PODLISTEK. Mladi junak. (Povest iz žalostnih dri francoske revolncije. Iz brvatskega —g—). V Franciji je divjala revolucija. Z divjo mržnjo so preganjali revolucijonarci služabnike sv. Cerkve, one duhovnike, ki niso hoteli priseči na novo državno ustavo. Veliko število teh plemenitih žrtev je storilo mučeniško smrt, mnogo jih je zbežalo na tuje, preganjani od pristašev revolucije, kakor divja zverina iz mesta v vasi, od kraja v kraj. Med begunci je bil tudi stari župnik Dryant. Dolgo se je skrival po deželi, a naposled našel zavetje v gradu neke dobre grofice. Tu je deloval skrivno ter postal naglo zaščitnik in tolažitelj ondotnim kristjanom. Grofica je dala prenarediti eno svojih sob v kapelico, koja se je dala hipoma spremeniti v navadno obednico, ako bi grozila nevarnost. ,To je bilo zelo previdno in potrebno v tedanjem času, ker je vse mrgolelo revolucijonarcev in se skrbno pazilo na vsak grofovski — grad. Približevala se je cvetna nedelja, in ta dan je imel groličin sin5ek in Še nekoliko drugih kmetskih otrok prvikrat pristopiti k mizi Gospodovi. Župnik Dryant je pripravljal otroke s posebno navdušenostjo na ta veliki dan, da bi se kolikor možno slavno in pobožno izvršil sveti trenotek. Gore6 pastir je govoril goreče prvoobhajancem, jim slikal Odrešenika in cerkev, po njem ustanovljeno, ter podžigal ljubav do Matere božje, nebeške kraljice, kajti, ,,kdor časti Sina, mora ljubiti tudi njegovo mater." Prvoobhajanci in njih roditelji še klefie v ka^eljoi, zahvaljujpfi seBogu zaprejeto milost, kar pla- ne nek služabnik grofice, bled kot smrt, v kapelico, in javi gospej, da priliaja 6eta prevratnikov b. gradu. Grofica se silno prestraSi, vendar je čutila toliko poguma, da je skrila -svoje goste. Duhovnik se skrije v majhno sobico tik kapelice. Vrata so se tako dobro zapirala, da se je komaj poznalo, da so vrata. Na nje se je obesila velika slika Matere božje, da je stena izgledala, kakbr pravi zid. Novoobhajanci in stariši pa so odšli po skrivnih hodnikih. V najkrajšem času je bila kapelica zopet navadna soba. Sprednji del prevratnikov, pod vodstvom nekega divjega kovača, kateremu so se čitale na obrazu najpodleje strasti, plane v sobo in zahteva, da mu izroče župnika, ki se tu skriva. Služabniki peljejo vodjo pred grofico. ,,Na.dan z duhovnikom," zapove grofici. „0 kom govorite?" vpraša previdno in mirno grolica. ,,Pri vas je skrit duhovnik, protivnik zakona naše države, sovražnik Francije, naše domovine." ,,Vi se motite! Sovražnik naše drage domovine ne bo nikdar našel zavetja pri meni." Grofica ni lagala. Ti preganjanci so bili gotovo boljši domoljubi, kakor kruti krvoloki, ki so pretvarili krasno Francijo v divjo, pusto zemljo brez Boga. Vodja postane zmeden. Končno izjavi, da ni zadovoljen z grofičinim odgovorom in zapove svoji druhali, da preigče vse sobe. Z divjim veseljem store to. Glasno kriče so preiskali vsak kotiček, obrafiali vse, na kar so naleteli, vendar brez uspeha. Skripaje od jeze se vrnfc vodja k grofici. Slučajno je odšla ona iz sobe in tako je bil le samo sin, prvoobhajanec navzod. ,,Aristokrat", zagrme divjaki nad otrokom. ,,Pokaži nam takoj, kje je duhovnik, ali pa ti odleti glava!" Vodja izdere sabljo in začne mahati nad de6kovo glavo. Hotel je, da ga uplaši in da tako izve tajnost. Mladi grof pa odgovori mirno in Gvrsto: ,,Ne morem vam izpolniti vaše želje." ,,Zakaj ne?" Lagati ni hotel prvoobhajanec, Še manje pa, da bi izdal kraj svojega dušnega o6eta, kakor je rad nazival župnika. Zato odgovori dvoumno. A s tem še poveča srd tolovajev. ,,Prokleti sin," vzklikne vodja; i,,tako mlad, pa že tako zvit." Z robato roko zgrabi dečka in ga začne vlačiti sem in tja. Drugi ga udari v, prsa, da bolestno vzklikne. ,,Priznaj," grme ti ljudje nanj. ,,Povej, ali pa te zakoljem." Mladi grof je trepetal. Brutalno postopanje ljudi v zverinski strasti ga je uplaSilo. Vendar so njegove velike, črne oči sevale junaško na mueitolje. Niti odgovoriti jim ni hotel, ampak samo majal je z glavo, da ne pove. Prevratniki pobesne do skrajnosti. Da izlijejo svoj srd, začno razbijati po sobi. Eden se približa veliki sliki Marije, da jo razseka. Mladi grof se strese. Dragi Bog! Slika Mariji^ na bi naj bila od teh zveri onečaščena, slika nebeške' kraljice, katero je Še malo poprej župnik tako priporočal prvoobhajancem, da jo 6ast6, imela je postati žrtev brezverskih rok! — 'A Se nekaj. . . Za sliko jestal skrit duhovnik. Lahko bi se dogodilo, da snamejo sliko, in odkrijejo tajno skrivaliBče! ; V tem hipu skofii prvoobhajanec pred sliko ter jo zakrije s svojim detinskim, vendar prilifino visokim stasom. ,,Podaj se, plemenitaš!" zarjove oni divjak, k»r terega roka je že segla, da sname sliko. Vendar mladi grof se ne gane. ,,Podaj se!" ponovi razbojnik, «sicer boš gorko plačal svoj odpor." A deček se ne gane. Kakor marmornat kip vz- ,4raja mladi junak. Niti žilica mu ne zdrhteče, ko sto- pi njegov sovražnik k njemu, ga ošine s pogledom pplnim mržnje liki besne zveri. Z životom se nagne, Kakor tiger, ki se hoče zaleteti. Pogumno srce deteta razjari prevratnika tem bolj, ker so se mu drugi rogali, da se dopušča strahovati od slabega dečka, malega plemenitaša. Hitro, kakor blisk, izdere nož, vzdigne roko, da zamahne nti ubogega slabiča, ki je stal pred njim brez orožja. ,,Izdajalec! Plemenitaš!" se je penil okrutnež. ,,Podaj se, ali " ,,Marija, Marija, pomagaj, pomagaj!" je tiho molUo dete, stoječe na mestu. s Mj Sedaj zaori divji krik in zasmeh ix divjaških grl. .^H^Trsi mi upaš iustavljati ?" vzklikne razbojnik. wt)obro, tu imaS plačilo za to!" In v tem hipu zasadi nož v dečkove prsi. Slab krj^k^e 6uje iz bledili «sten ranjenega; roko dvigne na ^Kno — in nato pade drobno telo znak tja k Marijjini sliki, kakor ,da jo hoče še umirajoč braniti. Ta boie^tni prizor iznenadi besnerevolucijonar-