megle. Poslanci so zavrnili tudi sklepe eleklroprclskovalne komisije, ker so ocenili, da gradivo ne daje ustreznih oilgovorov. Za prekinitev dobavo elektrike Hrvaški leta 1998 tako nc bo odgovarjal nihče.
Bogataji prihajajo ali pa gre le za finančno potegavščino? lako laliko razmišljamo ob novici, da je v teh dneh časc-)plsni oglas vabil inveslitorje v Italiji k vlaganjem vclltno počlinii5ko središče za evropske bogataše. Nič posebnega, bmte rekli- Toda to naselje naj bi zraslo na območju Kamniksi oziroma Volčjega Potoka. Poskwnež Scratuglia bi lu rad zgradil 3.*) luksuznih lesenih hi5ic z igriSčl za golf in lenis ter masažno-lepotnim centrom in celo gledališče. Najem luksuzne hiške naj bi stal od 2(l()0 do 2500 evrov na dan. Gostje bi plačali samo za hiško, koristili pa bi lahko vse, kar center ponuja. Gostje naj bi bili evropski bogataši. Judi Slovenci. Nekateri zagolav-Ijajo. da je vse res. drugI nejeverno mahajo z glavo. Kakor koli žc. Evropa trka na vrala.
Pcl('k> 7. maja_
Da se je zaradi predvolilne zagnanost nekaterih slrank delo v parlamentu zelo zapletlo, je priznal (udi predsednik parlamenta Borut Pahor, ki je ob zadnjem dogajanju v državnem zboru ugotovil, da atmo.sfera v parlamen-lu v zadnjih dneh nI taka, da bi om<^gočala enako uspešnost dela kol doslej.
Sicer pa se bo parlamentarna ihta pred dopusti morda malce prilegla. Sedaj so namreč priorile-la volitve v evropski parlamenl. Iz referenčnega italijanskega laboratorija so potrdili, da je v vzorcih mleka, odvzetih aprila na ormoi>kcm In ptujskem območju, kloramfenlkol. .le pa zgodba o lem vse bolj Čudna, saj kmeije trmasto vztrajajo, da ga ne uporabljajo. Organi pregona ludi nc odkrijejo storilcev. Očitno bi bilo najlažje, če bi za vse le primere okrivili kar A) Ka-ido.
S_ol><ila. }^jnaXa
Nekdanji hrvaški premier Ivica Račan je bil vnovič izvoljen na čelo glavne hrvaške opozicijske Soci al de mokra Iskc stranke. Račan, ki je sicer precej pripomogel. da se je siranka znašla v opoziciji, je vseeno prepričal večino, da bo na naslednjih volitvah stranko spet popeljal v vlado.
Medtem pa Irak, največje svetovno krizno žari.^e. Še naprej pretresajo slabe odločitve »osvoboditeljev«. Trenutno je kljub vsa-ki^dnevnlm vojaškim žrtvam največ pozornasti namenjeno mučenju iraških zapornikov. Čeprav je ameriški predsednik George Bush za arabsko televizijo spregovoril o mučenju iraških zapornikov in ta dejanja označil za odvralna, pa s tem ni pomiril Arabcev, še posebej, ker na dan prihajajo novi dokazi. Odpor prebivalcev proti tujim zavojevalcem, ki sicer mislijo, da so osvoboditelji, je vedno glasnejši. Tako so se na srečanju v Bagdadu sunltski in šiltski verski voditelji zavzeli za upor proti okupaciji. Približno 50(1 iraških verskih in pollričnih predsiavnlkov, ki ni-s<'> zastopani v obstojcčili ira.^kih izvršilnih oblasteh, je izrazilo podporo uporu proil okupacijskim oblastem v državi ter upt>r označilo legitimno sredstvo za končanje okupacije. K temu dogajanju dodajmo Še, da jc družina nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina za njegovo obrambo pred sodiščem najela 20 odvetnikov.
klaraciji vidi Evropa začetek integracijskega proccsa, ki je pripeljal do današnje EU. Pri nas pa slranke potrjujejo Še zadnje kandidate za volitve v Evropski parlamenl. Po nekajdnevnih naleziinjih, kdo bo nosilec liste v ZLSD, je sedaj jasno, da to ni Boru I Pahor, ki siočilnoželi ostati na domači politični sceni. V želji, da bomo v niwi evropski lalilnici ohranili tudi jezik, je začela veljali novela zakona o varslvu ptMrciŠnlkov.ki med drugim določa, da mi^rajo podjelja s potrošniki p<^lovaii v slovenskem jczik'u.vslovenščini pa morajo biti tudi oglasna sporočila.
Ponedeljek. 10. maja
Letošnja matura se je pričela z esejem Iz slovenskega jezika in književnosii ali ilalijanščine oziroma madžarščine kot mateme-ga jezika. Esej iz slovenskega jezika je pisalo več kol K) ("H) dijakov, menda nI bil pretežak za mlade umne glave. Sicer pa se bo letošnja maiura strnjeno začela 29. maja s pisnim Izpitom iz tujega jezika. Tistim pridnim verjelno tudi to ne bo težko. Za pridne pa se najde ludl ustrezno delo: tako je recimo nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc podpisal pogodbo o zaposlitvi z največjim slovenskim operalerjem mobilne I cle fo nije, Mobilelom.
Torek. 11. maja_
Nedelja. f)._maja
V čečenskem glavnem meslu Grozni je ob praznovanju dneva zmage pod časlno irlbuno eksplodirala podtaknjena bomba. Prorusko usmerjeni čečenski predsednik Ahmed Kadlrov je bil v atentatu ubil. Evropska unija 9. maja praznuje obletnico rojslva ideje o združeni Evropi. Prazjiovanja se tokrat prvič udeležuje ludi Slovenija. 9. maja 1950 seje ledanji francoski zunanji minister Robert Schuman v konlekstu .sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V tej de-
Cene naftnih derivatov so od polnoči obculno višje. Tako je treba za neo.svincen 9.'>-oktanski bencin po novem odšietl kar 202,5 tolarja za liter. In ker nesreča nikoli ne pride sama na^ je prizadela tudi EU. Slovenci smo, tako vsaj pravijo cariniki, vstop v Evropsko unijo najbolj nestrpno pričakovali za^ radi mo nosti prostega nakupa avtomobilov. Vendar pa to ne bo lako preprosto. Na avtomobil so namreč vezane številne dajatve In certifikati, ki jih bo Še vedno ireba pridobili in plačali v Sloveniji,
Torej nam ostane, da gremo na kolo, to je še vsaj pribli no poceni pa Še zdravju bolj korisino.
Smo v Evropi, ali nismo
î'À'forîja oh našem vslopu v Evropsk/j z\'ezo .sepočasi umirja, hi vse ho/j je slišali ljudi, ki spra.kujejo, zakaj je sploh bi/o potrebno laksno slmje, saj smo i endarle vedno (rilili, da je la \ ■kljm^iifft- nekaj halj ali manj samoume\'nega, ker tja vendarle res sodimo. Kar nekaj Ijtidi me je te dni klicalo in spra sevalo, čemu take dra^e proslave, će mu taksno zapravljanje denarja, ko ^a vendaHe bolj potrebujemo na mnogih drugih podrtKjih. da bi bila vrzel med Slovenci in Evropejci vsaj malo manjša. Ob tem pa še na vseh po-droCjiii niti nismo postali enakom'dni Ckmi '))ra\'e" e\'ropske dnizim'. saj Je še na mnogih področjih več prehodnih obdobij smo tako rekoč Šc vedno na nek način noter, pa vendar smo tudi obstali le na samem pragi t. Mi smn z nrznimiproslmvmii pozdnf\'ljali Empo, vsi Evropejci pa še zdaleč niso lako vneto jxyzdravljali Slovenije in Slovencev
In kakor me je na nek način sram, ko slišim, kako nas nekateri pravi Evro/yejci še vedno obravnavajo, me je tudi sram, ko slišim razpmve med pozicijo in opozicijo, ko si mečejo različne očitke, jK'rejo umazano perilo. Več grdega ko povedo o s\'ojih političnih na.sprotnikiii, veČ volivce^ mislijo, da bodo pridobili na svojo sinm. Saj le za to pii vseh zadnjiJi poslanskih razpravah gre. Seje parlamenta so se spremenile v predvolilne razprave, zato se nekutere .strani tem bolj jezijo, ker vseh razprav ne pretmša televizija. Pa se bojijo^ da njihov gna^ izgi/ieva v pnizno, S(fi'eda je prav, da razčisS-timo zade\'e. ki so tega potrebne, a vse ima s\'Oje meje. Na obeh (vseh) straneh.
Ne le zaradi nenehneg{j draženja naftnih deri\'atov, tudi sicer je
pri nas zadnji čas energija deležna posebne ffozomosti. /n minis' ter za okolje, prostor in energijo Janez Kopač ob tem še vedno poudarja, da računa na velenjski Premogovnik in šoštanjsko 1er-moeiekinimo. Pnim trem blokom se sicer počasi tieka ži\-ljenjska dolxi, ludi po novih eneigentih se ozirajo, a električna energija ho iz Sošitinja Še vedno prihajala. In velenjskemu lignitu se tudi Se ne bodu odprn-'eclalL
Očitno pa manj kot na obe energetski družbi Slovenija račjina na nekatere dmge iz Šaleške doline; na primerna Urico. Na državni veteriJiarski upravi temu ijiititiitif očitno niso nič kaj na klon jen iy .^aj vzorce mleka, ki naj bi bilo obogateno s kloramfenikolom, raje pošiljajo na dokončno potrdite\' v Italijo, čeprav lahko enake teste naredijo v Velenju. In to veliko hitreje. Tako smo ob zadnjem primem dokončno po(rdite\ dočakali šele skoraj tri tedne po tem, ko so pri preliminarnem testu zaznali lak sum. Velenjčani hi lahko pot rdile\'podah v treh do petih dneh. Morda bo now wdsSty o vete-rinarske upmve temu velenjskemu inšliituti vendarle bolj naklon-jeno. Sedanji vršdki dolžnosti direktorice so ruimreč šteti dne\'i.
Dnevi pa so seže iztekli Bojanu PraŠnika/jn, selektorju naše nogometne reprezentance. Ceprm' so ob zadnjih porazih naše reprezentance (udi igralci trdili^ da so igrali dobro in izpolnjes^ali začrtane cilje, .so nekateri dmgi v vrhu nogometne z\'eze očitno menili drugače. In šmarški nogometni strateg je spet moral zapustiti selek-torski stolček.
Stolčki so pač majavi Razen pri nekaterih!
m k
žabici perspektiv«
Daleiie liubljana za Veleniiane
Matjaž Dragar
Naključje je, da .^em hi! v ča.uiy ko .se a vtohiisni pre-wzniki pogajajo z vhido o višji subvenciji za prevoženi kilomeieK tudi.sam uporabnik javnega prevoza na relaciji Ljuhljana-Velenje. Čeprav setn vedeh da bo prevoz z avtobusom ali z v!al<om zamuden, drugih možnosti nisem imel. Pno veliko presenečenje: ugotovil sem, da iz Ljubljane v Velenje ob nedeljah peljeta dva avtobusa^ in to oba po 19. uri!? Ker sem vlak za Celje zamudil, je bila nasled-ti j a najboljša možno.si avtobus do Žalca. Nanj sem čakal ».samo« 45 minut. Ker na možnost avtobusnih in železniških povezav med Žalcem^ Celjem in Velenjem sploh nisem u^al pomislid, sem prosil doma če^ da .so pome v Žalec prišli z osebnim avtomobilom. Za vse skupaj sem porabil tri ure! Kdo si lahko privošči tako dolgo popotovanje za vsega 80 bn dolgo pot? Si predstavljate^ da bi se želel ali celo moral po tej poti vcjziti vsakdan? Javni prevozniki tarnajo, da ni potnikov. In res jih ni. Vendar jih bose manj, kar iz nedeljske izkušnje tudi sam potrjujem. Ljudje se na določene stvari sča.soma navadimo, jih sprejemamo in nato nas ne motijo več tako zelo, celo za samoumevne jih lahko imamo. Je v rui.si zavesti tako tudi s stanjem v javnem prometu ? Nekaietv avtobusne in železniške linije .so redke-, zamudne in zelo drage. Velenje po prometni otlrezanosti zagotovo izstopa, .se posebej, če imamo t' mislih javni promet. Iz Velenja peljejo v prestolnico le redki avtobusi in za sta fv la železnica, ki s svojimi epskimi postajami vsakih nekaj metrov ubije potniku vsako željo po vožnji z vlakom. To je naša ve-lenjslat realnost 21. stoletja! Vsa .stvar je resda podobna gordij.skemu vozlu: potnikov ni, zato so stroški na relacijah visoki, po nekem času pristojni tigotovijo, da so previsoki, zato linijo ukinejo. Ker ni veliko Unijj se še tisti potniki, ki so uporabljali javni prevoz, znajdejo posvoje, in takt^ je po.sledično potnikov še manj
Težko bi bilo s prstom pokazati na krivca za takšno Slanje. Vse skupaj res ni enostavno, vendar pa se s tem ne smemo kar preprosto sprijazniti. Razdalja med Velenjem in Ijubljano ni tako veliku, vedno več pa nas je, ki nas vsakodnevne obveznosti vezejo na Ljubljano. Mnogi to pot tudi vsakodnevno premagujejo, seveda z lastnim prevozom. Vendar pa je vožnja z avtom titntjajoča, manj varna in zahteva veliko ene/gijc. Bil hi čas, da bi tudi Velenje izoblikovalo vizijo dobre javne prometne povezave in tako sledilo .spmnembam, kijih pňnaša čas. Prepričan sem, da bihiierin mcxieren javniprevoz Velenju odprl nove možrwsti. Veliko nas je, ki hi oh dobti prometni povezavi z veseljem živeli v Velenju in se v službo Ljubljano vsakodnevno vozili. In če se tudi pri tem ozremo v Evropo, ugotovimo, da se ljudje vsako-dnevno vozijo v službo po uro in več, vendar z modernim javnim prevozom, ki jih razbremeni stresne vožnje. Z modernimi vlaki na cilj prispemo .spočiti. In ko bomo le dočakali avtocestno povezavo z Ljubljano, bi bil hiter in udoben avtobus ob primernem voznem redu zagotovit poln potnikov Ne vem, kako se bo končalo pogajanje med vlado in avtobusnimi prevozniki, vem pa, da hi bilo slednjim dobro prišepniti, da se potitbe ljudi zelo hitro .spivminjajo. Bojazni, da bi v Velenju naleteli na nedeljskega turista, ki se je iz Ljubljane pripeljal na nedeljski izlet z javnim prevozom, zagotovo ni. S takšnimi povezavami pač ne. A če se na turiste ni zanašati, smo potovale i iz Velenja v prestolnico že danes realnost.	■
13. maja 2004
«fl^JLS
Rezultati dobri, napovedi slabše
Nadzorni svol jo bil zadovoljon z laiiskiiiu dosežki (ioronja - Koikk^ junija bodo o njifi razpravljali delinrarj) na skupščini - Rasi ludi leios
Mira Zakošek
Koncc prejšnjega (ctlna jc zasedal nadzorni svel Gorenja in po-irdil revidirano Iclno porodilo za Jansko Jelo. ki ga bodo posrcdc'»va-li skupščini delničarjev, Ta bo predvidoma konec junija.
Vso pozorncîsl st> naincnili ludi leta^njim CK>rcnjcvim gospodarskim gibanjem, ki so znova dobra.
V prvih ireh mesecih letošnjega Iclajc Skupina Gorenje ustvarila 47 milijard 6(K) milijonov tolarjev konsolidiranih Čistih prihodkov od prodaje, kar je za 7»I%veC kot v enakem obdobju lanskega lela (44,4 milijarde tolarjev) in predstavlja 23>7 % načrtovanih čistih prihodkov za letos, fistj poslovni izid Skupine Gt^rcnje je v tem času znašal 867 milijarcL kar je za 12.? % več kol v enakem obdobju lanskega leta in predstavlja 16.3 % letnega načrtovanega čistega posKwnega izida,
Krovna družba Gorenje» d. d., je v obdobju januar-marec 2004 ustvarila M milijard in pol tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar jeza 14,2 %več kol v enakem obdobju leta 2U03 (dobrih 30 milijard) in predstavlja 25/» % načrtovanih čistih prihodkov za leto 20U4. Čisti poslovni izid družl>e je v opazovanem obdobju
znašal ')42 milijonov lolarjev.
V upravi (Î oren j a ugotavljajo, daje za evropske irge ludi v letol^ njem letu nizka raven gixspodar-skih aktivnosti, ni7k<i stopnja za-
zaradi ukinitve proslocarinskih spíirazumwposlalížali pogoji p(v štovanja Skupine CSorenje na Irgu Bt^ne in Hercegovine. Makedonije in Flrva^ke, poleg lega pa se
V zadnjih tetih so v Gorenju povsem posodobili vse poštovné
procese.
upanja potrošnikov ter zniř^na mednarodna konkurenčnost zaradi Šibkega dolarja v primerjavi z cvTom. Ob vstcjpu Slovenije v Evropsko unijososeslem mesecem
glede na naptwedi pričakoije tudi predčasen vstop v sistem nRM2 ter llksiranje tečaja EUR/Slll kar bo ustvarilo di^daine siroi>kovnc pritiske na Skupino Gorenje.
Poleg navedenih negativnih dejavnikov poslovnega okolja, ki jih je predvidela Skupina Gorenje pri pripravi gospt:)dar&kega načrta za leio2r)()4 in za odpravo njihovih učinkov zasnovala ustrezne sklope poslt^vnih ukrepov, pa sla se v zat'ctku leta 2004 pojavila dva nenačrtovana neugodna poslovna dejavnika: zahteve sindikatov po rasli plač, višji od načrtovane, 1er nenačrtovani izjemni cenovni pritisk: na rast cen strateških maic-rialw in surovin, predvsem jeklene pločevine, drugih jeklenih izdelkov ter neželeznih kovin.
Če se bodo navedeni slroSkovni pritiski v drugi polovici leta 2004 nadaljevali, uprava ocenjuje, da bi skupni negativni učinek ne-načrttivanih negalivnih dejavni' kw, zlasti rasli cen .«strateških surovin in materialov, v letu 2004 lahko dosegel obseg tudi do uet-jine načrtovane čistega poslovnega izida leta 2004.
V upravi Ciorenja poudarjajo, da boiSo še naprej izvajali poslovne aktivnosti, s katerimi bodo omenjene nenačrlovane negativne učinke v letu 2iX)4 in prihodnjih letih poskušali zmanj.šali ter v čim večji meri zagotoviti izpolnjevanje načrtovanih posktvnih ciljev za leto 2004.	■
Zadnji remont tretjega bloka
Zivlj(Mi|ska doha prvih líx^h blokov šošuuijske loi niocloktrai nc so izicka, v zadnjoin obdol)ju pa so bili polno obnnnenjeni - Računajo, da bodo ncmol(iio obralovali (k) Ida 2(X)7
Mira Zakošek
VTermoelektrami SoSlanj so prejšnji teden začeli zverjelno zadnjim remontom bloka tri, ki .se mu življenjska doba počasi izteka. Opravljajo ga po pelili letih rednega in nemotenega obratovanja. Remonti so skrbno načrtovani, v času zaustavitve pa temeljito pregledajo vse naprave, jih revilallzj-rajo, najbolj vitalne pa zamenjajo.
Remont bloka tri bo predvidoma trajal pet tedncîv. Načrtovan zaključek s ponovno sinhronizacijo na omrežje je 4. junija, V tem času bcxio izvedena vsa dela, ki so nujncî pcîtrebna za zagcft a vijanje varnega in zanesljivega obratovanja bloka. Zelo obremenjujoče je dejstvo, da ima blok za seboj Že 3(M).(J()i) skupnih obratovalnih ur. Od zadnjega remonta je blok obrattwai približno 30.0t)0 ur, kar jc zelo veliko. Njegova življenjska doba sc tako počasi res izteka. »>Cîlede na to dejstvo jc to verjetno zadnji remont bloka tri. Vsida-duz začrtanimi cilji in dolgoročno strategijo želimo namrečv TEŠ
povečali proizvodne zmt>gljiv<xsti in zagotoviti dolg^^ročno zanesljivo,varno. konkurenčnopri^izvtid-njo električne ter K'^plotne energije 2 uporabo različnih primarnih virov,karjev.skladu tudizna-cionalnim programom eleklro-energeLskega sistema,« je ob zavitku remonta povedal direktor termoelektrarne Šoštanj mag. Uroš Rotnik. »Dela bodo pinekala na obeh kotlih, pc^raožnih kotUwskih napravah, na turbinah in generatorju, Poleg navedenih sklopov, na katerih so predvideni večji posegi, se dela izvajajo tudi na vseh ostalih napravah, in sicer armaturah. tc»plotnih izmenjevalcih, elek-tmmotorjih in visokonapetostnih razdelitvah. Vsa dela zahtevajo veliko delovnih podestov in čiščenj, ki so zelo pomembna za k'valitet-no in pravočasno dokončanje navedenih del,« je povedal vcKjjasek-toija tehnika in vzdrževanje mag. .lože Lenart. Pri remontu sodeluje tudi precej izvajala'v tujih ptxl-jctij. v prvi fazi remonta pa bt>do najbolj obremenjeni gradbinci.
v maiu in juniiu brez takse za razgradnio
Konzorcij Kai1)on |c (^dcn od slirih zacasnili
koncí^sioíiarjev za lazgi^idnjo odsluži^iiti vozil
Milena Hrstič ' Planine
Vvlťtije, S. maja - Zadnji lastniki odsluženega avtomobila imajo od I, maja na voljo tri možnosti, kako sc ga znebiti. Prva je, da ga dajo v razgradnjo. Druga, da ga obdržijo doma, za kar pa potrebujejo izjavo o kîkaciji,vozilo pa mora bili vsak trenutek na vpogled inšpektorju za okolje. Tretja pa je še vedno tista stara; 7. avtom vprvi jarek, .ie pavpra^-nje, koliko se splača, glede na to, da zadnji lastnik vozila ne bo mogel odjaviti, pa Šc kazen zaradi kršitve cesinopromeinih predpisov ga lahko doleti. Ta ni majhna, zagotovo pa jc večja, kot bi ga stalo, če bi avto oddal. Eden od štirih v Sloveniji, ki jim je ministrstvo za okolje in prostor dodelilo koncesijo za opravljanje javne službe, je konzorcij Karlx>n iz Velenja. I-Vanci Lenart, direktor Karbona (po odhodu mag. Vladimirja Malenkovicjt za šefa kabineta ministra za gospodarstvo dr. Malcja L^hovnika pa začasno tudi direktor IfrZ-ja), pravi, da bi v tem letu teoretično lahko razgraditi 7.000 vozil. cesija je namreč začasna. Velja največ leli> dni. mini.slrstvo pa je v tem času dolžno objaviti nov ra/pis.
Karb(*n, d. o. o, je za podizvajal-ce »vzel« invalidsko podjetje IITZ (oprema in zaposleni) 1er
Razgradnja bo potekala v centru na Partizanski.
Avioprevozništvo Berlo t in Surovino Maribor. Prav v času našega pogovora z njim so na prevzemnem mestuvNovem mestu sprejeli v predelavo prvi avto, ki bo razgrajen v Kiirbonu. Karbon bo s to dejavnťwtjo pokrival velik del Slovenije. »Koncesijsko območje zajema cek> savinjsko statistično regijo, ki so ji pridružene Koroška vse do Ma-rilx>ra ter Posavje do Brežic, Novo mesto, Domžale in Kamnik,« je pt^jasnil Franci Lenart.
Trinajst prev/cmnlh iiu*st
Zadnji lastnik mora avtomobil, ki ni več vozen in ga nc želi več prodati, ampak sc ga znebiti, pripeljali v enega od prevzemnih mest na koncesijskem območju. «Prevzemnih mest za naš center je trenutno 13, nahajajo sc praktično na območju vseh večjih upravnih enot.« pravi Lenart. Zadnji lastnik vozila mora sam poskrbeti za transport do prevzemnega mesta, Če je vozen, ga lahko ija ludi pripelje. Na osnovi potrdila o prevzemu in plačane takse za razgradnjo na upravni enoti vozilo potem
odjavi.
Prevzemna mesla zbirajo avtomobile in jih skladiščijo, potem pa prepeljejo v Velenje, v center za obdclavx>, kjer se postopek razgradnje prične in konča,
Taksu 21 iolai jcv 7á\ kilogram
Za Velenje in okolico, tudi za prebivalce upravne enote Mozirje, jc najbližje prevzemno mesto na Partizanski 78, tam kjer je tudi center za obdelavo. Vozilo bodo sprejeli v času med 9. in 17. uro.
Država je predvidela ludi ceno ozin>ma določila takst> 21 tolarjev 7-a kilogram vozila plus davok na dt>dano vredntKt. Na zbirnem mestu bodo iz prometnega dovoljenja prepisali tcŽo vozJla in izračunali takso. »Razgradnja poprečnega avtomobila bo zadnjega lastnika stala nekje do 25.000 tolarjev. Izjema so le tisti lastniki, ki so avtomobile kupili v zadnjih letih in strošek razgradnje poravnali že z nakupom. Tisti, ki se bodo odloČili za oddajo avta v razgradnjo v tem in naslednjem mesecu, pa .so plačila opraščeni.«
In memoriam
Prim. Jože i^ehemik,dr.medr speamedicine dela, prometa in Športa, se je rodi/ Z 3. PM5 v Škalali pri Velenju. Po maturi rta gimnaziji v Celju leta PX)4 je nadaljeval študij na medicinski fah dieti v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 2969.
Po opravljenem stažu se je zaposlil v Zdravstvenem cenim Velenje, spn'a kot splošnizdmv-nik, nato pa je 1976. leta po končani specializaciji iz mediane dela, pnmieta in .^pona nadaljeval delo v dispanzerju za medicino dela. prometa in SjX)-rta, kjer se je s iï\'ojim strokovnim delom tnidil za dvig in iz-lioljšanje zdravstvenega varsti'a delavcev v Šaleški dolifiL Od leta 1980 do 199J je bil član poslovodnega odbora ZdravsO'enegu centra Velenje, v katerem sije v poklicnem delu prizadeval za strokovni niz-voj Zdravstvenega centra Velenje in njegovo uveljavitev v širšem slovenskem prostom. Vrsto let je h d aktiven član izvršilnega od bom Zdravniškega dni.št\ a Velenje, v katerem je skoiistmkr^vimipredlo^^inpo-Inidami pomembno prLspe\'al k vsebini dela našega dmštva in s tem k prepoznavnosti našega dmštva znotraj takratne Zveze zdravniških dniŠto' Slovenije. Na strokovnem področju se je posebej poglabljal v zdra\ -sù'e-no delo dela\'cev, zavzemal se je za humanizticijo dela v različnih delovnih organizacijah m za reše\'anje ekološkdi problemov v našem okolju. Uveljavil seje kot mentor specializfmtom medicine dela, prometa in špo-na pa Utdi kot mentor pri podiplomskem izohriižei'anju zdrav-
nikov, VLÍjih in srednjih medicinskih sester na področju svoje široke. Aktn-no je deloval r izvršilnem odboru Sekcije za medicino dela, prometa m športa Slovenskega zdravniškega dntšt\ v, v kateri je s svojimi strokovnimi prispe\ 'ki sodeloval zlasti na področju prometne varnosti, vzgoje in kulture ter humanizacije dela. Bil je član Razširjenega strokovnega kole-gfja medicine dela, prometa in Šjyorta pri ministrstvi za zdravstvo ter član republiške komisije za strokovno insiruktažni nadzor v tej strokovnipanogjpri Zdravniški zbi)mici Slovenije. Sodeloval je v različnih olKin-skih organih, v katerih Je zastopal intere.^e zdravstva in (udi vlogo našega dništ\'a. Za delovanje v teritorialniobram!% kjer je bil zadolžen za delovanje zdravstva v izjemnih aU vojnih razmerah, je prejel odlikovanje in več priznanj. Kot član komisije za preprečevanje in zatim-nje bolezni v občini Velenje je sodeloval pri pripravi programa zaščite pred aidsom ux zagotovitvi ustreznih pogojev za njegovo iz\'edbo.
Ves čas se je ukvarjal z raziskovalno dejavnostjo, zla.'iti na področju ekologije in l'rtr.çh'« delavcev ter invalidskepmble-matike v občini Velenje. Kto-delovanju z Rudnikom lignita Velenje je izdal priročnik Zdravstvena ocena delovnih mest v Rudniku lignita Velenje, kot raziskovalec je sodeloval v projektu Ekološke karte v SI oven iji. !Ul je poln i dn ik in soavtor raziskovalne naloge Vplt\> fizikalnih in kemijskih faktorjev na zdravstveno .Klanje prebivalstva v Šaleški do-
lini r primerjavi z zdravstvenim stanjem v Sloveniji in nekaterimi podobnimi ol^činami. Sodeloval Je tudi v projektih dnfgiJi raziskovalnih nalogin s strokovnimi prispevki nastopal na raznih seminarjih in simpozijih. Za dolgoletno .strokovno, organizacijsko in razvojno delo na področju medicine dela in zdravstvenega varstva delavcev sta mu Sekcija za medicino dela Zvezezdrav-niških dndtevin Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa leta 1999pode-Hla nagnido Delo in zdravje za dosežke in življenjsko delo na področju medicine dela. I.eta 2002jeza svoje delo prejel tri-di naziv primarij. Svojo žh'ljenjsko pot Je mnogo prezgodaj sklenil sredi najbolj ustvarjalnega obdobja. Sodelavci se ga fx^mo si>ominjali kot kidega, ki Je bil vedno pripravljen fxjmagatipn strokovnih ali dnigih težavah, vedno z dobro voljo in optimizmom, pa tudi kot zdrm^nika, kije bil svojim bolnikom vedno na voljo. S prima rije m Jožefom Rebcmi-kom smo izgubih aktivnega člana, ki je s svojim delovanjem vtisnil trajen pečat našemu dmštvu.
■ Predsednica Zdravniškega društva Velenje Margareta Seher-Zupančlč
POGOVOR Z RAZLOGOM
'^H'JiS
13. maja 2004
»Obnašamo se tako kot doma!«
Boinišiiica Topolšica jc ludi lansko posiovjio Ido sklenila brez rdcrih številk - Bo Kviopa priponiofjla k /el(Mienni lastninjiMiju? -
Tatjana Podgoršek
V BolniSnicj 'lopoL^ica mi lant m oddelkih zdravili 3574 bolnikov, v ambulanlah pa vei koi 28 lisoC. Je ena redkih bolntónievSUwenl-ji, ki jc lansko posliiVTio lelo kljub preseganju di^govorjencga programa z zdravstveno vavaRwalni-co sklenila brez rdeiih Žlevilk. V pogovoru je direktor holnlš>nice Janez dr. med. special, int. med., pt>dCriaL da je lreb<i zasluge za lo pripisali vsem zaposlenim, ki uresničujejo zastavljene cilje pri olwladovanju stroškov in v prizadevanjih za čim h^lj ućin-k<-»vilo delo na strokovnem področju. »»V bolnišnici se obnašamo kol doma. kar pomeni, da se lahko pokrijemo samo do tja. do koder seg4i odeja, /e pred Oasom smo se sisiemallino loilll obvladovanja siroskcA' In zavedamo se, da si pri tako omejeni porabi In preglednem poslovanju nc smemo pr|v(^ik*i(i sjKidrsljajev, ker bi nas lahko hitro odneslo.« Na nekatera druga n;«^ vpra^nja je Janez. Poles takole ("idgcworlU Ho7}'oj okolja >' prtcejsnji rncri zn* Zfiû/ftujvjo noloéhe. Prvd Časom ste napovedali ureditev cetitnt za dtagnosiiko. »Pred dvema letoma smo v teh prizadevanjih dali pretlnost poscv dobitvi diagnostike. Na žalost smo, tako kot minula leta. imeli ludl lokrai leJ'iive z državo. Smo namreč ena redkih bolnišnic, ki ni naSlK sv<ijega mesta v programu razvodja .slovenskih liolnii^nic. Zalo z^ obnovitvena deki in vlaganja ne dt>blmo od drŽave nlil lolarjvi. Napovedana obnova in posod^»bi!ev endoskopskega centra se je zavlekla za incsec dni cxJ predvidenega roka. V tem trenutku .^mo tik pred Unalizacljo del in otvoritvijo. PoNeg jc dc^kaj velik. Obnovili smo namrcC p<^lovico kleti tferednjega boini.snlenega objekta in zgradili prizidek / dvigalom. Poleg nwoga endcxskopskcga centra so lu med drugim Še nova lekarna, arhiv, garderobe za osebje, nekaj funkckanalnih prostomv, ambulani 1er jedilnica zii osebje. Lani smose vselili v delno obnovljeno poditre.Šje. Iiikaj s<.> predavalnica in upravni del, osem delovnih sob za zdravnike. Cakaioo pa še na prestavitev uprave, kajti upravno stavbo smo v dogovoru z državi^ prv>dali. Pc^leg omenjenega načrtujemo še nakup aparata C\\ki gav d^ilini ni. Nakup je povezan z zaposlitvijo rentgenologa. V tem trenutku se dogovarja mo a kiMegi^m iz Zagreba, objavil I smo ludl razpis za specializacijo Iz radiologije. Spogledujemo se Še z magnetno resonanco. Upam. da bomo lahko letos prestavili del diagnostike v klet in se blili obnove pritličja in s tem btfl-nlkom, ki pridejo na preiskave, nudili bolj kulturne pogoje. Ukrali smo »'Vt^iivzrak«i>bnc>vokin(v dvxiranc. v kateri naj bi nastal kon-gre.sni cvnier. Za^leva je zanimiva ludl za zdravilišče. Malo seje zapletlo glede prostorskih aktov. Upam, da bomo našli dovolj strp-
nosti In pameten dialog, da bomo lahko pri>jeki začeli leta'; uresničevati.« yawm Oit prejetjih pogoi-orov.ste dejah. da razv oj ovira ftidi nedtť kottčatto las$mnjenje, jn knr si prizadevate ze več Id. »Ciledc la.stninjenja se ziideve nekoliko premikajo. Vstop Slovenije v Evropo bo najbrž spremenil nekatere stvari. I.^Čemo stike .s strokovnimi .sodelavci na vladi, da bi lahkf) objekt .Smrečina, v katerega bi radi umestili delniško družbo. kt>nčno zaživel. Nenazadnje tudi zdravlli.^če želi pt.>ncw-no pridobiti Indikacijo za rehabi-liiacijo srčno- -iilnih l)ole2ni. To-polšica bi tako imela svoj program dejavnosti za zdravljenje pljučnih in srČn;v?Jlnih bolezni. Obstajata pa šc programa za
Direktor Bolnišnice To» polsica Janez Poles
zdravljenje gibal in del multiple skleroze.« fíoinisviea je vpeta meti v^jxko in stovenj^ra.^0 hfMsftico. Ohesfa večji od nje. Kaks/it/je.wdefm-anje? »V sosedih vidimo »^olj partner-jcvdogtwarjanju oziroma pri iskanju boljših poti z^ oskrbo bolnikov. Včasih seveda tudi kol konkurente. S svojo dejavnostjo nikoli nismo ogrožali drugih, nam pase je ti>žc dogajalo. Zaz.dajso se strasti umirile. Po kar vrsti napadov ostajamo z lastnim prt»gra-mom in počasi svoje tipalke širimo v celoten slovenski prostor. Opravljamo namrei nekatere sio-rirve tudi za bolnike scelotnega pod n ^čj a S love n ijc. « J^- vidite íiajiCČte^v v z^ezŠ Z ^'ošo hoinismto? V fmanciranju, ki je še vedno p<fd-cenjeno, v odnosu drŽave do bolnišnice, kajti dokler ne bomo v projektu objîove, bomo morali za vlaganja zagotoviti denar sami. Nenazadnje vidim tcžjive pri zagotavljanju potrebnega števila zdravnikov/ii izvajanje diagnostike. Tovrstna vprašanja niso last-jia samojiaši bolnišnici, ampak so tudi drugim. Zdravniška zbornica, ki sije pt) mnenju številnih direktorjev zdravstvenih zavotlov neupravičeno prilastila pravico kadrovske politike na najbolj občutljivem področja kljub jasno jzra?cnini potrebam ne razpiše specializacijc. Omenim naj šc
težave v odnosu gosptxJarsiva do le bolnišnice. Pravik>mii se dc>mačl ljudje zdravijo lukaj in zato pričakujem v prihíídnje bolj trt.1 In konkreten siisk roke. V nekaterih pcidjeljih so v preteklih lelih to že storili. Pred leti smo dobili nekaj denarja /a nakup rentgena, ullrazvtik. endt^skop. bili smo deležni pomi>či pri nabavi mikrobi-oliiške aparature.venditr je vse to v primerjavi s sredstvi, ki se prelivajo iz lega prcîstora v druge ustanove relaiivno majhen znesek. Smo pa veseh viiake lake pozornosti.« Novosti, ki jih uvaja zdravftivo -^financiranje dejavnos/i po skupi' ni podobnih primerov - bod/j ne-katerih ht)tnišnicah pinzročite pre-cej Íeíav. Tudi v va^i? »Nc. Zdravniki moramo že vrsto lel lastno deloskozJ šifro opredeliti po mednanxJni klasifikaciji bolezni. V majhnih bolnišnicah, kamtv sodi na^a, vse diagnoze Šifrira zdravnik. Vvečjih ustanovah, sploh v Kliničnem centru, pa so to prepustili adminislratorkam ali sestram, ki so v kopici opravljenega dela pač izbrale Šifro, ki jim je bila najbliže. Stvari so pri nekaterih zavite v papir sprenevedanja. Sem Nt»di tudi napihovanje Fi-desa glede lega, kako bomo šifrirali ugriz krokodilov. Skratka, to al>ecedo smo pri na^ že pred leti uredili in nam ni težko. Sem bil pravzaprav kar vesel, ko so me drugi zdravniki spraševali, kaj se bo zgodilo pri nas. Nič se ne bo zgladilo.« Bolnišnica letos praznuje HS-let-nivo delovanja. Kako ha*ie zaz/ia-movali jtihilej'/ '/. delora. ki je na žalost pweza-no z btMeznimi. Vse bt>lj smo prisotni tudi na pi^droCju preventive. To je Še ena zadeva, zaradi katere smo večkrat trkali navrata države, da bi di»bili zanjo denar, kot ga dtv
bij<^ zdravstveni domovi, a za zdaj neuspešno. Upam, da Ix^ ta zgi'îd-ba kmalu drupčna ludi ziiradi jubileja. Sicer pa ga bomo zaznamovali skozi cek) Iclo / majhnimi zmagami. NačrtujciDO uradno odprtje prenovljenega pod.strešja osrednjega bolnišničnega objekta. endoskopijkega centra, najbrž tudi prenovo pritličja z že omenjenim začetkom del pri obnovi ki-nodvorane. Nadejamo se pcxJpisa pisma o nameri za ustanovitev delniške družbe. Pričakujem, ilii bomo svoje strokovno znanje kot predavatelji prenašitli na druge na skïvenski in morda ludl na mednarodni sceni. Vjcseni bomo na strokovnem dogoilku, pripravili ga bomovŠtišlanjuv tamkajšnjem kulturnem di^mu, združili praznovanje z letno skupščino ozirt>ma srečanjem zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem pljučnih K>lez-ni v slovenskem prostoru. Seveda bomc> veseli, če bc>mo leto kt^nčall brez rdečih Številk in če bomt> zadovoljili interese in pričakovanja bcïlnikov» ki prihajajo k nam na preventivne prevede ali na zdravljenje.«
Naš plinohram - naš problem! In vaše zadovoljstvo!
Pr»dftit« nom svoi pinohrtm. Ti^knl i* ponudtN I PBTAOL ftlr^ èt pos^l ogodu.
Veeinloimacjj na bioplicm itíétonsfci sievilki GSO 22 66 n m spletu «Irsii wwwi>alipl.g.
puě
ivnvns iMonsn
OBO 22 66
Sledijo potrebam, željam in trendom
Vek^njska Kra preiiav ija l)laí>()Víiice v V(Heiiju. Sošlaajii in Mozirju -KIiiil)sproinoinl)aia prihodnosl /ap(KSlcnih zaí>()l()vljcí)a
Tatjana Podgoršek
Komaj .se je dobro p^>legla polemika o prodajalni Velma v Velenju, Era znt>va buri duhove, To-krai s prenove^ blagcwnic Visa vis, Nama in Standard. Kupci se spra^jeji^: se mar Era res umika iz Velenja? Kaj bo od nje v lem okolju še cKlalo? Čemu je to potrebno? Zaposleni v teh protlajalnali pa, kaj bo znjiml. Odgtwore na najpogt\steje zastavljena vprašanja smo pt'^îskali pri direktorici Erin ega Razvoja mag. Andreji Smolej. .'Ili /Sra reç zapira svoje trgovine oziroma se umika iz Velenja? Vprašanje najhri poraja prepriča' nje mnufiih.dasspreinemhanii nia ni več lirina frfiovina. » Ne drži. Velma je še vediHi Eri-na trgovina. Era se tudi ne umika iz Velenja. Naspn'^tno, s spremembami. ki jih izvaj:imo, želimo utrditi svojo pri.sotnost. Kupcem želimo ponuditi Še več. Še boljše ter utrdili njihovi) ziidttvoljstvo in zaupanje. ki je in bo v prihodnt>sii, ob prihodu Še večje konkurence, vedno bolj piimembno.
Zakaj »ííť /e obnove, spremembe? »>Z njimi sledimo potrebam In željam kupcev ter trendom, ki jih narekuje .sodobna u^Tvina, in nenazadnje ludl konkurejica v državah EU. Sodobna trgcwina je trgovina s široko in kakovostno ponudbo, lUnJatnimi sti.iritvami in pc ^udarjeno osebno noxo. Ob \<drto Šlr^ po-nudbi se kupec veli kokra t sprašuje: kaj dejanskti Izbrati, fz zagate jih lahko velikokrat rešita sirokcwna pc^moč 1er nasvet pn^diijalai. Nakup vse bolj postaja praw> doživetje in ne primopredaja biaijî. K temu stremimo tudi ml V naši strategiji smo zapisali, da želimo {.«tati vtKlIlni pnxJajalecnatxxlročju ž-jvil in neživil Ure.sničevanje lega cilja pritegne za sabo tudi [xisodo-biivc, preureditve in druge spremembe. V Velenju, kjer smo prisotni Že desetletja, nas k prenovam in sprememl>am ponudbeblagii silijo Še obstoječe lokacije. V zadnjih dveh lelih postxlabljamo prcdw^'m neživikke prodajalne in s tem intenzivneje razvijamo u^ovine z imenom Adut. Gre za pnxtajalne. v katerih našim kupcem ponujamo vse di^m, gospodinjstvcï. vrt ter druga gradbena in tehnična hišna dela: od bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, akustike, poso-
de In drugih gospiîdlnjskih pripo-mt^kov do elektro in vodovodnih inštalacijskih materialov, keramike, talnih oblog, električnih In nvnih tnxxllj... skratka, ivsvse, kar potrebuje čkwckzaurediievdtíma in njegtwe okolice. Pi^sebntst naših AduUw je tudi vrtni center in velika pt^nudba izdelkw iz agro programa {semena, gnojila ortidja...). Pc^nudbo ostalega blaga, kot st> ick-
Mag. Andreja Smolej, direk' torica Razvoja: »Zagotovo bodo ostail naŠI sodelavci vsi tisti, ki so se pripravljeni učiti In sprejeti nove Izzive.«
stil. obulev, kozmetika..., v katerih sami nismo specialisti, pa bc»mo razvijali vMHlelovanju z našimi poslovnimi partnerji. Prcmwo Velme .sm<.i že končali, v polnem zamahu jc prenova blagt>-vnice Vis a Vis, ki jo l-mmo poslej imen<wali Nakupni center Adut. Temu bo sledila prenova naše Name, blagiwnice Standard In blagovnic v Sedlanju ter Mozirju.» Katere dejavnMti nameravate ločiti z načrtmanimi prenovami v Velenju in kaj ho z zaposlenimi? »Nakupni center Adut. prej Vis a Vis. 1k> ohranil dejavnost Ere vce-loil, VNami bo - po prenovi - blizu 41) odstiîtkov dejavnosii ostalo v Erinem aranžmaju, istale dejav-nosti bomo dah v najem ali se do-gov<^riliza kakšno dru^^oblikosc»-delovanja. Podobno bo tudi v Standardu. Naš cilj je. da Vblenje ohrani dejavnosti na bkacijah. ki si-> jih kupci vajeni /!ciimo pa pc^nudbc^ šc obtîgaiili In prtxiajainc ptvviKlobi-(i. Ob povedanem se nam ne zdi toliko pomembno, ali prskuŠamo zadovoljili kupce s pc^nudbo blaga
sami ali v «Klelovanju s |>»>kM;im partnerjem. O /itpi>slenih pa naj ptwem. da jih bo večina ostala v Eri. ZagtUwo Urnh ostali naši so-tkla^ci v^l tisti, ki so se pripravljeni učiti in želijo sprejeti nove izzive. Sicer pa bo, nc glede na nove oblike sodelovanja s poslovnimi partnerji, prihodncvst vsem zagii-tíwljena.« Koliko ms híxh veljala řtnTtf/w vla-ganja?
»Po grobih ocejiah naî> Ivprencv va trgovin v Velenju .stala blizu fV) milijonov Sn^ blagcivnlce v Mozirju približno .Hi) milijonov, v 5<^ia-nju pa K) milijonov tolarjev.« Kdaj načrtujete, da boste prenove tiresničiU? Prenovo v nak'upnem centru Adul zaključujemo, konca tega meseca naj bi prenovili našo Namo, predvidi>ma ilo sredine junija .še Standard- Nato prideta na vrsto blagovnici v ŠiÁianju in Mozirju.« Kûj lahko kupà pričakujejo spre-novo Piv a viv-a ? Nt>vc pn^grame - izdelke bele tehnike, male gi»ptxlinjske aparate, akustiko. JirŠo ponudbo blaga dnevne pc^tP'pšnje, kamor uvrščamo različne gospcxlin jske pripomočke in pcist»do, go.spodinjski tekstil in darilni program. Prenovljena bo tudi zunanjost prodajalne. Spremembe bodo za kupce, ki so bili vajeni Vis a vis-a, kar precejšnje. Trudili se bomo, da bodo irgcwí-no. katere dejavnost bo zaživela P<kI mwim Imenom, ponovno spni-jell za svojo, Menim, da K^do celovita in kakovostna ponudl>a.stio-kovnost naših prt^dajalccv, način svetc.ivanja prodaje, dodatne usluge tisto, zaradi katerih bo kupec pt> končanem nakupu rekel ta nakup mije prinesel aduta.« Mesec maj je Hrin tnesec, katerem namettjale kupcem šedo<latno pozornost kci sicer čez eelo leto. »Drži. Ob vstopu v EU se» k"upci že prejeli razglednic z napisom: dcv brodošli v Evnipi, kateri smo priložili kupon s popustom vvredno-sti llXX)Sn: Cel mesec b<xJo tekle še številne druge aktivnosti: od darila v obliki vrednostnega bona, ki ga l\«mo kupcem podarili ob nakupu,do nagradnih iger, degusla-cij, raznih drugih dtigodkov. Skratka mcsec maj ostaja Erin mesec. V prizadevanja, s katerimi j ih Želi-mtî nagradili za njlluwo zvestobo, sodi ludl kartica Zmo na zrno, ki sojo kupci ^lobrt^ sprejeli.« ■
FORI TINKO d.0.0. PreSeraova ccsta la 3320 VELENJE - S
PRODAJA VELENJE - 03 898 47 24 PRODAJA SLOVENJ GRADEC - 02 88 124 00
Super! Na pot?
Merc«des-Benz
TnbcdeuA nUoioUl*

13. maja 2004

AKTUALNO
Starši zadovoljni s kadrom, manj z opremo vrtcev
V fUikcli, ki so jo zaradi svojega slrokovru^sa iMâ izvi^dli v Vricu Vrlciijc, veliko zanimivih podalkov
Vťlcnjť • Vjlec Vl'lcnjii je lani no-vcnibrH mcUsiarži oirok izvedel ankeu%s kaieroso pridobili mnenja. prcdlogtf in pobude siajšciv za strokovno čelo. V Času oddajanja ankotc jc hllo v vrtcih vpisanih 021 oitok. prisolnih in vkljuCcnih v ank^iio pa jc bilo siai'sev. Vrnjenih jc bilo 476 an-kcinih vpia.<alnlkov, kar pomeni, da jc nanje odgovorila već kol polovica slai'živ. Slarši so v ankeli odgovarjali na y vprašanj, iz c)dg(wt)rt)V izvemo, da jc pcï^iopno uvajanje otroka v vrtec izkoristilo kar 53 % vseh slaišev, izku-šnjo pti stí dobro ocenili. Na vprašanje, kako se populijo njihovi tMrociv Vricu Velenje, )c povprečna œena íxI 1 do 5 kar 4,62. Kar 107 komentarjev slarSev je bilo pozitivnih, v njih sira.ši opisujejo dobro podulje otrok vvrlcu. njihwo navtKiscnje nad dogajanjem in iaslno zadovoljstvo ob spoznanju, da gre otrokzveselje.Ti vvrtec- Pripombe v zvezi s ptxuljeni jc povsredo-valo ic U staršev. Na kai nekaj straneh so zapisali tudi izjave starSev v zvezi ^ tem vprašanjem. Med njimi najdemo tudi lakSne: "Brez vrtca ne gre. otrokovo življenje nima smisla." //ilo veliko jc pt^dobnih. govorijo pa o tem, da sc olorei vvrtcu dobro počutijo. komaj Cakyjo, da gredo vajij, tudi čez vikend spra.^ujejo» kaj bodo delali prihodnji leden. Anketa je pokazala, da je kar 88 % straicv zadi^'oljnib s poslov-
nim časom vrtcev. staršev iz različnih enot jc posredovalo svoje predloge v zvezi z odpviostjo vrtca. 5 slar^^ navaja potrebo, da bi sc zjutiaj vrtec odpij al pred uro, 20 jih predlaga daljSi obratovalni čas. 5 starcev pa ^tíii. da bi bili popoldanski oddelki tudi v dru^ýh enotah, (»ziroma prvdlaga-
dopisalo kar 136 starScv. V njih navajajo, da jc oprema za.slarc-la. da so prosiori premajhjii, daje treba dopolniti in obnoviti igrala na dvoriščih, zagotoviti več sredstev in materialov za l azliČne dcjavm'>sli ... iziaiajo tudi skrb, ker so garderobe in atriji prosio doslopni. Pre hrana v vrtcu ustre-
Strokovne detavke v Vrtcu se trudijo^ da se otroci dobro počutijo in vetiko naučijo. Pred nedavnim so pevski zborčki vseh vrtcev pripraviti več kot prisrčen koncert, posvečen
vstopu v EU.
jo občasno nto?ni>st podaljšanega bivanja do vcčernili ur. SlarScm j^c v večini zdi ustrezna ludi oprema in prostori vrtcev, pri lem vprašanju pa so zabeležili najmanj pohvalnih komentarjev in največ pripomb ter predlogov. Pravzaprva jc bilo pozitivnih komentarjev le 8. pripombe pa jc
za kar starSev. Povprečna occna od I do 5. s katero so staiši ^>ccnili odnos vzgojiteljice do njihovih olrok.jc 4.77 %. Pripombe je zapisalo 12 siar^ev. Dobro 80 ocenili ludi odnos zaposlenih do starsev, s kar 4.66 na vrednostni lestvici od 1 do
m bš
Druga knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!
Od 17. maja do 13. junija.
Kot ievesie. smo v okviru praznovanja Mer^to^ove 55«)etnlce za vas * naŠe kupce, pilprs^li S5 ki^K>oov z mamami ugodnostmi, s katerimi boste lahko vse do konca oktobra 2004 oveljav^jali kar do 55-ođ8totne popuste. Tokrat vam poši1|arno drugo knjižico kuponov za deset novih Izdelkov, pri nakupu katerih boste lahko od 17. maia do 13. junija izkoristili privlačne popuste. Veljavnost posameznega kupona |e navedena na kuponu. Ko Mercator praznuja, svoja kupce razveseliuie.

ercator
DELOVNA OBLEKA JE TUDI ODLIČNO PROMOCIJSKO SREDSTVO
V	preteklosti je bito delovno oblačilo praviloma modre barve, Izdelano iz manj kakovostniti materialov in enostavnega kroja, sedaj pa temu nI več tako. S spremljanjem zahtev uporabnikov so tovrstna oblačila postala ne le bolj lunkcionalna In prilagojena potrebam posameznega naročnika, ampak prispevaj) tudi k prepoznavnosti podjetja In pripadnosti zaposleni).
V	Preventu pod lastno blagovno znamko že pol stoletja izdelujejo, oblikujejo in tržijo program zaSčrte, kj jim je dal tudi ime. Letno izdelaio približno 200 tisoC kosov zaščitnih oblačil in dva milijona parov rokavic, kupcem pa posredujejo tudi lastne izkušnje in znanje glede trendov in zakonske regulative na področju zaščite pri delu, pridobljene pri sodelovanju z različnimi strokovnimi institucijajni (npr Slovenskim inštitutom za standardizacijo) in na prestižnih sejmih zaščite v Evropi. Njihovi strokovnjaki so vseskozi sledili vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost, sodelovali pa sotudi pri pripravi Odredbe o osebni varovalni opremi, ki je prinesla konfekcloDarjem na področlu zaščite zahtevne spremembe. Kupcu obleko ne samo zašijejo, pač pa mii s svetovanji in Izobraževanji pomagajo pri pravilni Izbiri celotne zaščite pri delu. saj svojo ponudbo dopolnjujejo tudi z zaščitnimi sredstvi drugih proizvajalcev; za zaščito glave, sluha, vida, nog ter tudi nekatera oblačila in podobiačila, ki niso v njihovem proizvodnem programu. Prevzeli so tudi generalno zastopništvo za podjetji SHOWA (tretji največji svetovni proizvajalec zaščitnih rokavic iz Japonske) in Physíodenn (proizvajaiec zaščitnih negovalnih in čistilnih krem za kožo za Industrijsko uporabo).
ZAŠČITNA IN DELOVNA IMIDŽ OBLAČILA
S hitrim razvojem posameznih strok oziroma poklicev se bistveno spreminjajo tudi potrebe po delovnih oziroma zaščitnih oblačilih. V Preventu z nenehnim, pozorïiim in strokovnim spremljanjem potreti in žel) kupcev prilagajajo ponudbo zaščitnih oblačil aktualnim zahtevam strok oziroma poklicev. Definirali so posamezne ciljne skupine ter proučili njihove potrebe In želje ter ustrezne standarde in na njihovi podlagi razvili optimalne rešitve. Očitna oblačila, izdelana v Prevent Mislinja. so funkcionalna za posamezen poklic, z ustreznim dizajnom, vgradnjo najprimernejših in najkvailtetnejšiti materialov in brezhibno izdelavo pa uporabnikom prijazna in všečna. Prevent Mislinja izdela letno 200 tisoč zaščitnih oblačH. Večino, okoli 95 odstotkov, proda na domačem trgu. S ponudbo
specialnih, zelo zadevnih in kakovostnih oblačil pa postopoma
osvaja tudi tuje trge.
Ve fi namen ska poklicna oblačila
Bluze, brezrokavnike, hlače, plašče In kombinezone lahko kupec Izbere v poljubnih barvah in kombir^acijah. ki zadovoljijo njegove potrebe po zaščiti na delovnem mestu. Imidž oblačila
Delovna obleka predstavlja danes tudi odlično promocitsko sredstvo podjetja. Prevent Mislinja pomaga svojim kupcem sooblikovati celostno grafično podobo podjetja. Oblačila izdela po naročilu v serijah, namenjenih posameziiemu kupcu v bar>/ah in z zaščitnimznakom podjetja. Specialna oblačila
Strokovnjaki podjeQa Prevent Mislinja razvijajo tudi specialna oblačila, katerih konstrukcija in izbira materiala je takš:ia, da zadovolji posebnim potrebam posameznih poklicev. Ob uspešnem sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije jim je uspelo razviti interventno gasilsko obleko iz visoko kakovostnih specialnih materialov, ustrezajo zahtevam evropskega standarda za gasilsko obleko.Obleka za gasilca je ognjevama. izdelana iz negorlji^h In vodo odbojnih materialov. Iz materialov, ki so odporni proti olju in umazaniji, vodo odbojni in dobro vidni, je izdelana obleka za cestarje, ki je označevalna tudi v slabih vremenskih razmerah. Na osnovno gozdarsko obleko so dodanizaščitnislojl, ki gozdarja varujejo pred vrezom z motorno žago, hkrati pa ga ne ovirajo pri gibanju. Vsa specialna oblačila, ki jih Izdelujejo, so ustrezno certificir^apo SIST EN normami.
PROGRAM DELOVNIH ROKAVIC
V Preventu letno izdelajo dva milijona zaščitnih rokavic In kar 90 odstotkov jih Izvozijo na zahtevne svetovne trge, na Nizozemsko, Italijo. Bra^lljo. Španijo in Novo Zelandijo. Različni modeli pletenih in ojačanih rokavic vam omogočajo zaščito in udobje pri različnih delih, tudi z ostrimi ali vročimi predmeti in naftnimi derivati. Rokavice so primerne za delo pri nizkfh in visoldh temperatjrah in so petkrat bolj vzdržljive od usnjenih rokavic. Uporabne so pral^čno v vseh vejah industrije, od gradbeništva, gozdarstva, lesne industrije do avtomobilske industrije in železarsWa. Perete jih lahko z običajnimi pralnimi sredstvi v pralnih stn^jih. kar vam zagotavlja higiensko uporabo, pranje pa ne vpliva na uporabne lastnosti rokavic.
VF^event Misilnji Izdelujejo pletene rokavice, ojačane znaravno ali nitrííno gumo, ki je odporna tudi na mineralna olja in pletene rokavice iz aramidnih vlaken, Id so izredno odporne na razrez, ojačaneznaravno ali ni^lnogumo.Vianskem letu pa so na podlagi trendov in potreb uporabnikov razvili tudi mehkejšo, lažjo tertanjšo rokavico, ki sojo poimenovali Prevent Soft.
preverit
www.pr6vent.sl,itrfo@prevent.tl

Od t^a meseca je Sfovenh ja postais polnopravna članica £U. Pričakovanja prebivalcev Slovenije ob tem dogodku so različna. Od navdušenja do bojazni, da bo slabée. Vendar, kot je rekel neA/	"Moramo se batf samo nas samiti." Ka-ko nam bo v Evropski uniji, je odvisno predvsem od nas. Pri tem se moramo za* vedati neka) dejstev:
1.)	Mi ne prihajamo v Evropo. temveč smo bili vedno njen sestavni dei. Prispevali smo k njeni znanosti (Vega. J, Stefan. Pregel, PeseiJ, Codei/i), osvoboditvi izpod nacizma in fašizma (Štajerska Je biia edini del Tretjega rajha, ki seje organizirano upri nacizmu kljub Hit/erjewmu pozivu v Mariboru: "/'ilaredite mi to dežeio zopet nemsko'j, kulturi (Tar* tíni, Prešeren, Spacai), špo* rtu fštukeij, Cerar, Čepiak) in Še bi iaftko naštevali.
2.)	£U nI čarobna beseda, ki bo razrešila vse naše
Strukturni in kohe-zijski skiadi niso edini viri, s katerimi lahko financiramo razvoj. Osebno imam zelo siabe izkušnje z razni' mi evropskimi projekti. Počasno odločanje, projek-ti so usmerjen/ v poročiia in ne v rezultate, denar prihaja počasi, partnerji so ne* enakomerno obremenjen/ In nagrajeni. Brez iastnih sredstev ne bo razvoja. Evropske skiade moramo pametno in rac/ona/no izkoristiti. Moramo viagatí v razvoj človeških potencialov, ne pa v zgradbe in drago opremo.
3.)	Ko se bomo odprii EU, obstaja nevarnost, da nas bodo večji potop///. Za (o je nujno, da se zavedamo» da smo najboij razvita nova država unije^ da lahko tudi Evropi nekaj ponudimo Moramo biti aktivni, moramo predlagati izboijiave. Pravijo. da bodo družbene inovacije tiste, ki bodo zagotovile razvoj v 21. stoletju. Vsekakor imamo kaj ponuditi. Vemo, da imamo verjetno najboljši pristop v go-spoda/jenju z gozdovi v Evropi. Takšne in podobne zadeve moramo akt/vno ponu* jati v £U. Ne smemo biti sle-dilci ali čakati, i^j bodo naredili velii<i, oziroma samo podpirati politiko veiikih. Naš vzor morajo biti skandinavske države in ne Velika Britanija, Francija in Nemčija
Će bomo hrabri In samozavestni. brez kompleksov, bomo hitro posta// Finska ali Irska V nasprotnem pri' meru se bo ponovilo leto 1941 (Provinca Ljubljana in Steiermari<t),
Osebno se ne bojim. Če smo preživeli stoletja (kot najbolj lahodna slovanska skupina) na teh prostorih, čeprav imamo na zahodu veiiko romansko, na severu germansko in na vzhodu madžarsko skupino, bomo vzdržati tudi danes. Sicer pa. kot pravi Krleža: " Nikad ni bito, da nekak ni bilo..."
■ Stanko Blatnik
Priprava priloge: IPAK Velenje: Urednliki odbor: Jana Pahovnik, Mkheld Hladin. Al o iz Hudarin
vel^nje
Evropa v obdobju ustvarjalnosti
Velenje e-mesto
www. vel enj e.s i
Ustvarjftlnosi jc gonilna sila sodobnega gospcxiarstva. Leta 2002 jc ameriški znanstvenik Richard Florida napisal knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda, v kalcri ugotavlja, da obstaja v /DA moiîan uslvarjaJnl razred, ki prcdslavlja eno tretjino delovno sile. Ugotovil jc, da je za razvoj lega razreda potreben 3T (tehnologija, talent in toleranca). Analiziral je ZDA in ugotovil, da določena področja pritegnejo ustvarjalne osebe, t»tala pa ne. Področja z močnim astvaijalnim ra7rcdom imajo lii-tro gíwpodttrsko rast. Ostala zaostajajo.
V	začetku tega Icla je prof. Florida s svojimi sodelavci objavil analizo stanja in irende razvoja ustvarjalnega riizrcda v Evropski uniji. Rezultati so zanimivi in v nadaljevanju bomo navedli nekaj osnovnih ugotovitev raziskave.
V	sedmih od 14 dr^^v EU je Slevilo pripadnikov ustvarjalnega razreda večje od 25 odstotkov. Nizozemskii, Finska in Belgija imajo celo okoli 30 odstoi-kcwvsehzaposlenih na delovnih mestih ustvarjalnega razreda.
V	teh državah je več delavcev, ki sodijo v ustvarjalni razred, kot klasičnih industrijskih dclavccv (modri ovratniki). Enako velja za Irsko, Veliko Britanijo in Daasko.
Ustvarjalni razred narava v večini držav EU, najhitreje na Irskem - 7 odstotkov na leto.
To ne velja za vse članice EU. Nekatere zaostajajo, Portugalska in Italija imata manj kot 15 % zaposlenih na delovnih mestih ustvarjalnega razreda.
Čeprav so ZDA ie vedno vodilne na področju tehnologij, bodo Finska, Švedska, Nizozemska in Belgija verjetno kmalu postale konkurenca Ameriki na tem področju.
Center gospodarske moči v EU se seli iz Francije in Nemčije v skandinavske drJ^ave.
Po indeksu ustvarjalnosti je Švedska najmt)čnejša država v EU. pravzaprav je tudi pred ZDA. Lrska je država, v kalcri ustvarjalni razred najbolj hitro raste (v svetovnem merilu, ne samo v EU).
Po indeksu nadarjenosti, ki predstavlja kombinacijo indeksa ČloveSkih potencialov -Števila iïscb z univerzitetno izobrazbo in indeksa znanstvene nadarjenosti - je po Številu znanstvenih dclavcev na KKH) zaposlenih na prvem mestu Finska, sledijo ji Nizozemska, Belgija, Velika Britanija in Švedska.
(taheb 1}
Po indeksu tehnologije, ki predstavlja kombinacijo indeksa RR-vla^nje v razvoj kol delež ODP (bruio domačega proizvoda), inovacijskega indeksa -î^tevilapatentov na milijon prebivalcev in indeksa visokih tehnologij - Števila patentov s področja visokih tehnologij, je na prvem mestu Švedska, sledijo ji Finska, Nemčija, Danska, (tabi^la 2}
Po indeksu strpnosti, ki ga je Florida delmiral drugače kot v primeru ZDA (analiziral je re-zuluttevei raziskav, opravljenih v EU), so se Članice EU odrezale takole: prva Švedska, sledijo Daaska. Finska. Nemčija. UalHfla 3)
V skupnem seštevku je analiza pokazala, da je po indeksu ustvarjalnosti (ki predstavlja kombinacijo zgoraj navedenih indeksov) na prvem mest u Švedska, .sledijo jí Finska, Nizozemska, Danska.
Analiza je pokazala, da lahko vse članice EU razdelimo v štiri skupine:
a)	vodilne države: Švedska, Finska in Danska, ki jim sledita Nizozemska in Belgija:
b)	dr/^avc, ki prihajajo, oziroma imajo nizek iiideks ustvarjal-nasti,ki pa ima trend hitre rasti: Irska je vodilna v tej skupini;
c)	države, ki zaostajajo: v tem irenutku imajo relativno visok indeks ustvarjalnosti, vendar trendi nist> praitivni; v to skupino sodita Velika Britanija in Nemčija:
d)	drŽave, ki zamujajo: imajo nizek indeks in počasno rast ustvarjalnega razreda; tu se nahajala [talija in Francija. [tiíMií 6)
l^vrop.ski Hidcks
iisivarjaliiosli
Kje je Slovenija? Florida ni analiziral nc»vih članic unije. Bi-[o bi zardmivo opraviti analizo in svojo razvojno politih) zasnovati na tej analizi in jo primerjati s skandinavskimi državami ki so majhne in uspešne.
Na žakKl za tovrstne družbene raziskave pri nas ni preveč zanimanja, Dvomim, da se bomo na ravni države odločili za tak^n pristop. Mogoče pa uspemo na ravni mestne občine ali pa krajevne skupnc^sli Stara vas.
■ Stanko Blatnik
Vir: littpiZ/wAW.creaiiveclass.org/
Ustvarjalni razred
Toleranca
Inovacije
Tehnologija
Talent
Ekonomska rast
us
ediwim nelhnlWKA TrlaH] UK li«i«nij (W^ix» saní«« Dennwí^
(jtsmanv
AlBlM
iratj
lis
UK $pdlf> Gorm^iy finIđM Sna*» B»)0uin Greec» IfQlVNl franc« llAlV
Au&vt» D«nnapk
fMATj S'MCvn US [)enm4th Fiđrice Bfll^um Osmany i» Mflig
NAnerianl» Msirii àpein lUly Pot lupl {ifme
2ti

■ 79 •ys* ÍI.ISK
Rpk
lAlQ«. » UK
Tabela 2: indeks evropskega ustvarjalnega razreda -ustvarjalna deiovna mesta kot odstotek vseh deiovnih mest
Itmarui
Tabe/a 3; Porast evropskega ustvarjalnega razreda • povprečen ietni odstotek od leta 1995 naprej
M

Tabeia 4: Človeški kapital in nadarjenost za znanost v Evropi -
mdeks človeškega kapitala, odstotek prebivalstva starih od 25 • 64 /et, ki ima univerzitetno Izobrazbo


Tabela S: Človeški kapital in nadarjenost za znanost v Evropi •
Ideks nadarjenosti za znanost, raziskovalci na tisoč zaposlenih
Ireland
Portugal
Up and Coming

t
Laggards
SD^rv .
Greece
Austrtd
Italy
Francô
RnlafKl
Leaders
□ôfvnark
US e
"	J^eth^rlands
Genjiany
•UK
Losing Ground
Sweden
Tabeia 1: toleranca, kreativnost, ekonomska rast
Tabela 6: Matrika evropske ustvarjalnosti
13. maja 2004

Tisti, Ifi so tu zmagovalci, bodo zmagovalci tudi drugje!«
Mladini rH/iskovaN em |)0(lelili priznanja in naijiadc za njihovo delo - »Čo lioconio l)ili (lol)il v KU, iiioranio l)lli dol)Jl ludi doniaîe - Nal()žl)a v znanje varna iii dobra naiožha
Tatjana Podgcrèek
Velenje. 6. m»jii -'IrobilnI kvintet vcltínjskc glasbene .^olc, voditelj Peter Poles, predvsem pa udde/cnci2I. ^banjy Mladi raziskovalci za ra/vi.jj Šalcikc doline in rezultati njihovega dela so bili osrednji razk>g, zaradi kiiie-rega se je splaCalo bili na slovesnosti ob zaključku gibanja v veliki dvíuíinl hotela P:ika Velenje, liidl tokral je bila polna. V nagovoru je ^upan Mestne občine Velenje Srećko Meii izrekel priznanje mladim raziskovalcem zn nap>re, k; so jih vložili v ra7jskovalno delo. Po njegovem prepričanjuso uspehi ípť)rtnlkov, kuliurnikov. na podroCju izobraževanja in $e kje tlakovali pol. po kateri je Slovenija vsropila ena-ktwrcdno 7, drugimi državami v EU. »Će ht^emo blil dobri v Evropi. moramo biti dt^bri ludj doma. in to vt mladi raziskovalci in vaii mentorji zjiate.feje gibanje pt>gnak> svoje korenine In naSlo svoj prostor v fialeski dolini k(^t odraz potreb» ni niC narobe, će se vanj vkljiiiujejo mladi raziskitval-ci tudi iz drugih občin. Prepričan sem, da se bo Sirilo.« Pt>džupan Občine Šoštanja Štefan Szalx>je izrazil 7iidtTVoljstvx>. ker so udeleženci gibanja ob j^olskih obve/jKislih zmt>gli se raziskovalno deb In takopriibbili nova zna-
nja 1er i/ku.^nje.»RaZL^k<waln("> tlelo mladih je za naŠo iibčino zelo pomembno. ?,elimo si. da se po koncu Studija vrnete v domaři kraj.« njegtwib besedah sozma-gc>vak;ivsi. kiso l/delali nalogih do konca. ObC'ina .ŠoSlanj bti v prlhixl-njespixlbujalagil>anie tako kot d(v skj, saj so prepričani, da je naložba v znanje varna in dobra naložba. »Brez znanja ne bo llol Tisti, ki
predsednik programskega svela gibanja maji. Kranc Avberšek. Po njegovem mnenju daje gibanju med drugim svojo težo tolikšna priscnno&t staršev na slovc.snt>sii. Avberj>ek je ie menil, da ravnatelji, ki nimajo mladih raziskovalcev, niso dobri ravnatelji. Po mnenju dr. Toneia Ravnikarja (spregovoril je v Imunu predsednikov strokovTií h komisij za oceno
Priznanje za opravljeno tieto so si zaslužili vsi, nagrade pa so prejeli avtorji najboljših med izdelanimi raziskovalnimi
nalogami.
sle zmagovalci lu, bosle zmagovalci tudi drugje. Zelim, da nadaljujete taksno pot. Vsem, ki sle jim pri tem pomagali, pa iskrena hvala,« je med drugim podOrlal
ra/Lskovainega ilela lnnalt>g) jc ta aktivnost mladih v tretjem dese-ilelju delovanja pridobivala vsebine in prostor. Vanj so se namreč pt^eg »domaČih« j»ol vključile íe
Nagrajene raziskovalne naloge
No9ra|eiie italo^e osnovnošolcev:
Hiinianlsti^ne In <lru/bosli»vne ^cctc: 3. naj^rada: /akaj se brati splača (OS Livada Velenje), avtorica TJr^a /.upanCl^i. meniorl-ca Dnigicii Kralj; Po šolskih pešpoteh iKiiih babic In dedkov (OS Polzela), avtorice Ana Cvikl. Nina PIžont, Bla/ica SevCtiikar. nienKv riei: Nataša Jesenko In Manlca Štonnan: Navdui^njc v dolini pi'jci goro Oljko (OŠ Ptiizela), avtorji: Milja Glasencnik. Kalja Kotnik. Peira Meh. men lorica: Nataša Je-seitko; 1. nagrada: Letuš in danes (<)S Braslovče). aviorica: Anja Bi^ak, mentorici: Andreja Zupan In Bemanla Prediwnjk; Kiij plameni Imeli kolesiirski izpit (OS Ciorica Velenje), avtorici: Sara ,Uid. Biljanu Kt)?>jcrina. mentorica: Mateja Majhen:
NaravfKsIdvne hi l>lo(c h niške vede: 3. iiaKra<lu: (ieolc^ke zanlnil-vosti Saleskc di^line (OS Mihe Pin-tarja loleda Vcletije). avtor: lure Salobir. menlorlea: Mateja KJe-men^^lč; Plazilci - naSi hi$ni ljulv Ijcniki (OS Gustava Šiliha Velenje), avtorici; PelraKi^nlls.laina-ralčpic. mcniorica: Anita Piwše; 2. nay radii: i'm i ini-ra'vlllna2{H)3 (OS Braslovće). avtorica: Maleja
Širše, menior: VIklor Furman; Mcieorili (OS (mslava.šiliha Velenje). avtorica: Aniejafîn^s., mentorja: dr. Drdgoniir Ski^rne Li Jl-sun Park; 1. nnf^rada Kako hitra je reka Paka. avtor: Miha i iiastel, mentorica: Branka Mestnik: Inventarizacija dncvn Hi meluljev (Ij?-pldoptcra) v Velenju In njegovi bližnji okolici (OS (torica Velenje), avtorica: Ana Spes. mentorici: tnag. NatiiSa Kopuiar tn Alenka Vajdi<^; rchiiiŠkevede:3. »agra-da: Dporatva C-tbiografije na OŠ (OS Guslava Slliha Velenje), av-lorja: Ervin StrnKnik, Saša Bonw-nik. mentor: Nedcîjko<îrabani.
Nagrajeno naloge sred»
itješolcev:
Humanisliàic in družboslovne vede: 3. nagrada: Kako prevajalo angle>ki »I he prcxetU períecU v slwcniííno, Spk>î5na in strokiT/na ginina/ija SCV. avt«iricl: Amra in Sandra Hasíú mentorica: Alenka Gortan; Demokracija in mladí, Sploína in strokovna gimnazija SCy avtor: Luka Slelncr. ment^>-rlca: Mclka Ro«r; 2. nagrada: Literarna raziskava/birkc] Liny Panter v angleščini, Spk>î»na in strokiw-na gimnazija SCV. imoija; Malija (ioljar, Maleja Borovnik. mentorica: Nada Naglih Zore; I. najsra-
da: Kiun se pa icbi mudi? Splošna in strokovna gimnazija ŠCV avttv rici: Ajda Pleicrski, Vesna ŠvaK. menU^rica: Sandra Dostal:
niolehnislu! in narav4».vk)vne vede: 2. nagrada: Merjenje globin luninih kraterjev. Splošna In slixv kťjvna gimnazija ŠC'V avtorica: Jona Mlrnlk, mentor: Peter .levie-nak;
lelmiske vede: 3. iiajirada: Rtv bot Goseničar. Poklicna in tehniška eicktro In razmahi lika sola SCV. avioija: Sandi Rahtcn. Aies Breznik, nienlor: Zvone Cencen; Življenjska tloba avtonu^ilskega katdizatc^rja. Pv^kliena \n tehniška slrojnaiolaŠCV. avloija; Primož Žunler. Klemen tajnik, mentor: B^>rls Klančnik.
Nogrojone naloge študentov
liluteliniske in narHvi»slovne ve« de: 2. naftrada: Odkrivanje toksičnih učinkov onesnaževanja v Siile^kidolinizbiotesii.Univerňiv Ljubljani.Biolehni^ka fakulteta» avtor Miha Avberšek, mentorica: doc. dr. Romana Mariiikk Log;ir:
Tehniške vede: 3. na}!ra<l»: Raziskava ;ikusli»?ne nčlnkwiiosl i kondenzatorjev su silnih vln^jcv, šrv Vi^ja strokovna ^>13. aviorja: Luka Pavlin. Dejan Gcisar, ntenior: mag. Nikola Holeček,
osntnne Sole Polzela. Braslwče in Dobrna. S tem jo gibanje uresničilo idejo Savlnjsko-Sak.\^kc regije, preden se je ta ^pioh začela udejanjati na gi>spodarski in tudi politični ravni. Vsi, ki so sc prvič louli taki>nega dela. so bili najbrž presenečen i nad zahtevnostjo In večpla.stnostjo samega pristopa, lehnologije raziskovalnega proce-
sa. Dotaknil se je vloge mentorja, katcr<^ ot^osv>mo delo lahko pripelje nali^go na sam vtIi ali pa la ostane malo pod njim. Recenzen-li ozircjma iKenjevalnc kcimlsljc so bile tudi uikrai pred težko nalogo, kako iz dobrih Izbrati najboljj>c. Ravnikarje ptwal mlaile razisko vak.'e k previdnosti pri treh elemen-lih, ki so jim povTOx^ili nekíij težav
in so le na videz nepomembni. «(-epravvsl niste In tudi niste mogli bili nagrajeni, pa menim, daje na-gradažc sam iz^lelek ter pridobljene i/kiiánje. ířclim, via li izdelki niso vai^i zadnji, ampak prvi v vrsti podobnih In Se boljših pri va^m nadaljnjem i^Hanju 1er pri ilclu.ki ga boste (opravljali,« je sklenil svoje misli dr. Tone Ravnikar. ■
Roboti mu prinašajo prva mesta
Mlacii ra/iskovaler Maljaž Dušic liuJi lolos na sit^ranju \ No\ j (jorici osvojil [)rvo inoslo /a mobilni rol)ol- Ni dovolj lo icorotiriio znanjih-»Na rnccIobrinskcMii Ickniovanjii Mladi ra/iskovald za I'azvoj Sak^škc doline ixxí(ínzonli niso v(^dno ror<^
Tatjana Podgoršek
MaljHž DusIC. dijak4.1cinika Poklicne in tehniške eleklro In računalnike Žole Šolskega centra Velenje je na državnem srečanju mladih raziskovalcev Rt>boMi5v Nov! Gorici predstavil mobilnega rolnita in zanj prejel prvo nagradi). »To tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov: raziskovalna naloga Izdelava mobilne meteorološke postaje. Izdelal sem jo skupaj z Matejem Kladnikomje dosegla deseto mesio, mboia pa je v drugem delu lekmovanja čakala vožnja p<^ labirintu. Seveda sem zadovoljen, saj sem vložil kar veliko truda. Pri delu sta mi pomagala mentorja Peter Vrčkovnik In Zvone Cencen,« je
priptwedoval. Na srečanju je íío-deloval f.c lani in tudi na lo ga sp<'>mlnja prva nagrada. Kot je povedal, za sestavo mobilnega robt>ia ni dovolj le leorija, predznanje iz šolskih knjig. Treba je pogledali 5e v kak.<no drugo llleraturo in biti veSč tudi v praksi. »Na največ ležavsem naletel pri programlriinju roboia preko računalnika, /elo redko sezgoili.ila »zadane.^« vprvo. Saj ne gre za velike, ampak drobne napake, ki li vzamejo veliko časa. Celo noč sem namenil, da sem robota usposobil tako, da jc na lekmtwanju delal brezhibno.« Čeprav so priznanja pomembna spodbuda za nadaljnje delo, je Maljaž prepričan» da Imajo se večjo vrednost izkušnje. pridi*ihlje-
gorenje
Klimatske naprave
mei. tvej. dem.

#

i
(Í- . fc F f	. r
Tel.: 03 899 19 44 w go ren j e. com
Matjaž Oušič
no znanje. Poleg lega .so tak-^na tekmiwanja prlloŽJiosi zasaičajije z vrstniki, za izmenjavo izkui^enj. mo?,nt>si spozjiavanja njiltovega dela. »Sem tudi udeležcncc^ba-nja Mladi raziskovalci za razvoj .^aleikc dt^line. Lepo in prav, da z njim spodbujajo mlade k raziskovanemu delu. a imam občutek, da ocenjevalci nalog niso vedno najbolj »ier«. Niso namreč tako redki primeri, da se naloga na medobčinskem gibanju ni uvrsilla niti med prve tri, na držiivnem tekmovanju pa je prejela prvo nagrado.« jc razmišljal glasno. Izobraževanje namerava nadaljevati na univerzi v Mariboru, smer leie komunikacije. Pred tem mora uspešno opravili pt>klicno maturo In prejeli dobro oceno še za peli predmel. Verjamemo, da bo Maijažu. ki je med drugim tudi vnet alpinist, to uspelo. ■
Veliko znanja in malo sreče
Šolskega le la, ki se pt.>časi izteka, se bodo učenci in dijaki spiwlnja-li zelo različno. Eni po tak.snlh. drugi po drugačnih ležavah in uspehih, ki so jih čakali v pripravah na poti v življenje. Luci.jan Koro.^'c. David ZakonJ^k in (*<)• ran Stojakovíé. dijaki Poklicne in lehnii^ke eleklro In računalniške Sole Šolskega cenira Velenje, pa zanesljivo pri zbiranju vtisov nanj Tie boćif p*>zabili na uspeh, ki so ga dosegli na nedavnem državnem tekmovanju dijaki^v srednjih in strokovnih kt\ Iz matemaiike v Marllmru. Vsi s<i namreč na njem txivojili zlalo pri/nanje. In kaj st^ povedali:
Lucgan Korošec:« »Prvič sem letos sodeloval na preizku.ínji. kjer smo preverjali svoje znatije najboljši dijaki drugih letnikov z re-
gijskih tekmovanj iz matematike. Kar optimi-stičen sem bil pa^d njim, saj .sem se nanj kar zavzeto pripravljal skupaj mentorjem. Naloge se mi nisi^ zdele pretežke. Z veliko znanja In malo sreče sem se zavihtel med zmagovalce in si zato prislužil misko za računalnik, čokolado in misUm, da pri matematiki tudi petico. Vsaka nova izkušnja te bogati In prepričan sem, da mi bi> la koristila še kdaj kasneje.» Da>i<l Zakonj.U'k: «ÎekmoN'al sem med dijaki četrtih kiliiikov, konkurencije bila kar huda- lega zahtevnega preverjanja znanja se bom spominjal predvsem po tem. da so ml odvzíjíi tri točke, zaradi česar sem izgubil Sest mest. Ko smi^ pregledali le.sl. smo ugotovili, da sose zmenili. Vk)žlli smo pri-
		
u f < m	/	11 ' r T 1 1 ' 1 1 / 1
	S	
		v
Lucijan Korošec David Zakonjšek Goran Stojakovič
tožbo in ob prih^^du domov sera na internem že prebral, da sem med zJatimi matematiki /. mentorico Marjeto llertidež sva bila aspcha se\'eda vesela. Me pa do konca lela čaka se nekaj preverjanj znanj ne samo iz matematike, ampak tudi iz drugih predmetov. Pred mano je namred poklicna matura, poleni pa» upam, fitudij računalništva v Marlbi>nj. Pred zasluženimi pc^čitnicami se mi obeta še kar nekaj potenja In treme.« (ionnt Stoja ko vic: «Na tovrstnih tekmtwanjih iz matematike sem sodeloval kot dijak vsíiíllri leta in vedno sem bil med prvimi iremi. Lani in letos pa sem osvojil zlato priznanje. Tokral z osvojenimi vsemi možnimi točkami. Ker sem se nanj skupaj z mentorico Marjeto I lcrt">dcž dobro pripravljal, sem bil opilmist. Ob koncu .sem ocenil, da ml prvo mesto skorajda ne bi smelo spolzeli iz rok. To je lep spomin na srednjo Šolo, na uspeh, ki si ga je vredne^ zapomniti. Nenazadnje je tudi dokaz, (k\ se s trudom lahko marsikaj doseže. Poklicna matura, težko pričakovane počitnice in natoiitudij računalništva v Mariboru so načrti. Zit kalere upam, da se mi bodo uresničili. »
■ rp
V vrtcu še prosta mesta
Š<»Sranj-V Vrtcu í5o,<ianj bi^do nove varovance vpisovali v maju in juniju. V enotah vrtca v Šoštanju imajo Še prostora za dobro skupino otrok, vpisah bi jih lahko še30.v vrtcu v Šmart-ncm ob Pakl pa je na voljo Še približno 10 mest. S tem bi novo Šolsko leto začeli z osemnajstimi skupinami, s toliko kot lanl.
Pozna se, da »male Ši)le«. ki jc bila včasih ob-
vezna priprava na »veliko Solo«, ni več. Mnogo slarj>ev se zato za otrokovo vključitev v vrtec pred vsiopom v devetletko ne odloči. Izkušnje pa kažejo, da je obisk vrtca leto pred vsiopom v Šolo odlična priprava nanjo. Otrok se navaja na kolektivno delo. predvsem pa pridobi več socialne zrelosti,
■ mkp
NASI KRAJI IN lJUDJE

Podarili več kot 500 Imjig Naio ssaion velild zmagovalci
Akcija i)|)()(lari knji^^o« uspela v (doti - Izvodih so podarili ImW številni /nani Slov(^noi. mod njimi |)ro(lsc(liuK r(^pul)like dr. Jano/ Drnovšok in prc^dsiuliiik vlado ina^i. Anton Ko[)
Milena Krstič - Planine
Si»stHnj - V obCinl St'^Sîarj, kjer z vodilno mislijo svclo-vncga in slovenskega dneva knjige. 23. aprila, organizirali veliko akcija zbiranja knjig, zodzi-vxïm nanjo nadvse zadovoljni. Šlcvilni ŠíiSianjřani, pa tudi drugI-med njimi znana Imena iz gospodarskega, političnega, kulturnega živ ljenja - so pt^darili sv<ij izvod. Organizatorji so se ra^ e-selili vsake ptidarjene knji^. med njimi ludi knjig^s pitsvciili predsednika republike (Jr. J^ineza Or-novSka in predsednika vlade mag. Toneta Rnpa, zbirke knjig pe.snice Nťžť Maurcr, serije mo-nograiij scwtanjskega rojaka, znanega foiograTa.loca Znidiirsiea, knjig» ki jih jc podaril dipk>mat dr. Iknt» I.ukman, pa nekdanji direktor Premtîgovnika Velenje dr. Frane Žcrdin. generalna direktorica Oiolecha Zoiljii Mazcj - KtikuviC, minister za okolje in prmlor mag. Jane/. Ko|)uC, sko-raji>njl komisar za evropske z-a-deve (tr. .lanez Potočnik, posla-
nec in pisatelj T«»nt' ParlljiC ... Veseli so bili vsakega izvoda, ludi otroških slikanic, ki so jili prispevali î^oStanjski osnovnošolci Ajda, Anja. Alja/, Kiija, Polonca. Aron in Dca.
Doslej so zbrali že već kol 500 knjig, med njimi 53 otroških sD-kanic. 117 monografij In zborni-
kov, J2 mladinskih povesîi 1er 320 romanov. Natančno ^levilo pa bo znano v teh dneh. ko bodo akcijo zakljuOili in knjige piv darili naprej. Bc^gatilc bodo knji?.nico Bolnišnice TopoL^ica. Dcfma /a vanitvo txlrasdh Velenje in Dnevnega centra za otroke in mladostnike ía<tanj.
Naio ssaion so veliki zmiigovalcl glasbenega nalecaja Newcomer 04, katerega ťinale je pcnekalo v soboto, S. maja. v prestižnem graAkem klubu Orpheum. Med 72glasbenimi skoi-pinami .širokega J^anr-skcga spektra iz vse srednje Evrope so Naio ssaion tako v prediz-b{'>ru kol ludi v samem finalu prepričljivo in predvsem zasluženo zmagali- Vseh i^clanov žirije (med njimi tudi slovenski predstavnik) jim je dodelilo vedno najvišje število točk in lak(5Sojih proglasili za ».iury-Sieger« ali po naše - zmagovalca. Poleg glavne denarne nagrade in ^ponzorskih nagrad p<xljelja AKC i so si s to zmago zagotovil; ludi koncert nep*.)sred-no pred super zvezdni-
co Pînk 17. julija na open-air fe-slivalu v Plberslelnu v Avstriji. Naio ssaionu so se tako na široko odprla vrata v tujino. Skupaj z mened:^eriem Andrejem 'teža-
kom so se odloJili. da koncc maja posnamejo ie angleško različico njihovega prvenca Nume-dia.
■ J.K
Malčki so peli Evropi
Iz Županove pisarne bodo knjige Jutri (petek) odpeljali v bolni' CO, dom za varstvo odraziti in dnevni center za mladostnike.
Uspel četrti
koncert
generacij
Velenje-MhulI forum Združene H sle socialniii demokratov Šaleška di)lina je v s<^hoio zvečer pripravil koncert generacij. Po uvodnem ogrevanju glasbenega dv<^jca Free rider je v nabito polnem Mladinskem ceniru Velenje najprej za razpoloženje poskrbela domača glasbena skupina ()N/()R Mladi fanlje prisegajo na rcKk. predstavili pa so se predvsem s tujimi skladbami, ki so mladim dobn^ v ušesih. Zvezde vvCera so bili "deCki s .Sol k;", skupina MI2. ena bolj.^ih slovenskih rockerskih skupin, ki ne le da je glasbeno izvirna in dobra, so namreč eni redkih, ki imajo odliCna l>csedila.
Publika je sodelovaki, kol je
Velenje - Pevski zborčki vseh petih enot Vrica Velenje so pripravili skupen koncert, ki je bil već kol prisrčen. Poimenovali so ga Pozdrav Evropi. Vsak zhorcek jc najprej zapel po dve pesmi. potem pa so sc na odru zbrali vsi mali pěvci in skupaj zapeli §e pesem o domovini. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas, kije pozdravila polno dvorano kulturnega doma, je med
drugim povedala: "Oiroci poznajo jezik, kije univerzalen in ga razumejo v vseh delih Evrope. četudi pojejo v naši lepi slovenščini. Otroška pesem namreč odpira vsa vrata." In res je tako. kot jc tudi res, da bodo današnji malčki Evropo tudi najbolj občutili, saj bodo řasili skupaj z novo veliko domovino.
■ bš
%

'1
r ^ ' -
Mlada velenjska skupina ON/OF Je na koncertu generacij poskrbela za ogrevanje.
(reba, fanlje so naredili pravi žur.
Mladi forum je omejil Število vstopnic na 200, vse pa so bile razprodane. Tako bodo M/PM Velenje nakazalo 101 lisoć tolar-
jev. saj je bil ludi tokratni koncert humanitaren. Sredstva bodo namen jena za letovanje oia^k izsocialno šibkih družin v Šaleški dolini.
■ bs
Združen pevski zborček malčkov iz petih velenjskiti vrtcev je zapei pesem o domovini.
www.nascBS.com
Na kratko
IMIudi un ctr/avno. ocliasli lia podi'ocno snraiije
Šmartno oh Paki-(rledališka dejavnost v občini Šmartno ob Paki ima dolgoletno tradicijo. Skwes svojega kraja sta odraslo CiledallŠče pod kozolcem in olroškii gledalii^ka skupina tamkajšnje osnovne Sole že ponesla po vsej Sloveniji, odrasli nepoklicni glcdalIšCnIkj pa ludi onkraj njenih meja. Priložnost z^ kaj la-kega se obema skupinama obeta ta konec ledna. Otroška sk"upina. ki ustvarja pod vodstvom Barbare Trvhl?.an. bo danes, v čeiriek, nastopila na državnem srečanju o l roški h gle-daliških skupin Slovenije v Kočevju. Na njem bo sodelovala kol edina skupina s Celjskega, zai^ala pa pravljico Prince-skine kamnite besede. Člani Gledališča pod kozolcem pa so sc s komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov v režiji .Jožeřa Knijnoi uvrstili napi^drtvno lek-movanje amaterskih glcdališkili skupin.'Ib bo v nedeljo v Lii^kem.
Pred tem nastopom bodo jutri ob 20. uri komedijo še enkrat zaigrali na domačem odru.
■ tp
()ro(ljaisl\a por/Jja
Orc^djan>k.H pc^ezJja je nask^v pesniške zbirke Šoštanjčana Mira Pcrovca, kije ob svojem srečanju z Abrahamom kot presenečenje za svojce, prijatelje in sodelavce iTSiavsamozaložbi-Pesmi, ki .SCÏ v njej. so najprej prebirali njegovi sianovski kokgi v Ckv renjcA'i Or<idjami. ki jije Mim zvest že 5x1 začetka poklicne poli. Ob delu mu veliko pomenita tudi glasba in poezija. Igra na harmoniko in poje v cerkvenem zbt^ru sv. Mihaela v Šoštanju 1er Okletu Zavod-nje. S pisanjem verzw paseje. kot pnivj. prvič preizkusil pri vojakih. Od takrat jih pii^e. Ko so s(^delavcl odkrili Še njegovo žilico za pisanje akrostihov, je začel dobivali na-nxilo za naroêikïm in lakc^ jc pc»giv sto kakšen ver7 ob okn^glili obletnicah ali drugih pi'sebnili prilt^Žniv stih napisal kar na »nudlvalcr«. Svojo prvo pe&niškt^ zbirke^ bo
Mirt> Perovec v lorck. 18. maja. ob 19 h predstavil ludi v mestni knjižnici v .Šoštanju, kjer bo na ogled ludi nekaj originalnih »nudiva le rje v« z njegovimi stihi. Mogoče bo med njimi ludi listi, na katerega je Miro prijatelju ob poroki zapisal: >*rudl li si zdaj na vrsti, iskal si dolgo in dobil. Moral boš doma bolj bili
■ mkp
Naslikali si> sliko
Velenje - V Galeriji Velenje so v ponedeljek zvečer odprli raz.stavo del. ki so naslala v zimskem času na likcA'ni delavnici, ki jo je vodil akademski slikar Denis Sene-gačnik. Delavnico je organizirala Galerija Velenje, v njej pa so udeleženci. kot žc naziv pove, naslikali sliko. Ne le ene. Na raz.stavi. ki je odprla le še danes, sla na ogled po dve sliki vsakega udeleženca, od katerih je ena Šiudijska. Večina jih je upodabljala lihožilja, leCaj pa je pc^lekal lako. da so sliko slikali pc^iopoma. Končana je bila. koje bil vsak avtor sam zadovoljen z njo. Delavnice si> se udeležili;
Jožefa in Prane KlanFer, StetVa Kfirdeš. 1'r.ška MazeJ, Antui Kiin-^elov. Slavíci 'lesftvnik, Marjana Verbuc, Nada Zai^er in Slavica Žnidaršič. Vuvodu je nastopila mlada pianistka Damjana Pod-yorïek iz razreda Jelke Horvat z velenjske glasbene Šc»le.
■ bš
Akademski slikar Denis SenegaĆnik je na otvoritvi predstavil tečaj in proces nastajanja slike v njem.
CASINO ŒUE
Igralni salon
H-
13. maja 2004

R/ï\DOJQKD IDG Č/^S(2)P0SD0I
Sedaj so na vrsti obletnice
Glasbene novičke
V naši redakciji, radijski ali časopisni, ni nikoli dt^lgčas. Vedno sc nekiij dogaja. Će v lakih dogodkih ne sodelujejo nasi zvesti bralci ali poslušalci, poskrhijo /a vedrosl naŠi sodelavci ali kar mi sami. Tako smo minuli icdcn ugotavljali, da so po rojstvih, porokah na vršil zanimivosti, ki jim pravimo oblctnice.
Č eprav menda ni najbolj primemo giwori-ti o tem, koliko je kdo star, se lemu pri razlogih za jubileje ne da izognili. V redakciji imamo kar iri sodelavce, katerih drugo Slevilo pri lelihse konca7 x9. Novinarka Dojanajc pred dvema mesecema praznovala x9 rojstni dan, odgovorna urednica radia Mira jih ho v jeseni dopolnila x9, odgovorni urednik časopisa Stane pa je prejšnji mesec upihnil svečk.
Skupne pa jim niso samo devetice, ampak ludi oblclnice malure. Bojana že vnelo kliCe in iš6i primerno lokacijo za praznovanje 20-
letnice, Mira nima casa, da bi se vkljuCila v priprave na praznovanje 30 -letnice (želi pa si, dabise tozgodiiokoncc lega me.«îeca). pred Janezom je 35-letnica, Slane, ki ni najbolj nav-duSen nad 41) -letnico mature, pa o tem, kje se ho dobil s sošolci, še ne govori tako podrobno.
Navdušeni nad lo ugotovilvijosovsi Irije raz-ml^jali še o tem, kako bi zaznamovali obletnice skupaj: mimogrede - iskali so razloge za Še eno »feŠlo« in jih tudi našli. Dogovorili so se, da bodo...
»Pa nc nobenemu povedal,« je menila Mira ob koncu dogovora in nadaljevala:«Jih bomo prescnelili«, Î'-al, so imeli vsi irijc to smolo, da sem bila v redakciji prav v tem easu zadolžena za pisanje radijsko - Časopisnega mozaika, a so me prepričali. Zato naj to asiane skrivnost.	■ t p
na krotko
DRAŽJI CEDEJI
Vstop v EU slovenskim diskollloni ni prinesel ra-dosli. Zaradi prehodaz H,5 na 20 odslolno stopnjo davkii nadcxJano vrednost, so se podražile CD in DVD pU^če. SHYAM
21. maja ho pri založbi Nika izšel nov album zasedbe Shyam Sonce v senci. Že zdaj pa je mogoče slišali njihov novi single Trenje.
BOHEM
Po uspehu prvega singla Kraljica sanj, ki so ga posneli skupaj z Laro Barua), Člani skupine Bohem predstavljajo drugi single z njihovega prvenca Življenje ni zločin. Naslov skladbe je Deveti junij-
PLATIN
V tem trenutku že veste, kako uspešna sta bila člana dueta Platin na včerajšnjem predlekmovanju pred sobotnim evrovizij-skim llnalom. No. ne glede na ra uspeh bo njun novi album Slay Forever izici 20. maja. ALYA
Prvenec mlade in simpatične pevke gre za med. Minuli leden je bil prav njen album najbolje prodajan v Sloveniji, kar mu jc prineslo prvo mesto na lestvici SLO TOP 30. NATALIJA VERBO-TEN
Kol sle verjetno že opazili, je Nalalija Verboten poleg petja in vodenja Iv ixJdaj našla Čas in svojo podobo posodila znani slovenski pivovarni za njeno novo oglaševalsko kampa-
Mdjnlio khi^s in AcapuU.o
Vasco, Bari in Rus, člani za-bavnjaSkcga tria Mambo Kings spet napovedujejo pohod na glasbene lestvice, obenem pa tudi izid njihovega tretjega siu-dijskega albuma, ki naj bi izŠcl vje.seni. Do lakral kralje mam-ba Čaka Še precej dela, saj je prav poletna sezona zanje koncertno najbolj dejavna. In o poletnem času in norčijah, ki prihajajo, govori tudi njihova nova skladba z naslovom Acapul-co, ki že z imenom izdaja kakšni ritmi jo zaznamujejo. Vroči, južnoameriški, s posebnim mehiškim repanjem ob koncu.
Sa^ le posnola vidcosjppt
Potem ko pred časom zaradi slabega vremena Saši Lendero in njeni ekipi ni uspelo posneti materiala za videospot skladbe Zale noč, zame dan, so bili bogovi na nov snemalni dan z njimi bolj milostni. Snemali so
na Krku in tokrat snemanje brez težav izpeljali. Sonce je sredi belega krSkega kamenja celo tako pripekalo, da je bila Sa^a kljub make-upu p o 5 t e n o opečena. Za nameček pa so jo ob sončnem zahodu še do pasu namočili v zdaj še zelo hladno morje, kar sicer ni bilo v prvoinem scenariju. Upajmo, dajo je pevka odnesla brez prehlada in da njeni oboževalci zaradi tega ne bodo prikrajšani za kak njen končen. Spola pa bodo deležni čez kak teden, ko ho svoje delo dokončala še montaže rska ekipa.
FoUCTkC (lojdVIIC Midi kol I rio
Skupina Fewer danccn> je sredi aprila izdala novi singl z naslovom Počasi. Pesem je drugačna od listih, ki smo jih bili pri Powerkah vajeni. Z njo potrjujejo, da so mislile resno, ko so ob ponovnem prihodu na sceno razkrile, da so se razvile v čutne ženske, kar bo Čutili tudi v pesmili njihtïvega bodočega albuma, ki bo izšel me.seca septembra. Medtem se je njihova prejšnja uspešnica Ženska uvrstila v četrtfinale Slovenskega radijskega festivala, kar pomeni, da je bila med devetimi najpogosteje predvajanimi skladbami prvega letošnjega irome-sečja na 53 radijskih posiajah po Sloveniji.
lishcrjcvi rekordi
26-lctni raperz umetniškim imenom Usher, ki sicer prihaja iz Allante, niza nove uspehe.Le mesec dni po izidu je namreč njegov album 7 naslovom Confessions v ZDA preje! že tretjo platinasto ploSčo, kar pomeni, daje že dosegel tri milijone izvodov. Da bo Šlo za uspešen proizvod je album pokazal že na začetku, ko se je takoj po izidu zavihtel na prvo mestu ameriške lestvice in se na vrhu obdržal polnih
O
10

še sedem dni do DMK-ja
Tako, ja. V ieinck, 2(1. aprila, t>b 19,00 bovatri-ju Velenjskega gradu ()tv<^riiev !4. festivala Dnevi mladih in kulture. Med plesom, gledališko igro. fotografijo in glasbo bomo otvorili tudi razstavo mladih umetnikov, študentov Akademije za likovno umetnost, in predstavili 2$. letnik glasila Ril. Po strogem J uradnem delu bo čas za klepet s tistimi, ki se srečamo samo na DMK-ju. Družbo nam bo delala mlada slovenska etno 7asedba Evala!
Vse do konea iestivala, 5. junija, bo DMK gostil še: Fotografsko delavnieo,
I Iladno pivo, Bolesna braca, KJemna Klin-ea, Josipo Lisae, Teehno party, Sporlne turnirje v tenisu, badmintonu, odbojki, nogometu, košarki in prostem plezanju. Slona in Sadeža, Jukič oktet. Trubače CIvisa Ajdinoviča, Likovne delavnice, risanje grafitov, Laibach, The Stroj, Orkester ťrajtonarjev Goličnik, Srečno mladino, Miss.Be in Coelinn.
In še novost na festivalu! Vsi redni člani ŠŠK-ja lahko vpredprodaji kupite DMK ABC)NMAIE, s katerimi si zagotovite vstop na vse prireditve. Kljub vstopninam ugodno, kajne? Več o festivalu na www.dmkuU.net in www.ssk-klub.si.
■ ko
pel tednov. V tem trenutku .sta na ameriški lestvici Top 10 dva njegova singla, in sicer skladbi Yeah! in Durn, prvi de.^ier-tici pa sc Že bliža ludi ireiji z naslovom Confessions Pari II.
K.K.iVI.C. iHMio ogrevali m Kravit/a
Da nas bo s svojim nastopom 22. junija na stadionu za hežig-radom v Ljubljani počastil veliki Lenny Kraviiz verjetno veste žc vsi, ki kakorkoli spremljate dogajanja na zabavno-glasbenem področju. Verjetno pa doslej še niste vedeli, kdo bo na tem koncertu skrbel za ogrevanje občinstva. To ho ameriâki irio Blaek Rebel Motorcycle Club. RiKku zapisana zasedba prihaja z zahodne obale ZDA, natančneje iz San Franci.sca» deluje ^st let in sodi med bolj znana imena ga-rai^nega ročka. Doslej so poleg obilice singlov izdali dva albuma, njihov zadnji pa nosi naslov Take Them On, On Your Own . Sicer pa je njihov glavni adu I nastop v î^ivo, o tem, ali je res tako, pa se bomo lahko prepričali Čez dober mesec.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
IzOor poteka vsako soboto ob 9.35 urJ. Zmagovalno skladbo pa lahko siišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.BUNK	18M Miss You
2.	LIONEL RICHIE-Just For You
3.	NOVASPACE-Beds Are Burning
Konec lanskega leta so Blink 182 Izdali svo) ćetrti album za veliko založbo (V resnici je to že njihov sedrriíj. Za njegovo snemanje so porabili deset mesecev, kar je dvakrat več časa kot so ga za pnpravo albuma porabili običajno. Zmagovćdna skladba tokratnega Izbora I Mls$ You prihaja prav 2 zadnjega ďbuma tega punk tla, ki so album preprosto poimenovali kar Blink 182.
O
S
\
i v i/
^LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Waš čas; tel.: 897-50-03 all 897.50-04 all SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 09.05.2004:
1.	VITEZI CEUSKl: Zdravica prijatelju
2.	BRAJKO: Ribiški praznik
3.	KOĆEVAR: Šťomarska
4.	NAVIHANKE: Miss 6. VESNA; Rumena podmornica
Predlogi za nedeljo, 16.05.2004:
1.DORl:	Mačekvžć^iju
2.NIPIČ:	Spilal staii
3.RUS:	Oticetbo 4.ST0R21Č: Mjzikanti
5.TULIPAN:	Čudn šiht
■ m Grabner
Noš čas, 13.5.2004, boive: CM K, stran 12
VRTILJAK
IVenutno glavna moža skorajšnjega prvoli* gaša Rudarja Herman Ariič in Janko Lukn-er. Kdo od njiju vleče glavne niti v klubu? Slišati je, da slednji in da je prvi predsednik le se formalno. O čem se pogovarjata? Morda o oživitvi ženskega nogometa v dolini, morda o vnovični povezanosti NK Rudar in Šmartno, morda pa brez upanja na odgovor kiičeta in zreta v sanjsko lepo in neponovljivo preteklost šaleškega in slovenskega nogometa. Je pač zmanjkalo denarja.

é Brata Oštir- Marko (v rumenem dresu) in Beno sta odlična rokometaša. Prvi je osvojil s Celjani naslov klubskega prvaka v Evropi, drugi si je s tretjim mestom v slovenskem pokalnem tekmovanju z Gorenjem že zagotovil nastop v Evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Seveda pa cilja višje. Z zmago nad Ježki iz Slovenj Gradca pa bi se tudi Beno z Gorenjem uvrstil v elitno ligo prvakov. Če bosta tam nasprotnika, ju bo v medsebojni tekmi najbrž nasmeh minil.
Smarški vinogradniki so letos sodelovali na turističnem sejmu v Ljubljani, kjer so obiskovalcem ponudili v pokušino svojo rujno kapljico. Da so z njeno kakovostjo že bili v Evropi pred vstopom Slovenije, so jim pritrdili tudi vinski strokovnjaki. In na kakšen način so se uvrstili med dobre slovenske vinarje?
)ože Kovačič (prvi z desne) in tajnik društva Peter Krajne sta poskušala obiskovalcu, ki ju je povprašal po receptu povedati, da tudi v šmarško virštanjskem vinorodnem okolišu ni vse v rokah, ampak veliko tudi v glavah.
Okuirťnc školjke povzročalo /.lulťníťo
Vsaka pela srctlozcmska ákolj' ka je po raziskavi ncmžkega In^iiluia 7.a iropskt raziskave okužena s liepaljd«>m A, Analizc sredozemskih Škc^ljk na
^^bnuKju južne Ilalijc so pt^kaza-Ic. lin je pelina školjk okuženlii. kar 40 odstotkov pa jih vsebuje sledove virusa hepatitisa A. 7a vsako peto školjko velja, da je visoko križna. Razisk(walci InStilu-ia za Iropske ra/lskave iz Muneli-na so svoje fxidalke primerjali tudi z izsledki državnega zdravstvenega urada Iz Rima.
Na podlagi rezullalov smo dobili ra/Jagix z<ikaj večino primerov hepatiiisii A v Nemt;iji zal>e]ežÍmo po polcinili pocitiiicah " je povedal vodja In^tiUila prol. dr. Thomas Lóscher. "Koi kažejeveCína teh primerov boleli uvoženih." V Študiji pregledane školjke izvirajo izpetih južnoilaiijanskih regij. Po navedbah inStiiuia pa niso okužene le školjke Iz (lalljc. Tudi druge raziskave so pokazale podobne iz.sledke za morske sadci^c Í7 Grčije jn Španije.
Ljubilelji Školjk se lahko pred
okužbo jeler zaŠčilljo tako, da Jkoljke pred uživanjem dobro prekaihajo, Temperature nad 70 stopinjami Celzija namreê uničijo povzročilelje zlaleniee.
Čudežna krema, ki nas 1)0 naredila mlade
Znansiveniki so predstavili čudežno kremo, ki naj bi ljudem preprečevala staranje, kar pomeni, da bi ljudje laiikoNli vedno lepi. brez gubic in mladi.
Krema deluje na podlagi preprečevanja odmiranja posameznih celic v človeSkera telesu.
Strokovnjaki so prepričani, da lahko krema poleg tega, da zadržuje proces staranja »pri pelje tudi doŠtevliniii novih zdravil pri modernih boleznih, kot je na primer rak.
Dr. Madaiena Tarsounas z Inàlituta za raziskave raka jc povedala: »Ib lahko pomeni, da se na^ koža. organi ozirorra prav vse v nascm telesu ne bo prav nič staralo. Učinkoviio smo ustavili uro in naredili naâe celice ne.sm-rtne.«
Pojasnila je» da je ključ do uspeha molekula, imenovana RAD51 D. Zdravljenje, ki do sedaj na ljudeh še ni bilo preizkušeno, bo zelo preprosto, saj bo izvajano le z injekcijo.
I\ir vee mnelnih mh
Dnevi pogoslih zobnih prolez bodo kmalu končani, za kar sc bomo laliko zahvalili novi lehnologl-ji izvornih celic, s pomočjo katerih bodo ljudem zrasli novi. nadomestni zobje.
Znanstvenike so za napre-dtwanje pri razvoju zob, s kaieri-mi bi zapolnili lukjije v ustih brez
umetnih zob, mosllčkov ali sintetičnih vsadkov, razpisali nagrado 5(XL0t)() řuntw	EUR). 'Ikko se pri podjetju Odonlls, ki sat ga usianeA'ili na Univerzi King College v Londonu, nadejajo, da jim ho s svojimi uspehi, po aspešnih testiranjih na mj§lh. uspelo tehniko kmalu preizkusiti tudi na ljudeh.
Tehnologija deluje na osnovi prilagajanja Izvornih celic, torej )»glavnih celic«, ki jih je mogoče programirííU v kakižnokolj lkiv<\ Strokovnjaki v laboratorijih modificirajo izvorne celice in jih nalo vsadijo na/-aj v pacientove dlesni, kjer manjka zob.
Profesor Paul Sharpe. strokovnjak za genetske raziskave, upa. da
bo tehnika v dveh mesecih omogočila rasi popi')Inega novega zoba. Pojasnil je. da so lehniko že uspei^no leslirali na miših, sedaj pa upajo, da bodo v prihodnjih dveh letih lahko pričeli s lestiran-jem na ljudeh. Da bo tehnika popolnoma odobrena za .^iršo javncsi.pa lahko iraja tudi Jopei let.
Človeški robol je naredil prve korake
Mikroskopsko ve lik robot ki hodi po dveh nogah in je narejen iz človečke DNK, je naredil prve korake.
Robot se imenuje Nancnvalker in jc nedvomno eden večjih dosežkov znanosti, saj so znanstveniki ugotovili, kako ma-ni|^ulirali z molekulami.
Robota so razvili raziskovalci z newyor.Çke univerze, natančneje kemika Nadři an Sec mon in William Sherman, ki sta ludi potrdila, da je robot uspešno naredil prve korake.
Mobilni mikniskopski roholi bo-d<^pi:trebni,ČebonamMehmMt^ja postala realna v prihodnosti. S pridom bi jih lahko Ufïorahljall predvsem pri sestavljanju drugih nanoaparatov ter pri premikanju uporabnih molekul in atomov.
Slovenci o svo|ili sppliiih niiyaclah
v več kol petdesetih dri^^vah sveta proizvajalec kondomov Durexvsako leto organizira mednarodno raziskavo o spolnih navadah, v kaiea^ se bo letos prvič vključila ludi Slovenija- Vsi zainteresirani 1x^0 lahkotxl ponedeljka dalje na spletni sirani www,durex.com otigovarjali na vprašanja v zvezi s spolnimi navadami, uporabi kontracepcije (id. Cilji razKkave sa pridobili po-daike o spolnih navadah In o uporabi konliacepcije, poleg lega pa tudi izobraževali o spolno prenosljivih boleznih lerovami .spolnosti.
Leta 2003 je pri raziskavi sodelovalo več kot 150.U0L) ljudi. Rezul-lali so pokazali na zaskrbljujoče dejsivo, da je kar 41 odsiolkov sodelujočih pri raziskavi imelo nezaSčitene spolne odnose z novimi partnerji v zadnjih 12 mesecih, več kol A4 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo. tudi z novim partnerjem ne bi zmeraj uporabili kondoma.
SIcer je raziskava razkrila, da imajo ljudje po sveiu spolne odnose več kot 150-kral na leto. najbolj seksualno aktivni pa so Madžari. Bolgari in Rusi.
Pod streho
Osnxlfyo velcpysko prosi«* vo v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unij<i so s Titovcgf) (rga pa'.vtavili v Rdečo dvornno. V lem je hihk<» ludi nekaj simtiolike. da smo s to povezHvo končno prišli na vamo pod evrop* 5ikos1rehu. In ne. kol i« vedno {nlyo nekateri, pod kap.
Umiroioa simbol
C'cl>elc .so f.a ocl ncHdiij simbol slovenske pridnosti. Ziiclnjj čus pa Je pri nas ti.*}«» simbola v.sc manj. Na^ih pridnih čelK'1 je vse manj; Miradi pridn(»sli nckalcrih pri škn)pljcnju |H)yščin.
Vse ie nase
N'cleojsk;^ ot>činH je riiar^i^ za 600 kvadratnih metrov. Nekaj /emlji^ oÍ>(*urenJu je namreč prodal» tej družbi. Svetniki so to prcH do,i<» poi^A'^njJi nn pni seji, ko smo že bili v Evropi. Torej ni čudno, <\ň je tudi cena v cvrih.
Selitve
Veplas seli del proiii:v<xlnje u Velenju, i/ Velenja seli del proizviKlnje ludi l'ori. Pa ne /itradi pomnnj kanja deUivne sile. zaradi pomanjkanja lîrirtîernih |)rostorov. Če se jih bu še veliko svlilo, ho pn>storH dovolj 1
Žhralim prijazni
Velenje ho postalo živiilim prijazna občina. 'llHUtunaJ hi d(»hili zavetišče /ui živali. Nekateri ljudje so spet »lju-lMisumni«> da seji bo godilo slabik' kot psont.
Dodatna vključitev
v ^martnem ob I^ki so v sistem kimalizHciJsk^^a om-rc/ja vključili tudi p(KÍtul> nico. Kot da bi l)ila la že tu» di takoonesna/cna,da hi Jo bilo treba speljati v čistilno napravo.
V slačilnici
v nogometu se včnsíh pomemhncjiU; stvari kot na zelenem i^ri^u dogajajo v slačil niči!
Zamuda
Č'eprav smo z vključitvijo v El^ stopili korak na|>rej> Je pri nas ImiIJ ndeti. kot dji /a vsaj en mesec zamujamo. Maja smo, a vreme je, kot hi bili vaprilu. Tako hladno je. da nekatere nvali, ki so /imo prespale, zamujajo! Tudi velenjski Ježek!
Sirene
PreJSnji leden so sc v Velenju kardvakrat oglasile sirene. Na srečo ni i>lo /a níL)kr!^n resc^ abinn, le m nenapovedano gasilsko va» jo. Tisti, ki nestrpno pričakujejOi kdaj ho v Ve» lenju res k>ij"i/J)ruhmkr«so bili ra/očaranil
13. maja 2004

Gafin kotiček pospremil na pot tudi minister Kopač
v polek sííK) v voloiîjski kiijižiiií í pivdsiavili zl)iik() pofíovoiov o ekološkem ozavešraiijii v Šaleški doli ni Gajin koUeek - V njej so ludi zasolON ila, cla bodo iiajodfjovoi ík^ší v lem okolju poslavljali oliraiijaiije naiavc^ v os[)i(Mlie
Mira Zakoéek, Stane Vovk	ccvckola^kc zgodovine ŠaleSkc	V knjigi so bpogovon s tistimi,
X/ ■ . . ■ ■ . I >.	doline in drugih gosiov smo v	ki so v preteklem obdobju za VnrLSOlmwUirsinislra za okolie. , , , ., , . • ^ i ^ t •
* .	;	pelck zvcćcrvvclcniski knu^m-	očišcenio Šaleške dolin« m za
prostor in encrgciiko mae.. a-	*. . .... • j	...	,
'	.	h t I	iknjiîioizpod pero-	prenehanje njenega prekomer-
na dr. Marřo S\etiJu\
nega onesnai'evunja naredili naj-
Tudi minister Janez Kopač je z zanimanjem poslušat, kako je knjiga nastajala
več. obenem pa je bogai pogled v obdobje, ki ga z današnjega zornega kola. ko posiaja skrb za irajnoslni razvoj nekaj povsem samoumeNTicga, že ic^ko razumemo. Ker pa napake lako preradi ponavljamo, jo prav. da storimo vse, da jih čim leže pozabimo. 'lako .strnjena opozorila, zbrana v knjigi, mi.s bodo gotovo bolj opazno spremljala ludi naslednja obdobja. Tudi zalo jo knjiga sklonjena s pogledom v prihodnost, z /ago-lovili najbolj odgovi^mih na icm območju, da bo njihova skrb za naravo ena od najpomembnejših nalog še naprej, saj bo le lako življenje v tej na$i lopi dolini tudi mladim, ki slopajo za nami, prijazno in lepo. Mesina občina Velenje je doslej že veliko naredila, da bi oK'jga-tila vodenje o sebi. ludi z izdajo različnih knjig. Ta je nov kamenček v mozaiku, /upan Srečko Meh je z ekologijo dolgo povezan (preden je prevzel to doižnosi, se je z njo po-
klicno ukvarjal na Premogovniku ), zdaj pa jc eden tistih odgovornih, ki jo postavlja v ospredje. 'lUdi na predslaviivi je poudaril prednastnc naloge, ki jih ima občina na lem področju. »Storili Iximo vse. da ho na^n dolina, ki jo lepa in člsia danes. ^c lepša in čisiej^.« je poudaril in česiiial avioriei dr. Marii Svetina.
Izid knjige je pozdravil tudi minister mag- Janez Kopač, ki je poudaril njen pomen za vsti Slovenijo, -»saj .se je ekološka zavest rojevala prav v tem okolju.« je poudaril, ob lem pa pohvalil ui-diuredništvoNa^gačasa. kije v êxsu prebujanja ekolo.skega gibanja brez cenzure objavljalo za liste čase »mnoge sporne eko-lo.^kc vsebine.« Pravzaprav je bil ob prebiranju knjige, v kateri k(U sogovornik ludi sam sodeluje, presenečen in tudi on jc menil, da je z danx^njega zornega kota v.se videti veliko drugače. (V se
vse to ne bi zgodilo, bi bilo danes marsikaj drugače, morda bi asta-li brez premog(wnika in termo-eleklrarne. Pohvalil je ekoloSka prizadevanja v tem okolju, ki so poslala sestavni del razvojnih programov tako pt»djciij kot Uv kalnih skupnosti. Šaleški dolini pa napovedal uspešen nadaljnji razvoj. »Energetska giganta, ki sta pravzaprav neločljiva dvojčka, imala pomembno mesto v slovenski energetski strategiji.« je bil konkreten, zagotovil pa je tudi, da bodo storili vso, da bo dobil ta predel Slovenije čim prej boijSo eestno povezavo, ki je v planih že utemeljena. Prestavitev je obogatila mlada velenjska pianisika in pevka Sanja Mlinar, gostje pa so v prijetnem klepelu (tudi tisti, ki so bili pred leti na različnih bregovih) obujali spomine na razreševanje velikih težav. Ti so zdaj. ko si^ premagane, ludi lepi.
Priznanja ministrstva
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je ob lej priložnosti podelilo priznanja tistim, ki sov preteklosti za prebujanje ekološke zavesti v Salci^ki dolini največ naredili, Dobili so jih: VancCiošnik. Marija Savor, krajani Zavoděn, Peter Rezman. Anton De Costa, Marinka Obu in Bogomir Cclcer.
Vesela svoje prve knjige
Pri nas je na žalosi osvešcviiosl (lrzav<î še premajhna
\iarla, (oU je froje pno knjiino (teh. Vse kar jc Zjapisano sevah dobro poznaš, pogovore si vo<iila na Radiu Ptlenjejih zapis'ala in Jih verjetno še zelo velikokrat pre* hrala, a vse skupaj je ponavadi ptUem. ko je objavljeno v knjigi, videli povsem drugače. Si zado» voljna s knjigo? »Seveda sem. Bilojc izredno veliko dela. poudariti moram, da skupnega, saj sama brez sogovornikov in urednice ne bi knjigo nikoli naredila. Seveda sem se najprej temeljito pripravljala na pogovore, kar pomeni, da sem morala poiskati veliko in-Tormacij o ljudeh. skateriBil sem se kasneje pogovarjala, z vsemi od njih sem se pred pogovorom na radiu ludi osebno srečala. Ideja o knjigi je nastala dokaj hitro: f.c kar po nekaj pogovorih sem ugotovila, da gre za pomembna pričevanja, ki jih je potrebno ohranili. Kajli zavedam se dejstva, da besede izginejo, črke pa ostanejo, in tudi življenje je minljivo. Vsekakor pa je rojevanje ekologije v Šaleški dolini pomembno zgodovinsko dogajanje. ki ga jo smiselno zapisati in ohraniti pričevanja njegovih glavnih akterjev. Torej smo pogovore posneli, jaz pa sem jih kasneje prepisala, nato je sledila avtorizacija vseh zapisov, pa (ekioriranje ... Vmes sva z mamo dobili idejo, da bi moje scw govornikc portretirali, 'leksi icjiji-ge .sem prebrala vsaj dvajsetkrat, vendar sem delo opravljala z veseljem in mi ni bilo nikoli teJ^ko. Ko sedaj primem knjigovroke, sem z njo izredno ziidovoljna, tako oblikovno kol vsebinsko. Je pač moja prva knjiga in pravijo, da je to nekakšna prispodoba z rojstvom otroka, torej so Čustva tudi podobna. Knjiga je ekoloških barv. optimistična, zumet-
niiko sliko Škalskega jezera na naslovnici, jezera, ki je daxtes eden najbolj zaželenih in obljudenih krajev Velenjčanov v njihovem pri>siem času.« lerjetno Je zhiranje iega gradiva spremenilo ludi tvoje poglede na okolJCy četudi se z njimiprofesio' na/no ukvarja.^, si namreč raziS' kovalka na Institutu za Ekološke raziskave ftriro »' Velenju. »Ko se je v Šaleški dolini bil ekološki boj, sem bila odsotna, namreč takrat sem študirala v Ljubljani in sem se bolj malo zadiievala doma, tako da sem o dogajanjih izvedela le iz medijev. Prav zato so mi ti pogtwori prinesli toliko novih informacij, dejstev in pogledov. Slednjih predvsem zalo. ker sem k pogovoru vabila vse. ne glede na to. na kateri .strani so bili leta 1987. To pomeni, da so bili in so si Še sogovorniki ideološko zelo različni. V prvi vrsti je šlo za eivilno iniciativo ljudi, ki so se upirali onesnaževanju samo zaradi svoje ekok^ke zavesti, na drugi strani pa strokovnjaki, ki so bili prav lako prebivalci Šaleške doline» vendar v službi energetike in so zato v takratni luči igrali v tíčeh ljudi negativno ekološko vlogo. 'Ibda njihova ostra soočanja na okroglih mizah so po večleinili trenjih, ki so ves Čas, Še posebej pa na znamenitem ekološkem shodu novembra 19S7. ko se je zbralo kar 15.0CC protestnikov, nosila v sebi tudi politični naboj nasprotovanja takratni jugoslovanski oblasti, na koncu rodila sadove. Namreč, danes lahko ugotíwimo, daje pepel ustrezno odlagan. Velenjsko jezero je oživelo, prav tako reka Paka. sanirane so ugreznine. vsaj tam, kjer je območje že umirjeno, postavljene so čistilne naprave na 'l*EŠ. in še in še bi lahko našte-
vali. Danes je dolina svetel vzgled drugim industrijskim območjem v Sloveniji. Sicer si pa preberite knjigo sami in ugotovili boste, da vsebuje poleg zgodo vin.sk i h dogajanj in pogledov tudi ("ibilico zanimivih podatJc(W, ludi čislo konkretnih okoljskih. takšnih, kijih lahko uporabijo ludi dijaki ali študentje pri svojih seminarskih nalogah. Res je. da že od vsega z^ičetka delujem na okoljskem področju, vendar sem s temi pogiwori raz.širila svoj pogled In to me navdaja z veseljem, še posebej, če bodo to knjigo brali tudi drugi prebivalci Šaleške doline.« Veliko potnjes, leto dni si bila tu-di fta Jafumskem. Knko prínw/Jas skrh za okolje na tujem in pri nas v iialeški dolim.' «Sposodila si bom pogled enega od mojih sogovorniktjv v knjigi, ki je dejal, da je potovanje v razviti svet poli>vanje v prihodnost. Nekako tako sem se počutila tudi sama, ko sem lan-.sko leto odšla z družino za eno leto živet v eno največjih, zagotovo pa najrazvitejših .svetovnih velemest, to je v Ibkio. Primerjava je zagolova ležka. dejstvo pa je, da je tam tehníUogija pred našo vsaj 10 let, če ne več. Najprej me je Šokiralo potrošništvo. Pomeni, da nas v prihodnosti čaka porast potrošniške miselnosti in tudi ravnanja. Zgrozila sem se ob velikanskih trgovskih centrih, ki nudijo družinam nedeljski oddih. Vse je organizirano tako, da tja privabijo na milijone in milijone ljudi, ki tam zapravljajo do onemoglosti. Potem domov prinesejo na tone in tone raznih neuporabnih stvari, ki so zapakirane v še enkrat toliko odpadne embalaže. Količine smeti so gn'imozanske. Vendar, .... lukaj pa se začne drugačna
zgodba. Na.slopivloga države in izvr.^ne oblasti, ki jo (amkajšnji ljudje slepo in brez prisile ubogajo. Namreč obstajajo zeJo stroga pravila odlaganja odpadkov, ki zahtevajo ločeno zbiranje vsaj I.^ različnih vrst odpadkov, se-vetla z zelo natančnimi navodili, kako se ti odpadki pripravijo in odložijo, kajti pomenijo vir novih surovin ali pa vir energije. Standardnih kom un allnih odpadkov na Japonskem .sploh ne poznajo. Pomeni, daje ekološka osveščenost naloga države, ne pa ljudi - ljudje se s leni sploh ne obremenjujejo. Pri nas je na žalost osveščenosi drž^we premajhna za podobno ravnanje. Vendar pa .Šaleška dolina v slovenskem merilu spada med območja z zelo visoko ekološko zavestjo in ludi ravnanjem. Pri tem bižjalela dodaiišesvoj komentar na razne ekološke projekte, ki .so včasih v javnosti dokaj negativno sprejeti zaradi lobiranja. Važno je, da prihaja do sprememb na bolje, tudi če re.šilve v tistem trenutku niso idealne.« fCti si se pred slahim letom vrnila
Z Japonske, kjer si pretivela do-hnt leto stnykovnegp izpopolnje-vanja, si se nekako težko primdi' la na s^'oje staro okolje. Japonska te Je nekako »zasinipila<*. Se v kratkem ponovno vračaš tja? »Da. 2(3- maja ponovno odpotujem na vzhod, tokrat le za dva meseca. V enoletnem podokltîr-skem usposabljanju na Tokijski univerzi sem navezala sirokov-no sodelovanje, ki Uidi po moji vrnitvi ni ziimrlo, in tako sem se odzvala njihovemu povabilu, da jih ponovno obiščem in delam z njimi. Priznam, da je delo tam zelo plodno, saj raziskujem v skupini znanstvenikov svetovnega formata, ki so navdušeni nad mojopraktičnasljo. Namrečslo-venske univerze so nas obogatile z zelo širokim praktičnim znanjem. ki je njim precej tuje. oni se precej bolj specializirajo. Upam. da bo nase sodelovanje rodilo tudi kakšen mednarodni projekt, recimo podobnega, kol ga imam že z Italijo. Tovrstna mednarodna sodelovanja smatram za izredno koristna, predvsem z-aradi izmenjave. Tukaj ne
gre samo za izmenjavo znanja m izku.^nj temveč tudi za kulturno izmenjavo in promocijo Slovenije. Nemalo sem bila namreč presenečena, ko som ugotovila, da na Jiipoaskem nihče ne pozna Slovenije. Smo pač premajhna in premlada država, /ato sem .sedaj vesela, da sem postala ludi uradno Evropejka, kajti Evropejci so v Aziji sinonim za zibelko sodobne kulture in razvoja znanosti in tehnologije. Pomeni. da smo v njihovih očeh visoko cenjeni.« /*oleg sinfkovnega dela si tiuli politično aktivna, si tudi na listi l.i>S za evn?pske poslance. Kaj te pravzaprav holj mami, politika ali strokovnost, kje .sc vidiš v pri' hodnje?
»»Svoje mesto vidiDi zgolj na strokovnem področju, kajti menim. da je politična pot manj zanesljiva. Politika je zame leena od številnih akiivnasti, ki me zaposlujejo in družijo z drugimi ljudmi. Resnično še nisem niko-li in nikomur razlagala vzroka, da zakaj sem se odločila za Liberalno demokracijo Slovenije. Enostavno povedano: dr. Drnovšek je na enem od kongresov precej let nazaj pozval ženske, predvsem lisle strokovne, da se vključijo v politiko, saj je politika Še vedno moška domena. Ker mi je bil Janez Drnovšek vedno sveiel vzgled, sem se odzvala.Seveda to ni pomenilo nobene spremembe v mojem življenju, le to. da sem se opredelila. Še vedno delam predvsem strokovno in po svoji vesti. Res .sem kandidatka m evrop.skj parlament. vendar brez realnih mož.nosti. saj bodo na vrh liste postavili le javnosti znana imena. Priznam pa, da sem imela zelo resne pomisleke, preden .sem privolila v kandidaturo, saj bi ob morebitni postavitvi mojega imena med prvih sedem to bistveno spremenilo moje življenje oz. predvsem moje delo. Toda, če bi bilo potrebno, l'ii se pač po svojih močeh trudila za Slovencev Bruslju.«
OD VSEPOVSOD

Mladi podietniki za prihodnost
[]. i'(^fiii)iialiii podjoiniškl loruin na Ljubnem ob Sa\ inji - Opazna krc{)ilc\ podjetniško žilice med osriovnošoli i - Voc moralno kol (ioname podpore - Na Ljubnem odlioni goslilelji - Tokral najboljši Celjani - Velenjsko osnovno šok^ no sodelujejo
Zanimiv in koristen program •PoJjtíinjški kroi^tík xj osnoviu-)«^!-cc« se med uCťncl zaključnih letnikov oïuoviïih šol Izvaja že od leta 1993, koje podjelje SUN iz Gornje Ratlg^îne m« tamkajšnji osnovni šoli priprovllo prvo ptxljolnliko dclavniœ. Pn^gram se je v naslednjih Icllli postopno Siril po Sloveniji in so ga v lanskem šolskem letu izvedli ŽĆ na 118 osnovnih Šolah. Lep razcvet je doživel tudi v lako imenv^anl »savinjski regiji.« ki si-eer vključuje o.sniwiîe Sole od Soile do Li'^gîu^ke doline, vključno s Koprsko. Za taksen razmah in vist^ko kak^wosi p(xljetni5klh kni^ktw na naiđem SIrSem pixht^iju. v primera-vi z dosežki v preostalih sUwenskih pixlročjih, je v veliki merî zaslužno zlasti podjeljc TUTCLA Iz Šmarl-nepa v RoznI dolini, ki seje s svojo prizadevnostjo uvrstilo med pomembne partneije radgonskega pt>djetja SUN kol njegov regionalni menedžer.
Čeprav kažejo oWInc in njihtwi župani v številnih lokalnih okoljih veliko razumevanja in podpore, loko kol tudi ptwan^ozna ptxljelja in kitali dejavniki (če iičenccv. učiteljev in mentorjev Ler njihove vneme ne omenjamo posebej), pa jo pri kivpii-vi piuljetniske misclntisli med mladimi vendarle 5e marsikaj nedogovorjenega. Podjetniški krožek je bil niuureč pred leti dobit) oee-njen in izbran najavnem razpisu pospeševalnega eentra za malo darslvo in bil uvri^en v program >»pixijelnosti in ustvarjalnosti mladih." Doher začetek torej, a z dokaj nera/.umljivo slabini natiaíjevanjem, Zii to stilsko leto namreč še do danes ni bil otijavljen razpis za sírliev pixljelnlške kultnre med mladimi, torej nI potijeno sofinaneiranje. nekaj je svoje naredilo tudi uvajanje devetletne sole, zalo s»") se priprave na fxxljeinl^ke krožke v Šolskem ie-tu 2()n3/2(U14 začele Šele okli>bra. Vse lo in šc kaj je piwzníčilo, da so lelos prvič opazili rahel upad zanimanja med osnovnimi kilami in učenci, kljub lemu pasoleioSnjl do-vežki na drugi sira nI prav razveseljivi. Zlasti na področju omenjene »savinjske regije,« kar je potrdilo ludi sklepno srečanje ki^nee minulega tedna na Ljubnem ob Savinji.
Podjetniški krožek tamkajšnje osnovne Sole je nanireč lani zmagal na regijskem tekmovanju, kai samodejno pomeni tudi organizacijo sklepnega regijskega lekmovanja/a naslednje leto. Na Ljubnem so se v petek ziires izkazali kot ixlličnior^-nizaiorji in dobri gi>stiielii. Ob takšni
izvedbi si je marsikdo pol zares in pol za Šalo zaželel, da bi mladi Iju-bcnski pcxljelníki /niiigalitudi tt>kral in bili mov'à gostitelji. Enoina oee-navsehgoslovje namreč bila. da lako dobre izvedix; do»dej 5e ni bilo. zjï karseje f»eveda treba zahvalili tamkajšnji tisnovni i^oll in ra/umevanjn 1er pixlpori obéine Ljubno ter županje Anke Rakun, prav tako pa seveda podjetnikoiu In ustanovam, ki so izvedbo pt^dpiii- Oi^anizaeijsko in strokovno je teklo vse kot po maslu, zji sproščeno razpoki?a:njc, ludi za tekmovalnost v lem sklopu, pa je pi> skrbela Violeta ToniiČ z iskanjem najšibkejšega člena med učeneivseh Sixjciujoíih iwnovnih sol.
Teh je bilo osemnajst z dvajset krožki, naslednji gi^slitelji pa bodo <^eijani, saj sla kar dve njihovi pod-jclnlski skupini osvojili prvi mesli. ki vo<lila na 9. vsesiwenskl pixljet-niški 1'orum. ki bo 22. maja v Gornji Radgoni, Sieer pa za izvirnost podjetniških zamisli in visoko kiikovosi izdelanih projektiw In predstavitev načina trtenja poskwtie ideje velja pohvalili pravvie,
»Naš sktjpni pmjckl je naletel na zelodobertxlzivme<l učenci, učitelji in menloiji. Vsiikolelo smo priči vedno novim izvirnim idejam in p>-slovnim naćrU>m, ki odraž;ijo ptUrc-be posanieznih okolij. Ve»^li nas vao veqi poudarek slrokovni>stl. nič več ne pišejo na panjel, ampak so vse bolj dosledni in življenjski, Cilj nas vseh je, da otn>ke naučimo ribe loviti. ne pa kupiti, pripravili in pojesti. Moje mnenje je, da so otroci to že dojeli.« pravi direktorica píxljei-
jaTC'mLA Mateja Dolar.
Čeprav sc zadeve z denarne pod-poiv v lem času nekoliko slabsajo. bodo vztrajali naprej s le večjim zji-gonom. Ziidiwoljni Sil tudiznespo-rm^ ugotovitvijo, da so pixljetniške zamisli in načrti na pixînxju omenjene regije precej bolji^i od do-.sežkov na ostalih slovenskih po-droii^lh, »Veseli smo tudi. daje za-niiiianje veliko zlasti v matijSihi^o-liških občinah, ki so taksnih oblik i/i^raževanja in uxixwabijanja mladih najbolj potrebne. Posebej se to kaže na področju /gornje Savinjske doline, kjer sc za sodelovanje zanimajo vse šole. žal pa v zaradi racionaliz-aeije stroškov ne moremo dogcworili z vsemi. Z dvema šolama jo lani Si^deiovala ludi občina Šoštanj, fcsl pa Me si ne občine Velenje ne moreoio prepričali. <la bi se vključila v ta program,«pravi Ma-
Mateja Doiar: »Podjetniško žilico mtadih bomo krepili še na prej.(f
tej a Dolar.
In zakaj je la prtîgram §e posebej dobrodošel? »Predvsem za učence, ki v običajnem i^)lskem prr^amu ne blestijo in v obveznih programih niso storilnosino naravnani. V lem krožku se namreč p»iirdijo ravno listi, ki se drugje ne vkiijo, zalo za nj ili In njihovo prihodnost veliko naredimo, ujamemo več muh na en mah.« je še poudarila Mateja Di'>lar.
■ JP
Ostra mefi7d komisije so med zeto dobrimi fzbraia najboljše.
Najšibkejši člen Vio fete Tomić Je razgret in navdušit osnovnošolce
Vključevanje mladih v procese odločanja
Taborniški kotičeic
Namen vključevanja ailadih v polil ične priîcese in strukiure je temeljnega pomena za vsako skupnost, saj so iiiUidi ciljna skupina, ki določene težave vidijo In opazijo drugače kot ostale generacije. V okviru lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije (LO MLD) Velenje, kije podmladek mestnega odbora LDS Velenje, i>mogočamo vključevanje mladih v politične procese in i>dločanje z organiziranjem različnih aktivnosti, v katerih lahko mladi Izražajo mnenja, stališča in predloge. V petek. 7. maja, je bil zbi^râanov in članic LO MLD Velenje, kije najvišji organ lokalnega odbora MLD Velenje. V pristojnosti organa je. da določa In sprejema programske cilje LO MLD Velenje» sprejema pn^gram in druge dokumente (pravila) LO MLD Velenje tervoli vodstvo LO MLD Velenje.
Predsednica Lucija Paradžikje poročala o izvedenih projektih in doseženih ciljih, ki smo sijih zadali na ustanovnem zboru 2t).junija la-
ni, Do sedaj smo Izpeljali projekt poletni kino. uredili spletno stran, organizirali dva MLD Klepeta na temo Velenje - mesto priložnosii in Ko Imaš svet na dlani - Velenje e meslo. ler stxielovali pri naciiv nalnih projektih MLD Slovenije, Za delovanje v prihodnje je predsednica in izvršilni txlbiU'MLD Velenje predlagal projekte, ki sojih člani z navdušenjem sprejeli. Orgu-nizirali bomo MLDklepete o aktualnih temah in aadgradlli že realizirane pmjekte.
Predsednica je Člane obvestila ludi o lem, da smo se priključili k regijskem o<iboru MLD Severtwz-hodna Slovenija in da je bila lani na svelu MLD v Ankaranu v izvršilni odbor MLD .Slovenija izvoljena članica LO MLD Velenje, /a konce je predsednica k sodelovanju pozvala 5e vse člane in člaiii-ce, saj smo za javnost c^dprla orgii-nizaeija in lelako lahko dosežemo zastavljene ciljc ter naredimo nekaj za mlade v naši skupnosti,
Hostnik
Priprave na taborjenje v Ribnem
Pred dnevi je bila v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu vsakoletna delovna akcija Šaleške zveze labc^rnikov, ki jo sestavljajo ro<lovi iz Velenja. Pesja, Šoštanja in TbpolSiee. Žal pa smo se akcije v večini udeležili le taborniki R^xlu Jezerski zmaj iz Velenja,
Na tabornem prostoru smo postorili tiujna vzdrževalna dela, Pok<^sill smo travo In pograbili listje, razširili labomi prostor, urejali stražam I v naslednjih dneh pa bomo i/varnostnih raziogov odstranili suhe veje in drevesa ob tabornem prostoru.
Čeprav je prvo taboijenje Šele konec junija, pa je talx>rže pripravljen 7à\ sprejem najmlajših. Vsi se že veselimo novega taboijenja. dogt^divščin In novih prijateljstev. Z Jiaravo k boljšemu človeku!

Novice iz SAO
/nova ulpinisličiiii šolu
Pi"» nekajletnem premoru se je v letošnji sezcmi pt>novno začela alpiin-stična šola v Šaleškem alpinističnem odseku (SAO). Vodenje ;ilplnlstične šole je prevzel Ri^k PreU>Znlk. ki je v nedeljo (y. maja) na Okrešlju opravil tudi izpit za alpinističnega inštruktorja pri komisiji za alpinizem PZS.
V	okviru k)le je bilo pozimi opravljenili nekaj zim>kih pristopov na dvatisočake Savinjsko Kamniških Alp, preplezan ih pa je bilo kar nekaj zaleđene] Ih slap(w v Logarski dolini in Tamarju, 'It^čajniki in pripravniki alpi-nislične Mc so biíi uspešni v Slapu Sušico, Ccntrahiem in Levem Iwweu, Slapu nad votlino in Nad potjo, seveda pa tudi v Pálenku, kije bil marsikomu prvi preplezan zaledeneli slap, Uijc člani so se píxlali tudi v lamar in preplezali Centralea ter Slap nad votlino.
IMc/aiije v Paklcnici...
Aktivnosti odseka sose nadaljevale tudi v prvomajskih praz)iikih. Skupina članov seje sxJpravila v Pakicnieo v sosednji Hrvaški. Stene v Pakle-nici so dolw poznane medalpinisii in športnimi plezalci. Ravno v času teli praznikov se lam že tradicionalno zbirajo ljubitelji plezanja daljših smeri in ostre skale.
Ob prihodu je bilo vreme muhasto in pogoj i za plez-mje so bili slabi. Ob dei^u in močnem velru je bilo dovolj časa za o^cdiwanje paklen iskcga kanjona in plezalnili smeri. Ob prvem izbí.íljšanju vn^mena pase je ob burji zmáčelo plezali. Člani odseka (Jaka Prelog, Rs>k Preložnik. Simona Pogač, Matija Rovšnik, Peter I3račič in Seiçcj Jamnikar) so plezali večinoma daljše smeri (Cenlralni kamini. Severno rebr^î, Akademska. Brahmova. N<'»sorog), izposlaviii pa velja smer Kača v Aniča kuku	6a). ki sta
jo v navezi preplezala Matija Rtwšnik in Peter Bračič.
V	Paklenici jebil ludi Dušan Kukovee. ki pa je nainesto plezanja obujal spomine in užival v okolju. Omeniti velja, daje prvenstveni vz|)on v paklen iški Šaleški smeri opravil Dušan v navezi z Janezxvn Resnikom,
...in .Avstriji
v Avstrijo, natančneje v Grazer Berglande pa sla se odpravila dva člana otlseka, in sicer Alen Marinović in SaŠoSovijic. Skupaj z celjskimi alpinisti sla plezala v smereh Brunntala. Prav tako v idiličnem okolju, ki mu kraljujejo kozr>rt)gi sia preplezala pel smeri: I íauptgipťel sùdwand, Pen-sionisten band, Sanduhren Paradies in Aprilsclierz. Sletlnja po težavnosti izstopa, saj ima 155 metrov dolga smer oceno Vi-h.
PrihixinjiČ: nekaj o balvunskem plezanju in uspeh v športnivplezalnih smeteh
■ S. P., S. J.

FD mm IH m\m
Velenjski planinci in vstop v EL
V	nedeyo, 9. maja. so velenjski planinci izvedli 31. trim pohod na Paški Kozjak, kije bil posvečen vključitvi Republike Sloverïije v EU. Vseslovensko planinsko akcijo, ki nosi naslov Od Prekmurja do Primorja. Za življenje zdravo-v g(>r-sko naravo, vodi Planinska /ve/a Slovenije z vsemi 244 planinskimi društvi ob pokroviteljstvu Olimpijskega komiteja Slovenije in s 65 akcijami od 1. maja do 26, avgusta 2lK)4, ko slavimo 226-lettueo prvega pristopa štirih srčnih mož na Triglav.
Ta pomembni di)gixlek so uvodoma pi')častili učenci - mladi planinci z osnovne šole (rorica pcxi vodstvom mentorice Branke Mestnik, v nadaljevanju pa popestrili člani ansambla "Labirinl" iz Dobrne. Uspešna izvedba polioda jc bila zaupana Marjanu Skazi, pohod na Paški Kozjak so izvedli iz različnih smeri, udeležilo pa se ga je prck(^ 450 pohodnikov.
Ib prireditev so združili tudi z d nišlvc ni mi jubileji: 55-letnia) PD Velenje. 50-lcinia> planinskega div ma na PaŠkem Kozjaku in .^(Vtetni-co Šaleške planinske poli.
V	izvedbi sta se jim pridružila tudi gor^a reševalca fx^staje GRS Celje. ki sta prikazala nekaj opreme, ki jo uporabljajo gorski reševalci pri opravljanju svojih humanih nalog v gorah.
Ptïzdravni govor je imel predsednik PD V?[enje Jože Melanšek. po-
zdrav v imenu Planinske zveze sSkv venije in Savinj.skega meddništve-nega {xlbora je opravil .lože Ki>dre. slavnostni gwoniik je bil poslanec DZ in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, kije poudaril pi>men v.';iopa RS v CU in sport^il. da se sedaj Šele začenja pravo de-
Med vseslovensko, vsepla-ninsko akcijo Od Prelamirja do Primoija - za življenje zc^ra-vovgorsko naravo,si) l.maja Manja Rajh. predsednica PD Celje - matica. Frimc Hoijak. predsednik PD Dobrna,
Zoran Delec. PD Lilija in .lože Melanšek, predsednik PD Velenje, ponesli na Savinjsko sedlo (2001 m), na mejo med Slovenijo in Avstrijo slovensko, cvr^^psko in planinsk^^ zjí-slavo. S icm so ludi planinci na simoboJičen način izrazi-livstopvCU.
lo za uresničevanje pričakovanj večine Slovencev.
Niusicdnja ve^a akcija velenjskih planincev ix> redni volilni i^^i >4xir junija 2ÍK14, na katerem bo osr^-uja točka "kako vključiti čim več mladih v društveno delo". Za do-bwpiip^îiniconaj jim btxlo tudi takile uspešne tiadicionalnc prireditve, kol je bil 31. Irim pohod!
■ J. Me., fbto; M. S.
13. maja 2004

Srečanje osnovnošolcev v Zavodnjah
v sobolo, 8. maja, smo se v /avodnjah sreCalI vsi tisti. ki smo obiskovali tamkajšnjo osnovno 5olo. Po vabljeni so bili rojeni mod letom 1959 do 1966. Od 78 uCcnccv se jc srečanja udeležila dobra polovicas Po dolgih klih smo se /brali vrslnlkl /<ivodenj. Ve-Umje. 'IbpolSiee in Šentvida. Najprej smo si ogledali prostore podružnične iole v Zavodnjah, kjer smo hodili v Mo prva Sllri lela.
Obiskal nas je lakraini iiillelj .lože Svetina. Prijetno druženje seje nadaljevalo v gosiisěu Pri Vidi. Do i^daj podobnega	leh gcncraelj še ni blk\
Tudi v bixiočc nameravamo pripravili uksna druý:-enja in ohranjali spomin na lepo mladosl v Zavodnjah. Hvala organizatorjem, vsem tistim, ki sle omogočili srečanje, in tistim, ki ste se odzvali vabilu.
■ Janez Svetina
l\e/nan)c ali sprene« vťdHiijc!
Prispevek jc odgovor na članek •»Šola brez kuhinje In ...?«, ki je bil ^'»bjavljen vNa^m.času dne 6. maja 2(1<M. ízpíxl peresa vase nwinar-ke Tatjane Pixlg<ir^k, Kol blvSI Župan Ot)čl(K Šmartno ob Pakl. na katerega se nanai^a vsa krivda glede prekinitve del pri b^adnji prizidka k osnovni wll vSmartnemc^Pakl. želim zavrniti to krtvdo in povedali resnični potek dogajanj, (^b razpisu ministrstva za š^iJsivoni bilo na ra^-pi>lagtv potrebne dokumentacijo za prgavo investicij zaadapiaeije in f)o-v^ignidnje v osnovne ioie, zato se takrat nismo mogli prijaviti, vendar SIDO kasneje pristopili k prklobivanju ptMrebnih pn^ekti»/ in gradl'>en€ div kumentaeije, kljub temu tla .smo bili Uiko na občini kol tudi v OS seznán j en I s tem, d a po no mi ati vi h ministrstva niwogradnja za pi^lrebe de-vcttelke ni potrebna, V dogworu z ministrstvom smopi'tdallvlogoin bill uvrščeni na Interventno listo. Za črpanje sredstev nam je bilo kot prvo tix>žno obljubljeno leto 2(XH, če bomo Imeli vso pc^trebnodokumen-tael}i> in bodo na ministn>ivu í)stHla nci/koriSčena sredstva od drugih prioritetnih Investtelj. Istočasno smo preko razpisa ministrstva pri<lobill 15 mloSl Tza izgradnjo druge vadbene površine za potrebe Izvajanja športne vzgoje terzagotiwkve večnamenskega prt^stora za pi^trebe rekreacije in dmge namene (prireditve). Ta sredstva so bila v letu 20l).3 tudi nakazana na račun Občine Šmartno ob Pakl. Kol župan sem bIvieuni oWifîskemu svetu predlagal, da 25 mk^ S]T iz proračuna za leto 2U(l2vežemii kot namenska sredstva za realizaeijo te investicije, tako da sose la sredstva še oplemenitila za eea2 mlo SIT obresti. Poleg tega je bilo Se 11 mloSlTnelzkor^enlh sredstev, odolirenlh s strani IHŠ v letu 2002. ki so se lahko koristila v lanskem lelu. Tako smatram, da je sedanji župan Alojz Podgoršek dobil vellkodu.sno zapuščino od prejšnjega sveta in župana, kar verjetno ni bil primer v drugih občinah. Pri pridobivanju dodatnih sredstev seje pokazala nenioč gosptxla župana. kije ta sredstva v predvolilnem boju tako na veliko obljubljal. Ravno pri pridobivanju ch^datnlh sredstev lahko trdim, da smo bili v biv^m sestavu bolj uspešni. Naj navedem le nekatere: za Čistilno na-pravi'ï 61 ink) SIX sanacije plazov v Malem Vrhu 20 niio SFl' sanacije plazu v Skomem 25 mlo SIX stifi-nanelranje primarnega vcxla za kanalizacijo in k več sredstev preko manjših razplscw za izgradnjo MC. kulturo in odpravo posledic su^ in drug elcmentar. Glede problema ši>lskekuhlnjcjc ms. daje vletu 1997 zdravstvena tnipckcija l/xJala cxl-
ločbiv v kateri je bilo naloženo, naj se odpravijo pomanjkljivosti, ki ,se jih z določenimi ukrepi In sredstvi da cxJpraviii. je vodstvo ^Ac ves čas vedelo in bi te zahteve moralo prednostno <xlpravii I, vendar se je raje prednostno odK^čIlo za postavitev klopi v parku, nabavo igral za oti'of^ki^ igriSČc. zamenjav(> cjken na hodniku in se vrsto vztlrŽevanj. ki bi po nujnosti lahko počakale na kasnejši čas. Ob lem naj spomnim, da smo v času mojega županovanja v vzdrževanje osnovne ik^le vsako leto vložili preko 4 mlo SIT kar je bilo neprimerno vcč kot vdrugih primerljivih občinah.
Za slanje solske kuhinje bi moral župan Akijz Ridgiušek dobro vedeli, če iie drugače, pa zato. ker je v njej ko\ vcxlja prehrane zaposlena njegova žena, torej ne drži Irditev, daje bil o tem seznanjen ob sami gradnji, ki il je navcdemw tem članku.
Zaradi gt^mjiii dejstev se ne čutim krivega za sedanje stanje na nasi loll. Upam. da se bo vodstvo ^^čine, nogometnega kluba in íole skupaj potrudilo, da bo začela Investicija v najkrajiUi^m možnem času zaključena in da bo t^inskl svet vsa ta prizadevanja v celoti pixípiral.
■ fvan Rakun
vše o (isnovni všoli Bratov liCloiija SiiiHilno ol) Pakl...
Odzivam se na Člajiek, objavljen v Našem času (Šola brez kuhinje in...?) z dne 6. maja 2004, in dodajan] nekaj dejstev.
V času mt^ega ravnateljevanja na Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Pakl (1990-2000) je bilo v sodelovanju z občino opravljenih več novogradenj in nujnih obnovitvenih del. ozirajoč se že tudi na polrebe y-lelke. Naj naštejem le nekatera: V času mojega ravnateljevanja na Osnovni $oli bratov Letonja Šmartno ob Pakl (1990-2000)jebilov sodelovanju z občino opravljenih več novogra^lenj it\ nujnih obnovitvenih del oziraj<^č « že tudi na polrebe 9-letkc. Naj naštejem le nekatera: Pridol^ilismo prostor za računalniško učilnlai in ga v sodelovanju z Ministrstvom za Šolstvo opremili z računalniki; zgradili In ustrezjio opremili smo učilnico za glasbeno v/gojo;zgr;Kllil smo novo ši^lsko knjižnico; menjali smo strehe na starem bi novem delu .5ole ter telovadnici; vvseh učilnicah starega dela šole smo zamenjali vsa stara okna z novimi PVC okni; v več učilnicah smo stara PVC tla nadomestili s parketom: nabavili smo nove garderobne omare za učenec od 1. do 8. razreda; sanirali m opromiji smo vse sanitarije; po
barvni študiji smoprepleskalistene hodnlk<w in učilnic: že dotrajano opremo v nekaterih učilnicah smo nadomestili z novin zgradili smt) nujno potrebne upravne prosiore (ukinitev skupnih služb v Velenju); zbornico in pisarno svetovalne delavke kot na<lzldck obstoječemu objektu ter jih opremili; nabavili smo stacionirano in preni>sni^ čilsko ozvočenje; asfaltirali smo dvorišče pred in «ikrog nje.
Poudarjam, da je bilo vsa ta draga In zitmudna deia potrebno nujno opraviti zaradi bližajočega se prehoda na devetictko.
Res pa je. da je vseskozi velik problem bila Šolska kuhinja, ki ni ustreziila predpisom dekwanja. Precejšen del pri>blema SOS wojim delom in z maksimalno higieno uspeSno reševale kuharice. Zaradi omenjene problematike je bil po naročilu vodstva Sole Izdelan načrt za izgradnjo oz. sanacijo šolske kuhinje. Cen«wnoje bil spivjemljiv tudi za občinski proračun.... Vk-lapljal bi se v sedanji prizidek šole, kar je bil osncwni namen načrta za postopno gradnjo.Načrt I se nahajajo na občini.
O zgoraj omenjeni problematiki je bil sedanji župan AlojzRxIgorwk vsekakor seznanjen, saj je bií pogi^s-tona šoli.
Glede telovadnice, ki naj bi se ugrezala.jc vikIsIvo Sole opiVA>riIo Občino Šmartno ob Paki že leta 1997, V zvezi s tem so bile opravljene merilve statike, kijih jc izdelal zapriseženi statik za osnovne šole. Ugotovitve so bile pt>/iiivnc -iclovadnlca jc ustrezala in ni predstavljala nobene nevarnosti za otroke. Elaborat o meritvah hvani Ol>čina Šmartno ob Paki.
Da iiola ni Imela uptirabnega tlcv voljenja, nisem vedela, nili me na lo nikoli ni nihče opozt^rll niti ga nihče ni zahteval. Za nadzidek, ki je bil zgrajen v Času mojega ravnateljevanja. je bilo pridobljeno ustrezno up^")rabno tlovoljenje.
Cilede županove izjave v zvezi s pravočasnostjo prijave šole In občine na razpis Ministrstva Zii šolstvo in 5pon za prkli^îllcv5i\:dstcv7a giad* nj<i9-lcike pavve<înosi te tole: Na razpise Ministrstva za wlstvo In spori za prWtîbitev sredstev za gradnjo se k<^t pravna oseba ne more prijaviti ni")bena wla. To lahk<i stori le ustanovhelj.
V svojem prispevku sem navajala le dejstva. Pri delu v času svojega ravnateljevanja sem naletela tudi na ležavc.ki jebilo treba rešiti. Glede nazgorajzabcleženadejstvaml je to vdokajsnji meri uspevalo.
Zvračanje od^womosil na druge za današnje probleme pa nI niti produktivno niti etično!
■ Nevenka Ho fer, upokoje* na ravnateljica
Marsikaj se da, če se hoče
Marjana Periiič	predsed-
nica Druistva prijateljev mladine Šmartno ob Paki je na rednem občnem zboru v prostorih tani-kaj.snjega Mladinskega centra z zadovoljstvom ugotavljal a. d a so lan i opravili kar veliko aktivnosti, Ne-kaiere v sodelovanju z Medolíčin-sko zvezo prijateljev mladine Velenje, večino pa je društvo organiziralo samo. Odziv pri tistih, ki sojim bile namenjene, je bil dolvr. Sploh dobro obiskane so bile delavnice, v katerih je pod vo<lstvom anlma-tork ustvarjalo najmanj od 30 do a^lo 1(10 otrok. Na nekaterih delavnicah so sodelovali ludi starši. Poleg omenjenega so bili zanimivi le pohod na Goro 01jki^\ disa^ na pav stem, priralitevobol)činskcm praz-
niku Martin za mlade, zelo nav-duseiïl sobili nad tridnevnim tabiv n>m. Lani gaje druslvo pripravilo prvič, pri Izvedbi aktivnosti pa so članicam pomagala %c nekatera društva v občini. »Marsikaj se da naredili, če se hoče. A vendarle, brez dobre ekipe ne gre. Zato se moram zahvaliti zavzetim članicam društva zj njih^wo pripravljenost, energijo, za čas. ki so ga namenile delu z otn^ki ter jim s tem pomagale pridobivati vrednote, ki jim Kv do prišle v življenju prav.» Ob tej priložnosti seje Peršlčeva zahvalila Zi\ p(>nK)č Občini Šmarttio ob Paki, Medobčinski /vezi prijateljev mladine Velenje in direktorju šmarškcga Mladinskega centra Janezu Dvorniku.
Nekatere predvidene aktivnosti iz letošnjega delovnega pn^grama Stí v tem času članice dniiIva že pripravile (otročka maškarada, počitniške aktivnosti z delavnicami in spremljajočimi prireditvami), do konca Icla pa naj bi popestrile Življenje najmlajših ki ajanov še z diskom na pnistem, tridnevnim počitniškim taborom, ustvarjalnimi delavnicami na različne teme, prireditvijo ob občinskem prazniku, počitniškimi aktivnostmi v novembru. prireditvami Veselega decembra. Prav tako se bo društvo vključevalo Še v aktivnivstl omenjene zveze -ok<:iljevai'stvcne projekte, bralno značko, otroški parlament, Pikin festival.
■ tp
Ohranjanje starih običajev
PiHlgorje - Zvečer. 1. maja. so se naši fantje p<y pohodu na (jori> Oljko lepo oblekli in nadisavili, dekleta pa so jim pripela )<opke (nagelj In pui5pan). Spili si>vsak kozarec domačega in se i>dpravi-li naobiiod po domačijah. S seboj so Imeli muz I kaj) t a In veliko dobre volje ter prazen koš za jajca in denar, kisopi darovali domaćini.
Pohod je bil zelo zanimiv, jajca so morali tudi iskati, vse po Podgorju pa je tnlmevalo veselo vriskanje in petje, do zgotinjih jutranjih ur. Denar in jajca Ixxlo p^^ratuli za akup-no druženje, ki bo na Gori Oljki, kdaj bo. pa sc še dogiv varjaji.î.
Fantom iz Podgorja sc va^čanl lepo zahvaljujejo za nadaljevanje Iradicijc in ohranjanje starih < običajev.
■ Sfavica Ocepek
Sveti Flori j an
V nedeljo, 2. maja, so se tretje leto zapored škalski gasilci zbrali v domači cerkvi, ob prazniku njiluv vcga zavetnika, svetega Florijana, ki sicer godujc 4. maja. Bogu so se zahvalili za varstvo In složno delov preteklem letu ter se mu priptiA">Gili za naprej. V molitvi .so se .spomnili tudi svojih pokc^nih članov. Po maši pa so nas postregli specivom In k<v zarčkom In za iiekajčasa za<lfžall v prijetnem klepetu.
Z^kaj se gasilci p^"» vsem svetu pri-p>roč.ijo svetemu Plonjanu? Za m-Iago le reči moramo seči kakšnih tisoč sedemsto let nazaj v preteklost. Se pred priliotitMû naših skwanskih prednikw. v č^isu rimskega cesarstva, jcvpokrajlniNorik, kam«)rso
spadali tudi naši kraji, živel nekiFliv rijan (po slovensko CVctko), rinîski uradnik In vojaški častnik. Bil je kriî^tjan. V tistem času pa jc rimski cesar Dioklecijan Izdal proti kristjanom strog ukaz, <la moraji> p^>časti-ti rimske bogove in sc íxlpovedati svojemu, sicer jih čaka smrtna ka-isn. V Noriku .seje tako /našlo v ječi 6(íkristjaníw, med )ijlml tudi nekaj vojakov. Koje četa, ki jc lovila ljudi in jim ukazala počastiti rimske bogove, naletela na Florijana, jim je sam, še preden so ga vprašali, pwedal, daje kristjan. Skušali so ga pregovorili. ker je slovel kot zelo dober častnik, in hudo jim je bilo, dabi bil zaradi tega ob življenje, lixia Flori-jan jc vztrajal; »Zii Kristusa sejn pripravljen pretrpeti vse, tudi naj-Imj.^e !* Ker se ni uklonil, so ga začeli Ziisramovati. To ni /^nlegjo, mo so ga kruto prcbičali. Koje kljub tenm Še vedno molil k Bogu, ga je rini<^ki državni uradnik Akvilinij dal vreči v reko Eni^s. Za vrat si» mu privezali
težak kamen in Florijana so pogoltnili valovi, Kristjani njegovo truplo kasneje potegnili Iz vode In ga pt>ki^ali. Kose je preganjanje pi^lc-glo, so nad njegwlm groliom zgradili majhno kapelo.
S svojina pogumom, zaupanjem v Bi^ga in nadnaravno močjo v življenjski stiski jc Florijan hitro poslal priljubljen mučenec meti krisQanl. ki so se mu v molits ah radi pripon^li. Ker jc umrl v vi>di, ki gasi ogenj, so sc mu radi priptvočali /.cypcr pi^žar in tudi v drugih Življenjskih preizkušnjah. liiko je tudi postal zavetnik gasilcev, ki se borijo pwtl ognju In piimagajo ljudem v raznih drugih stiskah.
Svetemu Florijanuje posvečenih veliko cerkva, oltatjev in kapelic. Njegova podoba krasi marsikateri gasilski dom ali go,spodarsko poslopje, v zimpanju. da bo sveti Fiiv rijan pri Bogu izprosil varstvo pred požarom in naravíúmi nesrečami.
■ Vlado Bizjak
Za sedemdeset centimetrov zavisti
Mozirje - Potočna p<^strv je v Savinji in Dreti prava redko.st. še bolj redke so velike »ril^c« svoje vrste, zato s»") veselje, sreča In ponos ob dobrem prijemu redkega primerka toliko večj I. 'Ilitl 1 malo zavisti je zraven. ki jo ribiška dru.^ina ■>skrrva« nekako takole: »»Meni jc prijela takšna in lakina, velika in težka, pa
se mije izmuznila tik preden sem jo spravil na breg.«- Jn podt)bno. Pa soblli mozirski ribiči v nedeljo zgodaj dop^^ldne vseen^J veseli ob zares dobrem prijemu, kije uspel njihovemu kolegu Oskarju PlavČaku, članu z Vranskega.
»»Doslej s poUiČnico nisem imel prave sreče, prijemale so le takšne
do50ctn,ve^c ne. Imel .sem srečo, da sem sc odIi">čil za low Drcli. In imel sem srečo z vremenskimi ptv goji. Prijelo je nekaj velikega in težkega,dobrih pelnajst mitnil sva se borila, tudi z vejami in skalami. piiicm pa sem jo le dobil na suho.« je kar žarel od sreče Oskar PlavCak po ribiški sreči v Štnartnem ob Dreti. Prava In lepa potočna postrv je merila 70 cm v dolžino, tehtnica pa sc je astavila pri kg. Cnpodtv ben primerek mozirski ribiči p">m-nijopred šesiitiii leti. več^e pa niso ujeli najmanj zadnjih petnajst let. Oskar imaslcer v svoji »zbirki« veliko večje in težje ribe. denimo soma. sulea. kakšno morsko »mrcino.« vendar mu tapoločnica pomeni veliko, največ. Zanimive so bile ugotovitve mimoidiKih. »Saj je kar lep,« je ugotovil moški, misleč na sulea. naključna sprchajalka pa je bolj strokovno in otipljivii vprašala: »A jc ta pravat'?«
Bila je čisto prava in bo v IxKloče na najvidnejšem mestu krasila pr^^s-lor za trofeje Oskarja Plavčaka.
■ JP
REPORTAŽA

Navdušili v Belgiji
Prvjšr^i torek sv je v/, belj^ijske-ga Ncerpella vrnil mladinski pcv* ski zbor glasl)enu iTďmi Kii* runu KoÁelJstíejjU Velenje pod VDcIstvom Matjaža Vehovca z razveseljivo novici». Nh (lan vstupa Slovenije v Evropsko unyo so ns» presti/ncm tekmovanju osvojili pno nagi^cJ^J-
MhiJi ptívci so se koncc aprila po Jal i v belgijski Ncerpcit, na sever piikfitjine Limhurg, da bj so-dekwalí na evropskem mladinskem j^lasbcncni fcstivnlu (European Music Festival for Yi^ung People). Gre za ogromen festival» ki vsako leto okoli prvega maja združi okoli Sliri tisoc mladih iz vse Evrope. Lctc^sje bii organiziran '7.C 52- Izvrstno organizirana prireditev je bila .sestavljena Í7 tekmovanj v različnih kalegorijah (na njih je letctt sodelovalo 86 zborov iz vse Evrope), work.shopov, veíernih koncertov in drugih spremljajočih dogodkov (promenade, poulična dogajanja, raznovrstne zabave).
Velik poudarek letošnjega festivala je bil na Širitvi Evropske unije in Beethovnova Oda radosU »AUe Mensehen werden BnJtíer« je stalno spremljala dogajanje. Fe-
stival je bil izvrstno organiziran predvsem s p4>močjosamih pmhi-valeev Neerpclla, ki so nesebično, vsakpt>.svojih močeh pn^stiwoljno pomagali pri organizaciji (<xj upiv kojeneev do najmlajših otrok), in zdelo se je, da je za festival ?.ivelo cck> mesU\ Kot tak predstavlja festival gotovo zgled našim snovalcem pc>dobnih prireditev.
Naš mladinski pevski zbor, se-Slavljen iz 45 mladih pevk In pevcev, je tako ravno na 1. maj nastopil v lekmwalnem delu v najtežji (D) kaiegoriji za mladinske zbo-
re in dosegel prvo nagrado. Strokovno komisijo so še p(«ehno navdušili z Izvedlx.» i^bvezne skladbe C'hicken Po k.st zlobnega belgijskega skladalelja Alaina Craensa (njihov nastop je priSel pcvslu-^at tudi sam skladatelj in izrazil iskrene ccstilke). /bor sla izvrslno spremljala pianistka Jelka llrc^val in harfist Dalibor Bernattjvič. Po dopoldanskem lekmwalnem deluje pcv poldan sledil nepc^zaben pevski sprevc^d skozi celo mesto Neer-pelt. lemu pa je sledila svečana razglasitev rezultatov, ki je bila za-
Sfe

festivalna parada
snovana s posebnim iarmom in dtwršeno oiarljh'ostjt): od zanimivih predstavitev vseh zborov in dr^av, nestrpnega čakanja rezulla-lov do spekl akularnega nošenja zastav in petja hfmn.
Pevski zbor, ki je bil nastanjen v pravljični počitniški vasi ob modrem jezeru je naslednji dan, v nedeljo. Z maja, čakalo ^ st>dekwanje pri nedeljski maSi v f*irednji mestni cer-
kvi (Sl Niklaaskerk), kjer st> Izvajali ciklus skladb Benjamina Oritlnaz naskwm A C'cremonyof Carols.
Mladinski pevski zbor deluje šele slabe tri leta, pii že preseneča zodličnimi rezultati, LeioSnjc leto sla tako posebno zaznamovala tiva dogodka. V začetku aprila so na državni, 19. reviji otroških in mladinskih pevskih zborovv Zagorju ob .Savi, osvojili zlato plake-
to In posebno priznanje najboljši mladinski pevski zbor. Kremna letošnjega dela pa je gotovo obisk belgijskega Neerpelta in uspeSno sodelovanje na pre-sii?jiem pevTikem festivalu z dt^Igtv letno tradicijo. Vtise stega gc^lo-vanja bock^ mladi pevci predstavili na pcxîebnem koncertu 17. maja v velenjski glasbeni šoli.
■ Urška Šramef
Pevski zbor centra v Franciji
Koiirerti ob širilvi v treti državah Kvropske luiije
Da je mesto Velenje odprto v .svet. pričajo med drugim tudi Številna vabila, ki smo jih prejeli v pričakovanju širitve EvRjpske unije. Tako so pevci Šolskega centra Velenje, poleg lega da so sodelovali na sot)oini občinski proslavi ob dnevu Evrope v Rdeči dvorani, v preteklem lednu zapeli v pozdrav Sloveniji kar dvakrat v tujini-2. majav francoskem po-bralenem meslu Vienne, 8. maja pav bližnjem avstrijskem De-utsc hI an ds bergli.
Koncert v cerkvi Sainte Colombe v meslu Vienne v Franciji je izzvenel še posebej slavnostno. Colombe v francoščini pomeni "golobica", ta pa v krščanski ikonografiji predstavlja Svelcga Duha, zavetnika prevajalcev, brez kalerih. čeprav ptigosio nevidnih, združevanje in prijateljevanje narodov mnogojezične Evrope ne bi bilo mogoče. Slavnostni govorniki -predsednik komiteja iz-
menjave (.*hristoph Woike. řupaii in pt*ilanec mesta Vienne .îacques Remiller, kije ludičlan francx>-ske parlamentarne skupine za pri-jaielj.stvo med Francijt) In Slt>ve-nijo, in seveda svetnik .Ican-Fran^ois Merle, vneti zagtwornik prijateljevanja z Velenjem, so vsi po vrsti poudarjali pionirsko vlogo Velenja in Vienna pri navezovanju stikov med Slovenijo in Francijo. Mesllsta namreč pobrateni 2e od leta 1973. Številni po-slasalci, ki napolnili cerkev,so navdušeno pozdravili naše mlade pevce. Mnogi od njih so priSU, ker so nekoč Že obiskali Velenje in ker imajo radi Slovenijo. Za to prilo5:no.st je dirigentka Danica Pirečnik poleg običajnega programa, ki se je pričel s slovenskih himno. nastudirala še evropsko - Beethovnovo Odo radosti v sltwen-skem jeziku, ki so jo, tako kol mnoge druge pesmi, morali na ž-eljop^islašalcev velikokrat pona-
vljati. Koncert sta v francoskem jeziku ptwezcívaii dijakinji 4. letnika.
Neformalni del obiska je vključeval ogled mesta in muzeja, piknik v naravi in druženje z učenci nekaterih Šol. Vajeni modernih betonskih zgradb so sl Velenjčani z zanimanjem ogledali to siart>davno mesto ob reki Rhôni, z mnogimi ostanki iz cvetočega obdobja rimske kokv nizacije ín s strnjenim srednjeveškim jedrom. S petjem so privabili na dvorišče štiristo let stare nekoč jezuitske Šole (.'ollege Ponsard množico Šolarjev. Ti so sprva plaho in od daleč opazovali malce starejše slovenske vrstnike, počasi pa sose sprostili in se jim približali, ploskali in vzklikali v ritmu glasbe. Z dirigentom in zborom te Šc>le so na-lo naši pevci skupno vadili košček latinske maŠe v spomin na žrtve s Kosova, ki jo je jaz-
Pesem za župana Vienne pred mestno hišo
znvski skladatelj .lenkins napisal posebej zanje 1er za zbor in orkester iz Lyon a.
Druga skupina pevcev, s kale-riml sose srečali nasi zborovci,je bila še mlajša. Zbora, ki bi po sla-rosti otlgovarjal naši dijakom, namreč v Viennl na žiilost nimajo, pa tudi zbor lamkajšnje Šole Rt>-bin,s katerim je naŠzbor imel izmenjavo pred leti, ne obstaja več.
Vendar je treba poudariti, da so bila vsa srečanja z franco.skimi šolarji zelo prisrčna. Francoskim oirokom so naši pevci pomenili prave idole, poskušali so sl celo zapomnili slovenske l^.sede in Slavke, da bi jim lahko izrazili svcv je simpatije In jih prosili za avto-grame in naslove.
Posebej moramo omeniti še odraslo folklorno skupino
Ma?anches, ki je v slovo in v zahvalo za prijaznost, ki so je bili deležni ob svojih večkratnih obiskih Velenja in prija le Ijeva nju s Koledo, počaslila naše pevce s -svx>jim plesnim nastopom,pripravili pa so jim ludi imenitne pojedine 8 pravimi francxwkimi speci-alitetami. Posloviti smo se v upanju. da se kmalu spel srečamo.
■ S.K.
Maturantski izlet po 20 letih
Na 15. obkitnici mature smo dijaki bivšeg;« 4.'1'S sklenili, da bomo 2(1. obletnico obeležili malo drugače. Odpravili naj bi se po poli našega maturantskega izfcia- In kdo bi si mislil. Beseda je mcs<.> postala.
Ihkrat smo dijaki in učitelji 4. Winika strf>jnih iehnik<w Šolskega centra Velenje organizirali 10-dncvni maliiranlski Izici po bivši Jugoslaviji. Znaten del poti je po-tekal po prostoru Crne Gore. Mi pa ne bi bili mi.če ne bi želeli dodali nekaj več in smo v okviru te ponovitve uradno predali programsko opremo.
Kako je do tega sploh prišlo?
Na donalorski konferenci v Ce-tinju, ki se jo je v imenu ministrstva za Šolslvo, znanost in šporl 24. januarja letaš udeležil direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kolnik, je nastala ideja o donaciji programske opreme z^ pcîklic-no ijistr^'ikovno Šolstvo Črne Clo-
re. Donacija programske opreme se je uresničila med 1.majskimi prazniki 2íK)4 ob ponovitvi maturantskega Izleta nekdanjih dijakov ši^Lskega centra.
Podjeljc PIA, d. o. o in Šolski center Velenje sla v okviru 20. obletnice maturantskega izleta predala pr("«^ramski paket Da Vinci, zíi področje statike vsrednji šoli, dijakom In učilcljem [poklicnega in slroktwnega šolstva Cme gore. Prejemnik donacije za dijake in učitelje poklicnega in strokovnega Šolstva Črne Oore bo C.enler za poklicno iZ4>braževanje Črne Gore.
Programski paket DaVIncI je proizvod podjetja PIA in se že 8 let uporablja v slovenskem poklicnem in strokovnem šolstvu. Pri prilagt^dlivi programske opreme bosta sodelovala učitelj iz Ćrne Gore, ki ga bo izbral Center za poklicno Izobraževanje Črne Gore In učitelj iz Šolskega centra Ve-
lenje Karli .fuhart. Podjetje PIA bo s svojimi strt>kovnjakl in s pi^-močjo učiteljev obstoječo programsko opremo prilagodil za uporabo v Črni Gori skladno z učnimi načni črnogorskega poklicnega in strokovnega šolstva. Vrednost donirane programske opreme je 3.000.000,00 SIT
Da smo omenjene načrte lažje izpeljali In prilagojeno programsko opremo tudi uradno predali na pimcivljenem maturant.skem izletu , so nam izdatno pomagali ludi sponzorji in donatorji.
Res nam je rôtak>. Šilrl dni smeha in obujanja spominov. Otvoritev nifilngsezt')ne na Tari. V čas naših srednješolskih dni smo popeljali še naše žene, ki so nam že dale vedeli, da našega druženja ob 30 letnici ne bodo zamudi-le.Kaj spet izjemnega si bt>mo domislili za takrat?
■ Ateš Pušnik
Je še v Sloveniji kje kdo tak?
13. maja 2004

Gorenje na ježke
Po povTuinlli ćelri finalnih (ckmali kon^nicc letošnjega državnega n ^konšel ne gii prveiisrva hili xnaní i^lirje najholji^i kluhi in s tem oba polfiniilna para, prve lekiTie v boju za finale pa so odigrali žc sinoči.
(>v prvem finaiisiu IkkIo (xlloCali rokonielaSj Prul 67 in ccljskc Pivi)-vame Laško, pri Cenier imajo Ljubi-jan«ianiob izjemni tbmii in trenutni nepremagljivosti evropskih prvakov iz Celja najbrž bt^lj malti možnosti, /.agolovobovciikobolj zaníníiv in neg^)lov	clvt^boj
za drugega finalista nicd Cíorenjem in Preventom. drugim in tretjim moštvom po koncu rednega dela lige Sioi. Dvoboj bo zelo /animrv predvsenï pa pomemben, saj uvrstitev v finale pomeni hkrati tudi nastopanje velitniiigi prvakov, v kateri bo imela Slovenija tudi v naslednji sezoni dva predstavnika.
R<ikometasl Ciorcnja so si jxílfj-nalc na tekmah s Jcnnom i/ Škofje Loke /ij^-jujvil i tcv^e. ki>t bi glede na kakovost obeii mo.^tev pričakovali, seveda pa so na lo vplivale številne pi.^ikodbc v vrsti Ivana Va-jdla. Tukn so mi>éno oslabljeni prvo 6itrtfinalno tekmo v 'lemiom v
Termu so se obUno oddoižiU za poraz (foto: vosj
Skot] i Lokieelo izgubili s 25:27, na povratni nedeljski tekmiv Rdeii dvorani pa so nizi iko krepko nadoknadili. Zmagali so/."^1:24. Konina razlika sedmih zadetkov je sieer prepričljiva, vendar sose morali Vc-lenjčani zanjo krepko potruditi.
Škotjeločani se vsekakor nist") predali vnaprej, svojo kožo pa so dragi") pnïdajali, Vse do 20.minute sovcxjUi, nekajkrat ee loza dva zadetka. Cîo5litejji«> se nato le zbrali iii imeli obp*)lčasvi Štiri zadetke pred-
nosti, kar pa spet se ni zagotavljalo visoke in gladke zmage. Igralci Terma so hili namreí po 17 minutah igre v drugem Ma v:ni)va v polfi-nalu. .kaj so v 47.minuti zaostajali te za zadetek, izid je bil I8;17/Iakrat pa je njilum) usodo zapečatil Branko Bedekovic. ki je v .štirih minulah zadel petkrat zapored, do tedaj jc namreč jgtal le v obrambi, svoje pa je tokrat akwa dcxlaJvratarSkof sl6 obrambami, in tekmaje bila i>d-ločena.
Koncnica prvenstva» řctrtfinalc -1. ickiii»
Ternn> • Ciorenjc s 27: ( 12:12) SkoQcjloSki lêrmu je v svoji dvorani premagal (îorenje s 27 : 25, Pni le 67 Cimos 2. teknia:
(»nrenje - 'IVnno : 24 i : 9) Cîorenjc: Skok. Tami»c J. Do-belsek Z Bedekovič Mlakar, (Ktir, Sovič fi. Sirk7.Gaj^k.L.Dobel5ek 3.,Škof. .Simon2.KiSvic2.Ilalikwič.
Bodo vijolice spet zacvetele?
yiff>i Si.fnohil V<nJutt)nesso ruj^mmi^i v.whoío in nedeljo odignifi 28.prvenstvem kn>^. Tekmovanje v skJepnem deluje zanimivo le Se zaradi boja treh moštev- za naslov državnega prvaka in Kumho Drave in Dnu-o^rado za nhsi/mck. Sicer ined itui^ďi ni več tekmovalnega Sara. z/^/w/ ne r skupini za obstanek V skupini za pn-aka je kljub zxijxyrednim nei>dkKenim izitltm še ^vd-no v najb(>lj.^etn ixilotnjii Chrica, kJ jeixt tem krogu pred Murihomm oJmtni-la in\ pred Olimpijo pa Siiri tučke naskxiht. (jtmámi sa tokrat v Sobtm tirali z Mu nt 1:1, Koper je doma premagal Olimpijo z 2:1, ť^Jariborčani pa so vAj-di/v.ičini fM) wdst\'ti Prinu)ija z 2:0 itspeli izenačili Z4t končnih 2:2.
Srečanja 29^kn)^a so no^ometaSi odigwH že v torek in sredo, izidi pa so h' lahko lyili odhčilni za končni razplet. V l.jubljani sla se namreč ie v torek ZK-ever srečala Olimpija în Gorica, zn olye mošn-i pa je iiila to ključna lehna. Mariborčani so gfistÚí Koper, in bi hili ob zrnati in z^mje ugodnem razpletu v Ljubljani Jie korak bliže tu>vemii nasúwit piruka, zadnja dva Primorje in Mu-ra pa sta sepr>merila v Ajdovščini.
i/sh/pini za obstanek je zanimiw samo .ie pri dnu, kjer se za olxs(anek hori-ta Dmva in Dniwjirad. Drava je doma igrala 0:0 s Puhlikumom s tem pa se ji je na samo ločki> približal Dmwií^md, kije na svojetn igrišču premagal Smannoz2:Ll.jiibljana(n}^mŽalesta rgmAí 1:1. Vodi Piiblikinn, za katerega ho morehiinii pn-o rncsio r skupini in ship no .sedmo kaj.sla h ohliž za polom z neuiTSiiivijo v skupini) za pmika. Domžale zaostajajo za dve. ^/nan-nopa za tri točke. Šmarčaniso včerajgo.stili prav vodilne Celjane^
/iislrcljdli cnajsmel rovko
v Dravogradu so nogometaši Šmartnegado/řiveli prvi poraz z domačin i v prvoljgaiki konkurenci. Sicer je bilo v SmarSkem taboru v dneh pred tekmo zelo vr«">če. saj so igralei zaradi neizplačil grozili s
stavko in neigrajijem v Dravogradu. Nakaneuse je nekako vse uredilo, Ic trener Borut Jarc je imel zaradi po^ktxib težave s scstavti mi>ílva.
Domačini so iK^teli vse tri točke, ki bi jim šepodaijSale upanje na obstanek. Šmarčani pa so tudi igrali na zmago. Igraje bila ixlprt,i. z veliko hoienja na obeh straneh, pa tu-
di napak in priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Vseeno so Šmarčani po zadetku Alibabiča odi«H na i>dmor s prednostjo.
Po odmoru je bilo Se bolj razburljivo. dv>niačini pa so bili bolj spremi in so pre<'>brnili izit.1, tudi po zaslugi nereda v vr^^tah gostov. Dravi>grajčani so najprej izenačili, nato so gostje zaigral i bt^lj odločni), žal pa z;»pravili kopico prilik, Tutli enajst tne t nwko, kijoje želel iz^'csli RistiČ, vendar ga je »prehitel« Radović, njegov slab strel pa je vratar .Hribar ubranil. Kazen je sledila kmalu, na nesrečo cclo z avto-goloni. SmarJki vratar Milič je po strelu žogo odbil, vendar v glavo soigralca Níiljatiwiča, žtign pase je od j bi a v mrežo.
Po takSni teitni bi se morali v Sûjartneni zamisliti in pogovorit i-o krivdi za dogajanje okoli enajstmetrovke. predvsem pa o ostalih stvareh, ki so prišle na dan prejšnji leden,
V nedeljo btxlo igralci Smartne-ga gostovali pri Kumho Dravi na Pluju,
Dravograd'Šmartno2: I (0:1)
Sirelci:0-1 Alibabič (22), i: 1 -.Tamnik (64), 2:1 - Miljatovič (80, avtogol).
Šinarino: Milič, Radovič, Milja-lovlč, Kraljevič, Omladič. Alibabič, Žinko (Kolene). BreČko. Spa.s<ije-vič, Babaj (Riitič), Hixlžar.
Kiiciar jr dporíval«:
Nogometašem Rudarja v tem krogu ni bilo treba potovati v Sežano na tektno s laboroni, saj je ta iz.stopii iz lige. Rudaiji so bili tako v tem krogu pri>sii, glede na to in na razplet ostalih tekem pa imajo sedaj pet točk prednosti pred Zagt>ijcm in sedem pred Belo krajino.
Tekmo naslednjega kroga so od i' grah že včeraj (sreda), na igrišču ob Jezeru pa so gostili moštvo Aluminija.
^K^tanjcani povečali p red nosi
v severni skupini tretje državíie lige so nogometaši Šoštanja v nedeljo gostovali v Soiarju pri Jeî^alt. Znova so zaigiali kot zmoiv-jo in domačine premagali 7.2:0. Ker so njihovi najbližji tektneci iz Mi\lečnika v Pesnici igrali le 2:2, so Šoštanjcani na prvem tiiestu povećali prednost pred Malečnikom na drugem na tri toike.
Mig.jg, vos
Košarkarji iz Ravn
V Raviinti pri Soslanjii žc dvajsel lel (leluio košarkarski klub
- V Ravnah že (ivajset let deluje kcwarkarski klub. Fantje, ki so obdrtaii tradicijo, sc zdaj ptwvcčajo reki'eativnenïu športu. V začetku de-kviinja pil so imeli tlokaj smele načrte, ki so jih tudi uspešno dosegali.
Predv^msobileixlmevne njilnwe uvrstitve v letih 1984 do 1997. Med njimi je najveqiusjX'h mesto v sezoni 1988/89 na občinskem in medobčinskem nivoju. Poleg tega so aktivno sodelovali na raznih turnirjih in uspešno odigrali par tekem s KK Sava i/. Kranja, S toekip^) so tudi odigrali otvoritveno tekmo v ^pi^rtni dvi>rani ŠoStanj, leta 1989.
ťlanikluba sedi">htvajovieK'wad-niei Šole v TopolŠiei enkrat tedensko. Finaneiranjc klubaje v lastni režiji, vendar mi je Ivan Mevc. ki je
Košarkarji iz Ravn so obeležiti 20-letnico deiovanja
duša kluba, ûiupal. da je njihova dejavnost v okolju vedno naletela na dober sprejem. Tako se je vedno našel k<io, kije primaknil kak.^n tolar, tla so fantje uspeíno igrali,
Dvajsel let ni kratka doba in za ob.^toj klubaje nujno, da scv krog
starejših članov vključujejo mlajši. Sestava KK Ravne je trenutno sledeča: Raiko Srebernjak, Ivan Mevc, Slavko Meve, UroŠ Mevc, .lani Meve» Klemen Mevc. Robi Kumer, Simon Kuiner. Rudi Gom-boc in Matej Ciombi'JC-
Ob praznovanju okrogle obletnice so najprej odigrali tekmo v Ibpolšici v novih oblačil ih, ki so jih kupili s pomočjo spi"^nzorjev. Kiub bo deloval še naprej, zato vabijo v svoje vrste nove Člane.
■ M. K., foto: D. Tonkti
vz
NA KRATKO
Matej in Koniana prvaka
VsoJuMoje bilovSmarlncni pri Litij i drâvno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje /.lepimi uvrstitvami so sc izkazali tudi tekmovalci velenjskih Št)l, sicer tudi člani AK Velenje. Med letniki je Romana Icsi^vnik prepričljivo ztJiagala, druga pa je bila Nada Si-mončič. Med dečki letnik 88 (šolaš prÛagtîjenim programonî)je Matej /.u pan C kar za 150 metrov ugnal tekmece in poslal državni pr%'ak. Med dečki letnik 90 je bil Rok Juvan drugi, med deklicami letnik &8 pa sta Kaja Rudnik in Nastja Kramer r^svojili 2. in 4. mesto.
Na .sobotnem mcdnanxinem mitingu v Novi Gorici se je s prvim mestom na 400 metrov (49,38) izkazal član AK Velenje Matjaž Krajne,
Na vsakoletnem teku tri'ik okrog Ljubljane je nastopilo preko .500 tr<''jk na 12 in 28 kilomciriiv. V moški konkurencije ztiiagala ekipa transport, v kateri ,sta poleg člana AK Velenje Andreja V>glaija tekla še Mirko Vindiš in Jože veh. Pri ženskih ekipah je nastopila tudi Slavica Pozniè in v absolutni konkurenci osvojila 3. mesto.
Sovcr Andrej lieiji v judu
VnedeljojebiiovPortontžu državno prvenstv<w jutlu za mladince.
Prvensiva so se udeležili tudi trije predstavniki Judo kluba Velenje. Zodličiiimi borbami in d oba^ tehniko se je Sever Ajidrej prebil do brt>nasie kolajne v svoji kateg(->riji tekmovalcev do 9(J kg. Premi>č je mor;tI priznati samo kasnejsetnu zmagovalcu Primožu Fetjanu iz ('el-ja, kije žc tnednarodno uveljavljen judoist. E)obr(î pripravljenost je pokazal z osvojitvijo 7, mesta tudi drugi velenjski judoist Denis Mi-jatovič. Uspeh Seveija jelolikove^i. kersije ixlprl možniTstiz^i vstop v mladinsko dr^itvtio reprezentanco.
Mošnik il» i^iK^ v IMcineiji
Od 7. do 9, maja je v bilo Cierlingenu pri .Stuttgartu odprto mladinsko prvenstvo Nemčije v squashu, ki Itcjc za mladinsko super serijo Evropske scjua.sh zveze. Udeležili so se ga tudiirije Skwenci, med njimi Velenjčana Rok Puc in Martin Mošnik, V močni mednan>dni udeležbi 187 tekmovalcev iz 22 držav sta bila uspešna, saj je bil Martin Mejnik dvai\ajsii v kategoriji dečkov do 15 let. Rok Puc pa šestnajsti v kategoriji dečkw do 17 let. Rok Puc trenutno na evropski lestvici zaseda 21. mestovkategiuiji dečkov do 17 let, Martin Mošnik pa je IK. v kategoriji dečkov do ISlei,
^Tif>VH v Travniku in l^oslojni
Karate Lsii KK Tiger iz Velenja souspešni> nastopili na dveh kakovi'îst-nih mednaiïxlnih turniijih v'iravniku v Bosni in Hercegovini in Postojni. kjer so se izkazali z (xlličninn nastopi in uvrstitvami.
V	Travniku je nastopilo 430 tekmovalcev iz treh držav, člani KK Tiger pa so i)svojili zlato in dve srebrni medalji, V katah posamezno jc vanagala Alisa Reilžič pred Mirelo Šiljak, drugo mesto pa je v katah osvojil Šc Omcr Tabakwič. vsi trije v kadetski konkurenci,
V	Postojni je bilo tretje tekmovanje za pokal Postojnske jame z udeležbo karateistov izpetih držav, s po dvema osvojenima kolajnama pasla se izJca/alalutli Ali«;a Redžič in Otner TabakoviČ. Pwcdati velja, da so Člani KKTigcrv skupnem seštevku vseli treh turnirjev na drugetn mestu za Postojno.
Uvrstitve KK Tiger: kale - malčice letnik 96 in mlajSe: 1, Azra Oo-lač: ^pt'^rlne borbe • mlajSi kadeti, letnik 88 in 89:3. Dragom i r (\ijič; kate - kadetinje Ietnik8ř>in87: i. Alisa Redžic,2. Anita Anušič;kate - članice, letnik 86 in starejše: 2. Alisa Redžič: kate - kadeti, letnik 86 in 87: 2. Omcr TabakoviČ; ^porine borbe (nad 80 kg): 1. Omer Tabakovič-
Uspešno poslovanje v Avstriji
Konec preteklega tedna so bili velenjski plavalci zelo aktivni N.ijtx^lj^i plavalki Nina in Maja Siwineksta nastopili v Ljubljani, najbolji^i deklici Nina Drolc in Aleksandra Radivojevič sta bili nareptvzenlančnih pripravaJi na Ptuju, večina ostalih plavalcev in plavalk pa je nastopila na mednanxlneni tekmovanju v Wolfsbergu. Zal je bilo vreme p<iv-s<^ za plavalce zelo neprijazno. Bilo je hladno in vetrovno.
V	Avstriji je nastopilo 200 plavalcev iz 14 klubov Avstrije in Slm*eni-je. /.a Plavalni klub Velenje je nastopilo kar 38 plavalcev. Ickmiwali so samo v dveh kategcvijah. Najuspešnejši so bili mlajši, saj so dosegli kar pet prvih mest. Zmagali so l ina Mež-^, latnara CiovejŠek in Jaka Hir^l. Med starej.^^imije bila najboljima Sandra Pandža.
Rezultati i/. Wolfxbctga (uvrstitve do 10, mesta);
Ženske lctiiiky2 instamjše- UX1 m prosto: 3. Sandra Pandža 1:05.25, l0.NinaKugon(čl:08.2.'í; 100 m prsno: tO. Aida Axiič I J4.I9; UK)m hrt>tno: 5. Sandra Pandža 1:16.84, 10. Tjasa Pusnik 1:21.49; 100 m dcltin: 6. Nina Kugonič 1:18.66.7. Tjaša Pučnik 1:19,19./^-cnskc letnik 93 in mlajše -50 m prosto: 1. Tamara (iovejšek ?4.01, 3. Tina Mež-i 34.76,5. Jana Koradej 35,45; 50 m prsno: 1. Tina Mcža 43.54. 2. JanaKoradej 44,71.5, livnaJurič 48.17:50 m hrbtno: l. TinaMeža 41.39,2. lamara GovejJek 41.68, 4. Jana Koradej 42.39, 10. Nastja Koslajniek .50 m delfin: 1. (amara GovcjÇek 4I.(XI.
Moški letnik 92 in starejši - UKI m prosto: 10. Jože Blažina 1:02.80; too m hrbtno: 7. MatjažBimniiik 1:15.29: 100 m deltin: 6, Jože Bhižina 1:14.40,8. Matjaž Borovnik 1:20.10; moški letnik 93 in mlajSi - .MJ m prosto: 1. Jaka nirsel 33.26,10. Boris Nikič 41,27:50 m prsno: 2. Jaka Ili^el 47.90.6. Rui.s Nikič 52.22.
Rc/ultaii iz Ljubljane: žen?<ke absolutno - 100 m prosto: 1. Nina Sovinek 1:00.51; 200 m hrbtno: 3. Maja Sovinek 2:28,58.
Praklicno sireljanje
Vsoboto vbilo v Novi Gorici mednarodno prvcnstvovpraktičnem streljanju s piŠt<ilo velikega kalibra, loje disciplina, v kateri mora strelec pokazati hitrost, točtiost in spretnost streljanja s pištolo, ko se giblje po posebnem poligonu. Ta di.seipl ina ima v tujini veliko privržencev, pri nas pa prihaja vedno bolj v veljavo.
Ekipa /veze veteranov vojne za Skwengo iz Veletija Matjaž M ravl-jak, Ciril Kolar in Boštjan Pavlič Boštjan je na tem ini'>čnem med-nar^xlnem tumit]u osvojila odlično 3. mesto. Na Ickmi je nastopilo 26 ekip in 78 posameznikov iz Slovenije, Italge in HrvaŠke, Ekipno in pt>siuneznosi> zmagali italijanski tekmm^ilci. Med pt^samezniki so tcknuwaid iz Velenja osvoj ili naslednja mesta: 2, mesto Bt'>5tjaji Pavlič, 5. Matjaž Mravljak in 22. Ciril Kolar.
Vodijo Sove
Na teniških igrii^čih TRC Jezero so odigrali drugi krog spom-huianskega dela občinske teni.Ške lige.
I/idi: Sova- ŠCV 3:0, Melavc - Gorenje rekreacija 2:1,
rCŠ 1 - TCŠ 11 3 :0,Gore nje orodjarna - Esotech 3 : O, Pre-mogovnik-Mazxla AS Ve(enje2:1,
Po drugem krogu v<xlijoekipe Sove. Premogovnik. Gorenje Gríxl-jarna, TES 1 in Melavc, ki so brez pt^raza.
RAZPIS

Na podlagi člena Sianovanjskcga zakona (Ur. list RS. št. 69/03 in 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, Št. 14/04), Zakona o splošnem upravnem po-síí>pku (Ur- list RS, §1. 80/99,70/00,52/02), /akona o socialnem varstvu (Ur. iisi RSjL 54/92,56/92,13/93,42/94-odi. US, 1/99, 36/00,54/00,26/01,6/02, 110/02, 2/04, 3/04 in 7/04) ), 24. člena Slaiuta Mestne občine Velenje (Uradni vcslnik MOV si. 4/99, 6/01 in 14^03) in sklepa 14. seje Sveta Mesine občine Velenje z dne 4. 5. 2004
Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1. PREDMET RAZPISA L.l.
Mcsina občina Velenje (v nadaljevanju: občina) razpisuje oddajo v najem okvirno 80 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem (xidana v najem predvidoma v letih 2004 in 2005.
Oblikovani bosla dve ločeni prednostni listi: lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. Členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe; iisla B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačali lastno udeležbo.
Od ra/pisanega števila 80 stanovanj bo predvidoma:
-	4U stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in se bodo uvrščali na listo A. Stanovanja so predvidena nu lokacijah Vojkova 12/a, Velenje in na posameznih drugih lokacijah in
-	40 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki prese-
gajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezani plačali lastno udeležbo 1er se bodo uvrščali na listo B. Stanovanja so predvidena na lokacijah v Saleku (objekt v gradnji na pare. i>t. 3551 k.o. Velenje) in na posameznih drugih lokacijah:
-	med vsemi razpisanimi stanovanji bo:
-1 siantTvanje arlulektoasko prilagojeno za potrebe invalidnih oseb,
ki so trajno vezane na uporabo invalidskega vozička; -1 stanovanje za gluhe in slepe osebe.
1.2.
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Odloka o metodologiji za oblikwanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. lisi RS, št. 23/00,96/OJ, 29/03 - odi. US), Uredbe o meiodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih 1er merilih in posiopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. lisi RS, SU 131/03) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Za povprečno vehko dvosobno stanovanje v izmeri .\S,00 m2, ločkovano s 320 točkami, zna^a najemnina v mesecu marcu 2ÍX)4, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 42.885,00 SIT.
Najemodajalec neprotít nega stanovanja int:\ pravico vsakih pet let od najemnika zahtevali» da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Će najemnik ni več upravičen do neprofilnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom.
1.3.
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upo.^tevani naslednji površinski normativi:
Število članov gospodinjstva	Povi^ina stanovanja brez plačila lastne udeiežbe - lista A	Površina stanovanja s plačil(mi lastne udeležbe-llstaB
1-člansko	od 20 m2 do 30 m^	od 20 m2do45m^
2-čiansko	nad 30 tn^ do 45 m^	nad 30m2do55m^
3-č lansko	nad 45 m^ do 55 ni^	nad 45 m^do70m^
4-č[ansko	nad 55 m^ do 65 m'	nad 55 m^ do 82 m^
ó-číansko	nad 65 m^ do 75 m^	nad 65 m^doSSm^
6-č lansko	nad 75 in^ do 85 m^	nad 75 m2 do 105 m^
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjslva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
Občina lahko odda v najem tudi manjSe stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.
2. RAZPISNI P0(;0J1
2.1.
Upravičenci za pridobitev neprofiuiih stanovanj v najem íšo državljani Republike Slovenije, ki imajo.stalno prebivališče na območju Mestne občine Velenje.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: -ženske in ženske z otroki, Žrtve družin.skega nasilja, ki imajozačas-no bivališče v varni hiši na območju Mestne občine Velenje ali da imajo slalno bivali!^ v Mestni občini Velenje in začasno bivajo v materinskih domovih in zatočiščih - varnih htóah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj iz območja Mestne občine Velenje: - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invahdskega vozička ah trajno pomoč druge osebe, Če imajo v Mestni občini Velenje možnosti za zaptislitevali imajo zagotovljeno pomoč druge oselme in zdravstvene storitve.
2.2.
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, Če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2003 ne presegajo v ločki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v drtavi, ki je v letu 2003 znašala 159.051,00 SIT (îlede na visino dohodka gospodinjstva, kol je razvidno v točki 2.3, prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez lastne udeležbe ali listi B - z lastno udeležbo.
23.
Pro.silci za dodeUtev neprofilnega .stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka giîspodinjstva (ípr(5^'eni plačila lastne udeležbe-lisla Ain na prosilce, kisii dolžni plačati lastno udeležbo - lista D
Velikost gospod.	USTA A		LiSTAB	
	%	Meja doh.	%	Meja dohodka
1-člansko	90%	do 143.146	od 90% do 200%	nad143.146do 318.102
2-Clansko	135%	do 214.719	od 135 do 250%	nad 214.719do 397.628
3-člansko	165%	do 262.434	od 165 do 315%	nad 262.434 do 501.011
4-člansko	195%	do 310.149	0d1ô5 do 370%	nad 310.149 do 588.489
5-člansko	225%	do 357.865	od 225 do 425%	nad 357.865 do 675.967
6-člansko	255%	do 405.580	od 255 do 470%	nad 405.580 do 747.540
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva .se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo.
2.4.
2.4.1.
Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati 5e naslednje splošne pogoje:
-	da mesečni di>hodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2003 ne presegajo gornje meje dok>Čene v točkí 2.3. tega ra/pisa:
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik nepro-
fitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;
-	da prasilec ali kdo izmed Članov gospodinjstva ni lastnik drugega premaženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja,
2.4.2.
Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v slanovanjili, odvzetih po predpisih o podržavljenju-prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičem"fit do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
2.4.3.
(jlede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugih družinskih Članov nesme pre.segati naslednjih zneskov;
Število članov gospodinjstva	Vrednost drugega premoženja - 40 %
1-člansko	3.598.728 SIT
2-člansko	4.398.445 SIT
3-člansko	5.598.021 SIT
4-člansko	6.557.682 SIT
5-člansko	7.597.314 SIT
6-člansko	8.397.031 SIT
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje otočkíwanos 320 točkami povredntwii točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe v času objave razpisa.
Glede lastništva premoženja prosilca in ostalih članov gospodinjstva, ki z njim stalno prebivajo, se v premoženje ne všteva vrednost poslovnih prostorov in opreme do celotne vrednasti primernega stanovanja, koUkor gre za dejavnost, s katero se prosilec preživlja.
Kolikor gre za prosilca invalida oziroma družinoz invalidnim Članom. se ob predložitvi ustreznih dokazil do celotnih dohodkov gospodinjstva odšteje znesek, ki ga invalid najemna za nakup določenih pripomočkov, ki jili potrebuje zaradi invalidnosti.
Kolikor gre za prosilko žeasko oziroma žensko z otrokom, žrtev
družinskega nasilja, ki zaradi nasilja v družini ne more korb^titi pravico do solastniškega deleža na stanovanju ah stanovanjskih hiši, .se obseg stanovanjskega premoženja pasebej evidentira in upc^te-va pri odločitvi občine o času najema in višini najemnine.
2.5.
Na razpisu ne morejo sodelovali:
-tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili:
-	tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
2.6.
Občina določavskladu s4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Mestni občini Velenje, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer:
slalno bivanje v Mestni občini Velenje
nad 5 do 10 let........... 20 točk
nad 10 do 15 let......... 4<) točk
nad 15 do 20 let......... 90 točk
nad 20 let.................110 točk
Upa^teva se število let dopolnjenih pred objavo razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo.
3. KKITERUI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVAN.Í-.SKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
3.1.
Pri dodelitvi neprofilnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim Številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske 2 otroki, žrtve družinskega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko
3.2.
poleg predno.stnih kategorij prosilcev» opredeljenih v prej.^nji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev:
-	liistna udeležba, ki jo laliko plačajo prosilci/ višjim dohodkom gospodinjstva oziroma dohodkom, ki pre.sega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, glede na to, da imajo prosilci višje dohodke in lahko sami prispevajte k rešitvi stanovanjskega vprašanja;
• prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo: -prosilci, ki sosodelwali na prejšnjih razpisih in se v?>aj enkrat uvrstili na predno.'itmi listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj; -prosilci, ki so najemniki najnujnejšilibivalnihpr<xslorov oziroma bivalnih enot v lasti občine, pod pogojem, da imajo poravnane vse obveznosti za uporabo bivalne enote.
3.3.
3J.I.
Prednostne kategorije opredeljene v it>cki 3.1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo viSino točk:
PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV	LISTA A	LISTAB
1. mlade družine; mladi	60	130
2. družina i večjim številom otrok • najmanj 3 oz. več otrok	60	60
3. invalidi in družne i invalidnim članom	120	60
4. družina z manjšim številom zaposlenih [družina 3 članska in samo 1 zaposlen)	êo	1
5. državllani z daljšo delovno dobo v Republiki Sloveniji (moški 13 let. ženske 12 let)	80	50
6 ženske in ženske z otroki žrtve družinskega nasilla	80	50
PREDNOSTNE KATEGORUE V SKIADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA		
1. lastna udeležba	/	150
2. izobrazba (višja, visoka ali unîverzîîelna, dr aH mag.)	/	50, 60,80
3. udeležba r^a prejšnjih ra^lsih	60	50
4. nalemniki bivalnih enol v lasti občine pod pogojem, da imajo poravnane síroške bivalne enote	150	/
4.1-ASTNA UDELEŽBA
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B). Višina lastne udeležbe zna.^a 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja izračunane po pravilniku iz 116, člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, Št. 69/03) brez vpliva lokacije, (primer: za dvosobno stanovanje 55 m2, oiočkovan(5 s 320 točkami znaša v mesecu marcu 2004 la.stna udeležba 1.099.611 SIT).
Lastna udeležba se najemniku neprofilnega stanovanja vrne po 10 Iciih v protivrednosti v evrih, z 2 % obrestno mero. Podrobnejši pogoji v zvrzi s plačilom in vračilom laslne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve
13. maja 2004
«fl^JLS
RAZPIS
19
neprolilnegři stanovanja v najem z medsebojno pogodbo.
Upravičence, ki je zavezan plačali lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem nc sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v postavljenem roku ne plača laslnc udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev slamwanja.
5.	ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ
Občina bo v okviru svojih mo:?nosti omogočala menjave najemnih stanovanj in pri tem upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neproliinih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih slroskovza uporabo stanovanja. Za upravičcncc do zamenjave stanovanj bo sestavljen pi'îseben seznam A in B z enako opredelitvijo, kol pri dodelitvah.
6.	RAZPISNI POSTOPEK
Prasilci. ki sc želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazce vloge, s katerim se priiaviiu na razpis od 14.5.21)04 dovkliučno 14.6.2004 v avli Mestne (îbcine Velenje, vsak delovni dan od_8.U(J do 1.>.(J0 ure, ob sredah od 8.00 do 17.00 ure In ob pelkih od 8.00 do 13.01) ure ali na spletnih siraneh http://Velcnje.si/.
Odvisno od dohodka gospodinjstva vložijo prosilci vloge na obrazcu A ali B.
Ob vložitvi vloge so prosilci dt'ilžni plačati upravno takso v višini 50 točkza vlogo in 200 točk za Izdajo odločbe po tarifni Številki 1 in 3 taksne tarife Ziikona o upravnih taksah (Ur, list RS, H/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v ;^nesku 4.250,00 SI T se plača v upravnih kolkih ali s plačilno kartico v vložišču Mestne občine Velenje ali s plačilnim nalogom na račun i^tcvilka:tU33.1-53303(W142, sklic na žt. 11-76333-7111002-2(HI4-Občinske upravne takse, ki se nalepi na vlogo.
Ikkšnl zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo Ziihtevane kriterijepo 25. členu Zakona o upravnih laksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili.
Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi se bodo Rprcjemalc v glavni pisarni Mestne občine Velenje od 20.5.2(M)4 d(> vključno 15.6.2004, in sicer VHakdeluvni dan <kI 8.(H)do 15.00 un^, ol> sredah <h\ B.<H) do VM ure ter uh petkih od 8.m> do 13.00 ure.
Prosilci oddajo vloge osebno v kletnih prostorih glavne pisarne Mestne občine Velenje,Titov irg 1, Velenje.
(.e bo prtwilec oddal nepopolno vlogo, boptr/van, da vlogo v določenem roku dopolni. Vloge prasilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, In vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
K vlogi za pridobitev neprofitnih stancwanj v najem morajo prosilci prllo/ili naslednje listine navedene pod tč. 1., 2^, 3. in 5, druge listine pa, če na njihtwl podlagi uveljavljajo dodatne točke:
1.	izpolnjen obrazec vloge za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem:
2.	izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih Članov (s podpisi vseh družinskih Članov oziroma njihovih zakonitih zastť»pnikov) s potrdilom Davčne uprave 1er izjavo, s katero prosilec in drugi polnolelnl člani gaspodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov;
3.	odločbo o odmeri dohodnine za leto 2002 in potrdilo o skupnem neto dohodku gaspodinjstva v letu 2003 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa» Invalidnina, itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se ne Šteje dodalekza pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institue ion al no varstvo, sredstva za odpravo pasledic elementarne nesreče itd:
4.	potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega Člana (Izda Zavod RS za zap(wlovanje);
5.	veljavno dokazilo o stanovanjskem slalu.su: najemna ali podnájemná pogodba oziroma igava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena:
6.	dokitzilo o plačani najemnini oziroma podnajemnini:
7.	dokazilo o poravnanih obveznostih na najemnini in obratovalnih slnvskih, če je prosilec najemnik bivalne enote:
8.	dokazilo o kvaliteti bivanja - .stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) In eventualna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo povrSin:
kopijo poročnega lista:
10.	dokazilo o skupnem gospodinjstvu partnerjev najmanj eno leto pred objavo tega razpisa ali dokazilo, da imata partnerja .skupnega otroka - v primeru izvenzakonske skupnasti:
11.	kopijo izpiska Iz rojstne matične knjige za vsakega otroka:
12.	potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so slarej.^i od 15 let:
13.	zdravniško poirdilo o nosečnosti:
14.	odlcKbo scxialne službe o ločenem življetiju roditeljev in mladoletnih otrok /aradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, uskrba v luji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
15.	dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja oiroka (samohra-nilee) - potrdilo, daje preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada:
16.	potrdilo o strokovni izobrazbi prt^silca (fotokopija diplome, spričevala, drugo: listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);
17.	potrdilo ustrezne in.stilucije, če je pR>siIec ali njegov ožji družinski član, ki boz njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe:
18.	dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluho.st (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje» Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);
19.	potrdilo o.sebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami:
20.	odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zjnemo, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe:
21.	strokovno mnenje centra za scKialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zalt>či§ča - varne hi.^, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in žeaskam z oiroki psihosocialno pomoč oh nasilju:
22.	dokazilo o sodelovanju na prejšnjih razpisih (sklep).
Potrdila, ki ne Izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Potrdila o državljanstvu In potrdila o stalnem prebivališču in številu Članov gospodinjstva bo pridobil občina neposredno od pristojnega državnega organa.
Občina k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
7. SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba občine bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnast ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.
Komisije, ki jih imenuje župan, bodo proučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikwanjc prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisije si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledajo. V primeru ogledaše ta opravi nenapovedano in le pri listih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj.
Po proučilvi in tt">čkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na predn<^lno listo in sicer po številu zbranih točk. Ce eden ali več prosilcev doseže enako števiUí točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih r^tzmer, imajo prednost prosilci z daljšo dobo bivanja
v	Mestni občini Velenje. Seznam upravičencev, ki sc bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neproliinih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 meseccv po ziil^jučku razpisa. Sczjiam upravičencev po pasameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe (lista A) bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B).
Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvl na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udelcženec razpi.sa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na občino. O pritožbi odloči v roku 60 dni župan Mestne občine Velenje. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovnipoziv k sklenitvi najemne pogodtxí ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo občina ponovno preverila, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofilnega .«itanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obntv
vi	in prosilca črta iz seznama upravičencev.
V.se informacije lahko dobite osebno na sedežu Mestne občine Velenje, Titov trg 1 v času od:
ponedeljek	12.00-15.00
torek	12.00-15.00
sreda	12.00-17.00
četrtek	12.00-15.00
ter na naslednjih telefonskih Številkah Urada za stanovanjsko gospodarstvo: 8961-705,8961-673,8961-674.
J:UPAN: Srečko MEH s.r.
MODROBELA KRONIKA
Policijska izlmšnja liot nasvet
Vozniki skutcrjov so verinoma mladi, ki na lak narin prvir pridejo v stik z motornim vozilom, v cestnem prometu pa so bolj ranljivi kot dr ugi - Policijska izkušnja jim laiiko pride prav
Milena Krstič - Pisninc
Ni naključje, da se je sloven.ska policija na pragu poletja odločila za izvedbo preventivne prircdii-ve, na kateri želi tokrat opozi^rili na varnosi voznike skuteijev. Teh jc na cestah vse več, vozniki, ki upravljajo z njimi, pa so vse mlajši. Prireditcvz naslovom Vořnjasku-terja - policijska izkušnja kot nasvet, bo potekala v več krajih po Sloveniji. VMslenju 20, maja, med tO. in 16. uro, na igrišču osnovne Šole Livada, kjer hodo pripravili za to prili>žin^t poseben poligon. Vožnjosskuterji. pravijo policisti, lahko štejemo med zahtevnejša opravila v cestnem prometu, saj je vozilo zaradi svcije konstrukcije manj stabilno kot večina drugih prevoznih sredstev. Za varno upravljanje zahteva posebna znanja in spretnosti, \bziiiki so večinoma mladi.kiželijopri vožnji pred« vsem uživali, a pogosto pri tem precenjujejo vozniške sposobnosti, se ne zavedajo nevarnosti in so pri tem pretirano samozavestni Fblicisti jim želijo del svojih znanj
in izkušenj posredovati pravv tej akciji. Aktivnosti l>odo vodile policijske uprave oziroma njihovi inšpektorji za varnost v prometu. Na prireditev vabijo voznike skuterjev, in to ne glede na starost, da na dan prireditve pridejo na posebej pripravljen po-lig<^n, kjer jim bodo v obliki .šole varne vožnje prikazali nekatere vaje in pravila, kijih je pri vožnji vredno upoštevati. Lahko pa se hodo preizkusili ludi sami, bodisi s svojimi skuterji ali tistimi, ki jih bo posebej za to akcijo pripravil organizator. Pogoji za vožnjo na poliginu so povsem izenačeni z udeležbo v cestnem prometu (vozniški izpit, registrirano vozilo, čelada, ustrezno psihofizično stanje). Mladoletni udeleženci morajo prinesti s seboj pisno diwoljenje starcev oziroma skrbnikov. Na prireditev pa so vabljeni tudi starši voznikov, ki sc bodo lahko na njej sami prepričali o znanju in sposobnosti svojih motoristov.
Pri prehitevanju v tovornjak
Vdik« Pire.šiea, 4. maj« - V torek ob 10.30, se jc naglavni cesti Ar-ja va.s-Velenje pripetila pmmct-na nesreča s hujšimi posledicami.
22-letni v<'>znik osebnega avtcjmo-bila je pri kamnolomu pred naseljem Velika Pirešica pričel pre« hilevati kolono vozil. V t istem je iz nasprotne smeri pripeljal 47-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem se je voznik osebnega avtomobila hudo poškodoval. Iz vozila, v katerem je ostal ukleščen, so ga rešili poklicni gasilci.
Na udeleženih vozilih je nastalo za okoli 2.300.00tî t(îlarjev gmotne Škode.
V	Košarico
Pesje, 4. mHj« - V noči na torek jo neznanec vlomil v trgovino Košarica na Spcglovi. Odnesel jc več zavojev cigaret in 30 mobi kartic. Lastnico je oškodoval za 60.000 tolarjev.
Bo lovec?
Mozirje, K. maja - Neznancc, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Ljubiji, jc iz nje odnesel lovsko puško in nekaj nabojev. Lastnika je oškodoval za približno 110.000 tolarjev.
Iz hiše odnesel za dva miliiona
V	zadnjem tednu so bili na območju precej dejavni vlomilci, »specializirani« za vlome v sta-novanj.ske hiše in lokale. Mala PíreŠíca, 8. maja - V noči na soboto je vlomilec »obiskal« hišo v Mali Pircšici. Iz nje je odnesel več koscw zlatnine, moško
uro, samokres in nekaj gotovine. Lastnike je oškodoval za okoli 2.OO0.OUO tolarjev. Žalcc, 4. maja - V dneh do torka pa je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše v Andražu nad Polzelo odpeljal visokotlačni čisti Icc, vreden 100.0(H) tolarjev. Velenje, 6. maja - Že v noči na torek je bilo vlomljeno v stancwanj-sko hišo na cesti talcev. Lastniki p<">grcšajo dve ogrlici iz mmcnc kovine v vrednosti 300,000 tolarjev. Velenje, 6. maja - V četrtek popoldan je nekdo vlomil v pisarno siimcxsiojnega podjetnika na Cfenkovi. Odnesel je digitalni fotoaparat. Policisti so fot<^aparat nai>li v bližnjem grmovju. Žalec, 9. aprila - V nedeljo zjutraj je bilo vlomljeno v bar Kongo v Sentrupertu. od koder je neznanec odnesel 10.000 tolarjev menjalnega denarja ter okoli 2(X) Škatlic raziičnih cigaret. Lastnik je oškodovan za 200.(X)tJ tolarjev.
Ukradli psa
Žalec, 9. maja - Neznancc jc v Got<wljalj pri Žalcu iz odklenjenega boksa ukradel psička pasme jack terier. starega tri mesece. Lastnico je oškodoval za 100.00(1 tolarjev.
Potreboval bo registrsko tablico
Velenje, 5. maja - Neznanec je na Goriški cesti s parkiranega poškodovanega vozila odtujil prednjo registrsko tablico, oznak CC N2-826. Lastnika je oškodoval za 1.000 tolarjev.
Vlom v avto
Velenje, 4. maja - Sredi dopoldneva je ncznanec vlomil v avto, parkiran na Tomšičevi. Lastnik pogreša avtoradio s CD prcdva-jalnikom. vreden 30.000 tolarjev.
TV SPORED

ČETRTEK, 13. maja
SLOVENIJA 1
D6.D0	Teletekst
06.30	Odmevi
Û7.Û0	Dobro jutro
09.00	Pofofiila
09.05	Voltovt čarovnice in
velikani, 17/39
09.1Ô	Risanka
09.20	Pod klobukom
09.55	Zgodbe i? školjke
10.30	Recept 23 Zdravo živllenje
11.25	DtviaAzija.11/12
11.45	Slovenija od anoUdj, dok.
13,00	Poročila, šport vreme
13.15	SpeUoma
15.00	Atomska potovanja, amef.
doku m. oddaja
15.55	Mostovi
16.30	Poroć lia. ipoit vreme
16.50	Na liniji
17.25	Jasnoinglasno
18.05	Resnična resnličnost
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, žport
20.00	Tednik
21.00	Osmidan
21.30	Knjipa mene briga
22.00	Odmevi. Sport, vreme
22.50	Glasbeni večer
00.15	Dnevnik, Spon
01.05	Dnevnikzamejsketv
01.25	Jasno in glasno
02.05	Resnična resničnost
0135	Tednik
03.30	Osmi dan
04.00	Spet doma
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostoví
10.05	DíckvanDyke,81/t5S
10.25	Infokanal
11.00	TvpnDflaja
11.30	Infokanal
15.55	Tvprodaja
16,25	Skoačas
16.50	VkieospotnKe
17.25	EP v plavanju, prenos
19.35	Dick van Dyke. 82/158
20,00	Velikani slikarsWa 20.
stoletja
21.00	Družina all kariera
22.00	Kipur, Izrael, film
23.55	Vkleospotnue
00.25	Zgodba mafjskega botra 1
01.50	Infokanal
PETEK, 14. maja
07.55	RtckiLake
08.45	Mačevanje ljubezni, nad.
09.25	Klon, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Moja Sofija, nad.
11.50	Družinske vezi, nad.
12.45	f^a kraiu zk3čina. nan.
13.40	Tvprodaja
H.10	RtckiLake
15.00	Dmžirske vea, nad.
15.55	Moja Sofija, nad.
16,55	Klof), nad
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maičevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Tmnia
21.30	Prijatelji, nan
22.10	f^a kraju zločina, nan.
23.05	XXL premiere
23.10	Dejanske avtosije. dok.
00.20	24 ur
01.20	Nočna panorama
©
UvtmU
27
S2
09.00 PopCom, pon.iGosQe: Game over. D, Kurror 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev 11.20 Najspotdneva 14.00 Vkleostran i, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska
odaja, 3. TV mr^ža 18.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih krogov,
iportna oddaja 18.50 Z glavo na zabavo,
reportaža s prireditve 19.05 f^aj spot dneva 19.10 Vkleo stran i. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Bio Magi, svetovalna
kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Drnarsko-kraška Slovenija, dok. film 21.30 Vrtiljak, kontaktna glasbena oddaja 22.45 f^aj spot dneva 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Vkleostran i, obvestila
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06.30	Odmevi
0700	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Začarane rožice, lutkovna
pravljica
09.50	Oddaja za otroke
10.)0	Na liniji
10.40	Jasno in glasno
11.20	Mlad f virtuozi
11.55	Resnična resničnost
12.25	Fraiser. »^24
13.00	Poničila, ápon, vreme
13.20	Osmi dan
13,50	Sveto in svet
15.00	Vsakdaniikin praznik
15,55	Mostovi
16.30	Poročila, èport, vreme
16.45	Pleme, 19/26
17.10	Iz popotne torbe
17.35	Nationalgeographic,7/16
18.30	Žrebanje deteljee
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naišibkejši člen, kvtz 20.55 Slačenje, 4/20
22.00	Odmevi, kultura, áport
22.50	Polnočni Mub
00,00	Dnevnik, šport
00.50	Dnevnikzamejske Slovenije
01.15	National geograptiic, 7/18
02.10	Carlina pesem. ang. film
04.10	Polnočni klub
05.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06,15	Teletekst
06.30	Infokanal
09,00	Osebno, pogovorna oddaja
09.35	Mostovi
10.05	DickvanDyke,82/158
10.25	Infokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
12.40	VideostranI
13.10	Carigrad, prihajamo!
14.00	Pesem evmvizije 2004
16.15	Videospotnice
16.45	Osebno
17.25	EP v plavanju, prenos
19.35	Dick van Dyke. 83/158
20.00	Seltb/ene vihre po Evropi
20.55	Nove zvezde Evrope, 4/8
21.25	South park, 10/17
21.50	ZadnjU.del
23.25	Slovenka jazz scena
00,20	Zgodba mafiiskega botra 2
01,50	Infokanal
t .
07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13,40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.25 22.55 23.45 23.50 01.35 02.35

Ricki Lake
Maščevanje ljubezni, nad. Kk)n, nad. Tv prodaja MojaSof^a. nad. Družinske ve^. nad. Trenja Tv prodaja Ricki Lake Družinske veď. nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Hanibal, amer, film Pazi. kamera! Teksaški mož postave
premiere Strah pod vod, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
UMnM 27 4€
09,00 Dobro jutro, razvedrilno-
informativna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10,05 BioMagi, svetovalna odd. 11,05 Naj spot dneva 14,00 Vldeostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novk:e 18.45 Iz olimpijsidh krogov 13.50 Naj Spot dnm 18.55 Dinarsko-kraška Sk)venlja, dok. film 19.25 VkJeostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje
Savinjske doline 20.40 Regionalne novice 20,45 Znani obrad: Hrabroslav
Perçer, dok. oddaja 21.20 Naj spot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vredno je stopiti noter,
obisk v muzeju 22.00 Iz oddaje Dobro ju^o 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vldeostra ni, obvestila
SOBOTA, 15. maja
SLOVENIJA 1
06.00 Teletekst
06.20 Kultura
06.30 Odmevi
07.00 Zgodbe tz školjke
07.30 Iz popolne torbe
07.55 Podkiobukom
08.30 Kiapa Olsena mlajšega.
danski film 09.55 Najšibkejši člen 10.45 Polnočnklub 12.00 Tednik
13,00 Poročila, šport vreme 13.25 čokoladnesanje, 5/10 13.55 Sedmi zvitek, 2/3 15,30 O živalifi in ljudeh 15,55 Slovenski utrinki 16.30 Po ročiia, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare
17.20 Divji svet prihodnosti 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Coh<0 Cof, 10/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Carigrad 21-00 Pesem Evrovtzlje 2004 00,05 Poročila, šport vreme 00.35 Okus po vinu, 7/10 01.05 Dnevnik, šport 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.05 Na vrtu, tv Maribor 02,30 Divji svet prihodnjosti 02.55 Alpe, Donava, Jadran 03.25 Otok v plamenih, itak film 05.45 Infokanal
SLOVENUA 2
06.15 Teletekst
06.30 Videostrani
09.00 Glasbeno jutm
09.35 Mostovi
10,05 Infokanal
11.00 Tvprodaja
11,30 Infokanal
12,30 Tvprodaja
13.00 Infokanal
14.05 Dnj^naali kariera
15.05 SiOZičas
15,25 Nogomet Gorica-Maribor
Piv. Uško. prenos 17.25 EP v plavanju, prenos 1915 Liga prvakinj v rokometu, finale. Slageise • Krim Eta MaHzia, prenos 20.55 Vnovič v Bridesheadu 21.55 Kraljestvokosti. ang, film 23,25 Sobotna noč 01.25 Hobotnica. 1/2 03.10 Infokanal
-1
07.30	Tvprodaja
08,00	Katka in Orbi, ris. serita
08.10	Zelenjavčki. ris. serija
08.50	MaflnjidoL ris. serija
09,00	Naš mali svet, ris. serija
09,05	Obuti maček, ris. serija
09.30	Mjav, mjav, ris. serija
09.40	Naš mali svet, ris. serija
09,45	Rud Ijevo moštvo
10.10	Mala princeska, ris. film
11,00	Beyblade. ris. serija
11.30	Varyïî na vesoljski m^i
12.00	Šolska košarkarska liga
12,55	Zdaj ga vidiš. amer, him
14,30	Smrtonosni plazik^i,
dokum. oddaja
15,35	Zgodbe oceanov, dok odd,
16.10	Izginjajoči raji naZemlji.
dokum. oddaja
17.15	24ur-vreme
17.20	Zgodba Sue Rodriguez,fllm
19.00	24 ur
20,00	Lepo je biti milijonar
21.10	Rdeči kot, amer, film
23.25	DomavOueensu, film
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
kmn»n 37

Sft
09.00 Zglavonazabavo,
reportaža s prireditve 09.20 Vabimo k ogledu 09,25 Lokalni utrip Zgornje
Savinjske doline 10.00 Najspotdneva 14,00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas za nas. mlad. oddaja 18.40 Najspotdneva 18.45 Znani obraz: Hrabroslav
Perger. dok. oddaja 19.20 Polkn'roll, glasbena oddaja 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1274,VTVma9az3n 20,25 Kultura, info, oddaja 20.30 Ob dnevu slovenske
vojske; Vojni muzej Vipava 20.35 Točke, mtiri. sekunde
odločajo-posnetek 22.00 Avtošok : izbori Seicento in
GHD Polhov Gradec 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani. obvestila
NEDEUA, 16. maja
SLOVENIJA 1
07.05 Teletekst
07.30 Zivžav
09.30 O živalih in ljudeh
09.55 Sledi
10.20 Uedvabvi
10.55 Divja Azija. 12/12
11.25 Ozare
11.30 Obzorjaduha
12.00 Ljudje In zemlja
1300 Poročila, šport, vreme
13.15 Tistega lepega popoldneva
sledi	Skrita kamera
13.20 Človek in pol
13.30 Človeški faktor
13.35 hiedeljskooko
13.40 Glaslludsiva
13.45 Halo, Leon
13.55 Petminutslave
14.00 VSO, nedeljah okoli sveta
14.05 Planetv
15.05 šport na današnji dan
15.15 Vabik»zadva
15.30 PoUnevnik
15.35 Trikotnik
15.55 Total
16,10 Glasbeni dvoboj
16.30 Poročila, šport vreme
16.45 Tistega lepega popoldneva
16.45 Fenomeni
16.50 Lorella
17.05 Predmet poželenja
17.20 Družabna kronika
17.35 Vsakdanjik in praznik
18.35 Žrebanje lota
18.40 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.35 Zrcak) tedna
20.00 Spet doma
21.50 Večemi gost M. Košuta
22.45 Pomčila, šport, vreme
23.15 Negotovijutri.čblllm
00.55 Dnevnik, šport
01.35 Dnevnik zame|ske tv
02.00 Tistega lepega popoldneva
06.00 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15 Teletekst
06.30 Infokanal
09.40 Tv prodala
10.10 Pesem Evrovtzlje 2004
13.10 Tvprodaja
13.40 Film
15.55 Euro 2004
16.55 Magazinligeprvakov
17.25 Madrid: EP v plavanju
19.50 Skozi čas
20.00 Potovanje na konec sveta
20.50 Naše skrivno življenje, 15
21.40 iz baletnega arhiva
22.30 SouWi park. nan.
22.50 Hobotnfca, 2/2
00.35 Infokanal
07.30	TV prodaja
08.00	Ringa raja
08.10	Zelenjavčki, ris. serija
08.45	Malinji dol, ris. serija
08.55	fiaš malf svet, ris. serija
09.00	DbutI maček, ris, ser^a
09.25	Ujav! Mjav!. ris. serija
09.35	čudežni puding, ris. film
11.00	Beybíade. ris. serija
11.30	Galidor, nan.
12.00	Šolska košarica rska liga
13.00	Izdaj ali izdahni, amer. Film
14.20	Oh, ta osemdesela
14.50	Na deželi je lepo, nan,
15.40	Mestecezavedno.nan.
16.35	Nevarnost na letu 534,film
18.15	24ur-vreme
18.20	Trila Jamieja Olrverja
19.00	24 ur
20.00	Lepo je biti mlliionar
21.45	Športna scena
22.45	Nepovabljen gost, film
00.30	24 ur, ponovitev
01.30	Nočna panorarria
kansll 27 4»
92
I PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
I	SPOREDA
I 09.00	r^iš maš, otroška oddaja
I 09.40	izponed, odd. Dobro jutro
I 10.30	1273. VTV magazin
I 10.50	Kultura, info, oddaja
: 10.55	Športni torek, športna
I	infonnativna oddaja
i 11.15	Iz olimpijskih krogov
i 11.20	Športni gost, pogovor v
:	studiu
i 12.00	Vabimokogledu
\ 12.05	Poslanska pisarna; Lojze
\	Peterle
: 13.05	Lokalni utrip Zgornje
:	Savinjske doline
i 13.40	izsredineodd.Dobfojutro
i 14.30	Videostrani, obvestila
l 17.55	Vabimokogledu
i 18.00	1274.VTVmagazln
[ 18.25	Kultura, Info, oddaja
1 18.30	Lz pelkove odd. Dobro julJO
[ 19.20	Pop Com. glasbena oddaja
i 20.35	Znani obrazi: Hrabroslav
I	Perger, dok oddaja
I 21.10	Videostrani. obvestila
PONEDEUEK, 17. maja
SLOVENIJA 1
06.10	Teletekst
06.30	Utrip
06.45	Zrcalo tedna
07.00	Dcijro jutro
09.00	Poročila
09,05	12 popotne tortîe
09.25	Oddaja za otroke
09.40	preme, 1^26
10.05	Pot^anja,3/7
10.35	Nawtu
11.00	Spet doma
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Obzorja duna
14.05	Ljudje inzemlja
15.00	Vsakdanjik in praznik
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport vreme
16.50	Radovedni Taček
17.00	AfnaFrikI, 7/12
17.30	Divjina v velemestih. 3/4
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Hujšajmo!, 4/7
20.55	Gospodarstd Izzivi
21.25	Opus
22.00	Odmevi, šporl, vreme
22.50	Veter naroda. 1/2
00.20	Osmaljeni planet
01.10	Dnevnik, šport
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Divjina v velemestih, 3/4
03.20	Gospodarski izavi
03.50	Opus
04.15	V mimi noči, amer tilm
05.50	Infonal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Primorski mozaik
09.35	Sbvenski utrinki
10.00	DfCkvdnDyks.83/158
10.20	Infokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
13.10	Tvprodaja
13.45	Tistega lepega popoMneva
17.45	Stozičas
18.00	DfCkvdnDyke.84/158
18.20	Komesbspl. čbfilm
20.00	Končnica
21.00	Studio city
21.55	študentska
22.25	Vkleospotnice
22.55	Brane Rončel izza odra
00.25	Vstajenje, 1/2
02.00	Infokanal
TOREK, 18. maja
ur
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.K 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45
Reki Lake
Ivlaščevanie ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi, nad Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Družinske ved, nad. N^oja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur-vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Pod eno streho, 13, del Sedma nebesa, nan. Naša sodnica, nan XXL premiere Tretja Izmena, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kamni 27 49 92
SLOVENIJA 1
06,00	Teletekst
06,20	Kultura
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Radovedni Taček
09,20	Marsupilami. 16/26
09,45	AfnaFriW. 7/12
10.10	Sprehodi v naravo
10.30	Divjina v veiemestih. 3/4
11.20	Vsakdanjik In praznik
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13,00	Poročila, šport, vreme
13.15	Opus
13,40	Gospodarski izzivi
14 10	Večerni gost M, Košuta
15.05	Hujšajmol, 4/7
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16,50	Zgodbe starega medvedka
17.00	Sončnica na rami
17.05	Zlatko Zakladko
17.20	Knjiga mene briga
17.45	Kenija, dokum, oddaja
18.Î5	Duhovniutrip
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Adljo tobačna, doloim.
meseca
20.55	Pod žarometom
22.00	Odmevi, šport, vreme
22,50	Skrivnosti, dokum. oddala
23,40	Severo Ochoa, 2/2
01.10	Dnevnik,šport
02.00	Dnevnik zameiske tv
02.20	Kenija, dokum. oddaja
02.50	Duhovniutrip
03,t0	Adljo tobačna
04.00	Pod žarometom
05.00	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.15	Teletekst
06.30	Infokanal
09.05	Glasnik, tv Maribor
09.35	Dober dan. Koroška
10,05	DickvanD>1<e,84/158
10.25	Infokanal
11.30	Tvprodaja
15.50	Tvprodaja
16.20	Študentska
16.50	Stud» city
17.55	Vkleospotnice
18,25	Skozi čas
18.40	DlckvanDyke,85/158
19,05	Vnovič v Bridesheadu, 6
20.00	Frasier, 10/24
20,25	Pismo, poljska drama
21.15	Nekaj lepega, ang. film
22.45	Vkleospotnice
23.15	Vstajenje. 2/2
00.45	Infokanal

J
07,55 08.45 09.40 10.30 11.00 11,50 12.45 13,40 14.10 15.00 15.55 16,55 17.55 18,00 19.00 20.00 21,00 22.40 22.45 23,40 00,40
09.00
09.00	Dobro jutro, info.-	: 10.00 i 10.05
	razvedrilna oddaja	
10.00	Vabimo kogledu	
10.05	1274. VTV magazin	i 11.35
10.30	Kultura, info.oddaia	i 14.00
10.35	Naj spot dneva	i 17.55
10.40	Polk'n'roll, glasbena oddaja	i 18.00
14.00	Videostrani, obvestila	i
17.55	Vabimo kogledu	1 18,30
18.00	Avtošok : izbori Seicento	j 19.30 i 19.05 i 19,55
	In 6HD Poitiov Gradec	
18.30	Regie na ^e novice	
18,35	Naj spot dneva	i 20.00
18.40	Otroški glasbeni videospoti	i 20.20
19.10	Vkleostrani, obvestila	i 20.25
19.55	Vabimo kogledu	: 20.40
20.00	Ministrski stol; dr. Slavko	i 20,45
	Gaber, minister	j 21.30
21.00	Regionalne novice	i 22.00
21.05	Rokomet, posnetek	
	polfinalne tekme	i 22,30
22.35	Iz oddaje Dobro jutn?	
23,25	Vablrrv) k ogledu	1 23,05
23.30	Najspotdneva	: 23.10
23.35	Videostrani, obvestila	i 23.15
RkrkILake
Maščevanje ljubezni, nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi. nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Družinske vezi. nad. Moja Sofija, nad, Kton, nad. 24 ur • vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno
Boj za sinovo čast, film XXL premiere Tretja izmena, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
llAll«ll 27 4«
es
Ministrski stol: dr. Slavko Gaber
Vabimo k ogledu Rokomet, posnetek poltinalne tekme Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 4. odprto DP maržo retk, posnetek prireditve BIO M AG I, svetovalna oddaja, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. Obvestila Vabimokogledu 1275. VTV magazin Kultura, info, oddaja Športni torek, info, oddaja Vabimokogledu športni gost, kontakt, odd. Turizem In mi, 3. TV mreža Kmetijsic razgledi, izobraževalna oddaja 3. TV mreža
Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, ponovitev Naj spot dneva Vabimo k ogledu Vkleostrani, obve^la
SREDA, 19. maja
SLOVENIJA 1
06,00 Teletekst 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07 00 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.05 Sončnica na rami. pesmi
09.10 Zgodbe starca medvedka
09,15 Pipsi. 14/26
09.40 Smer vesolje, 13/26
10.05 ZlatkoZakladko
10,25 Knjiga rr^e briga
10.45 Kenija, dokum. oddaja
1115 Duhovniutrip
11.35 Sledi
12.05 Med valovi
12.40 Malo Leon
13,00 Poročila, šport, vreme
13.15 Na vrtu
13.40 Divji svet prihodnjosti
14.05 Adijo tobačna
15,00 Podžarometom
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Male sive celice, kviz
17.45 Barvejeseni
18.40 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Betty, amer. Rim
22.00 Odmevi, ku rtu šport
22.55 Svatba, tv priredba
00.50 Dnevnik, šport
01.40 Dnevnik zamejske tv
02.00 Barvejeseni
02,55 Ranč prek3etih,čb film
04,20 Globko grio. h/priredba
05.15 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.tS Teletekst 06,30 Infokanal 09.05 Nove zvezde Evrope, 4/8 09.35 Mostovi 10.05 Dk;k van Dyke, 85/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 15,45 Tvprodaja 16.15 Selitvene vihre po Evropi 17.20 videospolnfce 17.55 Pokal nogometne zveze Slovenije, finale: Maribor-Dravograd. 20.00 Pokal tJefa, nogomet
finale, Dlypkjue Marseille • Valencia, prenos 23,00 Videospotnk:e 23,30 Foxy Brown, an^r. film 01.00 Infokanal
s t^^	^JTK-^ J
i 07,55	RKld Lake
i 08.45	Maščevanje ljubezni, nad.
1 09,40	Klon, nad.
1 10.30	Tv prodaja
i 11.00	Moja Sofija, nad.
Í 11.50	Družinske vezi. nad.
j 12,45	Preverjeno
i 13.40	Tv prodaja
i 14.10	Rk^ki Lake
i 15,00	Dnižinske vezi, nad.
! 15,55	Moja Sofija, nad.
: 16.55	Kk^n, nad.
Í 17,55	24 ur, vrerfK
i 18.00	Maščevanje ljubezni, nad.
i 19,00	24 ur
i 20.00	Pravica gre predaleč, film
1 2140	Na kraju zločina, nan.
i 22.30	)C<L premiere
i 22.35	Tretja Izmena, nan.
: 23,30	24. ur
[ 00,30	Nočna panorama
uanMtt 27 4e 9t
09.00 Dobro jutro, informativno
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1275. VTV magazin 10,25 Kultura, informativna
oddaja, ponovitev 10.35 Športnitorek. športna intormalivna oddaja, ponovitev 11.00 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestíú 17.55 Vabimokogledu 18.00 Hip hop. otroška oddaja 18,30 Regionalne novice 18.35 Naj spot dneva 18,40 VideostranL obvestila 1955 Vabimokogledu 20.00 Pop Com-Gostje: Sound
Attack. Bohem 21.15 Regionalne novice 21,20 Najspotdneva 2125 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema: Za mladost
brez drog, 3. TV mreža 22,30 Iz oddaje Dobro jutro 23,20 Vabimokogledu 23.25 Na) ^ dneva 23,30 Videostrani, obvestila
13. maja 2004



ir.FTnro^kon
Oven «d 21.3. do
čeprav vam îd redvo usttea, vam bo v tefi dneh f^^^ zelo odgovarjalo, č6 $e boste lahko veliko pogovarjati, intoialco.tfa ^ ^^ ^ bos^e vm^ zreli ludl pcsiuââti Pravzaprav st€ sicer kar slab poďuls-^ff lec. aj radi govorite. A tokfal bo drugače, saj se t»sle odločali o li-io pomembni odločitvi, ki lahko vaèe žřvijenje postavi povsefi na glavo. Ob lem se raie zanašajte na svoj novanji obcutek koi na vse r^vete, ki van jir^ bodo delili Tako afi lako boste ludl posledice odloiiKe nosili sam. De|S^o pa je da j« vsaka veCja sprememba stres a človeka.
Bik od 2I.4* do 21.5.
V* K Nič kaj veseli dnevi niso pred vami. Odločili se boste, da si boste vzel;
već časa zase in 2 svoie lelo. Toltral 2al r>e bo ilo, sai vas čaka nek ne-pre(K^den dogodi, ki bo r^e povsem pnušil. Še sreča, da sle med tislimi. ki prisegajo na to. ûa je v vsaki slabi stvari tudi nekai doCrega. Tokrat bosle dobro ^cer malo (e2|e izluščili, a ga bosle. Zave(Ëli se bo-sle. kako «Io pomembna je driâna In tsko rraio v^ih pwneni vse, kar dose^mo na po-sfôvnem podoiočju. To domačim tudi pokažite, sai se bodo še bolj potrudili
Dvojčka od 22*5 do 21.6.
Uspelo vam bo. da boste v nekaj dneh prip^vili vse, kar od vas pričakuieio Zeio uspešni boste. ^ bosle pravzaprav spo^naii ^le po določenem času, ko bo najhuje že za vami ivezde pravip, da vam bo tokiatresničr^o uspelo, kar vas zna celo malo presenetili Ko se bo začelo zares dogajati, namreč ne boste najbolj prlpravijeni. Čeprav imate sedaj občutek, da sle. Lahko se zgodi, da boste sicer doživeli velik uspeh pri svojem delu in vefik neuspeh doma. Kihalo se bo še nekai časa. Ce ne bost^ zelo bo parlr^eriu prekipelo že v nekaj dneh
Rok od 22.6. do 22.7*
Novica bo prfêla v pravem tienulku, da boste is lahko pfeprei^ i ra-umnostkibijosicerzlahkotostoriii Veselijebceteinpriznalisiboste morali, da vam bo vlila dodalne energtje za dalo in livijenjs re-sploh. LjiAezen bo v zraku predvsem za nevezane, si bodo vsd po-gosieje razmišljali o siarem znancu ali znanki, Id se je poiazaia v povsem novi luči. V slalnih zvezati bo vladala harmonila in pričakovanje nekega lepega dogodka, ki se ^aobazeloveselila. Za nevezane pa velja, da bo snimiva sobola, ki se^ končati giobDka v nedelji.
Lev od 23.7. do 22.8.
Presenetili vas bodo najboljši prijatelji. Neradisi boste priznali, daste _ se v kar nekaj zadnjih odloči^ah krepko zmolili. Aboste to mora I pri-ft • ^ znati, saj bo tako skoćB veliko manjša Nikar ne mislite, da drugi v ^ y tem. kar se vam bo dogatalo, ne bodo uživali. Privoščili vam bodo In to se bo videlo že ra daiač. Sicer pa ste tega že vajeni, alo ^s ne bo pretreslo Ka'sel|ubesiiliče,bov5etako,kotsi želite Nekaj lepih dogodkov le pred vami in vsak posebej vam bo vlil novo energijo, saj vas pri delu čakajo zelo veliki napori
Devica od 23.8. do 22.9.
Dobro bi bilo. če bi malo izpr^li. 5 svoiim nenehnim hitenjem m pnganjanjem delale vse okolisebe krepko živčne, vi pa niste ničmanj mirni. To ^odl lako vam kot vašim t^lžnjtm. zato se vsai poskišajte umirili. Malo je bila za takšno počutje kriva ludi luna, vendar naj bi se stvari že ob koncu ledna izboljšale Pa nikar ne recite, da ne mo-rele tudi sami kaj spremenili. Ker dobro veste, da lo ni ras A brez muje se še čevelj ne obuje m alc bi biio dobro, da kar začnete Delali na sebi, seveda.
Tehtnico od 23.9. do 22.10.
Všeč vam bo, ker boste v nekaj dneh srečali kar nekaj animivih ljudi. Nekaj obrazov bo povsem novih, nekai pa lakih, ki ste jihže sl<o-raj pozabili. Življenje bo tudi zato za vas dobilo nov čar in žar. Ntil-ce bo k lamu pripomogla tudi vaša osebna srei^. saj boste po dolgem času zelo zadovoljni sami s seboj Res je. da ste se za to morali ludl malo poiruditi, a brez lega pač ne gre. Finančno slane] bo naenkrat zaskrbliu-joče, saj že nekaj časa zapravliale več kol zaslužite.
ikorpiion od 23.10. do 22.11.
' N Močno navdušenje, ki ga bosle ćulili ob nekem dobitku ali manj^t •	osebni zmagi, se vas bo držalo se nekaj dni. Sploh ne boste imeli
^■pw^ obstanka r^ enem mestu, še najmani pa doma a šlirlmi stenami ^^ Naj bo sonce ali dež in veier, vi boste nenehno v gibanju, OD lem * ^ boste izjemno zadovoljni, ker boste kmalu ugotovili, da vam je tre-nuQio vaše življenje zelo všeč To sicer kar težko priznate, zalo bo to š€ loliko večji uspeh Le eno sNar vam zvezde še priporočajo - vzemite si več časa 2 svoje telo. m dušo kar dotro skrbite. Telo pa se vam zna maščevali Pri tem nikar ne čakajle na počitnic. Pazite piedvsem. kaj mečete vase
Strelec od 23.11. do 21.12.
/	s Postajali bosle čisto raaieženi, zelo mirni In srečni. Vzrok je sweda
v dobri novici, ki vas ie doletela v leh dneh. Še nehaj časa se boste odlično počutili, vsi maihni problemi, ki se bodo pojavljali, sevam bodo zdeli povsem banalni. Rahla 5k;b vas bo sicer kljuvala za ne-koga od vaših bližniih. Zdravstvene težave, ki jih ima. se res lahko izkažejo za več kot le (xehodno reč, zato ne bo odveč, če boste pri i^ah previdn. Da ga ne bi še vi s svojimi besedami dodatno prizadeli. V soboto sprejmite vabilo, lušno
	
	
	
bo. Torek bo ugoden za sklepanie pogodb.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ponudba bo sicer mamljiva, a bosle raje še malo premislili. Ste človek. kise na $pfemsmhev>ivljenjii7eio isTkn rmňtíi in jih ^ težje sprejme âto je dobro, da se lega zavedate. Energije imate dovolj, znanja ludi.vprašanjepa je, česi spremembo sploh želite. Nežrl ste. čustva so vaša šibka stran, saj jihne znate skrld. Culili boste ndranji nemir, pa si ne boste priznali, od kod prihaia. Ôeprav prav dobro veste! Dc^ro tudi vesle, kdo mora naredili prvi korak. A bo veliko težie, kot se sliši. Vsaj zdravje bo sol dno
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Če boste imeli ves čas kfsel obraz, se bodo lako do vas vedli tudi drugi. Dobra volja je res najbolja, si boste rekli ob vsem. kar se bo n^L zgodilo v naslednjem tednu. Saj ne bo kaj pretresljivega, živ^enje J^r vam namreč že nekaj časa leče zelo umirjeno. Morda vam bo lavno to pov^očalo največ težav. Aii pa se zna malo zaplesti zato, ker ste postali zelo izbirčni.Zeio malo stvari se vas sploh še dotakne. Šemanjjeljudi.kibise vam zdeli zanimivi, malo več je listih, ki se jiti v žh/ljenju razveselite.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kâr sez^ezd tiče, vam bodo v naslednjih dneh zelo naklonjene. Ne le da vam bo vsak dan prinesel kakšno majhno presenečenje, v začetku prihodnjega tedna bosle dobili zanimivo ponudbo. Vleč vam bo. ker bosle tokrat vpoložaju, da lahko pokažete svojo moč In da boste lahko polszalai tudi. da a^te m zmorete veliko več, kol so mnogi, ki mislijo, da vas poznajo, kdai koli sploh vedeli. To vam zna dvignili ludl ceno, kar vam bo ob vsem st;upaj še rtajmanj pomenilo, čustva se bodo krepila, verjetno kar do iste osebe.
Zgodilo se je...
(Kll4.d()20. nuijíj
14. mjij« leta l^K) sose v Parizu začck 2. olimpijske igre moderne dobe;
!4. maja Ictn 1994 je l)ij v Belfastu na Severnem Irskem iViuzej Velenje s Kavčníkwo domačijo iz Zaviidenj nad Šoštanjem nominiran za nájbť)lj§i evropski muzej v letu 19^4: 14. in 15. maja 1^81 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lope/.
Havčnikova domačija v Zavodnjah (Arhiv Muzeja Velenje)
Bulic.generalnisekrctai delavskih komisij Katalonije: 15. mnja IoIh J990Jc lakratni komandant itaba Tcrilorialne obrambe Velenje Jože Pristan od .(u^ïskwanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v.skladiŠCa jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil inje lako orožje ostalo v Velenju:
15.	maja letu IW3sov P<xlstenah vKocev.skem Rogu prvič uradno zaznamcwali dan .«;lovenske vojske:
16.	maja leta 1987 so sc laiiko krajani Slatin In Gneča prvič odžejali zvodo 12 novega v<îdtwoda;
16.	maja lela 1996 je v Velenju pričela delovati nova telefonska centrala .s 4000 priključki;
17.	maj» lel« 1821 seje na Bavarskem rodil katoliški duhovnik, ljudski zdravnik in pionir liidroterapije Sebastian Kneipp,ki je zdravil predvsem zvodo in z zdravilnimi zeliSči;
17.	maja leta 199(1 je bila v Ljubljani konsliluiivna seja nove slovenske skupi^ine, katere predsednik ;c postal dr. Franee Bučar, Velenjčan Vane Gašnik pa je bil izvoljen za podpredsednika prvega povojnega večstrankarskega slovenskega parlamenta:
18.	maja leta 1899se je vllaagu začela prva mirovna konferenca, ki so se je udelei^ili predstavniki 26 držav;
18.	maja je svetovni dan muzejev;
19.	velikega travna leta 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolin^ek. ki je bil rojen v Šentilju
pri Velenju.
19. maja leta 1989 $0 tlelavci jÎt'jStanjske termoelektrarne s Stirior-no opozorilno stavko izrazili nezadovoljsivi^ zaradi zaostajanja njihovih osebnih dohodkov za gospodarstvom;
19.	maja lela 1993sokmetjc z mobilnimi blokadami ce.stnega pav meta po vsej Sloveniji več ur protestirali proti vladni kmetijski poli liki;
2(1. maja (cia 1734 se je v Březnici pri Jesenicah rodil slovenski čebelar in slikar Anton Jan^a. Napisal je razpravo o rojenju čebel, pcvsmrtno pa je izšla rudi njegova knjiga z naslovom Popolni nauk o čebelarstvu z njegovimi bakrorezi; JanSeve izsledke je cenila tudi cesarica Marija Terezija, kije celo uka^^ala.da mo-rajo v čebelarskih šcbhpovsej monarhiji učiti po Jan.^evih naCc-Uh;
20,	maja leta 1795 je v Parizu 17 držav pt^dpisalo konvencijo o metru, ki je kasneje postal mednarodna dolžinska enota;
ob 7. uri in 52 minul se je 20. maja let« 1927 začel znameniti polet Citarlesa Lindbergha, Njegiw prelet Alianlika z letalom Spirit of St, Louis se je brez pmlanka končal malo po 21. uri naslednjega dne v Parizu;
20. maja 1973 je bilo v Velenju 9. zvezno tekmovanje mladih fizikov Jugoslavije:
20. maja Ida 1978 sov Šmartncm ob Paki odprli nov zdravstveni dom:
2(i.maja 19% so svečano proslavili 45. oblcinico trgov.skega podjetja ERA Velenje.
■ Pripravlja: Oamijarj Htjajič
Kdaj - kje - kaj
Trim steza urejena na ho-ruk
Mladj l)i mdi z udarnií^kíni delom ot)ru)\ ili iriiii st(^z() nad vilo H(Tl)(irstoin - Za prostijvoljt^e bo (l()l)ro p()8kil)!|cno
Velenje - Mladinski svet Velenje, ki združuje podmladKe političrth strank in različnih združenj ter društev, se je odločil, da je spet čas za delovne brigade. Zato v leh dneh še išče prostovoljce za obnovo osrednje trim steze v Velenju, v gozdičku nad vilo Heiterstein, ki |o mnogi pogrešajo, neslaven videz pa l<aže že nekaj let Delovna brigada, ki so jo poimenovali Trim steza horuk, bo potekala od 20. do 23. maja 2004. Obnova trim steze se bo dijakom, ki se je bodo udeležili, priznala kot obvezne izbirne vsebine. Sicer pa predsednik Mladin-si<ega sveta velenje Dimitrij Amon pravi, da bodo dobro poskrbeli za vse udeležence. Dobiii bodo hrano, pijačo, prenočišča in tudi zabave.
Več informacij o delovni akciii dobite pri Martw GSM: 041-241-506 ali na e-m ail: m sv ©email, si
Četrtek.. 13. indja
1Q.3Q Knjižnica za mladino Tušev bistri kotiček 16.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev študija na daljavo za smer PqsIgvhí sekretar in Komercialist 16.00 Mestni stadion Velenje
Ekipni mnogoboj in atletsko posamično področno tekmovanje osnovnih šol 17 QQ Knjižnica za mladino Lila Frap* Srečanja z mladinsko pisaleljico, pesnico in ilustratorko Lilij an o Praprotnik Zupančič 17.an Telovadnica oš Aniona Aškerca Košarkarska tekma; Mlajši pionirji, TS, 3. krog KK Velenje : KK Nazarje 19.Q0 Knjižnca Velenje
Literarni večer $ profesorjem Ivanom Mešičkom 20.00 Mladinski cenler Velenje Filmski večer

14. maja
9 QQ Mestni stadnn Velenje Področne športne igre osnovnih šo^ s prilagojenim programom
17.QQ	Interspar Velenje
Mini potujoči živalski vrl
18.QQ	Knjfžnka za mladino Beri in govori «BIQ Bralni krožek za srednjelolce» lok;atni naslov; Vzho(ft>ik • zahodnik (Peari Buck)
19.0q Galeriia Velenjâ
Odprtje razstavs fotografij Jurij Viž{ntin:R* n'R 20.00 Dom kullure Velenje Gledališka premiera • Amatersko gledališče Velenje; Kurbe
20.00 Kulturni dom Šoštanj
Komedija v izvedbi Matjata Javsnika
Sobotii,
9QO-17-QÛ
Velenjski grad Mednarodni d as družin Dan odprtih vrai za družine v Muze[u Velenje Za dmžine je vstop prost.
Kavčnikova domačija Mednarodni dan družin, dan odprtih vrat za družine na Kavčnikovi domsůji v Zavodnjah Za družine je vstop prost.
INodetja, t(>. maja
Žan^va cesta v Velenju Društvo humoristov vabi
ljubitelje hoje v naravi na pohod po Koži ju.
Torek, 18. maja
Velenjski grad
Mednarodni dan muzejev Oan odprtihvrat v Muzeju Velenje Za vse otn^ovak:e je vstop prosL 10.0Q-,17.00
Kavčnikova domačija Mednarodni dan muzejev Oan odprtih vrat na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah Za vsč otnskovatee je vstop prost. 13 00 Razstavišče Gorenje
Odprije razstave sNk • Zdenko Huzjan 17.00 Knjižnica za mladino
Ura igric v knjižnici {za otroke od 6 do 12 leta starosti) 18.00 Velenjski grad
Mednarodni dan muzeie Ktepat pod arkadami Pfof. Dr. Jurij Jug
Sreda, Í9. maja
17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Hfsa, ki bi rada imela sonce {M. Osojnih)
Utrujena sova (M. Pfister) 17 QQ Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave • Šaleški pariamenlarci pred letom 1918 17.30 Dvorana Meslne občine Velenje Predavanje dr. Tonela Ravnikarja: Povezava Šalećanov z Evropo v srednjem veku 19..30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana
Klavirski recital pianistke Ane Avberšek
Çeirtek. 20. maja
1Q 00 Knjigarna Mladinska knjiga
Knjižna čajanka: Moja knjiga o... 10.00-16.00
Igrice OŠ Livada Velenje Preventivna akcija »Policijska izkušnja«
17.30 Telovadnica OŠ Aniona Ašken:ia Velenje
Košarkarska tekma • Mlajši pionirji, TS, 4. krog KK Velenje : KK Pivovarna Laško
ifiOO GlasbenašolaVetenje.V.dvor^ra Kviz iz nauka o glasbi za učence 1. razredov GŠ Velenje gO OO Knjižnica Velenje
Kulturni večer z Vesno Milek 2D.00 Mladinski center Velenje
Filmski vei^er Za dodalne informacije o prírediWah in do^dkih lahi« pokličete Turistično-in-ftf macijski in promocijski center Meslne občine Velenje (03/89618 60).
»
Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje razpisuje
vpis novincev
za šolsko leto 2004/2005
- v predšolsko gla&beno vzgojo starost: 5 let • v glasbeno pripravnico starost: 6 let
•	v plesno pripravnioo starost: od 6. leta dalje
•	vi. razred soiopetja starost: od 15. ieta d^je
Vpis bo v Glaskseni šoli Fran Kbrun Koželjski Velenje. Jenkova 4 in v Gtasoeni šoti Šoštanj. Trg Jožeta Lampreta 4.
informativni dan za novince bo v sredo, 19. maja 2004 ob 17. uri, v modri dvorani dvorani Glasbene šole Velsnje, v
Šoštanju pa v torek» 16. maja 2004 ob 17. uri. Sorelemni preizkus za vdIs v prvi razred bo v četrtek» 27. ma>a 2004 ob 17. uri, v Glasbeni šoli Velenje» v Šoštanju pa v sredo, 26. maja 2004 ob 17. uri. Vpta v prvi raz/sd bo od torica» 1. Junija, do čairtka, 10. |unija> vsak dan od 10.00 do 13.00 ure In v ponedeljek od 16.00 do 18.00 ure. Vpis starih učencev bo od ponedeljka, 21. Junija, do Četrtka, 24. junija, vsak dan od 10.00 do 13.00 ure in v por>edelJek od 16.00 do 18.00 ure.
OBVESCEVALEC
Nagradna križanka Avto Igor
SESTAVIL PgPIMO
britan UMRLA
ROjeUA tPetKSR
amerlskj
REŽISER-
príjet-NOST, DOMAČ-nost
GRdKI JUNAJ<
Tvcma*

AMEnëKI
sujCAR CEKTÊA V
KpCOftAPU
AVT0M06 ZhMKIKE OPgL
IQLASTO DASVO
FAT. (KNJll)
AVSTRIJSKA
felfi
njkalnl-ca

TCNKA hlOftSKA žiVML
mM ITiK*
MSTRUH. 2AUC(U. SCNâNEdA
5£vanja
MESTDV
M/smul.
riAMSJI SĆE&KO
ra9tiina 20kr0q plodovi.
kamilica
PLOdfiA
BVliSNM KOUK-
T
R
Noum
oatwA
num m«
AfelMhO
FVrOOMF CAdAUA)
BOOOSfM OST «T9«k
IMCIf 2* WWSOOV kiKM
RSKAV
svia
jAVhO XSlftAN-
je
POCAT-KOV
PRISTAN.
NA N0RV6&* «U
NAStOV SEVERNOAFRIŠKIH PUMEN POGLM.
SLAMO JE2&R0 V
TBeru.
KrTAJSKA
V
IGfiAfiA
voeLKr LUTKE.
av*uAć
N
iMEBoen BWta
iHiiaana V9Z.
swttfTsntc
R
PESEM
TlCtZ 1KX
AMRJM WW
Časovni T^RfilM
SRE2ZA-KOMJE
KR/UPRI MARJBDRU
murska SOSOTA
R
CHARLSS PLgROE
MESTO NA POUSKEM
nékoanjt
eEŠKI smuCar.
skakalec-pavel
VALENTIN OMAN
ATA (NAH.)
mesto v
nsmCui.
PRI £3snu
Veselje ^^ ^aju!
Pomlad na Planetu Tuš Celje
Od 1.5. do 31.5.2004
firifj
AVTO IGOR^d.o.o.
Črnova 33 a, Velenje Tel.: 898-69-30,898-69-36 Del. čas: vsak dan od 8. do 17, ure, sobota od 8. do 12. ure!
-PRODAJA IN SERVIS VOZIL PEUGEOT -PRODAJA RABLJENIH VOZIL
* VULKANIZERSTVO •VTOPRALNICA
-	AVTOKLEPARSTVO
-	AVTOLIČARSTVO
Ne Izgubljajte časai Do 15. maja vam pri nakupu novega oseb-nega vozila Peugeot nudimo posebne akcijske cene ali pa si lahko izberele dodatno opremov vrednosti, ki je odvisna od modela vozila. Bogata izbira modelov, privlačna ponudba in ugodne oblike linanciranja vam omogočajo veliko možnosti za zares optimalen nakup. Zato poskitite, da boste Imeli dovolj casa za premislek, sa vam pri Peugeotu v času akcije jamčimo nespremenjene cene.
Rešitve križanke poállite naikas-neje do 24.5. na naslov; ^a§ ćas.d.o.o. Kidričeva 2 a, 3320 Velenie, s pripisom AVTO IGOR. Iz^êûali bomo tri nagrade :tn praktične nagrade iz butika Peugeot,
NUMERO UNO
Roborl Kukovoc 8.p. Mlinska uliu22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zapoelene In upokojence (01, 09),
možnost obrem enttve dohodka preko treqine. Star kredtt nI ovira.
T»l.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560
M 2!
k a iii o v il l il X j \l
ÍETRTEKja. mai a:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosli in vedeževanje; 9,30 Poročila; 10-00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK. 14. moja
6.00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Atôuaino; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOaOUJS.moio
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe. kaj; 16,30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA.16.mafa
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hon^skop; 7.15 Cestne inforniacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.Q0 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blokčestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje,
PONEDEUEK. 17. rtKiia
I 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
TOREK J 8, mofo
6.00 Dobro jotro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14,30 Poročila; 15.00 Al^ualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17,00Naši kraji In ljudje; 18.30Poročila: 18.00 Povejte naglas; 19.00 Na svidenje.
SfiEDAJ9.ma|o
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18,00 Predstavljamo dejavnost učencev osnovnifi šol; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
Pomlad na Planetu Tuš Celje - od 1.5. do 31.5.2004
P R I R C Đ < T E v

veetftek,}3.5.
IB. url
Nagradno žrebanja
Otroška glasbena animacija
MOJ MEDVEDEK JAKA
pet-M. 5.
ned 16. in t9. uro
Odprto mladinsko Šahovsko prvenstvo za pokal TUŠ
sob-15.5.
ïïiei310,in19.uro
šahovski dvoboj SLOVENIJA-HRVAŠKA
v četrtek. 20.5.
OD 16. url
SPOZNAJMO DOBROTE KRASA
Nagradno !rebanje s podjetjem KKAS In POLONO FURLAN
v soboto. 22.5.
tn«i fO. in 19. uro
SPRETEN KOLESAR, SPRHNA KOLESARKA
vietrtek,27.5.
ob 18. url
KORAJŽA VELJA
y < MOCMAtlVIlbl ^^^^^
(((• 080 iflOj
OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE V otroškem kotičku
vsak petek, mm in ».uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter (Ded 16, In ». uro
VARSTVO v IGRALNICI vsak dan v tednu
wwv^.planet-íusxom
Kjer so zvezde doma
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
Delovni čas prodajalne; pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. • 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: lnfo@gar8nt.st, spletna s^n: svww,garant.si
A
Nudimo pohiitvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
WjM^kÊMMm
mmmmíM
I v Industrijski prodajalni GARANT od 3. do 31. maja
■ R
»ravozoi
imontazol
(ain^ôanisGEûi):?^^

stjo^piniiEa
;iio r^mii I ■
I I , ih H: ihi
01) zákljiícku akcije., Trehanje 30 lepih nagrad!
POHIŠTVO OARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI
13. maja 2004

mali oglasi
dežurstva
STIKI IN PONANSTVA
ZENITNA posredovalnica "Zaupanje" ureja resne zveze za vse starosti. Gsm: 031/505-495. 40'LETNA simpatična ženska, zaposlena. s poklicem, si želi spoznati prijatelja starega do 54 let, resna veza. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan.
33-LETNA blondinka iz Koroške si želi spoznati pnjatelja starega do 50 let, resna veza. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan.
2-SOBNO stanovanje s kabinetom v Šoštanju prodam. Gsm: 042/334-192 ali 040/831-217. ODDAM garsoniéro pošteni sam-
ski ženski. Teleion: 5865-935. ZAZIĐUIVO parcelo, 600 m2. v okoli d Velenja prodam. Telefon: 5865-292 ali 041/298-343. 2-SOBNO stanovanje na Gorici v Velenju, zelo lepa lega, svetlo opremljeno, obnovljeno, prodam. Gsm: 031/605-479.
POLOIAletnik 1996, 49.000 km, bele barve, servo volan, 1, lastnica, prodam. Gsm: 041/324-371.
TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine in prekucne vile za bale prodam. Telefon: 5869-940 ali 031/279-650.
ROTACIJSKO kosilnico sip, RK-165, prodam. Gsm: 041/738-167.
ORIGINAL avtoradio mercedes -Panasonic ugodno prodam, Gsm: 041/670-814.
OTROŠKI voziček Inglessina cross z zimsko vrečo in jajčko prodam, Gsm; 040/795-255. PODARIM hlaclilnlk in kuhinjsko omarico. Telefon: 8974-335. MIZARSKO tračno žago. vrtaini stroj mozničar (27 vřeten) in ekscentrično kovinsko stiskalnico (15t) prodam. Telefon; 5885-114. POC£NI prodamo električna garažna vrata in 7 kombiniranih cevnih radiatoriev (vroča voda + elektrika). Telefon: 8970-020.
œh
ULEŽAN hlevski gnoj, domače slivovo žganje, jabolčnik iz neskrop-Ijenih jabolk in cviček prodam. Gsm: 041/344-883.
t'
IVAU
JAGNJETAza zakol prodam. Telefon. 5892-185.
JARKICE pred nesnostjo prodamo. Krajne, telefon: 5472-071 ali 031/772-038.
PRODAJA petelinov in nesnic, ki že neseio, v nedelio, 16, maja, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-200-
DVA BIKCA, stara 10 dni in 3 mesece. prodamo. Telefon: 5882-095.
JAGENJČKE za zakol aH nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/312-796.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. dajeiel.: 112 rezervirana za sIužďo nujne medicinsite pomoči. Na to te-lefonsfco številko pokiičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoć. Pogovore na tej številki snemamo. la ifííormacije v zvez! z reševalno službo klîèile na tele-lonzko številko 8^95-478, dežurno službo pa na 8998-445.
Zoboidravniti:
15. in 16. maja - Ivan Janežič, dr.
stom., v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61,Velenje (ad8.do12. ure).
Lekania v Velenjv:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravilin zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeliah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880,
Veterinarsko poshi|a Soslonl:
Od 14. do 16. maja -TlborStu-par, dr. vet, med., gsm: 031/671 203.
Od 17. do 20. maja - Simon Mi-klavžin, dr. vel. med., gsm; 041/633.676.
1
B A Vedeževanje 24 ur
A d 0904417


NAGR/UENCI NAGRADNE KRIŽANKE ADRIATIC
zavarovalna družba d.d.,Agencija AGENZAd.o.o. Velenje, objavljene v tedntku Naš čas, 22.aphla:
1.nagrada: praktična nagrada I. prejme: Dušan Mrak, Lokovica 131,3325 Šoštanj Z. nagrada: praktična nagrada II.: Tamara Qrunovič. Okrogar}ëva 7.3000 Celle
3. Nagrada: pral^na nagrada III. prejme: Stana Símlé. Tomšičeva 31, Velenje
Nagrajenci dvigneio nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agencije AGENZA v Velenju naRudarsktv prostonh hotela Paka.
nniAuM n n nNam
Sadež: Utul 138,3327 imarbio ob Paid in Pralarnava 7.3d20 Velenje
T^I.:03/a9ra002.G8«.:041/6e2 369 ^ -SJrokaponudbaaran2rrta|ev.cvet|a,lončnic... ? - pogrebne sloritva v celoti	_
Možnost (Hafifa na već obroltovl

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE AVTO DOM IN
objavliene v tedniku Naš čas 29. aprila.
Rešitev križani« se glasi: AVTO DOM (N RENAULT PRI NAS V S^IENJU
NAGRADE:
1. nagrado: žensko ročno uro iz butika Renault prejme Katra Je-zeréfik, Aškerčeva 8. 3320 Velenje
Z. nagrado: storitve v vrednosti 8.000 SIT ali nakup iz butika Renault prejme Sever Marko, Kajuhova 1,3320 Velenje 3. nagrado: storitve v vrednosti 5.000 SiT ali nakup iz butika Renault prejme Majda Dfev, Lokovioa 18 b, 3325 Šoštanj Nagrade prejmete osebno na sedežu podjetja AVTO DOM IN, Cesta taloev 28, Velenje. S seboj prinesite osebno id<aznicol Čestitamo î
Ugodno prodamo poslovne prostore (114 m^] na Efenkovi 61/111, Velenje. Cena po dogovoru, Informacije po tel. 02/7491-221.
Iščemo voznika B, C in E kategorije.
Info: 041/648123
Jurjevtc ha; ip„ A^iiijie IS, Heâca Db Saňn;
Kîno nagrajuje narooiîke Našega casa
Izžrebali smo: : Franc Kramer,
Jenkova 3, Velenje; Jelka Kosar. Koroška Velenje in Zvone Zupan. Podsreda 17, Podsreda.
mïï^mmmm
I
^ufkŘ é
IN PKISL\Jh; roiiv
(komedija)
fiežija: John Hamburg Vloge: 6en Stiller, Jennifer Anistor? Dolžina: 90 minut Četrtek, 13.5.. ob 20.30 Petek,14.5., ob 18.45 in ob 20.45 Sobota, 15.5.. ob 20.00 Nedetje. 16.5., ob 18.00 in ob 20.00 Ponedeljek, 17.5., ob 20.30 Torek. 18.5.. ob 18.00 Sreda. 19.5., ob 18.00In ob 20.30 Reuben je zavarovainistd ceniiec tveganja, ki tudi v privatnem življenjj živi varno in brez tveganja ter do potankosti načrtovano. Polly pa je dekle, ki živi od ťenuika do trenutka, Za nio ni meja. nič je ne veže in vse je [ziv, ki ga je treba sprejeti.
se Reuben in Polly po naključju srečata na neki zabavi, se Reuben, ki mu je žena pred kratkim nabila rogove, odloči, da je Polly morda 'ešii-na bilka, ki mu bo vrnila življenje v normalni tok. Dekle je zabavno, drugačno, privlačno pa še Iz šole se poznata, iz sedmega razreda, ko seveda še ni plesala salse, se basala z ek-
sotično hrano, imefa tatu in živeia tako nenačrtovano...
M AČKK V KLOBLKIJ
(družinska domišljiiska komediia) Režija: Bo Welch
Vloge: Mike Myers. Alec Baldwin, Kelly Preston Dolžina: 78 minut Četrtek, 13.5., ob 18.00 Petek,14-5., ob 17.00 Ponedeljek, 17. 5., ob 18.00 Conrad in Sally sta vedno sama do-
iMf^e
SKRIVNOSTJO 0K!\0
(triler)
Režija: David Kaepp Vloge: Johhny Depp, John Torturo Dolžina: 95 minut Petek, 14.5., ob 22.45-giasno predvajanje
Torek, 18.5., ob 20.30
Mort je uspešen pisatelj. Poločltvise umakne v svojo počitniško hišico oh jezeru kjer ga poišče John Shooter ki trdi, da je Mort prekopiral njegovo kniigo ter samo spremenil konec. Mort želi čudaškemu Johnu dokazati, da je svojo knjigo pisal že leto dni preden je John objavil svojo kniigo toda M(wl nikakor ne more priti do svojega originala ker mu to nenehno preprečujejo nenavadni dogodki. Ker meni, da za tem stoji John najame privatnega detektiva,.. Rim je nastal pozgodbi znamenitega pisca grozljivk Stephena Kinga I
GIBANJE PREBIVALSTVA
ma. Mama ima pomembno službo in družbo jima dela mala ribica. Njuna varuška gospa Kwan ni prav nič zabavna in skrbi le za red v hiši. Nekoč, ko zunaj dežuje in se oba zelo dolgočasita pa na vrata potrka Maček v klobuku In zabava se lahko začne. Skupaj odpotujejo v svet domišljije kjer je vse mogoče. Toda vse se odvija v njihovi hiši, ki je utipela vse posledice. Starši bodo vsak čas nazaj in otroka zgrabi panika. Maček in njegov klobuk morata hitro proč toda kako v to prepričati še njega ?
HIDALGO
(epski pustolovki v/estem) Režija: Joe Johnstone Vloge: Viggo Mortensen, Omar Sharif, Zuleikha Robinson Dolžina: 136 minut Sobota, 8.5., ob 22.00 Frank Hopkinsje jezdec pony e)Q3re-sa in kavboj, čigar svet, v katerem je odraščal izginja in vnjem ne najde več mesta zase. Zato se odloči, da bo s svojim konjem Hidalgom sodeloval na 3000 milj dolgi dirki čez na-
jnevarnejšo arabsko puščavo. Njegovi tekmeci so konji najboljših arabskih rodbin in jezdeci ga imajo za vsiljivca in brezvernika. Rim je posnet po scenariju, ki je nastajal 12 let in nai bi temeljil na resničnih dogodkih ali pa vsaj približno resničnih dogodki saj sta frank In njegov konj Hidalgo resnično obstajala In zmagala skoraj na 400 vz-lrajnoslnlhdjri<ah na konju čez drn In strn kar je v svojih knjigah zapisal sam Hopkins.
Čudovita zgodba o velikem pnjateljstvu konja in niegovega lastnika I

SKRIVNOSTNO OKNO
{Ifller)
Petek. 14.6., ob 18.00 Sobota, IS. 5.. ob 18.45 Nedelja, 9.5., ob 18.45
HIDALGO
(epski pustolovki vneste m) Petek. 14 5,. ob 20,00
IVIAČKk VkLOiU Kll
Upravna enofa Velenje
Poroket
Polonca Druks in Khštof Gajšek, oba Aškerčeva cesta 9, Šoštanj.
Smrth
Ivan Strmšek, roj. 1917, Celje, Na otoku 2; Željko Žagar, roj, 1952, Velenje, Kidričeva c.55; Paul
Zúchner Waiter, roj. 1939, Nemčija; Alojzij Kopitar, roj. 1930, Velenje, Jenkova c. 15; Valentin Podvratnik, roj. 1941, Skomo pri Šoštanju 54; Marija Moškon, roj. 1916, Rorjan 279; Mari(oŠpehar roj. 1930, Velenje, Kidričeva c.10; Janez Gosak, roj. 1938. Planina na Pohoriu 6.
U
KOMUNALNO PODJETJE VEISNJE <1.0.0.
KmflBeM97/b SSOVN^an^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:
031/041 390138.031 375041

onesnaženost zraka
V tednu od 3. maja 2004 do 9. maja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskil) postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 126 mikro-g S02M zraka.
MESTNA OBČINA V£l£NJE, URAD ZA OKOUE IN PROSTOR

à

In3.maj 114.ma} NS.maj n6.mej nr.mftj Llâ.maj «9.ma}
mejna vrednost 350 n]ihrisgš02/in3&aka, spie^mllho (resepan^ v ^u 200đ: m mttro^g SO^-'md zr^ke
(družln^a domišljijska komedija) Sobota, 15. 5., ob 17.00 (Otroška matineja)
Nedelja, 16.5., ob 17.00 (Otroška matineja)
\KT kl^O: iVIODKI
(drama, triler) Režija: David Lynoh Sobota, 15.5., ob 20.30 Nedelja. 16.5., ob 20.30 Eden največjih filmskih kultov vs^ časov.ki je na prepih postavil vse mračno, umazano, perverzno in bole2ensko. kar tli pod bleščečo površino ameriškega načina življenja.-h predfilm STEKLARSKI 8LUES (slovenski igrani),13
/GlJBIJl<:i\0 s PRiiyoDOiyi
(romantična drama) Ponedeljek. 17.5., ob 20.00 • Film-sW ciklus ESTROGENSKA BRIGADA
Sredo, 19.5, ob 20.00 - Rimski ciklus ESTROGENSKA BRIGADA Letošnji oskarza originalni scenarij I
Rezervacij vstopnic ne sprejetnanio! Vstopnice lahko kupite v pred proda-
ji!
Informacije o predstavah : 03 896 24
Svečanost ob dnevu zmage
TopolAicHf K. iiiHjď - V Si)hoto zvcCcr so v 'IbpolŠici. ob niči pcntpisći Icčipítuladjc in kra-jcvnein pra/niku, pripravili svečanost. ki se jo je, kljub hladnemu vivmcnu uUcIcžik^ zelo veliko ljudi, toplo jc posUiIo. kosi^ jc zaicl program, s kalcrim so Sievilni r\u-siopajoCi greli dlani, Slovc.snosl do družno pripravili Krajevna skupnost TopoUica,
krajevna druSiva in OhmoOna organizacija //B Velenje, »/gtv dovinarji irdijo. da jc bil podpis kapitulacije, lukaj vTopol^lci, naj-piimembiiejš! dogodek druge svc-lovne vojne, ki se je odigral na slovenskih Ileh,« jc med drugim dejal SoSlanjski župan In poslanec državnega zbora Milan Ko-puSar, ki je naprej pozdravil prisotne in Ceslilal krajankam in
RriprâvîU so zanimiv kuHurnl program
krajanom 'lopoKia^ ob pra/niku. Si<ivno&(ni govornik je bil minister /a i^olstvo in ipori dr. Slav. ko (iaber. Tudi on je t^budil v spiv minu maj leta 1945 in konec tiruge svetovne vojne. V svojem gcworu pa seje dolaknil tudi nove prelomnice, vMopa Siovenije v Ovropsko unijo, Sltwcnija je vanjo vstopila v času global i/acije, v Času ogromnih priložnosti, a tudi. kot jc dejal, resnih nevarnosti. »»Sii^venija si v Evropi p<^tav-Ija visoke ciljc. Pričakovanja, ki jih gojimo, pa bomo izpeljali samo. ic bomo pripravljeni vsi, vsak po svojih močeh, pri.spcvaii k uresničevanju leb pričakovanj.« Kojan K<»ntić. predsednik Oh< močne organizacije //B Velenje in poslanec državnega zbora JC bil vesel množice, ki je prii^la na svečanost, »Va^a prisotnosl ptimeni.« jc rekel, »odločen nc Usiim, ki /cUjospreminjati naSo zg^)dovjno.'< Med zbranimi je posebej pozdravil v lopolSiei vedno rado videna gosta, Ivami in
Siavnostni govornik je bii tudi minister dr. Stavko Gaber (prvi z desne)
Li)j/x'bi Dolničarja, Kres. ki ga v 'IbpolSici prižgejo vsako leto» lokrai ni gorel tako. kot sosi tisti, ki so ga skrbmi pripravili, zamislili. Dež in vlaga sta naredila svoje, v.seeno pa jc bilo v'IôpolSici v soboto zvečer mnogim loplo,
■ Miiena Krstić - Planine Mo: Stare Vovk
Velenje v cvetju
Velenje - Sobotno julro je bilo temačn^i in deževno. Kljub lemu so organizatorji lelošnjega cvetličnega sejma '^e od zgodnjih jutranjih ur postavljali stojnice in / upanjem, da se ho venvlarle razjasnilo, gledali v nebo. Bili so uslišani. Malo po K uri je de? ponehal. žc kmalu pa se je pokazalo tudi soncc. In čeprav jc zjutraj sodelovanje odpovedalo kar nekaj razstavIjalcev, sploh tistih, ki bi jim vlaga In mokroia lahko pt>-kvarila blago, so pozneje prišli vsi in do konca napolnili stojnice. Ra/siavno- prtîdajm' sejem tvel-ja. izdelkov domače in umetnostne obrti îcr kmečkih dobrol je letos v ccloti uspel cvetlični sejem Že nekaj let ob pomoči Sicviljtih druiiev in organizacij iz Velenja pripravljala Turistično-in formacijski center Mestne občine Velenje ('i'K') invclenjsko luristiČno druittvo. Prav od pivega sejma st> 2 njimi Šaleški likovniki, ki ustvarjajo sredi slojnic» svoja likt>vna dela pa potem uidi razstavijo ali pa podarijo v humanitarne namene. Letos nastala dela so popoldne ra/slavili v Kuliurnici. Leios so na pobudo članice Drusiva Sak;íki]i likovnikiw, županove žene Viktorije Meh, pripravili tudi liho držabočudwiiih cvetličnih aranžmajev, ki ji je v barvali
evropske unije-rumeni in modri - iyJekTval vi>dilni slovenski llorisU zaposlen na PUP-u, Primož GriL Ta ho k.'tas jeseni Slovenijo zasitv pal tudi na evropskem tekmovanju Jlorisiov. Izkupiček od prodaje \\xk> namenili za letovanje oin>k iz scKialno ogroženih družin. Aranžmaji hitro dobivali nove lastnike,s prodajo pa st> id>rali oktv li 14í>íistíčSrr Denar htxlo nakazali M/PM Velenje, kjer botk^ pcv skrbeli, da bcxlo počil nice ob m<'>r-ju užili otroci, ki to najbolj potrebujejo in ki jim doma lo težko orat^gočijo. Lepagestii, ni kaj!
Na več kot 30 stojnicah so raz-
stavljale: in prodajalci ponujali lončnice, balkonsko cvetje, grmov nice» sadike zelišč, diSavnic in zelenjave, Tudi nove vrste paradižnika, ki zrasle do ^ melre visoko In bojda obilno obrodi, so bile med njimi. Domač med in izdelki, ki jih ludi pridelujejo po zaslugi pridnih čebel, pa sveže pcdvo in domač kruh iz krušne peči, so hitr(i izginjali iz stojnic dveh dru.^tev kmečkih žena. iz Vinske Gore in Šalei^ke doline. Zanimiva pa je bila tudi ponudba izdelkov domače obrti. Organizatorji so letos poskrbeli žc za več spremljevalnih dejav-
ni'«!). kot prejšnja Icia. Na prostoru pred kulturnim domom so se nastopi kar vrstili. Vmes je ?]ejka Gaber pred mikrofon vabila tudi strokovnjake, ki so povedali marsikaj zanimivega o vzgoji cvetja in rasllin. Tudi otr<.>cl so lahko na Titovem trgu preživeli prijelno sobotnem dopoldne. Sami so si lahko izdelali najrazličnej^ izdelke Iz balonov ali pa obiskali ustvarjalne delavnice. Zanimiva pa je bila tudi razstava malih živali, ki jo je pripravik^ Dru.stvo gojiteljcv malih živali iz Velenja.
■ Bojana Špegei
Likovniki med cvetjem
Dru-^tvo SaleSkih likovnikov sodeluje na velenjskih cvetličnih sejmih vseh lievet let. Zgodilose je tudi, da jih je bilo v prvih letih na enem cxlsejmtw več kot cvetličarjev. "Veseli smo. da smo zjaven. Kot ludi lo, daje letos prireditev kljub težavam z vremenom tako lepo uspela. Prostor, kjer smo ustvarjali Iclos. je bil lepo izbran, saj so bili ob nas razstavljeni
umetnii^kl cvetlični aranžmaji. Prvič st> se na sejmu predstavili tudi izdelovalci keramike, ne le slikarji. Tokrat so mi sejmu sodleo-vali Marcel Medved, Irena Pev-nik. Salih Bii^čič, Anica Tsimše. Zvonko ťíjiivž, (Xtnar Kullorer, Fanika Pai^ič. Anica Zakraji^ek. NMcIj) Za^cr, Mirjani Kritovsek in Viktorija Meh. Ker je zjnanjka» lo časa z^ dokončanje slik, saj je
Na letoSnji prvi humanitarni dražbi na sejmu narejenih cvetličnih aranžmajev, ki jih je sproli ustvarjal odličen llorist Prl-mo'K jril,st>5tîpke kupile: Andrtga Kallč> Melkii <Jabcr,iek, Milen» Pečovnik, Jana Knvticnik, Miru Znkosek, Irm» Janežič. AlenkH Avl>er^ek, Marija MikJavc, .Alenkn Uvdr^lak. Darja Medved, Bis^rlut Kralj, Juditji zii)<cr, Scima l'ilipančič-Jenko,Vik» (orija Meh/Janja Konllč, Blank» Ogrizek in Maja Hrodnik. 7. izkupičkom 137 lisoč SFf ht>do kar nekaj otrokom izsocialno Šibkih družin omogočile, da bodo letos videli In doživeli morje.
bil piN'i del sejma preveč deževen, bodositke dokončali doma. Verjetno jih boiîorazslavUivvali MO Velenje all Kuliurnici. Tudi sicer .^alei>ki likovniki vsako leto pripravijo vsaj eno humanitarno akcijo. To se jim zdi po-
membno. člani se radi odzovejo, saj čutijo pripradnost društvu. "Ciani od društva tudi nekaj dobijo, organiziramo številna izobraževanja, zato večina na tak.Šen način tudi vrača." praNi Mehova.
Bele roze, zelena in vijolična cvetača
Agronom Simon Ogrizek je svoje življenje zapt.sal rožam in zelenju, Svoje znanje nenehno olv navija in nadgrajuje- v velenjskem PUP-uje zajwslon kot tehnični vodja p(ï>kwne enote Vrtrujrstvo. Vsa leta fc eden vidnej.^ih siîde-
S/mon Ogrizek
lavcev pri pripravi In izvedbi cvetličnega sejma sredi mesta, ki s tradicijo dtfbiva ludi na obisku in pomenu. Predvsem pa je prijeten sogt>vorntk. ki resvellkcïve ne le o rož'cah, ampak tudi o trendih, ki jim je treba slediti ludi v ûoristikj in agron<imijl. Najprej na.*« je zanimak^ kaj vse so lelt>s vzgojili v PUP-<wjh rastlinjakih v zimskem in zgodnje pomladanskem ča.su; "Letos smo vzgojili bogato banmo in sortno paleio balkonskega cvetja in enoletnic. Trudili smo se za izlx>r I rendov.skih barv in rastlin, hkrati pa smo pripravili tudi iširoko pi^nudbo zeliSč. di&iv-nic in zelenjave. V teh dneh je pri nas zelo živahno, zadovoljni pa smo bili tudi z odzivom na sobotnem cvetličnem sejmu. Najbolj lrend(wska barva balkonskega cvclja je letos bela barva, vend ar včasih nepaSena barvo fasade ali balkona. Zato jo je dobro kombinirati s pjistd-nimi toni. Letos priporočamo rdečo- belo kombinacijo." In kaj je v IctoSnji ponudbi povsem novo? "Šampanjska barva gomoljne begonije, nekaj vrst pelargonije v povsem novih barvnih odtenkih, ki jih do.slej ni,sroo gojili."
Letos smo se muhastega in miv kre^a vremena vsi naveličali, kako pa se lo pozna vrtnarjem? "Deževno vreme letos res malo zavira rasi, tudi zalo, ker ni tako vroče, kol nekaj 1er poprej, Lct*is je vreme pravzaprav normalno, taki^no, kot bi morali biti. /ato je bil letošnji cvetlični sejem ravno v pravem času. saj mnogi končnic ^ nlsti postavili na okna In balkone. Pred nami so irlje ledeni mo?je In /olija, ki lahko rastlinam ob proslavitvi iz ziipr-tega prostora na prosto povzročijo Sok. /ato rasi ni nlČ kaj hitrejša kot če jih dami^ na pnxs-
to po 15. maju." Tudi i^olla^ hi^, parke, urejamo sedaj, v Tistih redkih dneh, ko ne dchjje. Zato meje zanimalo. jJi je prepozno, da pc^adimo, recimo, novo magnolijo? "Ni. Pazili pa moramo, da bo raslma imela dtïvolj vlage, sploh, če kmalu njistopilosu^M>bdol^c.Nika-kornwno prepozni za rastline »i gc^eno rastlinsko grudo, saj jih s presajanjem ne/jnotimo. Tudi kupimo jiii v loncni. /aio jih lahko sadimo v kalerem koli leinem času, razea ko so tla zmrznjena." /animivoje, da se pri grmovni-cah v jnodo vračajo stare (nove) slovenske rastline. *'V modi .so španski bezgi, različne vrste trav. dl&eče rtisiline kot so vrmice. Ixir-tenzijc... Pravzaprav lahko rcČ'em. daje mtxlno v?ie tisto, kar je rastio Zo na vnovili na.<ih babic. vzgojili pa smo nt)ve barve in tudi starte teh r.istlin in jilî izbi^ljjsali." pravi Simon. Tudi leios so Salečani v njiht»-vem vrinem centru in na cvetličnem sejmu največ izbirali kvaliietnej^ lončnice, ki so sicer dra?je, a tudi lepe in pa.^jo k njihovim domtwom. ''Najbolj trpežne so lončnice, ki imajo bolj mesnate liste in dobro rađeno korenÍnskt> grudo. Zelo pomembna je lega. saj ne mcv remo dali rastline, ki ima rada s<^nce, v sena). Tam bo propadla. /emlja. v katero sadimo lončnice, je zelo p<imembna. Će rasi lín i nudimo dobre pogi^je za rast, se bo dobro razvijala, Če je Ic mogoče, izberimo subs rat, ki je namenjen točno določenim roŤm. Clí upíuabijamo domiiâv zemljo.pa je treba po^ikrbeti. da se zemlja prej razkuži." priporoča naš sogiworaik. Kar se novih vrinin tiče, so na PUP-u letos vzgojili ludi paradižnike. ki zrastejo do ^ meire visi^ko in b^ýda odlično rodijo, pa Se zelo odporni so na bolezni. "V^ojiii smo veliko liibridnili vTst zelenjave, ki imajo genskcv pogojeno dobrih odpornost na Ixvlczni in Sk<^dljivce, dajejo pa tudi bolj.fe pridelke. Ponujamo različne vrste kapu.snic. tudi zeleno in vijolično cvetačo. Med novimi vrstami paradi^^nika je kar nekaj novih, kar velja mdi za papriko, melancane in artičoke, Zanimivoje. da lahko pol okrasno zelenjavo gojim^^ tudi na balkona, če vrta nimamo. Mislim, da tudi tu ni dobro hiteli. Naii predniki se niso motili. ko so sadili po 15. maju. Z«i-
10	je z:i vse to šc čas."
Ja, letos ht>rao mnogi up^^tevji-
11	la nasvei ludl zato. ker je vreme samoposkrlwlo.daše nismo opravili vseh .spomladanskih del na vrtu in okolici hi.^. Ali je bilo to dobro, bomo vedeli i»dcle čez nekaj časa.
■ Bojana Špegei