OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS V TEHNO-UNION
Z delom do večjega vpliva
Veliko večino med osnovni-mi organizacijami ZSMS v naši občinski konferenci predstavljajo prav osnovne organizacije v združenem de-lu. Položaj in vloga le-teh pa se po posameznih OZD moč-no razlikujeta, kar je seveda v veliki meri odvisno od mladih samih ter od njihovega vklju-čevanja v vsa dogajanja. Obi-skali smo eno izmed osnovnih organizacij ZSMS, kjer, kot kaže, niti mladinci sami, kaj šele starejši niso spoznali, kaj naj bi v bistvu počeli mladi v združenem delu. To je osnov-na organizacija ZSMS v orga-nizaciji Tehno-Union (zastop-stvo tujih tovarn), ki domuje v Vošnjakovi ulici 5.
Gre za razmeroma mlado osnovno organizacijo, saj so jo ustanovili junija lani in šte-je 24 članov, čeprav je mladih sicer nekaj več. Predsednica osnovne organizacije ZSMS v Tehno-Union je Zlatka Ernst, ki je poleg tega, da opravlja
delo administratorke v te-hničnih službah, še članica komisije za informiranje pri OK ZSMS Center ter delegat-ka delovne organizacije v sve-tu KS Ajdovščina. O delu mladinske organizacije, ki jo vodi, pravi takole: »Resnično ne moremo biti zadovoljni. To, da je mladinska organiza-cija še mlada, je lahko le eden izmed vzrokov za njeno nede-javnost. Kaj pa je vzrok za to, da za akcije, ki jih načrtujemo in pripravljamo ni zanimanja, je težko reči. Morda razmero-ma visok standard, ki ljudi (tudi mlade) prej razdružuje, kot druži. Posebno v mestnih središčih, kjer je vrsta možno-sti za razne druge dejavnosti, ostaja mladinska organizacija s svojim delom in akcijami nekje v ozadju zanimanja.
Če bi vsi, ki so člani ZSMS na papirju, v resnici delali, po-tem bi šlo. Tako pa smo v naši osnovni organizaciji aktivni le trije. To pa je premalo, da bi lahko svoje delo zastavili šir-še. Zanimivo je nemara tudi to, da pri nas ni odziva celo za razne akcije, ki drugje pred-stavljajo edino področje de-javnosti mladinske organiza-cije. Tako na primer niti šport ne pritegne skorajda nikogar, enako je, ko spregovorimo o mladinskih delovnih akcijah in še o čem drugem.
In kje je potemtakem sploh mesto mladinske organizacije v naši delovni organizaciji?
Jasno je, da nas drugi ne morejo preveč resno upošte-vati, če tega ne počnemo niti sami mladi. Kljub vsemu pre-eej dobro sodelujemo z osnpvno organizacijo sindika-ta, ki nam skuša tudi pomaga-ti pri delu, kadar je potrebno, Skupaj z njimi in z osnovno organizacijo ZK smo se vklju-
6 / DOGOVORI
čili v razpravo o zaključnem računu in predlogu plana za letošnje leto.
Kar zadeva samoupravne organe, so mladi le v delav-skem svetu. Za zdaj tudi ni-mamo še nobenega mladinca v osnovni organizaciji ZK in nameravamo v kratkem neka-tere predlagati.
Ob vsem tem najbrž niti ni čudno, da se pogosto ubada-mo s slabo udeležbo na se-stankih, z nesklepčnostjo. Slabo je poskrbljeno tudi za informiranje v naši delovni organizaciji nasploh. V mla-dinski organizaciji smo se za-to dogovorili, da bomo mladi začeli izdajati svoje glasilo. Žal je ostalo le pri dogovoru in iz tega ni bilo nič.
Je navsezadnje kaj nenava-dnega, če je predsednica te osnovne organizacije malce pesimistično razpoložena?
»Nič kaj prijetno ni same-mu sebi in drugim priznati, da
je človek, ki je tako rekoč od-govoren za delo neke skupine ljudi, marsikaj storil brez učinka oziroma brez kakršne-gakoli odmeva. Tudi med mladimi je še vedno precej (in preveč takih), ki članstvo in delo v njej razumejo kot od-skočno stopničko za naprej in se temu primerno tudi obna-šajo. Če še nekako lahko ra-zumem, da nekoga ne zanima delo v mladinski organizaciji ali (morda zato, ker je sicer preveč obremenjen), pa nika-kor ne razumem tistih, ki pravzaprav ne delajo nikjer. Prav tako mi ni jasno, da se na sestanku natančno dogovori-mo o neki akciji, opredelimo nosilce, pa potem vse skupaj pade v vodo, ker nihče ne opravi svoje dolžnosti. To pa je že popolno pomanjkanje odgovornosti, s katerim bi se morali temeljito spopasti že ali še zlasti v mladinski or-ganizaciji.
V akcijski program za letos smo si zapisali za eno izmed . nalog, da je treba čimveč mla-dih vključiti v samoupravne organe. S tem bomo morda le dosegli, da bo tudi mladinca tako rekoč na začetku njego-ve poti zanimalo še kaj druge-ga razen tega, kolikšen je nje-gov osebni dohodek.
Prav tako skupaj s predsed-stvom občinske konference ZSMS že razmišljamo o tem, da bi osnovno organizacijo ZSMS v Tehno-Unionu raz-pustili in bi namesto nje usta-novili aktiv mladih, v katerem bi bili res le tisti mladi, ki na-meravajo tudi dejansko dela-ti. Brez dvoma si s člani na papirju kaj dosti ne more po-magati nobena organizacija in ravno tako velja za mladin-sko,« je zaključila Zlatka Ernst.
Prav nič rožnato ni torej de-lovanje osnovne organizacije ZSMS v Tehno-Unionu. Ka-korkoli, stvari vendarle niso videti povsod tako črne. Mar-sikje so osnovne organizacije ZSMS v delovnih organizaci-jah izredno dejavne, ponekod povsem enakovredne drugim družbenopolitičnim organiza-cijam. Razumljivo je, da jih tamkaj tudi povsem drugače upoštevajo. Dokler pa mladi sami in vsak v svojem okolju ne bodo kaj storili za to, je kakršnokoli tarnanje o neu-strezni vlogi in nerazumeva-nju do mladinske organizacije odveč.
T. Keršmanc