61
Keltoslovanska liga. V Parizu se je osnovala lani »Keltoslovanska liga", katere namen je, da deluje kot začetnica velike organizacije latinskih in slovanskih narodov v boju proti germanskemu plemenu. Nemci, Angleži in Američani hrepene po svetovni vladi, in odtod prihaja, da se čutijo Latinci in Slovani prisiljene k ožji zvezi in medsebojni pomoči. Začela se je ta duševna vez s francosko-rusko zvezo, ko so Francozi iz strahu pred Nemci iskali zaslombe v Rusiji in jo tudi našli. Ta dva naroda izkušata zdaj svoje sorodnike privesti v veliko zvezo in tako razširiti prvotno politično prijateljstvo dveh držav v kulturno edinstvo dveh velikih plemen. Sedež ligi je v Parizu (16, rue Duphot).
Slovansko zborovanje na svetovni razstavi v St. Louisu.   S svetovno  razstavo v St. Louisu je
Hrvatski gradjevni oblici. Društvo inženirjev in arhitektov v Zagrebu izdaje ilustriran zbornik pod navedenim imenom, katerega urejuje arhitekt Janko
Dr/Karol Lueger,
dunajski župan.
bil združen tudi mednarodni shod znanosti in umetnosti. Odsek za slovanske jezike in književnosti je priredil posebno slavnostno zborovanje. Predsedoval je Charles Kren, tajnik je bil pa Samuel Harper, sin profesorja čikaškega vseučilišča. Profesor Harper je pred tremi leti potoval po slovanskih deželah in je tudi svojemu sinu priporočil proučevanje slovanskih jezikov. Paul Bonaille, profesor na šoli za orientske jezike v Parizu, je predaval o ruščini, v kateri je zlasti hvalil čistost izrazov in enotnost sintaktičnih oblik. Rekel je, da ima ruščina veliko bodočnost, kajti angleški, kitajski in ruski jezik že zdaj govori največ ljudi na svetu. Profesor Vinet je razpravljal o vplivu Slovanov na ameriško književnost. Masarvk (sin praškega profesorja) je končno govoril o narodnem pro-bujenju Čehov.
3S2
E. Combes,
francoski ministrski predsednik.
Holjac, tiska pa umetniški zavod R. Mosingerja v Zagrebu. Hrvaški inženirji in umetniki se že dalj časa bavijo s proučavanjem hrvaških selških stavb. L. 1885. sta šla Janko Holjac in Martin Pilar v Slavonijo ter tu načrtala mnogo kmečkih hiš in gospodarskih poslopij z vsemi posameznostmi.   Te in  mnoge druge
Ruski vojni zrakoplov.
črteže in slike bo društvo hrv. inženirjev in arhitektov priobčilo v petih zvezkih. — Ali ne bi bilo koristno, da bi se tudi pri nas lotili strokovnjaki podobnega dela?