Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena Jim je za Oznanila se plaiujejo za enkrat 6, xa dvakrat Ô, cela leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 Qm obse^ajoCe se ne sprejme.
Gospodarske stvari.
Svarilna beseda našim malim Tlno-graduikom.
Trgovci, kateri se s prodajanjem modre galice pečajo, se pritožujejo, da mali vinogradniki, to je navadni kmetje, galice skoraj nič ne kupujejo. Na vprašanje, zakaj da galice ne kupujejo, odgovarjajo baje, da za to, ker svojih trt vee skropili ne bodo. Skropili pa da jih zato ne bodo, ker najbrže škropljenje pro-uzročuje grojzdno plesnobo. Dokler nismo trt nič škropili, bolezni grojzdno plesnobo niti poznali nismo, od kar jili pa škropimo, dela nam leto za letom večjo škodo. Tako nekako modrujejo ti možakarji. Kakor Je slišati, zanesla se je ta paf; skrajno nesrečna misel iz Štajerskega na Dolenjsko, liavno od tam siriti pričela se je pa tudi po Dolenjskem druga ne manj nesrečna misel, da se mora proti grojzdni plesnobi mokre trte Žveplati ne pa aulie, V ta namen da naj se trte ako so eube, najprej z vodo poškropi, in koj žvepla.
-Je že tako na svetn, da ljudje nizke omike veliko rajši take in jednake bajke, boljše rečeno neumne čvekarijc, rajši poslušajo ter posnemajo, kakor pa nauke in nasvete pravih, o stvari po-nŽenili in skušenib strokovnjakov, in to še posebno ne, ako je strokovnjak v gosposki suknji, in ako vidi navadni mali kmet, da si s posnemanjem napačnega nasveta par groŠov prihrani. Za to pa naatane za večje šolane posestnike, osobito pa za prečastite gospode dubovne, učitelje in ostale izobražene može na deželi, tako-rekoč dolžnost bližncga, da male posestnike podučijo, ter Jih od izvrševanja napačnih nasvetov odvračajo. In na take može se obračamo danes, ter jih prosimo, lepo prosimo! naj z vsem le mogočim jim uplivom na to delajo, da se navedena, skozi in skozi napačna, brezumna nasveta, posnemala ne bodeta. fNaj taki možje malim, manj izobraženim posestnl-Itom vinogradov dopovcdo, da se je grojzdna pïesnoba že pred več kakor 50 leti v Italiji
siriti pričela, med tem ko se je peronospora ravno tam šele v letu 1875 ali 1876 v prvo prikazala. Kako je toraj mogoče, da bi škropljenje trt proti peronospori prouzročevalo bolezen — grojzdno plesnobo — katera je že toliko let pred peronosporo nastala? — To je pač popolnoma nemogoče. Peronospora je paČ bolezen zasé, grojzdna plesnoba pa zopet zasé. Druga ni od druge čisto nič odvisna, druga ne mora druge prouzročiti, pa tudi ne odvrniti. Da pa obedve združeni, trti veliko večjo škodo pro-uzročujejo, da obedve združeni, trto lahko veliko prej ugonobijo, kakor pa vsaka zase, to je paČ popolnoma jasno. Zato veleva človeku že zdravi razum, da treba obedve bolezni z danimi sredstvi zdraviti, ne pa le eno. Zoper plesnobo se mora žveplati, zoper peronosporo pa škropiti. Žveplati pa trte tako, da se jih po dežju ali rosi mokre žvepla, ali da se jih se celo pred žveplanjem z vodo nalašč poškropi, je pa zopet ka,j brezumna postopanje. Po krajih, kjer trte proti plesnobi že čez 30 let Žveplajo — kakor na Italjanakem, so ee prepričali do dobrega, da žveplanje mokrih trt nič ne hasne, da je zaba-davo delo. Kako bi zamoglo v tej zadevi pri nas drugače biti, saj je pač pri nas isti liog kakor na Italjanskem ali morda ne? Zato žvepla naj toraj vsak svoje, trte v suhem stanu ne pa v mokrem, že celo pa Jih ni treba pred žveplanjem Šele z vodo škropiti. Ako se je kje na Štajerskem pokazalo, da v mokrem stanu žveplane trte za grojzdno plesnobo obolele niso, sme se z največjo gotovostjo sklepati, da bi one ravno tako zdrave ostale, ako bi se jih sploli nič žveplalo ne bilo.
K koncu naj še to navedemo, da Je po Dolenjskem ravno zdaj najpravejsi čas za prvo škropljenje, in le par dni po tem, sledi naj mu pa že drugo žveplanje. Med cvetenjem trte naj bi se jedno kakor drugo delo ne vršilo. Koj po odcvetenju trebalo bode pa že v tretjič žveplati.
Kako bomo letos krmo siiâllL
Mogoče, da ae vreme izpremeni in obrne na bolje. To bi bilo nujno želeti, da se spravi bogati pridelek, ki se nam letos obeta. Ako ima pa tudi ob košnji dež tako nagajati, kakor je nagajal dosedaj, potem se jc bati, da se nam bo spridilo mnogo krme in da bodemo imeli največje težave in sitnosti pri spravljanja. Prve košnje so že trpele in mnogo detelje se je moralo vzeti iz kozolcev in z nova raztrositi, ker se je premalo posušila.
Ako nam ima vreme nagajati med košnjo, potem je treba največje poziornosti pri sušenju in košnji. Priporoča se pred vsem, da v takih krajih, kjer imamo kozolce, porabimo tudi kozolce za sušenje sena, v kolikor se le da. Za sušenje v kozolcih je posebno pripravno dolgo in debelo seno, ki je bogato na detelji.
Ako imamo pa krmo sušiti po navadnem načinu, potem je skrbeti, da jo moča ne bo po nepotrebnem kvarila. Ako ni vremena za susilo, naj se pokošena trava puSča raje v redeh, V redeh se trava veliko bolje olirani, če ima vreme nagajati. Ako smo krmo z obračanjem že nekoliko posušili, potem naj se za slučaj dežja spravi v manjše in na rabijo zložene kopice (lonicej, katere je o prvi priliki, če tudi ni solnea, narabljati in prezračiti, ob zadosti ugodnem vremenu pa razmetati in raztrositi, da se zabrani gnjitje oziroma plesnenje krme.
Ob slabem vremenu je porabiti sploli vsak ugoden trenutek za sušenje. V dvomljivem vremenu smemo pa le toliko krme raztrositi, kolikor je zamoremo v liitrici zopet skupaj spraviti, da se po nepotrebnem ne moči, ako bi začelo zopet deževati.
Večkrat premočeno in potem na solneu zbledeno seno zgubi zmeraj svoj značajen in prijeten duh, razven tega pa tudi mnogo na svoji tečnosti. Prav zaraditega se priporoča, da ae ravnamo ob deževnih letiii nekoliko po krajih, kjer gospodarjem leto za letuni nagaja slabo vreme in da rabimo tudi pri nas take rogljo ali ostrvi za sušenje krme, kakor jih imajo po takih krajih in kakoršne naliajamo tudi po Belokranjskem, Koroškem, Štajerskem itd. lies nas stane naprava takih rogelj nekaj stroškov, pomisliti pa je, da ai s takim sušenjem prihranimo stroške za obračanje itd., in kar je glavna reč, na takih rogljab se ohrani krma zdrava in tečna,
Roglje ali ostrvi so drogi (ětatige), ki so po 2 Va do 3 m visoki, po 10 do 12 cm debeli in spodaj ošpičeni. Skozi te droge se pretaknejo na treh ali štirih mestih klinci ali količki, ki so 60 cm do 1 m dolgi. Navadno se jemljejo
za to kar smrekove stange, na katerih se puščajo spodnji konci vej, da se na nje natika in obesa krma.
Z obešanjem se prične spodaj, toliko od tal, da se krma ne dotika zemlje. Na ta način lažje dohaja zrak i» spodaj rastoča trava (detelja) tudi nič ne trpi. Na vrhu roglje se mora krma dohro zadelati in potem tudi ob straneh dobro pograbiti, da se deževnica hitreje odteka.
Na roglje je obešati krmo, ko je do dobrega ovela in pustiti jo je na rogljah toliko časa, dokler se popolnoma ne posuši, če treba ostane lahko veČ tednov gori, ne da bi za to trpela posebne škode. Na vnanji strani pač nekoliko zbledi, kar opazujemo tudi pri kozolcih, znotraj pa ostane krma lepa ia popolnoma dobro ohranjena.
Na 1 roglji zaniorcmo obesiti po 100 kg ovele krme, pa tudi več. Roglje je postavljati H konca travnika ali njive, po mejah ali pa po sredi dutičnega zemljišča. Postaviti jiii je trdno, da jih vsak veter ne podere; za to je treba, da se najprej napravijo luknje s pomočjo močnega in dobro ospičcnega kola ali pa železnega droga. Kjer imamo kamnit svet in vetrovne lege, tam se priporočajo namesto rogelj takoimenovane piramide, ki obstoje iz treh drogov, ki so zgoritj skupaj staknjeni, spodaj se pa narazen postavijo v podobi piramide. Na taka trinožna stojala se polagajo ob straneh se koli, in sicer s pomočjo klincev, ki se zataknejo v droge. Na takih piramidah ae posuši po štirikrat toliko krme kakor na navadnih rogljab.
Za kraje, ki so izpostavljeni burji, so take piramide premalo trdne.
Roglje in piramide oatanejo dolgo časa po-rabne, ako jih spravimo na suh prostor.
Politični pregled.
Državni zbor. i), junija, ob l. čez polnoči bilo je zasedanje državnega zbora zaključeno. Bilo je vsako daljno delovanje nemogoče vsled obstrukeije od strani Čehov. Čehi so namreč zahtevali svoje jezikovne pravice po zakonu ravnopravnosti, ter so z ropotom onemogočili druge razprave, kakor so to prej pri nemški stranki videli. Kakor prej, je tudi sedaj Škoda, da se važna vprašanja ne rešijo.
Nemiki C6sar namerava priti na jesen 8 svojim sinom prestolonaslednikom na Dunaj, da 8 tem povrne obisk, kakoršnega zaliteva dostojnost. To ne bo imelo političnega pomena.
Vspeh katoliške ctirkve na Ruskem. Kakor se f iroČa, b»j(le se v Petrogradu ustanovila nova katoliška nad.nkofija. liazun tega hodeta tudi še drugi dve škofiji na Ruskem ustanov-
Ijeni. Dozdaj ni imelo carstvo svojega uradnega zastopnika pri sv. Stolici, zdaj pa je h\\ zastopnikom Rusije pri sv. Stolici imenovan Carykov. To je velik uspeh sedaj vladajočega papeža Leona XIII.
Cesarski juhilej. Letos dne 18. avgusta bo naš presvitli cesar praznoval scderadesctlct-letnico svojega rojstva. Ob enem praznuje letos goriška grofija petstoletnico, odkar je pod babs-burikim žezlom. Deželni zbor je izvolil posebno deputacijo, ki se je šla zato poklonit Njega Veličanstvu. Presvitli cesar je obljubil, takrat
navzoè biti.
Kitajsko. Nt še popolno vojska končana v Južni Afriki, že so zopet nastali veliki ncmin na Kitajskem. Vsa Evropa je sedaj obrnjena na to propadajočo državo. Revolucija je na-merjena samo proti kristjanom in tujcem, kterili so mnogo že pobili ter tudi mnogo evropskih naprav požgali. Evropske velesile postopajo skupno proti Kitajcem. V nekterib krajib so bile že bitke mej ustali in evropskimi vojaki. Rusija ima v Vladivodstoku 11.000 mož na
nogah.	J J
Neka vrsta razkolnikov, ktere „Bokser imenujejo, se trudijo, srd proti vsem tujcem zanetiti. V velikih tolpab so potovali ti Bokserji po deželi, ter so plenili in požigali. Kristjani jim veljajo za tujce. Blizu mesta Peking so stanovanja kristjanov oropali in požgali. domačih kristjanov so na mučni način pomorili, nektere pa žive sežgali.
DomaČe Testi.
(Dr Ferdinand B o h m, ) rodom novomeščan ie Šel kot polkovni zdravnik v pokoj, ter ordimra sedaj kot distnktni zdramik v Mozirju na btajerskera.
(Osebne vesti). Zdravnik gcsp, don Ivuu Oražen ie imenovan sekimdartjem v deželni bolnišnici. - Zdravnik dor. Rudolf W e i b e Ije imenovan okrožnim zdravnikom v Toplicah.
(Vabilo), Vsi častiti udje dijaškega jiodpor-nega društva v liudolfovem se vljudno vabijo k občnemn zboru, ki se vrši v pondeljek 18. junija t. 1. ob šestih zvećer v konferenčni aobi c. kr. gimnazije. Nn dnevnem redu je i I. poročilo o društvenem dfldVftuju proglega šolskega leta, 2, poroci^J o dijaški kuhinji, 3. volitev dveh pregledovalcev ra-êunov, 4. volitev novega odbora,
Načelniětvo dijaškega podpornega društva.
V liudolfovem 8. junija 1900. (Cepilni teCaj) za ceplenje na zeleno, preložilo ie vodatvo kmetijske šole na Grmu na 22. m 23. tekoiega meseca. To storilo je vsled tega, ker bodo ameriške trte komaj do tedaj dovolj dorastle
za ceplenje.	„
{V bolnišnico IJsmilj. bratov v liftn-diji pri Novem mestu) se je sprejelo mesec» maja 133 bolnikov, koncem aprila jih je ostalo 68, skupaj 201. Od teh se jih je ozdravilo 94, zboljsalo
31, neozdravljenih bilo je 6. Umrli 80 3, in sicer eden vsled srčne hibe, eden vsled Erigliťove obistne bolezni in eden umirajoć priveden vsled jetike, V oskrbovanji ostalo jih Je 67. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2406.
(Hranilnica in posojilnica za Kandi-j o in okolico) reg, zadruga z neomejeno zavezo. Denarni promet v mesecu maju 1900: 24684 K 38 h. Novih deležev ie podpisanih 34, zadružnih deležev plačanih 1648 K 40 h, tedaj stanje koncem maja 18692 K 80 h. Hranilnih vlog je vplačanih J 0836 K 40 h, povrnenih 2097 K 88 h, stanje koncem maja 63651 K 86 h. Posojil s« je dalo 6531 K 60 h, vrnenih je 310 K — h. Stanje koncem maja 1900 82269 K 60 h.
-(Zdravstven zavod) obaegnjoč elektriško kopel in plučno kopel ter novodobno masažo napravi v Šiški pri Ljubljani gosp. Kreuzer. Zdra\nik tega zavoda bo gosp. dor. Mahr.
(íntendanca c. in kr. 3. kora v Gradcu) je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz povprečne potrebščine stvari, ki se bodo potrebovale v dobi 1900 — 1901 za oskrbovanje c. in kr. vojake in c. k. domobrambe v oskrbovaltiicah v G-rad-eu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pu-Iju. Dobaviti je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, les, premog itd. Izkaz se lahko vpogleda v pisarni navedene zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo razglasile s posebnimi razglasi v oficijelnih deželnih listili
(Castitim posestnikom vinogradov v Trški gori pri Novem mestu v prijazno znanje). V 15. at, lanskih Dol. Novic je bilo objavljeno, da se je naložilo v novomeako hranilnico znesek 61 K 40 v, kakor preostanek za strelno postajo proti toči na Oavzarjevem vihu v Trski gori. Ta znesek je narastel z obrestitii do 11. t. m. 62 K 34 v. Letos dovolil je slavni deželni odbor znesek lOO kron iz subvencijske zaloge, namenjene za naprave strelnih postaj, v to avrho, da se je že zastarelo okorno strelno pripravo na Triki gori tikoma cerkve, z novo veliko ročnejso nadomestilo, Ta stala je pa s postavljenjem vréd 118 kron 56 v in pri-manjklaj 18 K 66 vplačalo seje iz hranilnice dobljenega zneska 62 K 34 v, tako đa je ostalo le še 43 K 79 v. Za to strelno postajo, kakor tudi za uno na Oavzarjevem vrhu, kupiti je bilo treba, ker je od lanskega leta preostali smodnik popolnoma pošel, 60 kilogramov smodnika. Ta je stal 30 K 86 y. Polovico tega zneska 19 K 83 v plačala je kmetijska šola na Grmu, polovico plačalo se je pa iz svote 43 K 79 v, tako da preostaja le Se 32 K 86 v. Ker bode treba letos prav gotovo še smodnika, žveplenk ter užigalice kupiti, ker bode treba po trgatvi tudi strelca obedveh postaj, to je one pri cerkvi in na Oavzarjevem vrhu plačati ; ne bode znesek 23 E 86 v zadostoval. Za to poslal bode podpisani nabiralca 2 nabiralno polo do častitih posestnikov vinogradov v Trški gori, iu prosi, da mu vsak, po previdnosti, svoj del vročiti izvoli. Na Grmu, 12. junija 1900.
R. Dolčnc.
(Volitev) načelnika in njegovega namestnika v cestni odbor novomeškega okraja vršila se bode dne 27. t. m. ob 10, uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, ona za oestnl odbor žužem-berškega okraja pa dne 28. t, m. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Žužemberku,
(t Raubar,) umirovljeni finančni atražuik je umrl minoli teden y bolnišnici Usmilj. bratov v Kandiji blizu 80 let star. — Danes pa je umrl sodnijski sluga •J- Aleksander Jakie.
(V samostanski cerkvi) oo, iranćiskanov stavi te dni podobar g. Fr. C i ber novo krasno leeo ali priđižuico, ktero bo ob jednem z novim banderom za III. red ev. Frančiška slovesno blagoslovil premi-lostni gosp, knezoškof dr. Anton Bonaveatura J e g I i é T nedeljo 1. julija popoldne; ako se ne pripeti mej tem kak poseben zadržek,
• (Vbolnianici Usmilj, bratov v Kandiji) bo blagoslovil premil, gosp. knezoŠkof 1. ali pa 2. julija v ondotni kapeli nov kamniti altar, ktevi je kaj lepo v renaisanćneni sloga delan. Isti Je darilo dobrotnikov iz Gradca.
H:JfO(Nova svetnika), Z obićajno cerkveno slo-Yesnostjo sta bUa na Vnebovhod v cerkvi sv. Petra svetnikom proglašena Jeim Babtist della Sale in Eita de Cascia, Sv. OCe je prebral dotićni dekret (pismo), zapel „Te Demn" in podelil blag<)sl(»v. Na-vzoSa je bila neitevilna množica vernikov, tudi iz inozemstva, Nad 60 000 Ijudij je bilo ta dan v cerkvi sf. Petra, ki je bila krasno okinčana in razsvetljena.
-(O g e n j), Minolo sredo popoludne nastal je ogenj T vasi Cerove ter je dremi gospodarjema vso pogorelo. šk(ide utegne biti kacih 3000 gld. To .so vendar silni ubožci; pred nekaj tedni jim je toča pobila, sedaj pa ogenj vse pokončal.
-(Deželni odbor) je dobil od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanji bikov plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domačo prirejo ter kupuje v deželi take bike ako so v Čistili pasmah in primerni kakovosti na razpolago. — Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji,
(Kolikokrat je letos spomladi deževalo?) Z rizirom na to, da je letošnjo spomlad prav pogostoma deževalo, objavimo v sledečem množino padavine, kakor jo je opazovalna (ombrometrična) postaja na kmetijski šoli na Grmu v mesecih marciju, aprilu in maju t. 1, pri svojih vsakodnevnih opazovanjih zaznamovala. V mesecu marciju deževalo je llkrat, v aprilu ISkrat in v maju ISkrat; padavine to je dežja je padlo v mesec« marciju 88'"^, visočine, v aprilu 167'9'% in maju 137 Ako primerjamo število deževnih dnij z onimi, ko ni bilo nikake padavine, najdemo, da je povprečno vsak drugi dan deževalo; množina padavine znašala je v primeri a povprečno celoletno padavino skoraj polovico.
(Za vidre) se ne bo več talija plačevala; dosedaj je bilo 2 gld. talije od glave.
(Svarilo). V zadnjem času počela sose zopet razna zdravila, istotako načini zdravljenja po naznanilih v raznovrstnih dnevnikih, koledarjih itd, prav pogosto hvalisati. Taka hvalisanja tikajo se Čestokrat zdravil, katere je smatrati tajnim sredstvom (sredstva torej, katera so splošno iz prometa izključena); hvalisajo se nadalje take tvarine, katerih razprodaja se je po posebnih, splošnih oblastvenih odlokih iz zdravstvenih ozirov izrecno prepovedala, Vrh tega poskušajo tudi čestokrat zasebniki ali podjetja iz inozemstva občinstvo k nakupu prepovedanih tajnih sredstev na ta način zapeljavati, da le-te sleparsko po naznanilih v raznih časopisih hvalisajo, ne gledé na to, da se vrh tega občinstvu še vsíluje na nedopustljiv način zdravniška pomoč ex distantia. Vis. deželna
vlada svari občinstvo pred nakupom takih tvarin, ter našteva sledeíe nazvana sredstva: „Schneeberger Niess-pnlver" (prašek za kihanje), „Schwedisches Eliïier", Santa-Tosca-krogljice, „Franz'sche Lebensessenz," „Augsburger LebensessenzFilicien-krogljiee, Kti-Čistilne krogljice, Jena-kapljice, Norimberški balsam zs rane, Schofer-jev balsam, „Lebensessenz," „Lebens-essenzbalsam," Haas ove krogljice, Sjiykerov balsam. Frankfurtske krogljice, Redlingerjeve krogljice, „Ver-gaynis antiscorbntisches Elixir," Schauer-jev balsam, „Kiesow'sche Lebensessenz," „Bauer's Pflnster", olje za zboljšanje postuiia, angleški protinski popir. Prepovedane so dor. Lowy-jive cigarete iz zelišč, potem „Pagliano- syrup," „Karpatben - Krauter - Elixir" B. Fuchsa v Malatzka. Prepovedan*» je uvažati takozvane „Hanf-Cigaretten" ali „indijske cigarete" katere izdeluje firma Grimiiult in Co. v Parisů, Prepovedane so Jager-jeve Anthropin-krogljice, elektrohomeopatiČna zdravila grofa Mattei-a, tajna sredstva „Hopein" in „Hopein Beer," specijalitete lekarnarja Josip Fiirst^a v Pragi Gastrophan, Knrolinenthaler-Davidthee in lekarnarja Praskowitz-a prašek za vrat. Prepovedana je uvažati „llomeriana", „Sanjana", Warner-jeve Safe-Cur-sredstva, „Aachener Tliermensalbe," tajno sredstvo „Bi,senits-Dépuratifs" od Ollivier-a v Parisu, „Parai"-jeve zdravila, „Marienbiider Reductionspiilen", „Mentliolinschnapfpulver", ^Marienbader Entfettungs-pillen." Prepovedtma so od firme F. A, Richter & Co. v Rudolstftdt napravljena z varstveno znamko sidra (Anker znznamovana, sestavljena zdravila): „Anker jPain Expeller", „Anker Stomakal", „Anker Loxapil-len", „Anker Betelhonig", „Anker Tamaroni", „Anker Kongo-Pill^in", „Anker Kaflr-Pillen", „Anker Magen-pulver", „Anker Sarsaparillian", „Anker Ferrola", „Anker Jugrtpastillen", „Anker Mokva-Pillen", „Anker Krakotos", „Anker Penagno-Pastillen" „Anker Lagosa-Salbe", „Anker Bolamo-Salbe", „Anker-Flecliten Sal" be". Prepovedano je napravljati, uvažati in razproda-jati „Weissmanisches Hchlugwaaser", „Oleum Bauu-scheidt'"", in instrument imenovan „Lebenswecker". Prepovedan je nadalje „čudesni balsam" in „angleško čudesno mazilo" A. Tliierry-a v Pregradi (Hrvatsko), „Lebensbalsam" dor. Spudiius"; prepovedano je uvažati in prodajati Brandt-ovili „Scliweizer-krogljice" vsake vrste, „Williamsporosea Pilaster", „Kingelhard-Gliickner'sches Wund- und Heilpiiaster". „Japanischer Sternauis" (Skimmifruchte), „Nicholsotni-ovo sredstvo zoper bolezni v ušesih, „Heinrich Marger'jev „Occlu-sivpessar", mehanične apHrate prof, Leon-a ali slične aparate zoper spolno alabost. „Galvannelektrične verige", „Volta-Križe" in dr. Prepovedana so pripravljena zdravila amerikanske firme „The Kimig Medicina Co" v Chicagi, katera ima generalno zastopstvo za Evropo v Frankfurtu, kakor „Koenigs Nerven starker", „Koenigs Eisenelixir", „Koenigs Eiaenpillen", „Koenigs Krauterpillen". Prepovedan je nadalje „Wolff-skyjev" čaj, kot splošno zdravilo za jetiko, potem „dr. Williams Pinkpillen" firme Gablin in Oo. v Parizu, „dr. Schilfman's Asthmapulvťr. — Prepovedana BO vsa tajna sredstva napravljena v „dr. Chas Thomas Nátur- und Sanjanainatitut" na Angleškem.
(ViniČarjev kažipot.) Tako je naslovljena knjižica, katero je spisal naš rojak gosp, Ivan Bele, potovalni učitelj na štajerski vinorejski šoli v Mariboru, Založil jo je Dragotin Hribar v Celju. Knjižica obsega 63 strani in stane 60 h, a pošto 10 h već. Kdor vzame 12 komadov, dobi jeden komad povrh. — Ta knjižica napeljuje vinogradnike, kako
înulje zaHîijiiti ill obdíílovati nove vinograde m na kaj "vse mu je paziti, da si izboljša vinski pridelek. Ves pinik je nizvrš&u v sledeča poglavja: 1. Pri-pravljitiijezpmljišézanovnasfid. 2. Zasajeiije. 3. Delo v prvih leiiii po saditvi. 4. Izgojii in režnja trt. 5. Kiiko ravnati z mladjem po leti, 6, Obdelovanje zemlje. 7, Gnojenj«. 8. Kdstlinski škodljivci. 9. Važnejši živalski Škodljivci. 10. Neugodni vplivi vremena, zemlje itd. Kjižica nam daje v teli desetih poglavjih premnogo koristnih navodil za obdelovanje in oskrbovanje novih vinogradov. Ker je poduk pojaanen tudi z lepimi slikami in cena knjiiice tako nizka, jo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za napredek vinstva.
Oarovl la novnmflško dijaško kuhinjo.
Pred. ge.'luboviii v Žt. Vidn na Dolenjskem 15 K, preS.	v...
g.Ž^iptiik Fr. Bnilo 10 K, gogpEL M. Pavlin 10 K, prei. gospod
■ Jos. Rome, župnik G K, «osp . Vojski B K, čast. Fr. udof, ^ '	|X,
iia,.lati (J K, (lohr.itaiki iz mesta iii Ktiiaije m mesec jmiij K,., ■g. Jiinei! Bali .lik, žiipnik 30 krm_
Sveto DlSfilO starega in novega zakona,
krasna oemAka izdaja za katolike, v dveh popolnoma novih folijantih se proda. ~ Več o tem sve se pri opravnistvu lega lista, kjer se zamore tudi omenjeno 3v. pismo pregledati.
Na prodaj je posestvo
na Debeěem, pol ure od farne cerkve Javorje. Isto obstoji iz 41 oralov zemlje in sicer: 22 oralov gozda, Soraov travnikov in 11 oralov njiv, Hiea in gospodarsko poslopje je T dobrem stanji. Pri hiši so lepi siidni vrti. — Vei se izve pri lastniku Anton Královic u v Št. Vtdu, Dolenjsko.	(i37-l>
Loterijske itevilka.
Trst 2. milja	87 88 7 78
firadec 6 ,	80 51 3 53 41
Firm. 71.
(Landauer, druga na pol pokrita) ima na pi-odaj Franc Rumpret. posestnik v Krškem po jako ugodni ceni.
Tudi proda pol leta starega
Oklic.
Gen. 1,-15/9.
Objftvlja se, (îft se je pri obst^pje« tvrdki .okrajna posojilnica v .\[iikroi)cjgn" v tUKuilnem Kadriižiiem regsatrn lívrĚil MbTiH g. Mihaela Barbo-ta kcit odatopivie^'a iiainestnega uda fielf.tva in vpis ^osp. Jakob Plefikoviia. po estmka m sedlarja v Mokrouogn, kot novo izvoljenega namestue^a nda naĚeUtva, C. kr. okrožna aodnija v Rudolfovem, odd. III.,
dne S.jnai,)a iaOQ. _
IT^) ^Razglas
v poklic dediča Franceta Gregorčića, čegar bivališče ni znano:
C. kr. okrajno SiidlSÈe v Rudolfovem naznanja, da je 29. januarja 19uO nfi Lfíwnici Ětv. 9 pri sy. Petru tukajšnjega okraja umrl vžltkar Janez firugorčič. Ker ni napravil opm-oke (testamenta), spadti med dediče tudi ix.kojnega brat France Gregorčfft, ki je bival pred leti na Hrvatskem. Imenovani, iegar bivališče m znano, se puziva, naj se v enem tetu po nižje razvidnem dnevu pri tem sodisíín oglasi in prijavi za dedma, ker bi se zapuščina obravnavala z dediči, ki se bodo priglasi i, in z Janezom Bifelj, posestniku na Lešnici stv. 1, ki mu je za oskrbnika postavljen.
C. kr. nkrajna sodnija v Rudoifuvem oddelek i,
dne 1 nmjft 1900.	_
Sprejmem, kteri je gimnazijo ali meščansko âolo obiskoval ter je lepega vedenia.
J. Krajec, Novo mesto,
se sprejme takoj v poduk v prodajalno tJLeiiei^ y špecerijskim blagom in železnmo pri Franc Kastellcu v Kandiji pri Novem mestu. (i2ft-2)
Na prodaj je hiša
v Stopiiah pri fftri, eno uro od Novega mesta. Ista je v dobrem stanu z vsem gospodarskim poslopiem in lei)im sadnim vrtom. - Več pove lastnik Jože Šímc, ytopiče, pošta Noyo mesto.	(134-1)
Vino na prodaj
različne kakovosti, po raznih cenah, tudi v manjših množinah v gradu Volavče pri St. Jerneju, (135 i)

v Novem mestu na Vel. trgn št 46 je takoj za oddati zji letno najmarino 330 gld:	(156-1)
prai&l
v Smarjeti, v sredi vasi.
Iz proste roke se proda hiša z opeko krita, zraven vse gospodarsko j>oslopje in nekaj vrta. Dobi se ps še lahko zraven 1 vmograd znova zasajen in ie pre-ceplen, 1 njiva, 1 gozd, 1 travnik; dobi se se veé ali manj zraven po Želji Vse skupaj se ceni na 2,f>00 gold. Va kupa se lahko obrestuje. Pripravno za kakega v pokoj idoćega in za Tsako obrtnijo. Več o tem pove lastnik in posestnik v Šmarjeti, hiš. št 24,	(110-3)
se nudi prilika, gvantno blago za moške in žsnske po sodnijski ceni kupiti in sicer v pnidajalni
J. MTirgeïj, Novo mesto,
Btev. 12.
P. T.
Za Novomesto in okolico !
Podpisani priporočam svojo zalogo marčne in vležane pive v sodčkili in steklenicah, ia Steinfeidske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Poveksale so se tudi ledenicu iu sem dobro preskrbljen z ledom tako, da lahko tudi zunanjim gostilničarjem postrežem X ohlajeno pivo in z ledom.
Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gOHtilničarjera naznaniti, tla sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovlno na debelo.
Imam v zalogi pristna naravna črna in bela Istrijanska kakor tudi različna Doien]8ka in štajerska vina, vsi po jako nizkih ccnali.
Z odličnim spoštovanjem

Na proda veliko posestvo in mlin
s tse^Q?^! 'tseěaji is». stopo^isaaHi
10 minnt oddaljeno od farne cerkve.
Dal{e se prostovoljno prodajo 3 vinogradi in tri hoste.
Natančneje se izve pri Mariji Jotiant, posestnic« pri Sv. Trojici na Mostec, pošta Tržišče. (108-3)
V hiši kat. društva rokodelskih pomočnikov, št. 17J T Novem mestu se odda 1. avgusta
(t 19-3)
T prvem nadstropju, obstoječe iz treh sob i. dr.
àe y«đje, katflrt
----^ KathremerKneipp-ovo
slsdno kavo ne rabijo, akoravno je tftko dobrodifie&a in idrava k&viika p^aâa?
Kar Se vsi ne v«do, kt«re velik« prftdnosti ima Kathreiner-joT» tava, katera ikoïi en ek-Blrakt bobore tastline duh in okna bobov« kave ladobi. Taista tor^ idrofti na n^recenljivi naiin dobr« sdravju deliijode lastnosti domaČega sUdnega preparata ■ »»IjubHmim dahom bobovo kave. Kathremer £iieippova sladna kava slnť pctsebno aa prlmee k bobovi kavi, đifii M tndi ako se sama poa-tijeL Dobi M poTBodi, ne «me M pa nikoli odprta prodajati in j« aamo pHataui v anauih iaviř-nïh aarojih m podobo iap-Bíka Kavippa in ■ imenom
^mL

ae odda z dveiiiři sobama, eno kuhinjo, klet in drvarnico.	(112-3)
Već se izve pii Francu Mum, Kanđija, St. 18.


16 let star, zmožen za pekovsko oVirt, sprejme se t poduk v Ljubljani VeË i^e tzve v Novem mestu. Ljubljanska cesta ét.'JOS.	(61-6)
Na prodaj iz proste roke "Wí
(107-8) fei, i Š a v Žahji Vttsi Řt. 20 Z(vrtom in kozolcem^
vse v dobrem rtidu. Već pove lastuik rayno tam.
anez im
najstarejša in največja ^

Šivalnih strojev
Y Ljubljani, I)n naj Bi a-,'cesta št. 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trirovec v Metliki. (210—21)
m.

S
Opekarna Zalog (Breitenan),
posta Novo mesto.

Opeka za zid 1000 kom. po . . .	11'— gld. Opeka za (limnikc prikrojena 1000 komadov po.........20*—	„
Opeka za oboke 1000 komadov po .	11-—	„
Strešna opeka „ „ „ .	12-—	„
„ žlebnik komad po .	—'05	„ „ (Falzdachziegel) tisoč
komadov po........38-—	„
Strešna opeka (Falzdacliziegel) s ka-
tranoiri iirevleiena 1000 kom. po	48'-—	„ Strešna opeka (I'alzdachziegeJ) žlebnik
komad po.........—'25	„
Opeka za tlak j^ladka tisoč po . .	22'—	„
„ „ „ okrašena (geknpt) tisoč	35*—	„
Okrajki (Gesimsziegel) 50 c;« dolgi po	—'15	„
Na zalitevanje in po naročilu tndi druge vrste opeke, Zgornje cene veljajo pri opekarni Zalog (Breitenau),
Na železniški voz na lastni progi v Zalogu (Breitenau) naložena opeka po 50 kp. več.
Na postaji Rudolfovo naložena opeka za zid 1000 komadov po 14 gld. „ Straža
11	H )) »	1)	)1
u gld.
„ Mirna peć	Î1 1) )> Ti )t H
15 gld.
„ Trebnje	lâ gld.
1)
A. grof Thurn, « -


Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
registroTana zadrug^a z neomejeno zavezo, sasL ^o^^os»©^ tirg^ št»
sprejemu In izplačuje liraniliie vloge in
obrestuje po l^jg^ od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične liiijižice se hprejejiiajo kot gotov deiuir, ne da bi se obrestovarije pretrgiilo.
TT-îï^a -na Tii*rká1aí železnega mosta Jll^di ua piUUdJ TT Kanđiji hi«. Ět. 29.
Ista obstoji iz petih sob, kleti, spaize, jileva in drvarnice; k hiši pripada vrt, ki meri 1000 Qm, in tri njive, petdeset korakov oddaljene od hiše. — Vefi se izve pri Franc Peiko-fu, mizarju *v Kandiji Štev. 6, posta Novo mesto.	(129-2)
Hiša na Gorenji Straži
se da ali v najem, ali pa tudi gostilna na deaetek. — Već pove lastnica Ana Faleskini na Dol Siraži št. 68.
-Iščem mlin v najem.
Bivam že ětimajst let v Korf« na Grřkem kot nadmlinar, ter bi se rad zopet v 3vojo domovino po-vrnih Iščem toraj dober mlin v najem, ali pa tudi sprejmem slnžbo proti primerni plači. — Blagovoljne ponndbe prosim na adreso; „Giovani Godec, Corfu. Braecia."	fiaa-s)
T^liritlflTlslirî vny	rabljen,iprod».
X Ul lUdU^Kl VO/;, se prav p« nizki ceni
na Pristavi h. št. 3 pri Trebnjem.

Ifni^lto, Al tmui T Bahsl MIEO trrelDo biHgo
TMk« Tiwto n flMtlU

m
C
Tnđl sltv, p. n. oMLiurtrti lU' manjntn, da Imam t uJogt tmIm Trate modeToa Itofa Ur tnđi nepr.-motlJlT tirolski loden f. tuvllok«.
Tndl Imun n&rqen« bavtlok* T«àkB Tallko«ti ift eotpodeln i*fik« po oliki coni-
tijakgni »i Un mu I
J'Â^OB MXKOXaXOp
t ImjAiikl mojHter, Noto mento, Veltkf tr« »t. »» t-
•• pr«£. dabavUlni t IsdaloTanj« tkcikotntiie oblek«, pqMbno
tâlaije, povriinike itd.
po uMusnejSem in najnoTejSem kioju. — Isdolujom TMko, v to «troko ^Mdi^oóe delo iwtoDfno po meri.
PrrpOTotain se ^eC, duhoT^íini, da tna blagovoli pofasttti • md^ j «nui uroîm, Ba^taTljaJof, da bodem Teđno akr^ ^ ingOn neki ■wtWHVi T	EadoTvIjnMt proůaotitih naroénijurr.
Slxr. pl. obtinstm pripoToStun (rojo dobio ntjaiio krojaâko delavnico, t katari dilajo	dilayike moAi^ ntor^ h	n élhpatiic^
lapo in nodsmo izrriiteT naioâl, kakor tudi nto^ te H mte
T moji ddavnki uanieDa oblek« k|M pnltg».
---- ^
Not« inetto: OdgoTorni nrednik, jedi^fttetj, Mloinik iu tuktur i. Krajao.