Državni zbor. Dunaj, 20. marca 1902. Deželno brambovsko ministrstvo. O tej točki je bila obravnava končana že pretekli teden. Danes naznanjamo, da vsa potrebščina znaSa 60,828.851 kron. Deželno brambovstvo samo stane 41,538.373 kron; orožniki 17,303.727 kron. Ti stroSki se množijo grozovito. Leta 1892 je stala vsa potrebSčina za deželno brambovstvo 37 milijonov kron, a danes že blizu 70 milijonov. Pri tej priliki so se sprejele zopet razne želje n. pr. naj vlada revnim vojakom, ki morajo k orožnim vajam, povrne popotne stroSke; naj vojna uprava vse potrebSčine za vojake naročuje naravnost pri kmetih in obrtnikih; naj predloži natančno poročilo o uporabi vojaških taks; da se te takse za nižje Ijudstvo odpravijo, za bogataSe pa zvišajo. Leta 1900 so vojaške takse znasale 2,297.226 kron; obresti od nabranega zaklada 2,024 212 kron; skupaj toraj 4.321 438 kron. Mej Castnike, moStvo. vojaSke vdove in sirote se je razdeiilo 2,225.897 kron. Premoženje tega zaklada je znašalo koncem 1. 1900 49,991.890 kron. Posojilo dunajskega mesta. Dunajsko mesto potrebuje veliko denarjev. Sklenilo je mestno stareSinstvo, da vzame na posodo 285 miliionov kron. Zavoljo potrebnih pristojbinskih olajšav je bilo treba posebne državne postave in tako je prišla ta stvar pred državni zbor, ki je te olajSave tudi dovolil. Pri tej priliki smo pa sliSali zopet stare psovke, katere so metali krSčanski socijalisti na socijalne demokrate, a ti zopet na prve. Kričati in psovati znajo eni, kakor drugi. Kam pa se bo potrošilo toliko denarja? Mesto hoče napraviti nove mestne železnice, nov vodovod iz Stajerskih planin, električno razsvetljavo in druge reči. Začasni proračun. Ministrstvo se je zopet vkanilo. Najprej je upalo, da se 8e 1. 1901 konča obravnava o letnem proračunu za 1902. Ko je videlo, da je to nemogoče, je zahtevalo od zbornice, naj se dovoli proračun za prvo četrtletje (januar, februar in marc 1902). A tudi ta proračun se ni obnesel. Najbrž bo trajala proračunska obravnava do srede meseca majnika. Radi tega je vlada pretečeni teden vložila začasni proračun za april in majnik tekočega leta. V torek 18. marca — se je o tem obravoavalo. Pri tej priložnosti je hudo napadal vodja prusaSke stranke Schonerer druge nemške stranke ter njim očital, da one ne marajo vpeljati nemščine kot državni jezik. Končal je pa svoj prusaSki govor z živijoklici na nemSko državo in tamošnjo vladarsko hišo Hohenzollern. Razne nemSke stranke so se zagovarjale rekoč: »Vsaj hočemo tudi mi nemSčino kot državni jezik. Toda grozdje je še prekislo; mi čakamo, da dozori, to je: ko pride primerni fias, bomo tudi mi to izpeljali.* Tako je dr. Dsžata izjavil: »Zdaj 8e nimamo dveh tretjin državnega zbora za ta prediog, ki je potreben. Kakor hitro jih dobimo, bomo storili to, Cesar zdaj 3e ne moremo.« Nam so zoperni prusaški poslanci ravno tako, kakor nemški naprednjaki in narodnjaki. Aprvisonamljubši. Ti so vsaj odkritosrčni naSi sovražniki, med tem, ko so nemški narodnjaki nekaki tihotapci. Nov naakok na katoliško cerkev. Pri obravnavi o državnem proračunu za 1. 1902 je prusaški poslanec dr. Eisenkolb psoval zopet katoliško cerkev in njene naprave, znamenje križa, blagoslovljeno vodo in odpustke. Predsednik je vse te psovke mirno posluSal. Govornik je povzdigoval nemško hohenzollersko cesarstvo ter oholi: Mi Nemci smo ljudstvo, ki vladamo celi svet, Mi bi tudi dobili vrhovno vlado, če bi se nam ne upiral rimski papež. Zato se mora ponižati papež in katoličanstvo. Psovalca sta zavrnila Schachinger in Scheicher, rekoč: Naj pusti pri miru protestant Eisenkolb reči, katerih ne razume, kakor tudi katoličani pri miru pustimo protestantovske naprave. Dr. Scheicher mu je rekel: »dr. Eisenkolb ne more drugače, kakor da vedno zgrabi lonec najgrše nesnage da ž njo oblije katolisko cerkev.« Dr. Scheicher je pojasnoval žalostni gmotni stan katoliSkih duhovnikov, posebno onih, ki zbolijo ali stopijo v pokoj. Noče pa predlagati zdatnega zboljšanja njihove plače, da se ne bi delujočim stanovom naložila nova bremena, temveč zahteva le neke doklade. Pripovedoval je o nekem čeSkem duhovniku, ki je vzdignil svojo mesečno plačo, potem pa zbolel. Namestnija je zahtevala, da je moral vrniti denar zdaj, ko bi ga kot bolnik najbolj potreboval. StroSki so sledeči: Osrednje vodstvo 970.000 kron, Solsko nadzorstvo 2,336.700 K, akademije znanosti 319.500 K, statistiCna osrednja komisija 557.180 K, geoloSki državni zavod 195.200 K, zavod za meteorologijo in magnetizem 98.1000 K, opazovališče (observatorij) v Trstu 39.325 K, za umetniske namene 921.400 K, starinoslovske namene 522 217 K, visoke Sole 15,507,021 K, srednje Sole 21,660.434 K. Srednje šole. Kakor hitro se konča razprava o visokih šolah, kar se utegne zgoditi v sredo 19. marca (na Spodnji Avstriji ni zapovedan praznik god sv. Jožefa. temveč god sv. Leopolda 15. novembra) se začne razgovor o srednjih Solah. Tu bo pa skoraj vsaki izmed 19 govornikov razpravljal celjsko vprašanje. O tej zadevi je »Slovenski Gospodar« že toliko pisal, da se oam dozdeva nepotrebno dalje o tem govoriti. Vse stranke so poklicale svoje ude semkaj, da so na dan glasovanja o celjskem vprašanju pri redu. Danes je pač težko prerokovati, se-li sprejme Stiirgkhov predlog ali ne glasi se takole: »Vlada se pozivlja, da v bodoče, če mogoče že v začetku šolskega leta 1902/1903 za samostojne gimnazijske razrede z nemSko slovenskim učnim jezikom v Celju pod naslovom 15. v § 1 in za dvoježične vsporednice v Mariboru vproračuna za tekoče leto vstavljena sredstva, to je slovenski pouk na spodnještajerskih srednjih Solah, tako uporabi, da se polagoma nemško-slovenski razredi v Celju opuste, dvojezične sporednice na državnem gimnaziju v Mariboru ločijo od zavoda ter ustanovi samostojna slovenska n i ž j a gimnazija sposebnim vodstvom in sedežem v Mariboru.« Nastopili bodo zdaj za Slovence in obče za vse Sloyane burni dnevi.