Št. 66 (14.462) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
PONEDELJEK, 8. MARCA 1993
J3USIJA / PRED OBRAČUNOM V PARLAMENTU
Politični spopad v ruskem vrhu
Jelcinov dramatičen poziv h kompromisu
. Moskva - v intervju-
N 2a ruski radio je pred-Sedrtik Boris Jelcin drastično ugotovil, da je fisija na pragu ustavne in znova poizval k jMerendumu, ki naj bi reji vprašanja delitve obla-med predsednikom in Parlamentom. »Ce ne bo-?° H. aprila dovolili re-erenduma, pomeni, da zaupajo v voljo ljud-sNa,« je dejal Jelcin in Podlagal vprašanja na re-®rendumu. Ljudstvo naj bl odločilo, ali bo Rusija Predsedniška republika z j*vodomnim parlamen-tom, ki naj bi sprejel no-Ustavo. Zadnje vprašanje, ki bi ga rad Rusom Ustavil Boris jelcin, pa govori o lastništvu: prebi-Valci ruske federacije naj or dobili pravico posedo-Vanja in razpolaganja z Zemljo. Jelcin je konservativnim političnim sitem, ki nasprotujejo nje-govi politiki tržnega odpiranja in sodelovanja z Zahodom, še enkrat ponudil sporazum in kom-
promis. Ruski predsednik je ponudil oljeno vejico celo komunistom, pa Čeprav je pred Časom prav sam zahteval njihovo izobčenje.
Opazovalci pa pričakujejo, da Jelcinovi politični nasprotniki ne bodo sprejeli ponujene sprave. Nasprotno, predsednik lahko sredi prihodnjega tedna pričakuje nov parlamentarni poskus miniranja njegove politične moči. Predsednik Jelcin in voditelj parlamenta Ha-zbulatov že nekaj tednov ostro obtožujeta drug drugega za vse težave v državi, ki se spopada z galopirajočo hiperinflacijo, padanjem proizvodnje in življenjskega standarda ter s psihološkim udarcem po razpadu sovjetskega imperija in izbruhu etničnih konfliktov. V sredo pa bodo o sporu med Jelcinom in Hazbulatovom razpravljali tudi na zasedanju ruskega parlamenta. Konservativni poslan-
ci bodo, kot pričakujejo opazovalci, skušali preprečiti referendum. Poveljstvo ruskih oboroženih sil je konec tedna izjavilo, da se ne bo vpletlo v spor med predsednikom in parlamentom.
Ruski predsednik bo na sredinem zasedanju najvišjega državnega političnega telesa predlagal tudi zakon o delitvi oblasti, njegovi nasprotniki pa bodo najbrž zahtevali, naj vlada neposredno odgovarja parlamentu. S tem bi odrezale korenine Jelcinove politične moti. (Reuter, APP)
Zenski nasmeh za 8. marec
8. marec, mednarodni dan žena. Zenske širom po svetu praznujejo 8. marec, v upanje, da se končno razblinijo še zadnje pregrade na poti njihove popolne enakopravnosti. Praznika žena se je včeraj spomnil tudi Janez Pavel II.
NEW YORK / NADALJEVANJE POGAJANJ O ZAUSTAVITVI VOJNE V BIH KONEC TEDNA
Proti Srbom uporabiti tudi silo
Butros Gali se je zavzel za uporabo sile proti Srbom, če se se ti ne bodo umaknili z zasedenih ozemelj v BiH-General Morillon pravi, da so razmere v Srebrenici dramatične
NEW YORK, SARAJEVO - Generalni sekretar ZN Butros Gali se je v nedeljskem intervjuju za ameriško televizijsko mrežo ABC zavzel za uporabo sile proti Srbom, Ce se ti ne bodo umaknili z območij v BiH, ki so jih zasedb v skoraj eno leto trajajoči vojni. Gali je sicer priznal, da bil bil to zelo težaven podvig, za katerega bi moral pridobiti tiste države, ki so v BiH pripravljene poslati svoje enote. Pogajanja o zaustavitvi vojne v BiH v New Yorku pa so v nedeljo začasno prekinib. Predvidoma se bodo nadaljevala konec tedna, ko se bosta v New York vrnila bosanski predsednik Alija IzetbegoviC in vodi-
telj Srbov v BiH Radovan Karadzič. IzetbegoviC je pred odhodom domov Vanceu in Ownu obljubil, da lahko pričakujeta uspešen razplet pogajanj.
Tako srbska kot muslimanska stran morata namreč še podpisati listino o razdelitvi BiH na 10 po-lavtonomnih provinc, kar bi pomenilo tudi uresničitev Vanceovega in Ovvnovega mirovnega načrta. Radovan Karadzič pa je Varnostni svet Združenih narodov pozval, naj ne skuša poostriti sankcij proti Srbiji, sicer bodo Srbi zapustili newyorška pogajanja. Da bi tudi Srbi sprejeli ključni del mirovnega načrta, si bo prizadevala tudi Rusija. V pri-
hodnjih dneh bo namreč Beograd obiskal namestnik ruskega ztiuanjega ministra Vitalij Curkin.Po vrnitvi v Sarajevo iz vzhodne Bosne oziroma Cer-ske je poveljnik mirovnih sil v BiH general Philippe Morillon ponovil, da tam potekajo spopadi, vendar ni sledov o množičnih pokolih, kar je zatrjevala vlada BiH.
V Cerski tudi ni vec civilnega prebivalstva, ampak samo srbski vojaki, je zatrdil Morillon. Na tiskovni konferenci v Sarajevu je Morillon dejal, da je položaj zelo težak zlasti v Srebrenici, kamor se je zateklo tudi veliko beguncev iz Cerske.
General Morillon se bo
v Srebrenico, kjer živi okoli 60 tisoč ljudi, odpravil že v prihodnjih dneh, da bi se seznanil s tamkajšnjimi razmerami. Beograjska agencija Tanjug je v nedeljo poročala, da so hudi boji potekali zlasti na območju Skelani in v okolici Srebrenice, medtem ko je bilo v Sarajevu razmeroma mirno.
Ameriška letala pa so v nedeljo zjutraj že sedmič odvrgla pakete s človekoljubno pomočjo prebivalcem vzhodne Bosne. Prišlo je tudi do prvih težav, saj eno od letal zaradi tehničnih težav svojega tovora ni moglo odvreči, so povedali v ameriškem vojaškem poveljstvu v Frankfurtu.•
(B.C, AFP)	Butros Gali
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Senca podkupnin tudi na tedniku II Sabato
Včeraj se je razvedelo, da je že od petka v preiskovalnem zaporu rimski voditelj in vsedržavni podpredsednik gibanja Movimento popolare Marco Bucarelli, in sicer zato, ker je osumljen izsiljevanja gradbenikov Caltagiro-ne v korist katoliškega tednika II Sabato. Sodno obvestilo je prejel tudi predsednik družbe II Sabato Vittorto Sbardella.
....................stran 4..
SSk v Gorici gre v opozicijo
Slovenska skupnost bo najbrž nocoj sprejela dokončni sklep o umiku iz večinske koalicije na goriški občini. Ta sicer že napovedan sklep je posledica ukrepa, s katerim je v soboto župan Tuzzi odvzel pooblastila občinskima odbornikoma Del Benu (PSI) in Breščaku (SSk). Z izstopom SSk bo koaljcija ohranila le en glas večine v občinskem svetu in še tega bodo pogojevali v zadnjem času za upravo nezanesljivi liberalci.
....................stran 4..
Compagnoni prva v superveleslalomu
Italijanska smučarka Deborah Compagnoni je slavila v superveleslalomu v Morzinu. To je bil prva njena zmaga po olimpijskem zlatu v Albertvillu in po hudi poškodbi, zaradi katere Je morala več mesecev prisilno počivati. V moškem superveleslalomu v Aspnu (ZDA) je zmagal Norvežan Aamodt.
............................stran 11......
ITALIJA / VLADA GIULIANA AMATA SPET V ŠKRIPCIH
KOLESARSTVO / 17. TROFEJA ZSŠDI
TERORIZEM
Odstopil Ripa di Meana
Minister zo okolje nasprotuje odloku o »politični rešitvi« afere o podkupninah
Scalfaro Amatu: »Spremeni odlok«
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je pisal vCeraj predsedniku vlade Giulianu Amatu in ga pozval, naj vlada ponovno oceni celotno vprašanje o javnem finansiranju strank. Scalfaro je s tem dejansko odklonil podpis vladnih odlokov, M Črtajo kazensko odgovornost pri protizakonitem finansiranju strank Predsednik repu-
blike je v pismu zapisal, da bi bil podpis ustreznega odloka najvzkriž z bližnjim referendumskim rokom, ko bodo Italijani odločali tudi o teh zadevah. Parlament ne bi imel dotlej možnosti, da spremeni odlok v zakon, zato mora vlada poiskati pot, ki naj bo »različna od vladnega odloka,« je zapisal Scalfaro.
RIM, MILAN - Italijanki minister za okolje Rarlo Ripa di Meana je sinoei odstopil, ker se ne strinja z vladnim odtokom o takoimenovani “politični rešitvi« afere o Protizakonitem finansi-ranju strank. Minister je sporočil svoj odstop Predsedniku republike kcalfaru in predsedniku vlade Amatu.
Na vprašanje novinarjev o vzrokih, ki so Privedli do njegovega odstopa, je Ripa di Meana odgovoril, da je po njegovem mnenju poli-" tRna linija, ki jo je zavela vlada pri »reše-vanju« te tako delikatne Zadeve, zelo »nevarna«. M vsi minister je spomnil, da se je v preteklih dneh skušal zoperstaviti sklepom vlade in je v petek formalno nasprotoval sprejetju spornega od-joka. Dodal je, da bo 'ahko sedaj osovraženi italijanski politični razred pridobil spet zaupanje državljanov le, Ce oo zagotovil popolno in redno delovanje sodstva,
po petkovem sklepu pa je zelo malo verjetno, da bo lahko sedanja vlada to dosegla. Carlo Ripa di Meana, ki je 20 februarja zapustil PSI, je napovedal, da bo danes na tiskovni konferenci podrobno obrazložil vzroke, ki so ga »prisilili« k odstopu.
Odstop ministra za
okolje predstavlja za vlado Giuliana Amata nov hud udarec. Komaj si je nekoliko opomogla po odstopih pravosodnega ministra Martellija in ministra za zdravstvo De Lorenza, ki ju je spravila na kolena afera o podkupninah, že se odpira v njenih vrstah nova, vznemirljiva vrzel. Zadeva
je še toliko hujša, ker se nahaja vlada tacaš prav zaradi zadnjih odlokov pod hudim pritiskom in udarom javnega mnenja, dela političnih sil in tudi sodstva.
Včeraj popoldne so agencije objavile tekst milanskega javnega tožilstva, v katerem javni tožilec Borrelli, dodatni tožilec D’Ambrosio in sodna task force preiskave »Ciste roke« (Di Pie-tro, Davigo, DelVOsso, Colombo) v en glas opozarjajo, da bi takoimeno-vana »politična rešitev« zadeve o podkupninah dejansko blokirala preiskave. V sporočilu, ki ga je prebral sam javni tožilec Borrelli, sodniki podčrtujejo, da niso oni zahtevali teh in takih sklepov. »Naša mnenja so povsem nasprotna od ukrepov, ki jih je podv-zela vlada,« so zapisali in napovedujejo, da bodo sprejete zakonske spremembe popolnoma paralizirale preiskave, saj bodo onemogočile preverjanje dejstev, do-
godkov in odgovornosti tistih, ki so zakrivili morebitne nepravilnost.
Notranji minister Mancino je bil med včerajšnjo TV oddajo Italia-ni povsem drugačnega mnenja: zagovarjal je sprejete ukrepe, podčrtaval blagodejne učinke spornega odloka (trikratno povrnitev podkupnin, »izobčenje« kršiteljev iz javnega aparata, javnih funkcij, onemogočenje kandidiranja tako na političnih kot na upravnih volitvah). Zanj odlok ni »zamah s krpo«, paC pa je »dokaj strog ukrep«.
Opozicijske sile so seveda zagnale vik in krik nad odlokom, ker se zavedajo, da je med ljudmi zelo nepopularen. Za Pannello je ukrep najhujši kar jih je doslej sprejela vlada; Chiarante (DSL) je napovedal oster boj v senatu proti odloku; La Malfa (PRI) se je po nekajdnevnem molku spet oglasil in napovedal, da bo glasoval proti.
Bkigio Conte prvi na cilju
Pred startom kolesarske dirke je lonjerske ulice preplavila pisana druščina kolesarjev (Foto Križmančič)
Zasilni pristanek belgijskega letala v Beogradu
BEOGRAD - Belgijsko letalo tipa airbus 310 letalske družbe Sabena je vCeraj popoldne nenapovedano pristalo na beograjskem letališču SurCin, ki je sicer zaradi mednarodnega embarga zaprto za tuj promet. Slo pa je za izjemo, ker je nekdo takoj po poletu belgijskega airbusa z bruseljskega letališča proti Tel Avivu telefoniral belgijskim oblastem, ceš da so na letalo skrili bombo.
Prvi pregled, ki ga je opravila posadka v letu je bil negativen, vendar je pilot sklenil pristati v Beogradu, kjer bi lahko letalo pregledali temeljiteje in tako odpravili tudi najmanjši sum, da bi na letalu bil skrit peklenski stroj. Zato je zaprosil beograjski kontrolni stolp za dovoljenje za pristanek, ki ga je tudi prejel. Jugoslovanske oblasti so pokazale najvecjo pripravljenost do sodelo-
vanja. Najprej je v Tel Avivu sicer krožila govorica, Ceš da so letalo preusmerili štirje oboroženi moški, kar pa so skoraj takoj demantirali.
Na beograjskem letališču so izpraznili pristajalno stezo, da ne bi ogrozili civilnih objektov, nakar so beograjski tehniki temeljito pregledali prostor za tovor in prtljago, niso pa ugotovili nič nenormalnega: ni bilo niti bombe in niti teroristov.
O dogodku je poročal tudi izraelski vojaški radio, saj je letalo letelo na redni progi Bruselj-Tel Aviv in je prevažalo 130 potnikov.
Vest sicer ne bila vredna omembe, Ce ne bi bila to ena redkih izjem v strogem mednarodnem embargu, ki so ga Združeni narodi proglasili za ves mednarodni promet nad novo Zvezno republiko Jugoslavijo.
NOVICE
Priljubljenost skrajno desnih strank v Nemčiji narašča
FRANKFURT - Skrajnodesničarska Republikanska stranka je na nedeljskih volitvah v pokrajini Hesse v Nemčiji dobila presenetljivo visoko Število glasov, po neuradnih podatkih okoli 10 odstotkov. Ker bodo v Nemčiji parlamentarne volitve prihodnje leto so volitve v tej pokrajini dober pokazatelj priljubljenosti velikih strank. Tako so socialdemokrati in krščanski demokrati v frankfurtskem mestnem svetu izgubli 7, 5 oziroma 2, 4 odstotka glasov. Zasuk v desno večina ocenjuje kot nov dokaz za razočaranje ljudi nad politiki v Bonnu, ki se brezuspešno borijo z recesijo in težavami v zvezi s priseljenci in političnimi azilanti. Predstavnik frankfurtske CDU Michael Friedmann, ki je tudi elan Zidovske skupnosti, se boji, da se bo tak tren nadaljeval tudi v prihodnje, kar pa za nemško demokracijo pomeni pravo katastrofo. »Veliko je razlogov, da ljudje ne glasujejo za velike stranke, toda ne vidim razloga, zakaj glasujejo za republikance. Volitve v pokrajini Hesse so prve po lanskem izbruhu neonacističnega nasilja nad tujci v Nemčiji. Obe stranki SPD in CDU zatrjujeta, da ne bosta stopili v koalicijo z republikanci. (Reuter)
Umrl pianist Art Hodes
NEW YORK- Ameriški jazz pianist Art Hodes je v oseminosemdesetem letu starosti, po operaciji umrl v Harveyju (država Illinois), je sporočila njegova žena.
Arthur Art Hodes, rojen v Nikolajevu v Rusiji, je s svojo družino emigriral v Washington, kjer je z vodilnimi belimi glasbeniki, kot so Bud Free-man, Floyd O’ Brien in Gene Krupa začel svojo pot. Kasneje je v New Yorku nastopal kot solist ali skupaj s saksofonistom Floydom Tovvnesom in bobnarjem Frankom Snyderjem. Po ponovni vrnitvi v Chicago je postal arhetip tradicionalnega jazzista in je nastopal po Združenih državah Amerike in po Evropi vse do leta 1991. (AFP)
Okvara na zapornici jezera Mavčiči
MAVCICI - Včeraj nekaj pred dvanajsto uro dopoldan je prišlo do okvare na avtomatiki zapornice številka 2 na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Mavčiče. Zapornice so se namreč, po besedah vodje elektrarne Janeza Rebolja, iz doslej še nepojasnjenega vzroka dvignile, tako da je voda nenadoma začela odtekati. Na srečo so dežurni delavci napako pravočasno odkrili in takoj zaceli ukrepati. RoCno so spustili zapornico nazaj in tako preprečili ogromno škodo, ki bi nastala z izlitjem vode. Lahko bi namreč zalila elektrarno, kar bi pomenilo tudi desetmesečno popolno prenehanje njenega obratovanja. V slabe pol ure, kolikor je namreč minilo do trenutka, ko so odkrili napako na avtomatiki in ukrepali, je iz jezera izteklo vec kot dva milijona kubičnih metrov vode.
Spor glede Sv. groba
JERUZALEM - V Jeruzalemu že vrsto let poteka spor med raznimi kristjanskimi veroizpovedmi glede nadzora nad Svetim grobom. Trenutno je največji spor med grškimi pravoslavci (na sliki je grški menih) in kopti.
V Vietnamu epidemija meningitisa
HANOI - Vietnamske zdravstvene oblasti so sporočile, da je v pokrajine Ha Giang, kakih 300 km severno od hanoi epidemija meningitisa, ki je že povzročila vsaj 70 smrtnih Žrtev. Kaze, da je doslej zbolelo vsaj 300 mladeničev, prve primere pa so zabeležili že januarja.
Atentat IRA v Severni Irski
LONDON - V severnoirskem mestu Bangor je eksplodiral avto, nabasan z eksplozivom in hudo ranil Štiri policaje. Atentata, za katerega sumijo Irsko republikansko armado, ni nihče napovedal. IRA se je že večkrat poslužila avtov nabasanih z razstrelivom.
Množični protesti v Mongoliji
ULAN BATOR - Na tisoCe ljudi se je podalo na ulice, da bi protestiralo proti revolucionarni stranki mongolskega ljudstva, ki je trenutno na oblasti. V ledenem jutru se je zbralo na glavnem trgu več tisoC ljudi. Revolucionarna stranka mongolskega ljudstva (nekdanji komunisti) je prišla na oblast po svobodnih volitvah.
Švica:
dražji
bencin
odprtje
igralnic
ŽENEVA - Švicarji so pripravljeni dražje plačevati bencin, ponovno odpreti igralnice in dovoliti znanstvene poskuse na živalih. Konec tedna so Švicarji Sli na volišča in udeležba je bila za švicarske razmere še kar visoka, saj se je referendumov udeležilo vec kot 50 odst. upravičenčev.
Za ponovno odprtje igralnic se je izreklo 1.640.430 volicev, proti pa 634.970. S tem zakonom bi v Švicarsko konfederacijo moralo priti kar 150 milijonov frankov letno. Manj enotni so bili Švicarji glede podražitve bencina za 20 centov pri litru, saj referendum v marsikaterem kantonu ni prodrl. S podražitvijo goriva bo država inkasirala 1, 3 milijarde frankov več na leto. Denar naj bi šel za vzdrževanje cest in za odpravo deficita Švicarske konfederacije, ki je leta 1992 dosegel 3 milijarde švicarskih frankov
HRVAŠKA / BEGUNCI ZAHTEVAJO ODŠKODNINO
Stare krivice bo sila težko popravili
Blizu 40.000 zahtev za vrnitev premoženja
REKA - Kot kaže, begunci iz Istre, Reke in Dalmacije, ki so vložili kakih 40.000 zahtev za vrnitev premoženja, nimajo kdo ve koliko možnosti, da bi le-tega spet dobili nazaj. Pred hrvaškim državnim parlamentom naj bi se po dveh neuspešnih poskusih vnovič znašel predlog zakona o denacionalizaciji, vendar le s skorajda simboličnimi možnostmi, da bi bil tudi pravičen. V Zagrebu se tega zavedajo, zato ena izmed predvolilnih obljub Tudmanove HDZ, dana na prvih volitvah pred tremi leti, namreč, da bo denacionalizacija izvedena kar najhitreje, še ni izpolnjena vse do današnjih dni. Problem je sila zapleten, saj v skoraj 40.000 nacionaliziranih in konfisciranih stanovanjih na Hrvaškem živi skoraj 200.000 stanovalcev. Ti se bojijo tega, da bodo po sprejetju zakona o denacionalizaciji postavljeni na cesto. Hrvaške oblasti poskušajo z zakonskim predlogom zadovoljiti interese nekdanjih lastnikov, pa tudi sedanjih stanovalcev, zato se tema o denacionalizaciji vleče v nedogled. Prva različica zakona, ki je predvidevala uveljavitev načela o na-
domestilu v naturalijah oziroma o fizičnem vračanju odvzetih nepremičnin, je zdaj postavljena v ozadje. Namesto tega naj bi nekdanjim lastnikom ponudili denarna nadomestila, državne obveznice, delnice ali delež v lastnini.
Stare krivice, storjene pred skoraj pol stoletja, je sila težko popraviti. Hrvaška oblast pa se poleg tega srečuje Se s problemom prazne blagajne, tako da bo Zagreb, Ce bo sprejeto naCelo materialnega povračila, le stežka zagotovil denar, do katerega bi bili upravičeni nekdanji lastniki. Da bi pridobili glavni vir denarja v ta namen, je bila pred Časom opravljena prodaja družbenih stanovanj, vendar zaradi relativno slabega odziva ni bilo zbrano dovolj sredstev in se bo, kot kaže, akcija nadaljevala Se leto dni.
V takšnih razmerah so premoženjski spori z Italijo sila neugodni za Hrvaško, saj imajo daljnosežne politične posledice. Sporno premoženje istrskih, reskih in dalmatinskih beguncev pa je kamen spotike v odnosih med Rimom in Zagre-
bom v Času neposredno po pogajanjih o reviziji Osimskih sporazumov.
Po 4. Členu Osimske pogodbe (glavnem aktu Osimskih sporazumov) je bila nekdanja Jugoslavija dolžna plačati odškodnino italijanskim lastnikom ali pa jim vrniti nacionalizirano in ekspropriirano premoženje. Zaradi tega je bil leta 1983 sklenjen dogovor med Rimom in Beogradom, po katerem naj bi nekdanja SFRJ plačala Italiji odškodnino v znesku 110 milijonov dolarjev. Nekdanja Jugoslavija je Italiji plačala samo 16 milijonov dolarjev, tako da zdaj dve republiki, Hrvaška in Slovenija, dolgujeta preostali znesek. Znatni del dolga odpade na Zagreb, saj se je v letih 1945 - 1954 največ ljudi izselilo prav iz Hrvaške. Italijanski viri navajajo, da je v tem obdobju zapustilo območje Istre, Reke in Dalmacije celo 350.000 Italijanov, medtem ko hrvaški demograf Žerjavic navaja, da je odšlo komaj 64.000 Italijanov. V zadnjem Času pa v Zagrebu trdijo, da je bilo med begunci tudi kakih 60.000 Hrvatov, katerih nacio-
nalne in manjšinske pravice v Italiji niso zavarovane. Ta sila zapleten primer naj bi rešila hrvaško - italijanska komisija, ki jo vodita Smiljan Si-mac, pomočnik ministra za zunanje zadeve Hrvaške, in Sergio Berlinguer, italijanski državni svetnik. Komisija dela tako rekoč za zaprtimi vrati in po sestanku v Rimu, do katerega bo prišlo ta teden, je predvideno nadaljevanje pogovorov tudi v Zagrebu.
Morebitno vračanje premoženja Italijanom ne bo moZno brez sprejetja zakona o denacionalizaciji, ni pa zanesljivo, da bo tretji prdlog zakonskih določil v tej zapleteni problematiki sprejet v hrvaškem saboru. To bi lahko ohladilo odnose med Zagrebom in Rimom, saj so obtožbe Italijanov, da Hrvati namenoma zavlačujejo z reševanjem tega problema, vse pogostejše.
Morebitno vračanje premoženja Italijanom pa seveda ne bo moZno brez zakona o denacionalizaciji. Ni pa mogoče tudi nic zanesljivega reci o tem, ali bo tretji predlog zakona hrvaški sabor tudi sprejel. Prav to pa lahko močno ohladi odnose med Rimom in Zagrebom.
KOMENTAR
»Mal
de
pays«
Milan Meden
Radikalno izkoreninjevanje Slovencev iz njihovega tradicionalnega okolja in navad počasi vzbuja nežno domotožje. Iz njega je zrasla pri Švicarskih mezdnikih v devetnajstem stoletju akutna, smrtna bolezen, ki so jo zdravniki klinično opisali kot »mal de pays« oziroma »mal de coeur«.
Slovenska ljudomrzna oblast se tega dejstva ne zaveda. Toda: vizija Evrope - zdaj se je že sesula, 15.000 tolarjev zajamčene plače pa vzbuja nostalgijo po starih časih.
Ekstremno pojmovanje obeh političnih usmeritev ima povsod presenetljive rezultate: rekonstrukcija konservativne politike - poveličevanje Svete Rusije in Tretjega Rima - dvoumno nemško pojasnejvanje, da bo vsak narod ozdravel ob svojem bistvu.
Zato mora »Slovenija - zdaj« prečkati Rubikon diagonalno: s samostojno mislijo na svoje nekdanje tradicionalno okolje ter na širši svet in s pragmatičnim oblikovanjem novih kristalizacijskih jeder v gospodarstvu. Proces je lahko samo kompleksen in postopen.
Medtem se bo slovenska politična scena oblikovala naprej. Nastala bo tudi povsem nova levica. Vendar le s štirimi točkami: pravica do dela, zdravja, znanja in doma.
Samo to je tretja - diagonalna - pot. Naša pot. Ko se bo razvlekel dim nad razvalinami Jugoslavije, se bo dalo namreč zlahka razpozanti, da tudi na njih stojijo delavci, ki poleg kruha in dela zahtevajo nov tip države, novo družbo. Gre celo za »akutno« gibanje: od Palerma do meja Rusije in čez.
POGLED
Črviva omara pragmatizma
Peter Božic
» liji Podrimji, šteje-ZX jo ga med najpo-JL X.membnejše evropske pesnike, Albancu iz Prištine, je eden pomembnejših nemških politikov napisal pismo, v katerem mu sporoča zares veselo vest (ob čestitkah k njegovi zadnji, v nem-SCnio prevedeni knjigi Popotovanje volkov), da je nemška zvezna vlada sklenila postaviti med svoje politične prioritete vprašanje Kosova in da vlada povsem podpira upravičene zahteve Albancev po taki avtonomiji Kosova, kot jim jo je zagotavljala jugoslovanska ustava iz leta 1974. Ko sem to pismo prebral, sem se dobesedno zgrozil nad usodo ne Albancev, temveč Evrope. Mislim, da je ta imperij brez energije, saj bi bilo sicer nemogoče, da v svojih političnih premikih, v vprašanju vojne, nekdanje Jugoslavije, Srbije in tako
dalje, ne bi spregledal, da so take zahteve po takem Kosovu obstajale leta 1989, ko so Albanci na Kosovem še nosili Titove slike, vzklikali Kadi Ja-shari in Vllasiju, preden je Slobo obljubil srbskemu narodu, da ju bo aretiral. Od tedaj pa do danes se za nemško zvezno vlado in Evropo ni na Kosovem in v nekdanji Jugoslaviji zgodilo nic. Ce ne bi sam bral tega pisma, ki mi ga je pokazal Ali, bi mislil, da se mi sanja. Tolikšne preperelosti in razjedenosti po lesnih Črvih omare, ki se ji reče Združena Evropa, ne bi nikoli pričakoval. Ta Evropa na primer ni bila sposobna predvideti, da se bo v nekdanji SZ in sedanji Rusiji tako okrepil desni nacionalizem in komunistična stranka
starih generalov nasproti Jelcinu, ki vodi v koalicijo Hasbulatov in Miloševič, skupaj in v ozadju z generali, ki kontrolirajo vso rusko jedrsko oborožitev, Čeprav je imela ves Cas pred nosom Srbijo, ki je ravno po obeh združenih paradigmah med komunističnim recidivom in nacionalizmom z ge-neraliteto vred podobna neprimerno nevarnejši ruski različici kot jajce jajcu.
Treba je bilo po satelitski televiziji videti neki celoten večerni nedeljski program RTB, kjer je nastopil uradni predstavnik iz Moskve, in sicer kot direktor letošnjega prvega slovanskega filmskega festivala v Novem Sadu. Samo dve minuti je govoril o festivalu, preostalih 58 minut pa o tem, da
je ponižanemu in poteptanemu ruskemu narodu Srbija in njen boj zgled, da so tako Srbijo kot Rusijo hoteli uničiti agenti po načrtu sionskih modrecev, ameriški kapital in Vatikan in pragmatizem, ki je v politiki zamenjal strankarske ideologije, utemeljene na večnih resnicah. Svet večnih resnic je tudi v Evropi razpadel, očitno se pa ta zdaj že kar idelo-gija pragmatizma, po kateri se mi prav nic ne razlikujemo od Evrope, spreminja v Črvivo omaro, kjer se zgubi dejanski pragmatizem, kot smo videli ob tem, ko je Evropa zaradi svojih pragmatičnih drobnjakarskih interesov povsem izgubila možnost, da bi predvidela razvoj nevarnega militantnega fašizma v Rusiji
in novo, ne zgolj balkansko vojno. Se veC, s svojo politiko raznih Carringto-nov, Vanceov in Ownov je ta proces omogočila, saj je omogočila tiste vojaške uspehe Srbov, ki so zdaj Rusom zgled. Če ne bi bila pragmatično slepa, bi stvari končala Ze na začetku, tako pa je ob popolni odsotnosti sleherne politične morale zgubila tudi sleherni vpogled v dejansko stanje. Rezultat take amoralne politike golega drobnjakarskega pragmatizma Združene Evrope je namreč vojaško-politiCna os Hasbulatov-Miloševič, ki lahko pomeni celo jedrsko vojno, saj je narava na primer MiloševiCeve vojne in osvajalske politike brez najmanjših skrupulov, brez slehernih omejitev ne samo kot
zgled, temveč tudi z ideološko, vojaško in politično strukturo z rusko komunistično nacionalistično fašistoidno paradigmo identična!
Te vrste amoralni pragmatizem v Evropi me Se kako spominja na našega slovenskega, ki se v politiki kaže brez najmanjšega zanimanja za globalne družbene interese, torej celovit program, ki bi stal vsaj za korak pred nosom. Zato ni nic Čudnega, Ce iz svojega interesnega območja izloCa kulturo, kar počno vse stranke. Kulturna produkcija in njena porabnost v celoti vendarle daje vrednostno orientacijo družbi, ki presega slepi evropski pragmatizem. Navsezadnje prav nobenega politika niti vlade kot celote ne zanima, da
pomeni ponoven letošnji izpad denarja, kot predvideva zdajšnji osnutek proračuna, za 50 odstotkov kot že leta 1991, izginotje 70 odstotkov kulturne produkcije. Pri tem pa gre za denar, ki se giblje v celotnem proračunu pri manj kot enem odstotku. Gre torej za popolnoma amoralen pragmatizem. Kot smo videli v primeru Evrope, za takega, ki Se kako spo-dmika tla sebi samemu in nazadnje dosega samo še nasproten učinek.
Slovenci, zadnji Cas je, da se nehamo navduševati za tako Evropo, jo nehamo posnemati v takih povsem uničevalnih reCeh in da ugotovimo, kaj je v tej Evropi brezupno Škodljivega in se pri svojem vsakdanjem ravnanju obrnemo tudi k sebi in svoji izkušnji, saj je najbrž tukaj tisti penicilin, za katerega ime sploh Se ne vemo.
MNENJE
Slovensko gospodarstvo ne zdrži sedanje rasti realnih plaC. S tem se strinjajo vsi ekonomisti, načeloma tudi celotna politika. Argumenti za to so preprosti: lani se je znižal narodni dohodek, padla je proizvodnja, realne plače pa so se povečale. Iz tega bomo prišli na dva .načina: ali bomo obrzdali rast realnih plač ali pa jo bo ustavila inflacija, kar je najbolj brutalna pot, predvsem za revne. Seveda je pravo zdravilo za to bolezen samo povečevanje dohodka, ki mu bo sledilo ponovno povečanje realnih plaC.
Zato je resnični problem v razmerjih: za koliko bomo znižali realne plače,' kje bomo dobili sredstva za poživitev proizvodnje, kakšne proizvodne programe imamo. Tudi zato je pri tem najbolj pomemben postopek, način, kako bomo ta proces speljali, in to, katere silnice bodo pri tem delovale. Prav na tej točki se je za-
Edina stvarna pot je kompromis
ostril notranji spor. Vlada hoče na hitro zavreti rast plaC, sindikati so se temu uprli, državni svet, v katerem prevladuje levica, je sprejel veto in spopad z vsemi razsežnostmi je pred nami. Vendar dilema ni preprosta in rešitev ne enostavna. To je dilema med preostrim liberalnim thacheri-zmom, ki ga pogosto zastopa Drnovšek, in socialdemokratsko intervencijo, ki bi rada nasprotja ublažila s socialnimi posegi.
V težavah se je znašla Združena lista. Po eni strani je sestavni del tričlanske koalicije in dobro ve, da je taka koalicijska vlada v Sloveniji trenutno edino mogoča. Ce bi padla, bi sledile nove volitve, ustavili bi se vsi pozitivni procesi, temu bi sledil gospodarski zlom in socialni nemiri. Toda, Ce popusti, Ce pretrga vezi s sindikalnim gibanjem, z upokojenci in veliko večino levo usmerjenih svetnikov, bo izgubila svojo realno moC in postala kot tretji
partner v tem sistemu povsem neučinkovita. Tudi taka pot bi nas torej pripeljala v slepo ulico socialnih spopadov, ki bi se po železni logiki prenesli na ulico.
Edina realna rešitev je torej kompromis. Delno ga je Združena lista že ponudila, s tem ko je predlagala sprejem dodatnih členov zakona o zamrznitvi, njen predlog pa ima dvojen namen: breme zamrznitve prejemkov naj bi prenesli na vse državljane in, kar je politično in psihološko še zlasti pomembno, tudi na poslance slovenskega parlamenta. Ta ukrep naj bi se tudi Cim bolj približal dogovoru med sindikati in zbornico, s tem pa bi ustvarili pravšnje razmere za Čimprejšnje sprejetje socialnega pakta in programov oživljanja gospodarstva.
Nekaj podobnega se je v Italiji že zgodilo. Takrat so bili pred podobno dilemo: ali bodo zamrznili draginjsko doklado ali pa
podlegli grozečemu inflacijskemu valu. Vlada je zahtevala zamrznitev, razvnel se je hrupen in bučen preprir, ki so ga prekinili volilci na referendumu. Odločali so se o takojšnji zamrznitvi draginjske doklade, kar je pomenilo, da bodo izgubili nekaj sto tisoC lir zaostalih izplačil in vsak mesec dobili za skoraj sto tisoč lir manjšo plaCo. Velika večina se je odločila za zamrznitev. Zanimivo je, da je pri tem bilo odločilno mnenje italijanskega Severa, še zlasti delavcev produktivnega milanskega trikotnika. Splačalo se je izbrati manjši dohodek in se ne prepustiti inflacijskemu valu, saj se je proizvodnja hitro okrepila, Italija pa je - seveda takrat - splavala iz težav in se povzpela na peto mesto med svetovnimi gospodarskimi velesilami.
Ves italijanski proces reševanja je trajal nekaj mesecev, vanj pa so bili vključeni vsi družbeni dejavniki: vlada, parlament,
stranke, sindikati, organizacije civilne družbe in seveda v veliki meri javna občila. Razprava je bila ostra, široko zastavljena in obsežna.
V Sloveniji bi radi z ukazom od zgoraj uredili te zadeve v nekaj dneh in urah. Kaže, da igra pri tem veliko vlogo prestiž, namreč, kateri del parlamenta bo imel glavno besedo? Pri nas so zelo važni poslovniki in pravilniki. V resnici pa je to eno izmed ključnih slovenskih gospodarsko-socialno-političnih vprašanj, rešiti pa ga moramo s konstruktivnim kompromisom med vsemi dejavniki.
Zato ni nujno, da se bo že v torek vse odločilo in vse končalo. Tudi v torek je mogoCe doseči kompromis, mogoče se bo zgodilo tudi to, da bo Združena lista vladni predlog zavrnila, skratka - mogoče je marsikaj.
Bogo Samsa
NOS GOR? / REKLAMA
Njihovi skrivni kotički
Curek piva Union, ki poliva žensko v reklami, je mrzli curek za slovensko družbo - Razmišljanje ob 8. marcu
Nina Kozinc
»Vfinm k sodelovanju mlade diplomante«, je	je to samobrambna oprema za tiste ženske, ki jih nji-
pred slabim letom pisalo v oglasu pivovarne Union,	hovi ugledni možje, sinovi, bratje ali očetje garbajo,
a jezikovne seksizme tudi marsikateri slovenski jezi-	posiljujejo, skratka psihično in fizično maltretirajo, pa
.lovec ni slišal, kako naj zanje vedo v pivovarni, si	me poučijo, da so vsi ti pripomočki mini varovalke
mistim m berem dalje. Za reorganizacijo, modemiza- pravne države in njenih zastopnikov pred morebitno cip in kompjuterizacijo proizvodnega in poslovnega slabo plačano drhaljo. Na ženski kažejo samo bolj mil, procesa so iskali dva inženirja kemije - pogoj: da je	manj grozeč videz, možnosti, da bi jih res uporabili,
moški, inženirja strojništva - pogoj: da je moški, inže-	pa je manj. Glede na izkušnje iz bližnje preteklosti in
IurJa živilske tehnologije - pogoj: da je moški, aranže- dogajanje v soseščini pa lahko tej maškaradi verjamejo rja - pogoj: da je moški. Torej, diplomantke so »izvise- samo bedaki in otroci.
e<<’	,	Potem si mislim, razni odbori za zaščito človekovih
No ja, ne povsem. Prodoma mala moška fantazija, pravic in uradi za žensko politiko so tako ah tako sa-. se> d® podkrepljena z alkoholnimi hlapi, ki pa jim mo »rumplkamra«, v katero politika odlaga takšno ša-očitno načenjajo libido, je nafantazirala brhko mla-	ra, kot so pravice žensk in moških. Zato prisrčne česti-
aenko, podrto flašo in cmeravi napis o domovini,	tke ob 8. marcu, mednarodnem dnevu boja za ženske
knvo, ni kaj, vse za pivo in domo(vino), ženske pa pravice, uradu za žensko politiko Republike Sloveni-za dopoLnilo.Oni dan prebiram slovenski časnik in za- je, ki se je v svojem polletnem obstoju tako nagaral z gledam fotografijo s sejma varnosti: žensko s čelado na obešanjem kolajn najboljšim ženskam podjetnicam, g avi, v neprebojnem jopiču, z mačeto v eni in elektri- Ostalim ženskam pa predlagam, da vsaj ta dan bojko-
.	i	j*»v»***	zj uuivjuiu v v j. m	uionu a	w o lujai u 4iUuoj\um jjo ptouicigaui) ua v onj. in uan uuj
nun pendrekom v drugi roki. Naprej sem mislila, da tirajo pivovarno Union in ne pijejo njihovega piva.
GLEDALIŠČE /OTROŠKI KABARET
Govorica
basni
Sonja Dular
Živalski kabaret, predstava SMG Ljubljana;
Dramatizacija, režija in koreogafija: Kača Čelan; Po besedilih Živalskih songov Borisa A. Novaka in motivih ljudskih pesmi; Scena: Vuk Zec; Kostumi: Barbara Stupica; Glasba: Andraž Polič; Korepetitor: Milena Grm; Igrajo in pojejo: Olga Grad, Daniela Pietrasanta, Ivo Godnič, Niko Goršič; Premiera: 4. 3. 1993
Če je kabaret v prvi vrsti prostor petja, plesa, hrane (in pijače), se temu ne more in, se-ve-da, tudi noče izogniti gledališki videz Živalskega kabareta. Pri vhodu si otroci-ljudje (ki jih od opice loči le »jopica«) lahko postrežejo z bananami; kar služi kot uvertura k predstavi, sestavljeni iz treh slik:
1. rock koncert, 2. balet, 3. opera.
Glasbeno-spotovska manira uprizarjanja se začenja z intenzivno rock’nToll-blues-metal dramatično sekvenco v živalskem vrtu, od mesta zaprtih opic se upočasni v epsko junaški spev ovce, ki z življenjem premaga smrt, in se konča v nezmožnost jasne in čiste artikulaci-je pevca kranjske dežele.
Če naj bi bila žival-skost, ali drugače, divja in spontano naravna bit tista rdeča nit, ki vodi v svobodnost izraza, nam režiserka Kača Čelan, igralska zasedba v zaba-vnoveselih kostumih in izbor tekstualnih predlog (songi Borisa A. Novaka, pravljica Aska in volk Iva Andriča in narodna pesem Moj očka 'ma konjička dva) neizogibno pokažejo, kako se z vdorom dejanske človeške usode paradiž izgublja na poti brez povratka. Živalski gib telesa, ki je v svoji kaotičnosti neomejen, se ulovi v past in pristane v kletki drugotne -verbalne - komunikacije, ki se ponaša z redom in zakonom. Tako opice sestankujejo in glasujejo (če nisi za, sledi kazen izgona), talentirana ovca se upira dvomljivi uniformiranosti izobraževanja (s trmasto vztrajnostjo doseže uspeh in na koncu vsesplošno priznanje in slavo), tistega, ki poje Moj očka..., motijo dru-gi-tuji glasovi, na primer toreador iz Bizeto-ve Carmen (soobstajanje originalnosti jezikovno različnih posameznikov/narodov ni nujno frustrativno). Z čutno spoznavnim bliščem lu-
či in barv preži nevarnost takosti in takšnosti socialnega angažmaja. Otroškemu pogledu se ponujajo nedolžna bre-zskrbja v sladkih tonih, ki pa v sebi skrivajo kažipot življenja - ostrino razblinjenih sanj.
Odraslemu pogledu, ki se zdi, da ga več nič ne more presenetiti, se obuja nedoločljiva nostalgija, otožnost, ki ga vrača v spomin na »tiste« čase.
Konstruktivnost globalnega dinamizma predstave torej lahko poziva na vprašanje: Kako živeti otroka na meji med naivnim navdušenjem (kar je človek bil) in streznejno preračunljivostjo (kar človek postaja)?
Če je bil režiserkin namen doseči učinke vzgajanja in zabavanja, ji to z lahkotno plesno-pevsko igro in z uporabo verbalno močnih upovedanih tem (ki se gibljejo med mitsko in današnjo popart kulturo) tudi uspe.
Tisti, ki hočejo več, ostanejo prepuščeni osebnemu domišljijskemu aparatu dopolnjevanja izvedbe, ali pa sprejmejo izziv in jo okusijo z radovednostjo otroških oči. Izbor je vaš.
NA KRATKO
Slovenske godčevske viže v Belgiji
BRUSELJ - Na povabilo Glasbene mladine Belgije gostuje godčevska skupina Trinajsto prase od 1. do 12. marca v Belgiji. Ansambel, ki goji slovensko plesno ljudsko glasbo in v katerem igrajo Igor Cvetko, Tomaž Rauch in Roman Ravnic, se bo v tem času belgijski mladini kar dvajsetkrat predstavil s komentiranim programom Godčevske viže, čakata pa ga tudi dva večerna koncerta. Turneja sodi v mednarodno izmenjavo med Glasbeno mladino Belgije in Slovenije, s katero skušata organizaciji vsaka svoji mladini čimbolj razširiti glasbeno obzorje.(P. R.)
Koncert v ljubljanski operni hiši
LJUBLJANA - V soboto zvečer so v ljubljanski Operi gala (obvezne so bile večerne obleke) prvič v tej sezoni izvedli Verdijev Requiem. Gre za globoko izpovedno in dognano stvaritev, muzikalno najbogatejšo mrtvaško mašo, kar jih poznamo v obdobju klasike in romantike. Requiem ni bil sestavni del načrtovanega programa ljubljanske Opere, kmalu po svojem prihodu ga je vanj uvrstil Žare Prinčič, novi direktor in umetniški vodja te hiše. Izvajalci pa so ga naštudirali v slabem mesecu dni. Opernim koncertom dirigira Žare Prinčič, izvajata pa jih orkester in zbor Opere in baleta s štirimi solisti: sopranistko Ivanko Boljkovac, mezzosopranistko Nelly Manuilenko, tenoristom Jurijem Rejo in basistom Juanom Vasletom. Navkljub izvrstni zasedbi - vsi sofisti so člani opernih hiš - pa je lahko vsak sobotni poslušalec zaznal slabo akustičnost operne dvorane, zato bi uprava ljubljanske Opere v prihodnje tovrstne glasbene prireditve lahko preselila v Slovensko filharmonijo ali Cankarjev dom, kamor že tradicionalno tudi sodi-jo. (M.T.)	K
Ano Pavlovo naj bi pokopali v Rusiji
LONDON - Rusko veleposlaništvo v Veliki Britaniji je zaprosilo oblasti za dovoljenje, da bi upepeljene ostanke znane ruske balerine Ane Pavlove, ki je bila na moževo željo pokopana v Londonu, prenesli v domovino. Ana Pavlova, virtuozinja kasične plesne tehnike, najbolj znana po vrhunski kreaciji Smrt laboda na glasbo Saint-Saeusa, se je rodila v St. Peters-burgu, od 1899 nastopala v Mihajlovskom zatem pa v Marijinskem teatra v Petrogradu. Od leta 1907 je nastopala po vsej Evropi, kjer se je 1909 pridružila baletnemu ansamblu Sergeja Pavloviča Djagileva, reformatorju ruskega baleta, M je to leto v Parizu osnoval baletno skupino Ruski balet.
Njene vloge Adamove Giselle, Čajkovskega Tmjul-čice in umirajočega laboda v Labodjem Jezeru bodo v baletni zgodovini'ostale zapisane kot vrhunske svetovne kreacije. Balerina je umrla v Haagu 1931. Britanske oblasti o prošnji ruskega veleposlaništva še razpravljajo in se še niso odločile, ali naj ji ugodijo. (STA.M.T.)
EUROAGENDA
»•
FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO
BONN
Bonn11 Francis iz San Francisca v
n.^MuSL>un<^ Ausstellunghalle der Bundesre-• l ^futchland, museumsmeile Bonn, Fri-. nch-Ebert-Alle 4, do 18. aprila: Sam Francis; od torka do nedelje od lOh do 19h
DUNAJ
LONDON
t *. ■ mtr.
Sam Francis v svojem studiu v Benetkah, Kalifornija (Fo-■ Jerry SohnMuseumsmeile, Bonn)
Na veliki retrospektivni razstavi, s katero v bonn-® 1 Kunst- und Ausstellungshalle nadaljujejo serijo amostojnih razstav velikih imen sodobne umetno-inn ■,.razstavljenih kar dvesto del Sama Francisa: olj na platnu in 100 del na pairju. Francis je pod p rvom poznih Monetovih del in zhodnjaške kultu-6	1947 naslikal svojo prvo abstraktno sliko. Nje-
govo delo odlikuje predvsem občutek za svetlobo in Prostor.
Sam Francis, ki živi v Kaliforniji, je eden najpo-ernbnejših predstavnikov ameriškega abstraktnega ekspresionizma. Slikanje je zanj proces, v katerem je 8 aTP° vlogo dodelil kontroliranemu naključju.
Ub razstavi so izdali tudi zajeten katalog (500 stra-hf> številnimi barvnimi reprodukcijami, nosilno sedilo pa je napisal Pontus Hulten, umetniški vo-Ja unst- und Ausstellungshalle. V katalogu so tud; neobjavljena besedila in aforizmi Sama Francisa.
Po sledeh slikovnega spomina Evrope in Sredozemlja
Daedalus - Aby Warburg - Mnemosyne: Dunaj, Akademie der bildenden Kunste, Schil-lerplatz 3, do 13. marca 1993
Iz Dunaja bo v teh dneh v Akademijo likovnih umetnosti zvabilo le poznavalce in zanesenjake: toda razstava o Abyju VVarburgu in njegovih dveh projektih je gotovo trenutno najbolj zanimiva in nenavadna, čeprav vizualno manj atraktivna prireditev na Dunaju.
Aby VVarburg (1866-1929) je bil prvorojenec premožne židovske hamburške družine bankirjev. Ker je bil že v zgodnjem otroštvu strasten bralec, se je s trinajstimi leti pogodil z mlajšim bratom Maxom, da mu prenese vse pravice v zameno za nakup katerekoli knjige. Brata sta se dogovora držala: po študiju kulturnih znanosti od umetnostne zgodovine do orientalistike je Aby pričel s sistematičnim zbiranjem knjig. V kratkem času je nastala legendarna Kultur-noznanstvena knjižnica VVarburg (Kulturvvissen-schaftliche Bibliothek VVarburg ali K. B. W.), kjer so se v prvem in drugem desetletju našega stoletja srečevali, predavali in raziskovali tako pomembni možje, kot so bili filozof Ernst Cassirer, romanist Ernst Robert Curtius, umetnostna zgodovinarja Gustav Pauli in Ervvin Panofsky, bizantinist Richard Salomon in številni drugi. S K. B. W., ki se je kasneje, po selitvi 1933. leta, v Londonu spremenila v The VVarburg Institute in še danes deluje po pravilih fondacije, je tesno povezana marsikatera slavna osebnost, posebno s področja umetnostne zgodovine, med njimi tudi Gombrich, ki je napisal VVarburgovo biografijo.
Razstava je obvezna za norce vseh profesij, ki ne želijo (p)ostati fahidioti. (N.S.S.)
tudi sa. (A.K.)
Sladki spomini
Imperial War Mu-seum, Lambetb Road London, do 15. oktobra 1993, Forces Sweethearts; vsak dan od lOh do 18h;
MPERIAL WAR
OULU
PARIZ
i
TaT
*
VVarburgovo prenosna kartoteka ( Foto last War-burškega instituta)
USEU
Razstava z naslovom Forces Sweetheart’s je posvečena vojnim romancam od prve svetovne vojne do zalivskega spopada. Predstavljenih je 6000 pisem, ki sta si jih izmenjala Bill in Helen Cook med drago svetovno vojno in se s tem zapisala tudi v Guinessovo knjigo rekordov, dnevnik Vere Lynn s potovanja po Burmi leta 1944, cigaretnica Rite Hayworth, poročna obleka, narejena iz padalske svile, o vratna rutica, ki jo je posadka RAF podarila Cristabel Leighton-Porter, modelu za znamenito junakinjo stripa v Daily Mir-ror, obleke, ki jih je MM nosila v filmih Moški imajo raje blondinke in Nekateri so za vroče in podobni vojno- romantični predmeti.
Ob razstavi je izšla tudi knjiga z istoimenskim naslovom.(V.S.)
Filmski festival Oulu
Organizacija: Miofilm, Oy Urania Film Ltd.
Direktor festivala: g. Juhani Nurmi, tel./fax: + 358-81-335 474
Tajništvo festivala: ga. Eszter Vuojala, tel.: + 358-81-3141 735, fax: + 358-81-3141 730
Čas: 11. -14. marec 1993
V Ouluju na Finskem bo v tem času potekal prvi mednarodni filmski festival, ki je še posebej posvečen glasbi. Kot posebna gosta se ga bosta udeležila Jerry Goldsmith (veteran med skadatelji filmske glasbe, eden zadnjih filmov, pri katerem je sodeloval, je Prvinski nagon) in Renny Harlin (Cliffhanger). V okviru festivala bosta dva koncerta filmske glasbe, Oulujskemu mestnemu orkestru in Oulujskemu komornemu pevskemu zboru bo dirigiral Goldsmith.
Renny Harlin bo kot režiser vsekakor v ospredju, saj bodo predvajali retrospektivo njegovih filmov. Pri nas tega finskega režiserja seveda najbolj poznamo po dven filmih, ki jih je posnel v ZDA: Rock ’n’ Roli detektiv (The Adventures of Ford Fairlane, 1990) in Umri pokončno 2 (Die Hard 2, 1990); njegovi ostali ameriški celovečerci so Bom American (1986), Pri-son (1988) in A Nightmare On Elm Street 4: The Dre-am Master (1988), ki pa jih v naših kinematografih niso vrteli. Harlinov Umri pokončno 2 bodo sicer predvajali še v okviru posebne sekcije festivala, kjer bodo vrteli samo 70-milimetrske filmske kopije, na njej pa bodo med drugim pokazali še Kubrickov film Spartak (Spartacus, 1960) in Osmi potnik 3 (Alien 3, 1992) Davida Fincherja. Na festivalu bodo predstavili tudi tehnologijo LaserDisc in vrteli filme, posnete v tej tehniki.
Avtor plakata za festival v Ouluju je razvpiti H. R. Giger, dobitnik Oscarja za svoje oblikovalske rešitve pri filmu Osmi potnik (Alien, 1979, r. Riddley Scott).(I.K.)
Oulu Film Festival
The Real Sound Of Movie
Amenofis III.
Galerie National, Grand Palais, 3, avenue du General Eisenhower, do 31. maja 1993, Amenofis III, Sončni faraon, vsak dan razen torka od lOh do 20h, ob sredah do 22h;
Amenofis lil., relief iz Teb (Foto: Arhiv)
Po razstavah o Tutankamonu leta 1967 in Ramzesu II. devet let kasneje so v Grand Palais pripravili še razstavo o egiptovskem faraonu Amenofisu III., katerega vladavina je cvetela približno med leti 1400 in 1363 ( datacije so precej različne). Mnogo razstavnih predmetov za sedanjo razstavo so dobili od tridesetih privatnih zbirateljev in iz javnih zbirk. Dela, ki so nastala v času njegove vladavine so znana po izredni lepoti, reliefi na templjih in gigantski kipi, ki so jih izdelovali v tem obdobju so dosegli kvaliteto, ki jih ni uspelo doseči nobenemu njegovih predhodnikov. Amenofisa III. so mnoge svetovne zgodovine označile za lenobnega faraona, ki se je predajal predvsem uživanju življenja, večino zaslug za gospodarske in kulturne stike s tedaj pomembno mikensko državo, pa so pripisali njegovi ženi Teje. Kljub tem pomislekom, je umetnost v njegovem obdobju dosegla izreden razcvet in dela, ki jih predstavljajo v Parizu, bodo morda le deležna pozornosti, ki si jo glede na kvaliteto in zgodovinsko pomemnost zaslužijo. (V.S.)
Ponedeljek, 8. marca 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
RIM / SENCA PODKUPNIN NA MOVIMENTU POPOLARE
Glavni tajnik CEI proti etnični nestrpnosti
RIM - »Kristjani morajo opraviti kvaliteten kulturni skok za odpravo nestrpnosti na račun tujcev iz držav tretjega sveta. Ta nestrpnost sloni na odvračanju drugačnega po kulturi in tradiciji.« Tako je v svojem posegu na kongresu organizacije Federcolf dejal glavni tajnik CEI - Italijanske škofovske konference) msgr. Dionigi Tettamanzi. Organizacija, na kateri je visoki cerkveni dostojanstvenik govoril, združuje kakih deset tisoC družinskih pomočnic, med katerimi je veliko takih iz držav tretjega sveta. Msgr. Tettamanzi je opozoril, da je država marsikdaj krivična: z uvedbo tako imenovanega dohodkovnika mora namreč vse vec hišnih pomočnic delati na Črno, brez socialnih prispevkov
Ministrica Boniver v bolnici zaradi lažje slabosti
MILAN - Ministrica za turizem in prireditve Margherita Boniver se je morala včeraj zateci v neko milansko kliniko po nenandni slabosti, ki jo je obšla, ko je počivala na svojem domu. Sprejeli so jo na oddelku za urgentno medicino, kjer pa so zdravniki ugotovili, da stanje ministrice ni zaskrbljujoče. Po temeljitih pregledih, ki jih bodo opravili še danes in morda jutri, bodo ministrico po vsej verjetnosti odslovili s priporočilom, naj se odpočije.
Umrl televizijski novinar Carlo Mazzarella
RIM - V neki rimski kliniki je včeraj po daljši boletzni umrl znani televizijski novinar Carlo Mazzarella. Star je bil 73 let. Dolga leta je bil dopisnik RAJ iz ZDA, kasneje je delal kot posebni dopisnik za TG2. Tudi po upokojitvi leta 1985 je sodeloval na oddajah RAI, dokler mu je zdravje to še dopuščalo.
Sneg v Karniji in Kanalski dolini
VIDEM - Po treh mesecih suše se je včeraj sneg spet pojavil v goratih predelih Kemije in Kanalske doline, sneženje pa je trajalo le nekaj ur. Na Nevejskem sedlu so izmerili kakih 15 centimetrov svežega snega, v Trbižu pa samo dva centimetra. Gosto je snežilo tudi na Mokrinah, v For-ni di Sopra in Ravasclettu pa je samo naletavalo.
Društvo Edinost redno demonstriralo
TRST - Kot vsako prvo nedeljo v mesecu so pristaši drušva Edinost tudi včeraj od 11.30 do 12.30 demonstrirali za zaščito slovenske manjšine v skladu z republiško ustavo. Demonstracija pa je potekala pred pomorsko postajo in ne na Trgu Zedinjene Italije, kot je društvo Edinost hotelo. Prav minuli teden je namreč tržaški občinski odbor sprejel sporen sklep, na osnovi katerega bodo na glavnem mestnem trgu dovoljene le manifestacije uradnega značaja ter patriotskega ali velikega kulturnega pomena.
Prof. Samo Pahor je v svojem govoru pripomnil, da ukrep tržaških občinskih upraviteljev predstavlja nov afront slovenski manjšini in sploh demokraciji, ter poudaril, da namerava proti njemu nastopiti na vseh ravneh. Podčrtal pa je tudi, da s svojimi pristaši namerava vsekakor nadaljevati z manifestacijami, vse dokler ne bo odobren zaščitni zakon, ki bo v skladu z republiško ustavo.
Kulturni praznik na šoli Župančič
TRST - Na tržaški osnovni šoli Oton Zupančič pri Sv. Ivanu bodo danes na kulturnem prazniku ob 8. marcu počastili učiteljico Marijo Fer-luga, ki jo je pred kratkim predsednik republike Scalfaro odlikoval z diplomo za zasluge 1. stopnje za izredno požrtvovalno in učinkovito delo na šolskem področju. Učiteljica Marija je kar 32 let delovala v korist slovenske šole v Italiji. Na prazniku, ki se bo zaCel ob 11. uri, bodo predstavili ljudske običaje v teh krajih in narodne noše, nastopila pa bo tudi folklorna skupina S tu ledi.
Letna skupščina WWF
TRST - Danes ob 17.30 bo v dvorani Baroncini na sedežu zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) redna skupščina elanov tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF. Na dnevnem redu poročila o opravljenem delu in načrti za bodoče delovanje.
V	sodni vihri tudi tednik II Soboto
V	okviru druge preiskave prejel sodno obvestilo bivši minister Giovanni Prandini
RIM, VERONA - V preiskave o podkupninah je vpleten tudi rimski voditelj in vsedržavni podpredsednik gibanja Movi-mento popolare Marco Bucarelli. Včeraj se je razvedelo, da se že od petka nahaja v preiskovalnem zaporu na zahtevo rimskega namestnika državnega pravdnika An-tonina Vincija, in sicer zaradi nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo pri financiranju tednika II Sabato.
Po informacijah, ki jih je posredovala tiskovna agencija ANSA, naj bi Bucarelli izsiljeval skupino Caltagirone pri gradbenih delih za rimsko univerzo Tor Vergata, kjer je zaposlen kot raziskovalec. Izkoriščajoč svoje zveze z rektorjem
Enricom Garacijem, naj bi skupini Caltagirone grozil, da ne bo prejela naročil za nova gradbena dela, Ce ne bo finančno podprla že omenjenega katoliškega tednika. In dejansko je potem skupina Caltagirone odkupila 13 od sto delnic družbe II Sabato, ki ji med drugim predseduje demokršCan-ski parlamentarec Vitto-rio Sbardella, znan prijatelj Giulia Andreottija. Ni Čudno torej, da je tudi Sbardella vCeraj prejel sodno obvestilo, v katerem piše, da je osumjen sodelovanja v izsiljevanju.
Sicer pa je včeraj v političnih krogih tudi močno odmevala vest, da je veronski namestnik državnega pravdnika Guido Papalia naslovil sodna
obvestila petim vidnim krajevnim političnim osebnostim. Gre za bivšega ministra za javna dela Giovannija Prandinija (KD), za parlamentarce Angela Cresca (PSI), Alberta Rossija (KD) in Ga-stoneja Savia (KD) ter za evropskega poslanca in bivšega veronskega župana Gabrieleja Sboarina (KD). Osumljeni so raznih prekrškov pri gradnji tretjega pasa avtoceste Brescia-Padova, pri gradnji veronskega mestnega centralnega ogrevanja Ca’ del Bue ter pri gradnji drugih objektov ob svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1990. V okviru iste preiskave so že zaprli bivšega predsednika veronskega občinskega podjetja AGSM Pietra Albertinija.
ARETACIJE / BAJE IZ HRVAŠKE
Skozi Trsi razstrelivo za mafijo?
TRST, BARI - Hr-vaška-Trst-Bari: to naj bi bila rdeCa nit, ki povezuje po mnenju nekaterih tajen prevoz orožja in razstreliva za atentate na apulijske sodnike. Tržaški in barijski preiskovalci to zanikujejo, dejstvo pa je, da so oktobra lani aretirali na meji pri Bazovici slovenskega državljana Zdravka Mlakarja (34 let), ki je priznal varnostnikom, da je bila pošiljka 14 kg trotila, dveh brzostrelnih pušk, skorpiona z dušilcem, sedmih ročnih bomb in devetih min namenjena po naročilu na italijanski jug. Ne samo, v Italijo naj bi prispelo skrivoma še enkrat toliko trotila za mafijske potrebe, vrednega kakih 10.000 mark. Corrado
Gara Damiani (44 let) in Nicola Rus s o (40), ki so ju aretirali predvčerajšnjim v Bariju po nalogu tržaškega državnega tožilca Filippa Gulotte, sta tamkajšnjemu sodniku Vitu Rubinu zatrdila, da o vsem tem ničesar ne vesta, z druge strani pa so prišle na dan nekatere okoliščine, ki potrjujejo tako imenovano »hrvaško sled«: med njimi to, da se je Corradov brat Nicola Čara Damiani (ki so ga aretirali 31. januarja zaradi umora nekega osemnajstletnika) delj Časa mudil v Umagu in da so v istem istrskem mestecu večkrat opazili tudi samega Corrada in Nicola Lorus-sa, kar naj bi dokazovali tudi fotografski posnetki.
r PALERMO / PRI ŠIROKOPOTEZNI AKCIJI JE SODELOVALO 250 KARABINJERJEV ~|
Aretirali štirinajst mafijcev
PALERMO - S Čistko, pri kateri je sodelovalo kar 250 karabinjerjev ob pomoči izurjenih psov in helikopterjev, so aretirali včeraj na območju Palerma in Capacija (kjer je bil v grozovitem atentatu ubit sodnik Giovanni Fal-cone) štirinajst oseb pod obtožbo združevanja v mafijske namene.
Akcijo je odredil sodnik Al-
frede Montalto po naročilu področnega protimafijskega organizma v okviru preiskave o uboju kršcanskodemokrat-skega parlamentarca Salva Lime, ki je navsezadnje privedla k zasleditvi zloglasnega kolovodje »cose no stre« Salvato-reja Riine.
Aretiranci so: štirje bratje Riinovega šoferja Salvatoreja Biondina, ki je že v ječi, sicer
Carlo (48 let), Girolamo (45), Guido (43) in Vito (46), dalje brata Mario in Vincenzo Nico-letti (44 in 54 let) ter njun bratranec Pietro (43), brata Pietro in Salvatore Prestigiacomo (45 in 54 let) ter njun bratranec Giovanni (49), brata Giuseppe In Rosolino Sensale (54 in 50) ter brata Antonino in Vincenzo Troia (59 in 57) - tretji brat Mariano Tullio (60) naj bi bil
naročil umor Salva Lime in je izginil oktobra lani.
Karabinjerji so zaplenili tudi precejšnjo količino orožja, več vrednostnih papirjev in 10 milijonov lir v gotovini. Palermski državni tožilec Gian-carlo Caselli je deloma pripisal te aretacije izpovedim »skesancev« Gaspareja Mutola in Giuseppa Marcheseja pa še koga.
TRST / DEŽELNI SVET FJK
Na sporedu nezaupnica deželni vladi
TRST - Jutri bo zasedal deželni svet Furla-nije-Julijske krajine in kot glavno točko obravnaval resolucijo o nezaupnici deželnemu odboru, ki sta jo predstavili Demokratična stranka levice in Federacija zelenih. Do razprave o nezaupnici bo prišlo v zadnjem dnevu, ki ga določa deželni statut, po katerem je treba tovrstne resolucije obravnavati med tretjim in sedmim dnevom po njihovi vložitvi. V razpravo bo lahko posegel le po en predstavnik vsake svetovalske skupine in eventualno še tisti svetovalci, ki bi glasovali drugače od skupin, katerim pripadajo. Samo glasovanje pa bo potekalo poimensko in za odobritev nezaupnice bo potrebna absolutna večina, se pravi 32 glasov. Na osnovi sedanjega razmerja sil v deželnem svetu je treba to možnost izključiti, razen Ce seveda ne bo prišlo do izrednih presenečenj.
Ce se bodo stvari razpletle po predvidevanjih, bodo deželni svetovalci po zavrnitvi nezaupnice izvolili dva nova deželna odbornika (enega efektivnega in enega suplenta), ki bosta zamenjala bivša odbornika za kmetijst-
vo Ivana Benvenutija (KD) in za delo Pieran-tonia Riga (PSI). Oba sta, kot znano, odstopila zaradi škandalov o podkupninah.
Na dnevnem redu deželnega sveta so nato še druge točke. Odbornik Angeti bo odgovoril na nekatere interpelacije, nakar bodo obravnavali razne zakonske ukrepe o lovu, o preu-stroju deželnega ravnateljstva za okolje, o pre-osnovi deželnih soudeležb v finančnih in drugih družbah ter o kolesarskih stezah in kolesarjenju. Deželni svet bo naposled obravnaval še pravilnik za ocenjevanje vpliva na okolje ter nekatere integrativ-ne norme urbanistične narave. V primeru, da bi ne izčrpal vsega dnevnega reda v torek, se bo deželni svet sestal tudi v sredo.
Omenimo naj, da se bodo v tem tednu sestale tudi razne komisije deželnega sveta, med temi komisija za kulturo, ki ji predseduje Ivo Jevnikar (SSk). Obravnavati bi morala veC zakonskih osnutkov in predlogov, med katerimi osnutek za ovrednotenje furlanskega jezika in predlog za ureditev rojstne hiše pred nedavnim umrlega p. Davida Maria Turolda,
TRST / DEŽELNA KOMISIJA
Slovenci v PSI:
Stopnjevanje
nacionalizma
TRST - ”Ob bližajočih se volitvah smo ponovno zaznali stopnjevanje pobud nacionalističnih sil, ki so, kakor je bilo pričakovati, v svojo volilno kampanjo spet vključile vprašanje priznavanja pravic slovenski narodnostni skupnosti”, piše v tiskovni noti slovenske deželne komisije PSI. Te sile so najbolj zagnane na Tržaškem in v Benečiji, ne gre pa spregledati njihove, Čeravno zaenkrat prikrite prisotnosti tudi v drugih delih dežele.
V ta okvir sodi tudi pobuda zastopnika Liste za Trst, ki je od deželnega odbora zahteval, da vloži pri Državnem svetu priziv proti razsodbi Deželnega upravnega sodišča, ki je potrdilo sklepe občinskih svetov glede
možnosti rabe slovenščine v javnosti. Med slovenskimi socialisti je prevladalo mnenje, da se je v vrstah PSI tako na deželni kot še posebej na tržaški ravni, zaključilo nesrečno obdobje "volilnega” sodelovanja z nacionalistično in reakcionarno usmerjenimi gibanji in da stranke, ki so v deželnem odboru, posebej pa še predstavniki socialistov, ne bodo dovolili nizkotnih izsiljevanj s strani Liste za Trst ali kakih drugih strank in gibanj. "Vsako drugačno ravnanje bi se razumelo kot nevolja, da se prenova v stranki in vrnitev k osnovnim idealom socialistične ideje še ni začela”, je na koncu izjave napisal koordinator deželne komisije PSI Rudi Pavšič.
MODA IN REKLAMA
Danes v Trstu »duet« Landi-Toscani, ali aids in puloverji
Izumitelja Benettonove kampanje
pristašev oziroma ostrih nasprotnikov njihovih izbir: o tem priča tudi knjiga "Cosa c’entra 1’Aids con i maglioni" (Kakšno zvezo ima aids s puloverji?) s podnaslovom Sto pisem ljubezni-sovraštva Benettonu. Uredila sta jo Paolo Landi in Laura Pol-lini, knjiga pa je izšla pri založbi Mondadori. Danes popoldne ob 18. uri bosta knjigo tržaški publiki predstavila Paolo Landi in Oliviero Tosca-ni, ki bosta seveda tudi odgovarjala na vprašanja občinstva. Srečanje z eno najbolj znanih dvojic italijanskega sveta reklame bo v gledališču Miela, kjer bodo tudi odprli razstavo fotografij Oliviera Toscanija, ki bo za občinstvo odprta do konca me-
TRST - Verjetno ne bo nikoli mogoCe izračunati, koliko puloverjev vec je firma Benetton prodala zaradi izredno odmevnih reklamnih pobud, ki sta jih podpisala Landi in Toscani. Nedvomno pa je res, da si dandanes nihče ne zna predstavljati produkcije Benettona brez izzivajočih izbir oglaševanja, za katere sta od leta ’84 sokriva Paolo Landi kot odgovorni za reklamo in Oliviero Toscani kot avtor nedvomno šokantnih fotografij. Ko se govori o dvojici o zborna o reklami sedaj mogočne družinske firme Benetton, pa je treba upoštevati tudi vse polemike, ki so jih fotografije vzbudile. V zvezi z izbirami dvojice Landi-Toscani so se osnovali pravcati tabori
seča.
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj je slovenščina odsotna
Spoštovani direktor, na sramoten in v nekem pogledu smešen članek, ki je bil priobčen v Vašem Časopisu pod naslovom »Občina: "kulturna" pobuda Službe za kulturne dejavnosti. StirijeziCen fax - slovenščina odsotna«, se da odgovoriti na resen, a tudi na boničen način. Resen način je ta, da vam sporočimo, da je prvi list, se pravi najava faksnega sporočila, ki ga je uporabila Služba za kulturne dejavnosti, vec let napisan, poleg v italijanščini, v beh jezikih (angleščini, bancošCini in nemščini), ki so univerzalno najbolj poznani na vsej zemeljski obli. To velja za istovetenje podatkov o pošiljatelju in naslovniku (besedilo je vedno v italijanščini) za komunikacije, ki se ravno zaradi dejavnosti te službe odvijajo z velikim de-
lom evropskih držav. V nekaterih priložnostih se tega poslužujem tudi za pošiljanje sporočil tisku, ki zadevajo moje odborniške pristojnosti. Po vaši logiki bi moral pričakovati od Časopisov, ki izhajajo v Furlaniji, enaka stališča, ker nisem dodal tudi prevoda v furlanskem jeziku. Diskusije naCelne in normativne narave, glede katerih lahko seveda svobodno izražate vaša gledišča, o rabi slovenskega jezika na področju adminisbativnih aktov ali v občinski dvorani, so v tem okviru brez vsake zveze.
Toda glede na muCno in z nekih vidikov resnično komično nepodpisano novinarsko vadbo, ki je uperjena vame, bi se kazalo nadnjo pošaliti. A la »Cuo-re«, da se razumemo. In tedaj vam pošiljam ta drugi odgovor. »Pa dobro,
razkrili ste me. Po nadaljnjem tajnem sestanku s Camberjem, Staffierijem, nekaterimi isbskimi ezuli in predstavniki podtalnih fašističnih organizacij (namreč s tistimi, ki se podpisujejo proti Osimu), sem bil prepričan, da sem našel naCin, kako težko užaliti zavest slovenske narodnosti. Ne samo besedilo, poslano v italijanščini, ampak še sporočilni list, napisan v štbih jezikih brez slovenščine. Vaša pozorna demokratična budnost je uspela preprečiti manever, ki sem ga zrežbal jaz, znani protislovenski fašist, preoblečen v socialista, Cigar edina misel je že leta ta, kako bi žalil, getiziral in iztrebil Slovence. Priznavam: zame je konec vsega, bil sem dokončno razkrinkan in že vem, da je bila tega sramotnega atentata na demokracijo in sožitje ne-
mudoma obveščena OZN.
Sicer pa se mi zdi, da je prizadevna svetovalka Kalc o tej prostaški zadevi že vložila vprašanje, ki mu bodo morda sledila druga. Kakšna boljša priložnost za to, da se prihodnjih deset sej občinskega sveta (ob neposrednem televizijskem prenosu) posveti lepi debati o rabi slovenščine v dvorani?
Hvala, Direktor! Vse kaže, da bo vaš prispevek s tem Člankom znova potegnil na plan in priznal verodostojnost Trstu, kakršen je izšel iz prve televizijske oddaje, ki jo je vodil Gad Lemer.
Odbornik za kulturne dejavnosti
Alessandro Perelli
Pripis uredništva: odbornikovo ironiziranje se nam ne zdi povsem uspelo in prepričljivo, vsekakor raje sodbo o njem prepuščamo bralcem.
GORICA / OBČINA VSE BLI2JA KRIZI
SSk danes odloča o umiku iz večine
Župan odvzel pooblastila odborniku Breščaku
Marko Marinčič
GORICA - Odločitev župana Tuzzija, da odvzame pooblastila občinskima odbornikoma Mariu Del Benu (PSI) in Marjanu BrešCaku (SSk), je ponovno zaostrila odnose v večinski koaliciji na goriški občini. Tuzzi je že prejšnji ponedeljek tik po seji občinskega sveta napovedal, da bo odbornikoma, ki sta prejela jamstveni sodni obvestili v zvezi z s sumnjo podkupnin v postopku za odprtje blagovnice Coop odvzel pooblastila za vodenje njunih resorjev, potem ko ju je zaman skušal prepričati, naj sama odstopita. Del Ben in BrešCak lahko ostaneta elana občinskega odbora, ne bosta pa imela nobene pristojnosti v vodenju odbomištev za javna dela (Del Ben) oz. trgovino in mestno policijo (BrešCak). Zupan je po prvi napovedi sicer Čakal nekaj dni, ali se bosta morda odbornika premislila. Ko pa se je dokončno prepričal, da se sama ne bosta umaknila, je v soboto podpisal sklep, s katerim jima odvzema pooblastila.
Ta Tuzzijev sklep, za katerega so v prejšnjih dneh pritiskali zlasti iz vrst KD in PSDI, bo močno zamajal že krhko večino. Medtem ko je Del Ben uvedel “tiskovni molk” in noCe dati nikakršne izjave o zadevi, se z bojno napovedjo oglaša Slovenska skupnost, ki daje partnerjem razumeti, da se ni šalila, ko je pred dnevi na tiskovni konferenci napo-
Marjan Breščak (foto Studio Reportage)
vedovala izstop iz večine v primeru, da bi iz uprave izločili njenega edinega predstavnika. Tuzzijev sklep pa, Čeprav v nekoliko omiljeni obliki, pomeni prav to: sam BrešCak je namreč izjavil, da v danih pogojih ne namerava ostati v občinskem odboru, kjer bi bil v čudni funkciji elana uprave vendar brez konkretnih nalog.
Občinski tajnik SSk Karlo Brešan nam je vCeraj povedal, da stranka dokončnega sklepa o umiku iz večine še ni sprejela, da pa je vsekakor opredeljena za to izbiro. Vodstvo se bo predvidoma sestalo nocoj in vse kaže, da bodo sklenili izstop iz večine. Zaenkrat naj bi to bil le umik iz večine na občini. Na že omenjeni tiskovni konferenci je deželni predsednik stranke
Marjan Terpin sicer postavljal možnost izstopa tudi iz drugih uprav, kaže pa, da je prevladalo zmernejše stališče, ki ne bi smelo zajeti pokrajine, kjer je SSk prisotna v drugačni koaliciji od one, ki vodi goriško občino.
Vprašanje je, ali bo ta koalicija na občini zdržala. Večino, ki je nekoč štela 30 svetovalcev na 40, so doslej že zapustili zeleni smejočega se sonca in približno tretjina svetovalcev KD in PSDI (ki so oblikovali novo skupnio »Per Gorizia«)-Po napovedanem umiku SSk lahko raCuna župan le še na 21 svetovalcev v občinskem svetu, pri čemer mu odločilni 21. glas lahko zagotovi nezanesljiva liberalna stranka, ki se je v zadnjem času že nekajkrat premislila glede umika ali vztrajanja v večini.

TRADICIJA / V ZNAMENJU BOJA PROTI KRIVICAM
RAZSTAVE / BURANELLO V TK GALERIJI
Praznik 8. marca v drugačnem slogu
Šopki mimoze le, zlasti pa poglabljanje težav, ki vse bolj označujejo ženski svet
Prireditve ob ženskem prazniku - osmem marcu potekajo letos na Cisto drugačen, netradiciona-len način. Vsepovsod seveda poživljujoCa mimoza, toda nobenih velikih javnih političnih manifestacij, kakršne so bile značilne za»5estdeseta in začetek sedemdesetih let. Feminizem je bil kajpak potreben, saj je prebudil marsikatero uspavano vest in zavest, toda novi Cas zahteva tudi nove prijeme v boju za pravičnejši, resnično dostojanstven odnos do ženske, ki je neizogiben temelj družbe, od druži-
ne pa države. Ne samo, letos je osmi marec uglašen tudi na tragedijo bosanskih deklic, mladenk in žena. Od tod odločitev ženskih organizacij in gibanj ne glede na politično in svetovno nazorsko opredeljenost, da tvorno spregovorijo tako o še zmerom ponižujočih razmerah, ki označujejo žensko na delovnem mestu, kakor o ustrezni mednarodni problematiki z ovrednotenjem visokega naCela o solidarnosti, ki prihaja do izraza tudi z zbiranjem podpisov proti posiljevanju in siceršnje-
mu nasilju nad ženskami na tleh bivše Jugoslavije (a ne le tam) tudi v našem mestu in okolišu, kjer je na sporedu nebroj prireditev.
V tržaški kavarni Ter-gesteo je Zveza žensk Italije - UDI priredila na primer včeraj predpoldne kulturno pobudo »Mimose, libri e... una performace di tango are-gntino«, danes pa bodo na sporedu v priredbi slovenskih društev naslednje manifestacije: v KD Rovte-Kolonkovec (ul. Monte Sernio 27) ob 18. uri srečanje na temo »pomen praznika v pesmi« z večerjo in družabnostjo; v KD Lonjer-Katinara ob 20.30 proslava v počastitev mednarodnega dneva žensk; v SKD S. Škamperle (Stadion I. maj) ob 20.30 prikaz diapozitivov Katje Kjuder na temo »Koreja - popotovanje po deželi riževih polj, budističnih templjev in prijaznosti«. Jutri, 9. marca, priredi Slovenski klub ob 20.30 bo v Gre-gorcicrevi dvorani večer z naslovom »Poklon Mariji Mijot - o tržaški pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos, njene pesmi bodo podali Erika BuzeCan, Nastja Colja in Gleb Vere; v SKD Vigred v Sempolaju pa bo jutri ob 20. uri praznovanje dneva žena z Vanko in Tonco.
Včerajšnja manifestacija žensk ob 8. marcu v galeriji Tergesteo v Trstu (foto Ferrari)
Zadnja v nizu razstav tržaških slikarjev mlajše generacije
Bojana Vatovec
	S	18 K? j
	L	■gl
Z otvoritvijo slikarske razstave Claudia Buranella se v galeriji Tržaške knjigarne pravzaprav zaključuje niz razstav, posvečen štirim mladim tržaškim ustvarjalcem, ki so se povezali v skupino In-terattivi Associati. Pred Buranellom, Cigar dela bodo na ogled do 17. marca, so se v prostorih TKG s svojimi deli predstavili Gian Batti-sta Rosi, Gianfranco Carpani in Davide Škerlj. Kot je ob otvoritvi razstave Claudia Buranella poudaril direktor TKG Franko Vec-
chiet, so štirje tržaški ustvarjalci mlajše generacije ubrali precej različne načine in smeri izražanja. Ob tem pa so si tudi nabirali izkušenj v povsem različnih okoljih, saj sta se dva iz skupine izpopolnjevala v Združenih državah Amerike, ostala dva pa sta se usmerila na Španijo. Raznolikost usmeritev, šol in izkušenj je bila seveda zelo razvidna tudi iz razstavljenih del, kar pa je nedvomno dalo celotnemu ciklu dodaten pridih zanimivosti. Sicer pa, je še dejal Vecchiet, je ravno
skupina Interattivi Associati med najbolj aktivnimi in zanimivimi pojavi na področj-u umetniškega ustvarjanja ne samo v Trstu, temveč tudi na širšem območju. Kratko predstavitev Buranella in njegovih slik pa je za razstavo pripravil Wal-ter Abrami: tekst je na sobotni otvoritvi prebral igralec Angelo Ma-metti.
Na sliki (foto Ferrari) direktor TKG Franco Vecchiet predstavlja umetnika Claudia Bura-nello med otvoritvijo njegove razstave.
__ GORICA / PRIREDITVE OB 8. MARCU
Praznovanje dneva žena ob zabavi in solidarnosti
Družabno srečanje na Vrhu - Razstava peciva v Sovodnjah - Zbiranje pomoči za vojne begunce
Vrhovke so predsinoči praznovale v domu Danica (foto Studio Reportage)
Mednarodni praznik zensk je v teh dneh povod za številne prireditve v raznih krajih na Goriškem. Precej je družabnosti, kakršno so priredile v soboto ženske na Vrhu (na sliki Studio Re-Portage), kjer so se zbrale na večerji in zabavi v kulturnem domu Danica. Nekoliko nenavadno obliko praznovanja 8. ^rerca so si letos omislite ženske v Sovodnjah z razstavo domačega peciva in slaščic. Razstavo so odprle včeraj popoldne z lepim uspehom. Izdelki So bili nekaj m- na ogled v Kulturnem domu, uradnemu delu srečanja jedila družabnost, med katero so številni nav-zoci z veseljem segli po okusnih sladkarijah.
8.	marec pa je .prilož-u°st tudi za solidarnost-5e pobude. Včeraj v fržicu in danes dopold-
ne od 9.30 dalje pred ljudskim vrtom v Gorici bodo članice treh sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL in ženske DSL pod geslom “Ne mimoze, temveč solidarnost” zbirale podpise v podporo zahtevi, naj mednarodna javnost takoj prepreči grozote in spolno nasilje, ki ga doživljajo ženske v Bosni. Zenske bodo tudi zbirale denarno pomoC za begunce v enem od številnih zbirnih centrov.
Danes ob 16. uri bodo tudi na Pokrajini predstavili pobudo v korist miru in solidarnosti z ženskami na tleh nekdanje Jugoslavije, v Medeji pa bo srečanje žena iz tega kraja in pobratene Vrtojbe, ki se bo sklenilo z razpravo o položaju žensk v družbi, bo v občinski sejni dvorani.
Sejem pripadnosti v Doberdobu
Na sedežu KD Jezero v Doberdobu bodo nocoj ob 20.30 predvajali film Danijela Jarca Sejem pripadnosti. Film v produkciji Kinoateljeja je bil prvič predstavljen na lanskem Film video monitorju. Gre za dokumentamo-igrani film, v katerem ima glavno vlogo pravzaprav mesto Gorica in razmišljanje o njegovi kulturi, o meji, o sedanjosti in prekelosti, medtem ko se v ozadju odvija Andrejev sejem...
□ OBVESTILA
OBČINA GORICA sporoča, da bodo povračila ICIAP izplačevali pri posebnem okencu Goriške hranilnice v Ul. Carducci 4 od 8. do 13.30 po sledečem razporedu. Fizične osebe do Črke G dne 8. marca, Črke H-P 9., Črke Q-Z 10. marca. Družbam bodo dostavili poštne
SEKCIJA VZPI/ANPI
na Vrhu vabi člane na sejo, ki bo 12. t.m. ob 19. uri v športnem in kulturnem centru Danica.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi elane in prijatelje na društveno tekmovanje v lovu na postrvi, ki bo v nedeljo, 14. marca, v Ro-mansu (jezero Furlan). Vpisovanje do Četrtka v gostilnah Rubijski grad in Pri Marinotu.
PATRONAT INCA-CGEL bo v sodelovanju z občino Sovodnje na razpolago strankam za informacije in pomoč (pokojnine, ticketi itd.) vsak torek od 15.30 do 17.30 na županstvu v Sovodnjah.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.30-20.15-22.00 »Orlando«. Režija Sally Potter, igra Tilda Swinton.
CORSO 17.30-19.45-
22.00	»I nuovi eroi«. Jean Claude van Damme.
VERDI 17.15-19.40-
22.00	»Gli spietati«. Igra Clint Eastvvood.
TRZIC
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Perversione di una se-gretaria«.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701.
KINO
ARISTON - 17.15, 21.00 -»Malcolm X», r. Špike Lee , i. Denzel VVashington, Angela Bassett.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45. 20.30, 22.15 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swin-ton.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.00,	18.40, 20.20. 22.00 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE I - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »2013 -La fortezza», i. Christopher Lambert.
NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Gli spietati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE III - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, r. Števen Seagal.
NAZIONALE IV - 16.30,
18.20,	2015, 22.15 »Giochi d’adulti», r. Alan Pakula, i. Kevin Kline, Mary E. Ma-strantonio.
GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »La not-te e la citta«, i. Robert De Niro, Jessica Lange. MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg.
EDEN - 15.30, 22.10 »II sofa delle porcone anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 15.45, 17.50,
20.00,	22.00 »Dracula, Francis Ford Coppola. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Uomini e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich.
ALCIONE - 16.00, 1'8.00,
20.00,	22.00 »II danno», r. Louis Mall.e, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche. RADIO - 15.30, 21.30 »Diva futura«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
8.	marca 1993 DAN ZENA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.26 - Luna vzide ob 18.33 in zatone ob 6.02.
Jutri, TOREK,
9.	marca 1993 FRANČIŠKA
M LEKARNE
Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).	(
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BI PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, 8. t. m., na predstavitev publikacije in na razgovor ob zaključku študije Pavleta Merkuja SVETNIKI V SLOVENSKEM IMENOSLOVJU. Pri pogovoru bodo sodelovali strokovnjaki prof. dr. Franc Jakopin, Dušan Cop, Janez Keber in avtor prof. Pavle Merku. Pogovor bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
OB MEDNARODNEM DNEVU ZENA se bodo ženske srečale danes , 8. t. m. v KD Rovte - Kolonko-vec - Ul. Monte Sernio 27. Na sporedu: pomen praznika v pesmi. Sledi večerja in družabnost. Začetek ob 18. uri.
KD LONJER - KATINARA
prireja danes , 8. t. m., ob
20.30	v društvenih proso-rih v Lonjerju PROSLAVO v počastitev mednarodnega' dneva žensk. Vabljene! SKD S. ŠKAMPERLE vabi ob dnevu žena na prikaz dia Katje Kjuder na temo KOREJA - potovanje po deželi riževih polj, budističnih templjev in prijaznosti. VeCer bo danes , 8. t. m., ob 20.30 v prostorih na Stadionu 1. maj.
SLOVENSKI KLUB vabi na torkov večer ob mednarodnem dnevu žena z naslovom POKLON MARIJI MIJOT. O tržaški pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos, njene pesmi bodo podali Erika BuzeCan, Nastja Colja in Gleb Vere. Srečanje bo jutri , 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
SKD VIGRED vabi jutri, 9. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Sempolaj na PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z Vanko in Tonco. SKD BARKOVLJE vabi na veseloigro NASI GRAJU NA RADIO v izvedbi amaterskega odra J. Stoka s Proseka in Kontovela v nedeljo, 14. t. m. v župni dvorani v ul. Moncolano. Začetek ob 17. uri. GLASBENA MATICA TRST - koncertna abonmajska sezona 1992/93, v Četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu, Trg de-gli Abruzzi 3 GODALA IN FAGOT - Godalni kvartet GM in Francesco Furlani-ch - fagot. Na sporedu Merku, Mendelsson, Reicha in Tesakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mie-li.
□ OBVESTILA
ZBOR PRAVOSLAVNE CERKVE SV. SPIRIDIONA
v Trstu razpisuje natečaj za mesti tenorja in nizkega basa. Pogoji: poznanje not in praksa v zborovskem petju. Kandidati naj se javijo na tel. 360891 vsak dan od 16. do 19. ure še danes, 8. marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141).
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Sv. Ivan -Podlonjer - Katinara priredi jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 25 JAVNO SREČANJE. Posvečeno bo krajevnim vprašanjem, obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstvniki naše stranke. Vabljeni! ODBOR SKD TABOR sklicuje v petek, 12. t. m. 25. REDNI OBČNI ZBOR. Ob 20. uri prvo sklicanje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni elani! JADRALNI KLUB CUPA vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca ob
20.00	v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Cerovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. raz-rešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. Vabimo vas na predavanje z naslovom KAKO SI SAMI POMAGAMO PRI REVMI, ISIOSU, TEŽAVAH S HRBTENICO TER PREHLADNIH BOLEZNI, ki bo v nedeljo, 14. t. m., ob 9. in ob 11. uri v Domu na Brdi-ni na Opčinah. Vabljeni!
H ' IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU in KMEČKA ZVEZA vabita vse svoje elane in prijatelje na obisk Kmetijskega sejma v Veroni, ki bo v soboto, 13.3.1993. Za informacije in vpisovanje telefonirati ob delavnikih na št. 382555 in 362941 ali direktno v uradih Kmetijske zadruge - Ul. Travnik 10 - Industrijska cona ali pri Kmečki zvezi - Ul. Ci-cerone 8/B.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Kropo
10.	marca. Vpisovanje vsak dan dopoldne v Ul. Cicero-ne 8.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Kropo v sredo, 10. t. m., ob 8. uri iz trga Oberdon.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki tržaškega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah danes , 8. t. m. od
19.30	do 20.30.
VII. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE CUK bodo v nedeljo, 14. t. m. na Črnem vrhu pri Idriji. Prijave za izlet z avtobusom sprejemamo v uradih sklada na Narodni ul. 126 med 9. in 12. uro.
H SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča neuCno osebje, da 11. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za premestitve . Morebitne 'informacije kot tudi obrazce dobite na sedežu sindikata v Ul. Carducci 8.
MALI OGLASI
AGRITURIZEM pri
Kukukovih v Doberdobu ( cesta za Dol 1) bo odprt še do konca marca. Vabljeni!
V BRISCAH pri Križu sta odprla ošmico Mirko in Cvetka BrišCak. Točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom .
OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št.l.
OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toti belo in Črno vino.
OSMICO ima Ostrouška Zvonko - Zagradec. OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vnaprej se zahvaljujemo za obisk!
OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Strama-re 87/A.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju št. 123.
OSMICO je odprl Jožko Colja - Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. OSMICO je odprl Vladimir Caharija - Nabrežina 22. Toti belo in Črno vino. PRODAM avto lada niva, letnik 1989, bele barve, najboljšemu ponudniku. Tel. št. 229476 ob uri obedov. PRODAM motor honda do-minator, 650 kc, letnik 90 oproščen supertakse v odličnem stanju. Na razpolago za poskušnjo. Tel. št. 51853 ob uri obedov. PRODAM citroen Visa 2 club s komaj opravljeno revizijo za 1.500.000 lir. Tel. št. (040) 214893.
PRODAM vespo PK 50, letnik 1982 za 550.000 lir. Tel. St. (040) 214893. PRODAM motor jamaha xt 600 v odličnem stanju, letnik ’90. Tel. št. (040) 228333.	/
PRODAM štiri zvočnike Subvvoofer in ojačevalec 120 W za avtomobil. Tel. št. 327240.
PRODAM skoraj nov štedilnik na drva po ugodni ceni. Tel. St. 327240.
KOLE IN DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri.
RESTAVRACIJA išCe na-takarja/co. Tel. št. 226294. MLADO 21-letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. št. 200542 ali 200882 ob uri obedov.
HIŠNO POMOČNICO iščemo enkrat tedensko. Tel. št. 723010 ob večernih urah. VINOGRADE oddajamo. Tel. St. 231859 ob uri kosila.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. St. 212688.
PRISPEVKI
Marko Sibelja daruje
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Pino Magajna-Košuta daruje Viktor Bogateč 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Rudija Ivančiča in Nineta Milica daruje Milka Budinova
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	drag spomin na Božota Filipoviča daruje Silva Ga-sperCiC 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo - Trst.
Namesto cvetja na grob Rudija Ivančiča daruje Danilo Puntar z družino 100.000 lir za Dom spomenik NOB iz BrišCikov.
V	spomin na pok. Ivanko Svetlic darujeta Stana in Ladi 30.000 lir za PD RdeCa
zvezda.
V	počastitev spomina pok. Ivanke Svetlic daruje Justa z družino 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na drage Franca Košuto, Pino Maganja, Danilo Žerjal in Karmela Tretjaka darujeta Milka in Berto 50.000 lir za MPZ Vesna - Križ.
Namesto cvetja na grob Neve Ferjančič daruje družina Mesesnel 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Rudija Blažič daruje Tanja z družino
30.000	lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na drago Ivanko Svetlic daruje Danica (Bajta) 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Ob 6. obletnici smrti sina Kristjana daruje družina
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic darujeta Ivanka in Janko Simoneta
20.000	lir za SK Kras.
V	spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic daruje Zmaga Blažina 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivanko Grilanc por. Svetlic daruje Marija Pirc vd. Milic 50.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivanke Svetlic roj. Grilanc darujeta Boška in Ivan Kante 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivanko Svetlic darujeta Bruna in Pepi Milic 50.000 lir za SK Kras.
Ob 7. obletnici smrti Fabija MoženiCa darujeta mama in brat 25.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Namesto cvetja na grob Evgena Cuka daruje Marija MoženiC daruje 25.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grol£k-Alojza Sosiča darujeta Kristina in Gianrii Vatta
40.000	lir za Sklad'Mitje Cuka.
V	spomin na moža Milkota daruje Mila Sosič 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Milka Sosič daruje družina Cvelbar 30.000 lir za Tiskovni sklad Škrata.
V	spomin na Slavo Petaros Bizjak darujejo Roza, Nada in Sonja 25.000 lir za cerkev v Borštu in 25.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Ivanke SvetliC-Grilanc, Bruna Sarda in Tommyja Grilanca daruje družina Rebula (Salež 60) 60.000 lir za popravilo cerkve v Zgoniku.
V	spomin na mamo Pierino Pregare daruje hci Silva
50.000	lir za Društvo Ko-lonkovec-Zenjan, 50.000 lir za KD Kolonkovec-Rovte in
50.000	lir za KD Slavec.
V	spomin na pok. Ivanko Grilanc darujeta družina Škrk (Salež 61) 30.000 lir in družina Stefani 50.000 lir za popravilo cerkve v Zgoniku.
V	spomin na brata Husu darujejo družine Husu
100.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na sestro Olgo in nečaka Ivana daruje družina Husu 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Rudija Blažiča daruje družina Kodrič
30.000	lir za TPK Sireno.
V	spomin na Nevo Ferjančič daruje družina Kodrič 30.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB.
V	spomin na Marino Berne-tic darujeta družini Kodrič in Siškovic 100.000 lir za Demokratično stranko levice.
Ob smrti Lada Legiše izraža zbor Fantje izpod Grmade občuteno sožalje ženi Gizeli, svojemu elanu Danilu in hčerki Dorini z družinama.
Otroški zbor Ladjica pa Eleni in Marku ob izgubi dragega nonota.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, N LA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
SLOVENIJA
Ponedeljek, 8. marca 1993
ZDRUŽENA LISTA VZTRAJA PRI SPREMEMBI ZAKONA
NOVOLES / POSLOVANJE
Socialni pakt je edina rešitev m prihodnost
Predsedstva štirih strank, povezanih v Združeno listo, potrdila že znana stališča - Tri opcije rešitve problema
Večji izvoz
Lani je bilo podjetje, ki so mu napovedovali propad, precej uspešno
LJUBLJANA - Včeraj popoldne so se za zaprtimi vrati sestala vodstva štirih strank, povezanih v Združeno listo. Predsedstva SPD, Delavske stranke, Demokratske stranke upokojencev in SDU so se lotila temeljite razprave, povezane z intervencijskim zakonom o omejevanju rasti plaC, ki pa so jo narekovali dogodki po seji državnega sveta. Ta je namreč, kot je znano, vložil odložni veto na zakon, zlasti povzdignjeni glas sinidkatov pa je vplival na to, da je Združena lista vnovič pretresla svoje siceršnje sogla-šanje z zakonom, toda na nekoliko spremenjenih osnovah.
Kot smo izvedeli, so partnerji Združene liste včeraj sicer izhajali z različnih stališč, nekajurno razpravo pa so vendarle peljali v znano smer: zavzeli so se .za dejansko spremembo že sprejetega zakona, o katerem naj bi državni zbor jutri ponovno odločal. Združena lista namreč meni, da mora biti breme omejevanja rasti plač bolj enakomerno razporejeno, deliti pa ga morajo skupaj z drugimi tudi poslanci državnega zbora in vodilni v podjetjih. Prav tako menijo, da je v gospodarskih in socialnih razmerah, v katerih živimo, doseganje socialnega partnerstva pravzaprav edino upanje
Ivanka Mihelčič
za uspeh stabilizacije in ponovno oživitev gospodarstva.
Združena lista bo tako vztrajala pri tem, da se njena stališča vgradijo v zakon. Iskanje načina, kako naj bi to dosegli, pa so prepustili svoji poslanski skupini. Možni so, kot pravijo, trije (strateški) izhodi. Prvi je ta, da vlada pred sejo državnega zbora spremeni intervencijski zakon na način, kot ga predlaga ZL. Drugi je ta, da državni zbor, kot paC veleva ustava, ponovno odloCa o že sprejetem zakonu v nespremenjeni obliki, takoj za tem pa naj razpravlja in glasuje o spremembah in dopolnilih tega istega
zakona v dikciji, ki jo predlaga ZL. Tretja opcija pa je ta, da pred sejo zbora sploh ne bi prišlo do nobenega dogovora med koalicijskimi partnerji, kar pomeni, da bodo poslanci Združene liste tokrat glasovali proti
zakonu in bo ta drugič -padel. Nekateri predstavniki Združene liste ob tem poudarjajo, da to še ne bo pomenilo vladne krize, Čeprav je vse skupaj zelo odvisno od današnjega pogovora med vladnimi koalicijskimi partnerji, znotraj same vlade in med vodji poslanskih skupin.
Peter Bekeš, v.d. predsednika SDP: »ZL ves Cas podpira vsklajevanje plač z ekonomskimi gibanji. Temeljna točka vladnega sporazuma, ki smo ga podpisali, pa je socialni pakt. Od vlade zato pričakujemo, da ga bo predložila v roku enega meseca. Od vlade pričakujemo tudi ekonomski in socialni program ter naklonjenost spremembam intervencijskega zakona, ki jih predlagamo. Ta stališča so danes podprla predsedstva SDP, SDU in Demokratske stranke upokojencev, predsedstvo Delavske stranke pa ni glasovalo, ker za to ni imelo mandata. Člani vseh štirih predsedstev pa so soglasno podprli sklep, da ZL predlaga tudi spremembe in dopolnitve zakona o omejevanju rasti pokojnin.«
ZL: zaprta vrata za poglobljenost in čiste račune (Fotortomi Lombar/TRIO)
NOVO MESTO - Najpomembnejše naloge lesne industrije Novoles iz Novega mesta bodo letos predvsem nadaljnje povečanje izvoza ter zmanjšanje stroškov v poslovanju. Preteklo leto je Novoles posloval pozitivno, toda po oceni generalnega direktorja Novolesa Milana Bajžlja bi bilo lahko njihovo poslovanje še dosti uspešnejše, Ce bi bile razmere v gospodarstvu kolikor toliko normalne.
Med Novolesovimi proizvodnimi podjetji so z dobičkom poslovala podjetja: Vezani les, Žaga, Soteska, Ploskovni elementi, Lipa in Energetika. Izgubo so imela podjetja: Bor, Drobno pohištvo in Novi ambient, z resnimi problemi v poslovanju pa se še vedno ukvarjajo v Novem ambientu, v katerem je imenovana nova sanacijska ekipa. Po besedah direktorja Bajžlja so stari dolgovi prerazporejeni v prihodnost in pomenijo še vedno veliko breme, vendar pa naCrti na tej stopnji kažejo, da je dolgove vendarle moC poravnati in da bi podjetja lahko poslovala pozitivno.
Milan Bajželj pojasnjuje, da so sredi leta 1991 Novolesu mnogi napovedali konec v nekaj mesecih, podjetje pa je v nekaj mesecih iz sicer zares visokih izgub prešlo na dobiček v tekočem poslovanju in poslovno leto za-
ključilo pozitivno. Kljub temu so bili mnogi prepričani, da Novoles ne bo preživel januarja 1993. Takrat bi namreč morali plaCati stare dolgove, ki so bili zbrani v prisilni poravnavi. Novoles je v pogajanjih z upniki veliko večino teh dolgov reprogramiral. Generalni direktor je za najbolj pomembno ocenil dejstvo, da so Novoles ova podjetja živa in da so stari dolgovi reprogramirani v prihodnost.
Te pa si niso zagotovili samo z restrikcijami, opuščanjem programov, odpuščanjem delavcev in podobnim, kot je v našem gospodarstvu v glavnem v navadi, ampak predvsem s povečevanjem proizvodnje in izvoza v tem sanacijskem obdobju od junija 1991 do marca 1993. Po preobratu v letu 1991, ko sta bila proizvodnja in izvoz že bistveno večja kot v letu 1990 (to je bilo leto izredno visoke izgube), se je v lanskem letu v primerjavi z letom 1991 še za 26 odstotkov povečala realizacija, izvoz pa za 33 odstotkov. V prvih mesecih letošnjega leta pa sta realizacija in izvoz v primerjavi z lanskim letom spet višja za več kot 30 odstotkov. To pa pomeni možnost, da bi bil naCrt v letošnjem letu lahko uresničen. V tem primeru bi Novoles v dveh letih realno (v DEM) dvignil realizacijo za približno 70 od-
stotkov in izvoz za približno sto odstotkov.
Za preteklo leto generalni direktor Novolesa pravi, da se ni konCalo s takim izidom, kot so načrtovali. Novolesova podjetja so v letu 1992 realizirala 3, 9 milijarde tolarjev prihodkov in imela 4, 16 milijarde tolarjev odhodkov. To kaže na manjšo izgubo v celotnem sistemu, med odhodki pa so upoštevani tudi vsi stroški obresti za premeščanje starih dolgov. Samo obresti za najete kredite, večinoma za premostljive, je bilo za preko 400 milijonov tolarjev. Novoles je v tem obdobju zmanjšal dolgove iz prisilne poravnave za 2, 5 milijonov nemških mark. Bajželj dodaja, da med najveCje zunanje probleme uvršCajo poleg visokih obresti na trgu tolarjev tudi nesprejemljivo razmerje drugih valut do tolarja in drago državo. Višina državnih davkov in prispevkov je bila za Novoles enaka višini obresti, je posebej poudaril Bajželj. 'Ce bi bili davki in prispevki vsaj približno na evropski ravni, bi Novoles po oceni vodstva spet posloval z dobičkom. Delavcem so bile zagotovljene plače v višini 80 odstotkov plaCe iz kolektivne pogodbe, po enem letu pa so bile le-te za 107 odstotkov višje in so imele večji porast kot inflacija.	(STA)
EKOLOGIJA
»VIHAR« PRED KOPRSKO LUKO
Za izstop iz jedrske družine
Srečanje slovenskih in avstrijskih ekologov - Poziv vladi in parlamentu
Vlačilca zasebnega podjetja Spaick mešata štrene Luki in Brodospasu
Zapletlo se je, ker Spaickova vlačilca že plujeta pod slovensko zastavo - Ministrstvo za promet in zveze soglaša s konkurenčnostjo, občino po ni pretirano »navdušeno«
ZAVODNJE NAD ŠOŠTANJEM - Med avstrijskimi pokrajinami prihaja do koristnega tekmovanja v razumevanju in tudi pomoči Sloveniji, ki je okoljevarstveno vse bolj načeta. Tako je bilo v soboto Šaleško ekološko društvo v Na-potnikovem hramu gostitelj srečanja med Josefom Mandlom, predstavnikom celovške Državljanske iniciative Alpe - Jadran brez atomskih naprav, mag. Berhnhardom Kaserjem, predstavnikom Zelenih iz Velikovca, elani Zelenih Slovenije in elani Slovenskega ekološkega gibanja.
Gostje iz avstrijske Koroške se še naprej zavzemajo za kar najhitrejše zaprtje nuklearne elektrarne v Krškem, pri Čemer so sodelujoči predlagali, naj slovenska stran pripravi celovit program iztopa naše drža-
ve iz »jedrske družine«, vključno z zaprtjem JE Krško. Ob tem želijo, da jim tudi slovenska stran do tega poletja jasno pove, kakšno pomoč pričakuje. Avstrijski sogovorniki si bodo prizadevali, da bi njihova država ustrezno finančno podprla slovenski program izstopa iz »jedrske družine«. V Celovcu želijo tudi pripraviti strokovni posvet neodvisnih strokovnjakov. Predstavnik Zelenih se je obvezal, da bo dogovore s tokratnega sestanka posredoval slovenskemu parlamentu in vladi. Marija Šavor, predsednica Šaleškega ekološkega društva, in Tone Potočnik, podpredsednik, sta prebrala zahteve tega društva, naslovljene na velenjsko občinsko skupščino, zaradi smoga iz dimnikov šoštanjskih termoelektrarn. (A.2.)
Seveda sem tvoj namestnik in te bom v tvoji odsotnosti z veseljem nadomeščal! Kajpada bom takrat tudi sam odsoten, pa bodi brez skrbi, saj bo vse skupaj uspešno varoval moj namestnik.
KOPER - Pred desetimi dnevi sta v Koper priplula vlačilca, ki ju je za dlje Časa najelo podjetje Spaick iz Kopra. 2e odkar koprska Luka posluje, so to nalogo opravljali vlačilci splitskega Brodo-spasa, ki so se po nastanku novih držav naenkrat znašli pod tujo zastavo. Najeta vlačilca kajpada pomenita konkurenco.Brodospasu. Tudi za to, ker že plujeta pod slovensko zastavo. O tem smo se, med drugim, pogovorili z lastnikom podjetja Spaick Janezom Koprivcem.
»Na idejo, da bi najeli vlačilce, smo prišli lani avgusta, ko so Brodospa-sovi vlačilci bojkotirali vleko ladje Budva v koprsko pristanišče, Ceš da gre za Črnogorsko ladjo, Čeprav je plula pod gra-nadsko zastavo. Najugodnejšega ponudnika smo dobili v Nemčiji. Dnevni najem vlačilca nas stane 500 dojarjev, kar je glede na obseg dela v koprski Luki ugodna cena. Vleka nam namreč prinaša od dva do tri milijone dolarjev na leto,« pravi Koprivec.
Ministrstvo za promet in zveze je to potezo ugodno ocenilo, mesto Koper pa novima vlačilcema ni preveč naklonjeno. »Ne dovoli nam, da bi plovili varno privezali...« - pravi Koprivec, opozarja pa tudi na obnašanje Luke Koper. Vodstvo pristanišča je ob priplutju novih vlačilcev v Koper trdilo, da o zadevi sploh ni bilo obveščeno. Dejstvo pa je tudi, da ima Luka pogodbo z Brodo-spasovimi vlačilci, zato je ladjarje in njihove
Robert Rakar
agente v Sloveniji obvestilo, da Spaickovim re-morkerjem ne bodo dovolili pripluli v akvatorij Luke, torej naj za vleko ladij v Luko raje najemajo vlačilce Brodospasa.
Janez Koprivec pa trdi nasprotno: »Prvič smo vodstvo Luke o naši na-
meri obvestili 6. oktobra, z direktorji 'smo imeli tudi nekaj sestankov, zadnjega 22. februarja. Pogodbe z nami niso želeli skleniti, Čeprav do sedaj konkurenci niso nasprotovali.«
Zgodba se je pravzaprav zapletla v petek popoldne, ko so plovili vpisali v vpisnik ladij pri luški kapetani ji v Kopru, tako da je njuno matično pristanišče zdaj Koper. VlaCilca plujeta pod slovensko zastavo in prav v tem je »hakeljc«. Po Za-
konu o notranji pomorski plovbi lahko vleko ladij v pristanišča opravljajo le plovila, ki plujejo pod slovensko zastavo, in ker sta plovili podjetja Spaick zaenkrat edina registrirana slovenska vlačilca, to pomeni, da samo onadva lahko opra-
vljata vleko. Od petka naprej bi Brodospasovi vlačilci lahko vlekli le, Ce bi jih Spaickovi poklicali na pomoC, sicer pa je vleka z remorkerji, ki so registrirani v tuji državi, prepovedana.
Koprivec meni, da ravnanje Luke nezakonito. »Akvatorij koprskega pristanišča ni njihova last,« trdi Koprvec, »temveč last Republike Slovenije, zato nimajo nikakršne pravice omejevati plovbe ali opravljanja del v tem delu morja. Nikomur ne
želimo odžirati kruha, saj smo prepričani, da je dela dovolj za nas in za Brodospas.«
In zakaj se Luka Koper tako zelo trudi, da bi zagotovila delo samo vlačilcem Brodospasa? V ozadju je poslovni interes. Novembra, torej le
mesec dni potem, ko so bili obveščeni o nameri. podjetja Spaick, je Luka skupaj z Brodospasom ustanovila mešano podjetje in vanj vložila 20-odstotni delež. Najpomembnejše pri tem pa je, da ji pripada 12 odstotkov zaslužka (nekateri trdijo, da celo 20 odstotkov). Hitro lahko izračunamo, koliko denarja bo Luka izgubila, Ce bi »njeni« vlačilci stali. Direktorja Luke Rudi Dujec pravi, da ga je je tako hiter vpis Spaickovih vlačil-
cev v slovenski register precej začudil, poudarja pa, da Ce so v Ministrstvu za promet in zveze dovolili, da vlačilca podjetja Spaick plujeta pod slovensko zastavo, potem jim ne bodo delali težav. »Ne vem pa, kdo bo prevzel odgovornost, Ce bo prišlo do kake nesreče. Vedeti moramo, da so vlačilci Brodospasa, močnejši od obeh Spaickovih, da je posadka veliko bolj uigrana. Javnosti je tudi znano, da smo z Brodospasom ustanovili mešano podjetje in da smo že zaprosili ustrezne organe za vpis vseh treh Brodospasovih plovil v slovenski register, s Čimer bi ta lahko plula pod slovensko zastavo. Čakamo še na dovoljenje slovenske vlade. Dejansko so vlačilci, s katerimi imamo pogodbo, deloma že slovenska last, o plovilih podjetja Spaick pa bi kaj takšnega težko trdili,« pravi Dujec.
Edini večji problem, ki zdaj tare obe posadki, je privez. V ponedeljek se namreč izteče dovoljenje za zaCasni privez ob glavnem pomolu v Kopru in težko je napovedovati, ali bosta vlačilca tam dobila tudi stalni privez ali ne. Brodospasovi vlačilci so se morali, potem ko so začeli pluti pod tujo zastavo, preseliti v Luko, zato pri Spaicku računajo na to, da bi jim dovolili privez vsaj za eno leto. Ce danes dovoljenja ne bi uspeli podaljšati, se bodo morali zasidrati. Seveda je v ozadju vsega denar.»Vihar«, ki ga je bilo pretekli teden komaj Čutiti, pa se lahko razbesni v naslednjih dneh.
Vlačilec Kiklop na zčasnem privezu (Foto: Rober Rakar)
KAJ SE BO ZGODILO TA TEDEN
Kdo bo rešil vlado?
Majda Vukelič
Ker je denar sveta vladar, bodo tudi dogodki tega tedna povezani predvsem z njim oziroma s tem, komu zamrzniti plaCe: vsem, nobenemu ali le nekaterim. Ker je vladinemu interventnemu zakonu o načinu obračunavanja in izplačevanja plač državni svet prejšnji teden izglasoval odložni veto, tako da je državni zbor zdaj nad svetniki še manj navdušen, kot je že sicer bil, se bodo v torek na Šubičevi 4 spet zbrali poslanci in ponovno odločali o interventnem zakonu. Da pa zadeve ne bi bile preveč enostavne, se je Združena Usta v petek odločila dati v parlamentarni postopek spremembe zakona o zamrznitvi
ne luCi za nikakršno zamrznitev plač, saj pride zanje v poštev le uresničevanje aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Tako se bo Zveza'svobodnih sindikatov Slovenije že danes sestala s poslanskimi klubi in posameznimi poslanci, Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije pa bo javnost seznanila s pravnimi sredstvi, ki jih bo uporabila, ce bo državni zbor kljub nasprotovanju sindikatov sprejel zakon o zamrznitvi plač in predlagala ustanovitev skupnega stavkovnega odbora.
Ce sindikati pri prepričevanju vseh tistih, od katerih je odvisno, kako »debele kose kru-
Sindikat! proti kakršnikoli zamrznitvi plač (TRIO)
plač, ki v nasprotju z vladnim zakonom predvidevajo zamrznitev plač za vse, tudi za privatna podjetja, poslance, druge državne funkcionarje in poslovodne delavce. Ta poteza Združene liste, nad njo je znotraj liste najbolj navdušena Delavska stranka, je precej »tvegana«, Ce jo ocenjujemo s stališča »trdnosti vladne koalicije«, saj bi padec zakona bržkone povzročil vladno krizo. Združena lista je namreč, napovedala, da bo v drugo glasovala za sporni interventni zakon le, Ce bodo drugi glasovali za njihove dopolnitve in to še isti dan, to je v torek. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik pa je že napovedal, da zakona ZL v torek, zaradi proceduralnih zgpletov, ne bo dal na dnevni red, Miran Potre, vodja poslanskega kluba ZL, pa je k temu dejal, da so ti zadržki očitno vsebinske in ne proceduralne narave.
Ker gre za plaCe, bodo seveda imeli sindikati, ki so že javno izrazili svoje nestrinjanje s kakršnokoli zamrznitvijo plač, saj vse skupaj pomeni zanikanje socialnega partnerstva in kolektivnega dogovarjanja, ta teden obilo dela, parlamentarne stranke bodo namreč prepričevali, naj ne dajejo zele-
ha si bomo lahko privoščili ali pa bomo jedli travo«, ne bodo uspešni, se nam v torek obeta tuljenje siren in gneča pred poslopjem slovenskega parlamenta, pa tudi v njem. Sindikati so se namreč odločili za protestni shod, okoli parlamenta naj bi krožili avtobusi, v nekaterih podjetjih bodo vključili sirene, sindikalna delegacija pa bo poskušala priti do Hermana Rigelnika.
Torej, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je komaj sklenil »zgodovinski kompromis«, bo lahko ta teden pokazal, kako spreten je pri reševanju morebitne prve vladne krize in pri umirjanju socialnega nezadovoljstva. Tudi za Združeno listo to ne bo lahek teden, saj bodo morali svoje partnerje -predvsem LDS in SKD -prepričati, da so ravnali pametno in da jim ni šlo le »za reševanje lastne Časti«.
Na političnem prizorišču bo prodirala levica, pri Čemer bodo tudi dogodki, ki smo jih omenili, bistveno vplivali na to. kako uspešne bodo združevalne veselice. Socialisti.se bodo tako v soboto na seji sveta stranke odločali, kdo se jim najbolj dopa-de: ali socialdemokrati, ali Združena lista, ali liberalni demokrati. Večina v strankinem predsedstvu je za socialdemokrate.
Kdo bo spet glasoval za zamrznitev plač? (TRIO)

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / OKREVANJE GOSPODARSTVA
SLOVENIJA / ITALIJA
NOVICE
Še vedno ostre polemike o Clintonovem programu
Republikanski senatorji trdijo, da bo z javnimi deli in izobraževanjem samo obremenil gospodarstvo, Američani pa mu še vedno zaupajo
VVASHINGTON - Ameriška gospodarska rast se je že v zadnjem lanskem Četrtletju dvignila na štiri odstotke, letos pa s približevanjem petim odstotkom celo prestopa tisto magično mejo, ki deli gospodarsko krizo od okrevanja. Najnovejši statistični podatki potrjujejo presenetljivi vzpon ameriškega gospodarstva: februarska nezaposlenost se je znižala na sedem odstotkov, kar je veliko ugodnejše od dvomestnih številk, ki večino evropskih držav potiskajo v hude socialne težave.
Bill Clinton je med so-
botnim radijskim nagovorom ameriško ljudstvo kljub temu opozoril, da še ne morejo razglasiti zmage v boju za uspešnejše gospodarstvo. Večina novega zaposlovanja je vezana na določen čas, trdi ameriški predsednik.
Z opozarjanjem pred prehitrim zadovoljstvom Bill Clinton nadaljuje politično kampanjo za svoje gospodarske in socialne reforme. Prepričan je, da hudih bolezni ameriške družbe ne morejo ozdraviti samo terapije tržnega gospodarstva, čeprav so prav ameriški podjetniki med podjetniki vseh ra-
t^iavni osumljenec za bombo v newyorškem Svetovnem trgovinskem središču je Jordanec Mohamed Sala meh (AP)
zvitih držav pokazali naj-vecjo sposobnost prilagajanja: medtem ko je videti, da Japonska še ne zna izkoreniniti svojih velikih gospodarskih težav in Evropski skupnosti grozi pravi razpad zaradi nesposobnosti uvajanja enotne gospodarske, finančne in druge politike, pa so ameriška podjetja z zatiskanjem pasu sama stopila na pot gospodarskega okrevanja. Toda kljub kritikam številnih ameriških ekonomistov, da »laissez-faire« gospodarski pristop povsem zadostuje, namerava predsednik Clinton s financiranjem javnih del in izobraževanja ter s spremembo ameriškega sistema zdravstvenega zavarovanja spremeniti socialno sliko Združenih držav. Nihče si še ne upa z gotovostjo napovedovati, ali se mu tako zapletena naloga sploh lahko posreči. »Sedanji ugodni gospodarski kazalci so posledica politike Georga Busha, Clinton pa bo s svojimi dragimi programi samo obremenil gospodarstvo,« trdi republikanski senator Bob Dole. Američani, ki so očitno naveličani dvanajstih let Reagana in Busha, še vedno bolj verjamejo Billu Clintonu kot republikanskim kritikom njegove politike. Za Clintonovo mesto v zgodovini pa bodo v vsakem primeru šteli samo rezultati. (B.K., Reuter)
■

0 Osimu konec marca
Nacionalistični pritiski
Bogo Samsa
LJUBLJANA - Pogajanja med Slovenijo in Italijo se bodo nadaljevala šele 25. marca v Rimu. Prvotno je bilo napovedano, da naj bi se obe komisiji, ki jih vodita Sergio Ber-linger za italijansko in Nace Golob za slovensko stran, sestali že prihodnji teden. Toda potrebne so konzultacije strokovnjakov, predvsem pa se mora zaradi tega sestati komisija za zunanje zadeve slovenskega parlamenta.
Pogajanja se nadaljujejo v enakem ozračju, kot se je končal prvi krog. Zanimivo je namreč dejstvo, da ni nič »priteklo« iz dobro zaprtih diplomatskih krogov in da se nič ne ve o konkretnih problemih, med katerimi so lahko nekateri netivo za razplamtelo gonjo italijanskih, zlasti tržaških nacionalistov.
Po drugi strani se je pojavilo nekaj negativnih znamenj. Osrednji italijanski tisk, kot sta dnevnika La Republika in Corie-re della Sera, se je vključil v kampanjo o fojbah in tej tematiki posvetil pristranske nacionalistično obarvane članke. To za resen in ugleden tisk ni značilno in je lahko razumljivo samo v primeru, Ce so dobili avtoritativen »namig«.
Vendar pa je treba iz-
hajati iz splošnih slovensko-! tali j anskih interesov, ki so prišli do izraza že na prvem zasedanju komisije na gradu Strmol. V ospredju so bila namreč vprašanja, ki obe državi povezujejo, in sicer predvsem razvoj dvostranskega sodelovanja. V ognju je izredno veliko želez, od ustanavljanja novih mešanih bank in investicij v infrastrukturo do vlaganj malih in srednjih italijanskih podjetij. Zanimanje je veliko tudi zato, ker Italijo pretresa politična in ekonomska recesija, Slovenija pa je postala trden, politično in finančno stabilen partner, ki ni preveč obremenjen z birokracijo.
Ta pogled prihaja do izraza tudi v stikih deželnega odbora Furlanije Julijske krajine in slovenske vlade. Toda istočasno se razvnema polemika o fojbah, na dan prihajajo nekatere težave in zapleti v odnosu s Hrvaško. Slo-vensko-italijanska pogajanja so nesporno dvostranska. Vendar je ista italijanska komisija zadolžena tudi za pogajanje s Hrvaško, ki pa pri manjšinskem vprašanju vztraja pri recipročnosti. Hrvatje ponovno z lučjo pri belem dnevu iščejo 60 tisoč Hrvatov, ki naj bi živeli v Trstu, a jih tam seveda nikoli ni bilo. ,
Afganistanski voditelji sklenili mirovni sporazum
ISLAMABAD - Voditelji afganistanskih uporniških skupin so v nedeljo sklenili sporazum o prekinitvi eno leto trajajočih bojev, med katerimi je bilo ubitih na tisoče ljudi. 8 voditeljev, ki so bili med 14-letno državljansko vojno zavezniki proti prosovjetskemu režimu predsednika Nadžibulaha, je sporazum podpisalo v palači pakistanskega premiera Sarifa v Islamabadu. Dogovorih so se, da bo predsednik Afganistana v prihodnjih 18 mesecih ostal Burhanud-din Rabbani, medtem ko so njegovemu glavnemu nasprotniku in voditelju skupine Hezbi - Islami Hekmatjarju obljubili položaj predsednika vlade. (Reuter)
Turčija bo pomagala Iraku
BAGDAD - Turčija je pripravljena pomagati Iraku, da se ponovno vključi v mednarodno skupnost, takoj ko bo izpolnil vse resolucije varnostnega sveta Združenih narodov.To je po srečanju z iraškimi predstavniki povedal novi turški odpravnik poslov v Bagdadu Sadi Calislar, ki je tja prispel že v soboto. TuCija je pred zalivsko vojno umaknila vse diplomatsko osebje iz Bagdada, vendar veleposlaništva ni zaprla. (AFP)
Huambo ni padel v roke upornikom
LUANDA - Angolska vlada je zanikala trditve pripadnikov uporniškega gibanja Unita, da so ti zavzeli drugo najveCje mesto v Angoli, Huambo. Potrdili pa so, da v polmilijonskem mestu še vedno potekajo hudi boji, ki so izbruhnili pred dvema mesecema. Vladne sile trdijo, da bi novico gotovo objavil sam voditelj uporniškega gibanja, ki se bori za popolno neodvisnost Angole, Jonas Savimbi, Ce bi Unita res zavzela Huambo.
Unita in vlada predsednika Santuša sta leta 1991 po 16-letni državljanski vojni sklenili premirje, vendar so spopadi ponovno izbruhnili septembra lani, ko pripadniki Unita niso priznali poraza na parlamentarnih volitvah. (Reuter)
di previdna, medtem ko je opozicija na naši strani. Naslednji dan, ko opozicija zmaga na volitvah, pa spremeni svoja stališča in jih omili, tisti, ki niso na oblasti, pa nas začnejo podpirati in iskati ciljno skupino somišljenikov, ki bi jih podprla na naslednjih volitvah. In tako v nedogled... Ker uradne politike upoštevajo pravilo močnejšega, ubirajo najbolj udobno pot. Žrtve? Komu pa je kaj do njih? Bog, obvaruj nas takšne demokracije!«
Bosanska oblast je naredila, kar je pač naredila, in rezultate tega poznamo. Ali še ima jamstvo, ki jo ohranja na položaju? Zdi se, da se bo vsak čas začela ustanavljati stranka državljanske opredelitve, združevala pa naj bi člane mnogih združenj, ki so nastala med vojno ter do sedaj niso imela pomembnejšega političnega vpliva. Glede na to, da opozicija nima kakšnega posebnega ugleda in da je povsod prevladala nacionalna opcija, se lahko po koncu vojne položaj razreši takole: ali bo prišlo do dolgoletnega' skrbništva Združenih narodov nad območjem Bosne in Hercegovine ah pa se bo Se bolj utrdil totalitarni režim. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, pa so Bosanci in Hercegovci že spoznali resnico o človeku, družini, državi, Evropi...
Mogoče vse to najbolje izražajo besede, ki jih je pred vojno izgovoril modri Sarajevčan: »Rad bi bil mrtev. Tako bi umrl z najlepšo podobo o ljudeh v sebi!«
SARAJEVO - Vojna se vleče že mesece; ali je bo sploh kdaj konec? Iz bosanske perpektive se zdi, da ne, saj je v najmlajši evropski državi preteklo že ogromno krvi.
BiH je bila mozaik civilizacij. Pohod nacionalizmov pa mozaika ni samo pregazil, ampak tudi krvavo razbil. Tisoči ubitih, milijoni razseljenih in nesrečnih ljudi. Bosanci, ki preživljajo najstrašnejšo dramo po drugi svetovni vojni, ne morejo doumeti, do kam vse lahko sežeta človekovo hinavstvo in nepravičnost. Ljudje, ki so dolga leta verjeli zgodbicam o svetovnem prijateljstvu, gibanju neuvrščenih in podobnem, so sedaj prevarani v svojih pričakovanjih in slutijo, da se nekaj strašnega pripravlja za celotno Evropo in svet.
Vse več Sarajevčanov razmišlja na ta način: »Hoteli smo demokracijo in jo tudi dobili. Prišlo pa je do čudne inverzije. Po režimskem socializmu smo dobili teoretično demokracijo - večstrankarski sistem na papirju. Namesto splošnega dobrega smo dobili vojno. In to najbrutalnejšo vojno. Pričakujemo, da bodo ljudje to opazili, dojeli, se postavili na stran žrtve in jo zaščitili. Upanje nam daje to, da v prejšnji vojni pač ni bilo tako razvitih komunikacij, zato svet ni mogel že na začetku spoznati zla fašizma. Televizija in mediji danes spremljajo vse dogodke in prenašajo tudi novice z bojišč, slike m pričevanja pa menda
Senad Zaimovič / Sarajevo
vendarle na zadosten način dokazujejo zločine. Pričakujemo pomoč in histerično spremljamo vse, kar se na tem področju zgodi novega. Vzbujajo nam upe, takoj za njimi pa pride - potop, nič...Počasi dojemamo igro, ki nas jo silijo igrati. Vanjo vstopamo nepripravljeni, njena pravila pa so zelo stroga. Odigrati moramo življenjsko tekmo, naše možnosti pa so majhne.
Svet se deli na močne in šibke. Tudi močni se delijo na močnejše in šibkejše, najmočnejši pa pride najbolje skozi. Našo državno delegacijo imajo na mednarodnih pogovorih dobesedno za ubožca. Ideje, ki prihaja-
jo iz totalitarnih držav, so močnejše. Lahko nas podpirajo ali pa so proti nam, vendar vse skupaj nima z demokracijo nobene zveze. Tako kot misli uradni vrh, misli tudi cela država...
Inverzije niso tako pogoste, se pa pojavljajo. Največji problemi se pojavljajo v t.im. demokratičnih državah. V določenem trenutku dojamejo naše trpljenje, uradna politika se solidarizira s trpečimi in tudi diplomatske poteze poteguje v tej smeri, nato pa kar naenkrat - preobrat.
Takšna politika ti potem začne očitati zdaj to, zdaj ono. Zakaj? Vladajoča stranka je pri izražanju svojih stališč ponava-
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo imenoval vojno v Bosni »žalitev boga« (Foto: AP)

Nekaj strašnega čaka Evropo in ves svet
Ministri ES o BiH
BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske skupnosti bodo danes razpravljali o novih diplomatskih pritiskih za zaustavitev vojne v BiH ter o možnosti poostritve sankcij proti ZRJ, zlasti po prekinitvi mirovnih pogajanj o BiH v New Yorku. Na rednem ministrskem srečanju, ki je prvo po začetku ameriške operacije spuščanja človekoljubne pomoči prebivalcem vzhodne Bosne s padali, bodo skušali popraviti vtis in zavrniti očitke, češ da Evropska skupnost »caplja« za pobudami iz VVashingtona. Ministre bo o newyorskih pogajanjih o BiH seznanil sopredsedujoči mirovni konferenci lord David Owen, Neki diplomat je v Bruslju še pred prekinitvijo newyorških pogovorov izjavil, da svet ne ve, ali bi si prizadeval za uresničitev mirovnega načrta ali pa za še večji pritisk na Srbijo. Nemški zunanji minster Klaus Kinkel pa se je zavzel za popolno mednarodno osamitev Srbije in Cme Gore. Ministri bodo razpravljali tudi o pomoči Makedoniji ter o pobudi za sklic mednarodne konference o posilstvih na vojnem območju z namero, da bi pomagali prizadetim Muslimankam. Na dnevnem redu zunanjih ministrov ES so še razmere na območju nekdanje Sovjetske zveze, odnosi z državami vzhodne Evrope, v Bruselj so zato prispeli predstavniki Poljske, Madžarske Češke in Slovaške, in trgovinski spori z ZDA. (Reuter)
OSIJEK - Največje slavonsko mesto že nekaj mesecev slovi kot kraj kriminala, nepojasnjenih umorov, državljanske in socialne negotovosti. Mestne oblasti, ki jih vodita Branimir Glavaš in Petar Kljaič, hadezejevska uradnika, menjajo uredništva časopisov z oboroženimi vdori v prostore redakcij. Za Božič so oblasti iz zaporov spustile hrvaške vojake, osumljene najhujših kriminalnih dejanj, iz služb mečejo »nespodobne«. Od začetka vojne do danes je bilo v Osijeku v »nepojasnjenij okoliščinah« ubitih več kot 150 ljudi. Nekaj Časa je celo skoraj vsako noč Drava naplavljala trupla. To niso bila trupla ljudi, ki so padli v vojaških spopadih, temveč trupla ljudi, ki so se iz političnih, nacionalnih ali materialnih razlogov nekomu zamerili. Veliko posameznikov na položajih v osiješko-djakovški regiji se ne upa protestirati, saj je človeško življenje v Osijeku cenejše kot kjerkoli drugje na Hrvaškem. Nedavno je bila na hišo namestnika poveljnika osiješke policije vržena bomba, kot žrtev mafijskega obračuna pa je
HRVAŠKA DANES
Osijek, mesto nevarnega življenja
	
Ramiz Mehulič
pred desetimi dni v Opatiji umrl Ivan Rotim, »hrvaški vojak in mafijaš«, kot ga je označil eden od hrvaških tedenskih časopisov. Rotim je bil ubit iz avtomobila. Prerešetan je s »škorpijoni«; v njegovem telesu so našli trideset krogel. Ce bi bil na svobodi, bi bil za Ro-timov umor po vsej verje-
tnosti osumljen Ivica Zo-rič-Cule, bivši predstavnik hrvaške obveščevalne službe za Vukovar in vodja kriminalne skupine, ki se je večkrat spopadala z Ro-timovimi ljudmi. Pred nekaj meseci so Rotima že poskušali ubiti in sumi se, da je za takratnim poskusom atentata svojega na-
sprotnika stal Zorič. Zorič je trenutno v zagrebškem preiskovalnem zaporu, vendar obtožnica proti njemu še ni sestavljena. Najverjetneje bo obtožen terorizma, finančnih malverzacij, težkega oboroženega ropa in mogoče tudi umora. O njem se sicer širijo govorice, da je v odličnih odnosih z bivšim notranjim ministrom Vekičem in z Josipom Mandičem, šefom hrvaške obveščevalne službe.Spopadi za prevlado v Osijeku niso bili brutalni samo med kriminalnimi skupinami, ampak tudi med političnimi frakcijami, kjer pa je težko odkriti ozadje, saj je prič in dokazov zelo malo. Ljudje so prestrašeni; vsake toliko časa zleti v zrak kak avtomobil ali stavba, atentati pa so bili do nedavnega vsakodneven pojav. Nedavno je bila aretirana tudi skupina kriminalcev, ki so s ponarejenimi naročilnicami, nepokritimi čeki in ostalimi nevrednimi papirji dvigovali različno blago v stotinah hrvaških podjetij. To je le veja močne in razširjene kriminalne mreže, ki je delovala tudi na mednarodnih relacijah.
SRBIJA / OB KONGRESU STRANKE VUKA DRAŠKOVICA
Opozicija v današnji Srbiji ne pomeni ničesar več V veliko veselje oblasti so stranke sprte med seboj
Madežda Gače / Beograd
BEOGRAD - Miloševiče-va SPS drži oblast v Srbiji v svojih rokah veliko trdneje, kot bi si to rad dopovedal opozicijski Beograd. Ne samo, da kontrolira republiški in zvezni parlament, trdno so zasidrani tudi na lokalni ravni.
Marec pa je postal simbol državljanskega upora v Srbiji, zato je mnoge Beograjčane v teh dneh zanimalo, če se kaj pripravlja. V začetku marca so se na svojem letnem kongresu sestali člani demokratske stranke, svoj Svetovni zbor pa so imeli tudi člani največje opozicijske stranke, Draškovičeve SPO. Dogajanja na teh za sr-
bsko opozicijo zelo pomembnih zborovanjih so potrdila prepričanja pozornih opazovalcev trenutnega političnega dogajanja. Opozicija je v globoki krizi in 9. marec bo prepuščen spontanim demonstracijam ali pa kakšnim novim silam, ki se bodo morda pojavile. Močna parlamentarna opozicija je zaposlena s tistim, kar ji je namenila oblast - z medsebojnimi obtoževanji. Enotnost je floskula, ki jo uporabljajo vsi trenutni politični voditelji v Srbiji. Oblast in radikalci govorijo o združe-
vanju okrog Slobodana Miloševiča zaradi obrambe ogroženih srbskih interesov, Srbi izven Srbije zagovarjajo vojaško enotnost vseh Srbov, opozicijski voditelji pa vidijo množično podporo v združeni opoziciji. Mičuno-vič, vodja demokratske stranke, je pozval na združitev opozicije celo s skupščinskega govorniškega odra in na to dobil komentar, da »mora majhna stranka, kot je DS, pristopiti k večji« oziroma k DEPOSU, to je Dra-škovičevevi SPO, ki je razširjena z odcepljenimi Košu-
tničevimi demokrati in anti-miloševičevskimi intelektualci. Odgovor demokratov je prišel kmalu - niso se udeležili Svetovnega zbora SPO. Komunikacija med njimi je znižana na povsem formalno raven - njihov pozdravni telegram je bil prebran v vrsti pozdravov takoj za telegramom slovenskih Liberalnih demokratov.
Ogovarjanje oblasti opravičuje opozicijske prvake pred prijatelji in sorodniki, vendar se jim bo zgodovinska odgovornost, ker so dediščino postavili pred interese naroda (na katere vedno prisegajo), vrnila kot bumerang, ki so ga sami vrgli.
8
Ponedeljek, 8. marca 1993
ŠPORT, ODBOJKA

lestvice
Moška C-l liga
IZIDI 18. KOLA;. La Sedla - Riviera 2:3 (15:6, 16:14, 2:15, 12:15, 9:15); Petrarca - Pordenone 3:2 (7:15, 15:13, 15:2, 7:15m, 15:11); Maniago -Jockey 3:2 (15:12, 15:12, 6:15, 11:15, 15:11); Mussolente - Valprapor Imsa 0:3 (6:15, 8:15, 10:15); Marzola - S.Giustina 1:3 (15:8, 5:15, 10:15, 4:15); Mogliano - Noventa 3:0 (15:3,15:3, 16:14); Montecchio - Vivil 3:0 (15:7, 15:11, 15:6).
VRSTNI RED: Riviera 32, Valprapor Imsa 28, Montecchio 26, San Giustina in Mogliano 24, Petrarca PD 22, Copat Pordenone 18, Vivil in Nova Gens 16, Marzola 12, Mussolente in Maniago 10, La Sedia 8, Jockey Schio 4. PRIHODNJE KOLO (13.3.): S. Giustina - La Sedia; Valprapor Imsa - Petrarca; Copat Pordenone
-	Riviera; Vivil - Mussolente; Noventa - Maniago; Mogliano - Marzola; Jockey Schio- Montecchio.
Ženska C-l liga
IZIDI 18. KOLA: Vivil - Mogliano 2:3 (15:13, 10:15, 15:13, 12:15, 13:15); Altura Omse - Batti-sti 1:3 (6:15, 15:6, 7:15, 15:17); Marzola - Ken-nedy 2:3 (15:13, 15:2, 12:15, 9:15, 14:16); Koim-pex - Bor Tombolini 3:0 (15:11, 15:9, 15:6); Camst Ud - Lasalle 3:1 (15:7,12:15, 15:4,15:10); Biadenese - Martignacco 3:0 (16:14, 15:3, 15:11); Cus Ud - Fontane 0:3 (13:15,11:15,15:17). VRSTNI RED: Camst UD 32, Marzola Povo 30, Fontane 28, Mogliano 24, Kennedy in Koimpex 22, Battisti TN in Bor Tombolini 20, Vivil 18, Biadenese 16", Lasalle in Cus Videm 8, Altura Omse 4, Martignacco 0.
PRIHODNJE KOLO (13.3.): Lasalle Romano - Vivil Villa Vicentina; Bor Tombolini - Altura Omse; Battisti - Mogliano; Fontane - Koimpex; Martignacco - Marzola; Biadenese - Camst Ud; Ken-nedy - Cus Ud.
Moška C-2 liga
IZIDI 18. KOLA: Porcia - Mossa 1:3 (8:15, 15:10, 9:15, 10:15); Sacile - San Vito 3:1 (15:5, 15:10, 10:15, 15:7); Flebus - Cremcaffe 3:0 (15:8, 15:6, 15:10); Ipem Buia - Sloga 3:0 (15:8, 15:13, 15:9); Rozzol - Bor 3:2 (15:17, 15:5, 15:10,12:15, 15:7); Petris - Santalucia 0:3 (9:15, 6:15, 6:15); 01ym-pia prosta.
VRSTNI RED: Cremcaffe 32, Flebus Povoletto in Sacile 26, 01ympia CDR 22, Mossa, Porcia in Prata 16, Ipem Buia, Rozzol in San Vito 14, Sloga 12, Tolmeč 6 in Bor 2. (Povoletto, 01ympia, Mossa, Porcia in TolmeC imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (13.3.): Sloga - Porcia; 01ympia CDR - Mossa; Santalucia Prata - Flebus; Bor - Sacile; Rozzol - Ipem Buia; San Vito -Petris.
Ženska C-2 liga
IZIDI 18. KOLA: Porcia - Ottica Tommasini 3:1 (15:8, 15:10, 5:15, 15:12); Tarcento - Gradišča 3:0 (15:11, 15:7, 15:10); Monfalcone - Fiume Ve-neto 0:3 (9:15, 9:15, 10:15); Sokol Indules - Ge-mona 0:3 (12:15, 14:16, 8:15); Ausa Pav - San-giorgina 3:0 (15:8, 16:14, 15:3); Mossa - Martignacco 3:2 (12:15, 15:11, 15:4, 7:15, 16:14); Ba-near - Kmečka Banka 1:3 (15:11, 12:15, 11:15, 13:15).
VRSTNI RED: Gemona 34, Tarcento 32, Ausa Pav 26, Porcia, Bo Frost, Sokol Indules in Kmečka banka 22, Sangiorgina in Monfalcone 16, Martignacco in Gradišča 12, Mossa 10, Ottica Tommasini 4 in Benear 2.
PRIHODNJE KOLO (13.3.): Sangiorgina - Porcia; Gemona - Tarcento; Gradišča - Ottica Tommasini; Kmečka Banka - Sokol Indules; Martignacco
-	Monfalcone; Mossa - Ausa Pav; Fiume Veneto
-	Banear.
Moška D liga
IZIDI 18. KOLA: Soča Sobema - Grado 3:1 (15:8, 15:11, 16:17, 15:6); Prevenire Trst- Copat Pordenone 3:0 (15:13, 15:7, 15:8); Comet Torriana -Fiume Veneto 3:0 (15:4, 15:9, 15:10); Itely Fae-dis - Volley Bali Ud 0:3 (13:15, 13:15, 8:15); Rojalese - Zaule 3:2 (4:15, 15:13, 9:15, 15:9, 15:13); Ronchi - Asfrj 3:0 (15:8, 15:7, 15:13); Fa-gagna počiva.
VRSTNI RED: Volley bali Videm 32, Fagagna 26, Soča Sobema 24, Itely Faedis in Roialese 22, Bo Frost, Zaule in Prevenire 16, Gradež 14, Torriana 10, Ronchi 8, Asfjr 6 in Pordenone 0. (Bo Frost in Pordenone imata dve točki manj. Fagagna, Bo Frost, Zaule, Ronchi in Asfjr imajo tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO (13.3.): Zaule - Soča Sobema; Volley Bali Ud - Prevenire; Pordenone -Grado; Asfjr - Comet Torriana; Ronchi - Rojalese; Fiume Veneto - Gomme Fagagna, Itely Faedis počiva.
Ženska D liga
IZIDI 18. KOLA: Asfrj - Sagrado 3:1 (10:15, 15:13, 16:14, 15:8); Virtus - Celinia 0:3 (13:15, 3:15, 14:16); Villacher - Šanson Ločnik 0:3 (12:15, 3:15,15:17); Koimpex - Del Doge Codroi-po 3:2 (15:10, 15:13, 3:15, 8:15; 15:13); Bor Friu-lexport - San Leonardo 3:1 (15:3, 15:11, 11:15, 15:2); Rivignano - Paluzza 1:3 (11:15, 15:7, 12:15, 11:15).
VRSTNI RED: Codroipo in Koimpex 32, Asfjr in Albatros 26, Sagrado 24, Rivignano in Paluzza 20, Natisoma 16, Celinia 14, Šanson Ločnikl2, Bor Friulexport 10, Virtus 8, Villacher in San Leonardo 6.
PRIHODNJE KOLO (13.3.): San leonardo - Asfrj Čedad; Codroipo - Virtus; Celinia - Sagrado; Paluzza - Koimpex; Pav Natisoma - Villacher; Albatros - Bor Friulexport; Šanson Ločnik - Rivignano.

n
■
V

MOŠKA C-1 LIGA / BOJ ZA NAPREDOVANJE SE ŠELE PRIČENJA
ŽENSKA C-1 LIGA / REAKCIJE PO DERBIJU
Por je položna
Valprapor Imsa je saniral poškodbe in ima izredno ugoden spored tekem - Proti Mussolenteju vse OK
Zadovoljstvo in razočaranje
Peterlin: »Končno vidni sadovi delo«
V moški odbojkarski C-1 ligi so v minulem kolu ekipe z vrha lestvice premagale one z dna, tako da zeva zdaj med enimi in drugimi na prvenstvenem vrstnem redu pravi prepad. Zelo blizu velikega presenečenja je bila še-sterka La Sedia iz San Giovannija al Natisone, ki je proti vodilni Rivieri vodila že z 2:0, nato pa popustila na vsej črti. Na vrhu lestvice torej ni prišlo do nobenih sprememb, pravi boj za napredovanje pa se šele pričenja. Odbojkarji Valpraporja Imse, ki so v Mussolenteju pri Vicenzi dosegli eno svojih letos najlažjih zmag, štartajo iz nadvse ugodnega položaja. Za vodilno Riviero zaostajajo za štiri točke, a imajo dve točki prednosti pred Montecchiom in štiri pred dvojico San Giustina - Mogliano, povrhu pa je nadaljnji spored tak, kot, da bi ga valpraporov-ci sami sestavili po lastnem okusu, saj morajo vsi tile nasprotniki še priti v Standrež (razen Mon-tecchia, ki je že izgubil), kjer so valpraporovci še nepremagani. Skratka, ne preglasno, toda reči je treba, da ima briško-stan-dreška šesterka zdaj, ko so v ekipi med drugim sanirane vse poškodbe, resnično enkratno priložnost, da doseže »zgodovinsko« napredovanje v B-2 ligo in to kot novinec
v ligi.
Da se stvari zdaj res obračajo po želji potrjuje tudi sobotna tekma, na kateri so se valpraporovci pomerili z nasprotnikom, ki preživlja globoko krizo in tako kot igra, nima možnosti, da bi se rešil. Trener Zamo je neponovljivo priložnost izkoristil za uigravanje postave, saj je po prvem setu Paolettija zamenjal z Lutmanom, da bi slednjemu po dolgotrajni odsotnosti omogočil hitrejše pridobivanje forme, bolj pogosto, kot to počenjajo običajno, pa so valpraporovci tudi izvajali hitre kombinacije preko centrov (posebno Buzzinellija), verjetno tudi zato, ker je bil podajač Berzacola tokrat še posebno dobro razpoložen.
Ze na začetku srečanje
je bilo jasno, da gostitelji ne bodo kos objektivno boljšim Goričanom. Ti so bili stalno v vodstvu (0:3, 7:3, 10:4, 11:7, 14:8), nekaj težav so jim domačini povzročali samo s tem, da so izkoristili prostornost telovadnice za serviranje daleč za osnovno črto. V treh setih so na ta način dosegli Sest direktnih točk na servisu in še nekajkrat spravili v težave sicer nepogrešljivi Valpraporov sprejem.
Drugi set je bil enak prvemu (4:0, 8:3,11:6, 14:7) in ker so valpraporovci tudi v tretjem že vodili z 11:5, se ne smemo čuditi, da jim je takrat popustila koncentracija. Igralci Mussolenteja so to izkoristili in prišli do 11:10. Minuta odmora, ki jo je zahteval Zamo, je blago-
dejno vplivala na valpra-porovce in povsem omrtvičila nasprotnike, saj so po njej valpraporovci takoj prišli do servisa in z asom in blokom ter dvema nasprotnikovima udarcema v out v hipu dosegli točke, ki so jih ločevale od zmage.
Mussolente - Valprapor Imsa 0:3 (8:15, 7:15, 10:15)
VALPRAPOR IMSA: Aleš Feri (4+6), Mitja Feri (4+7), Stabile (5 + 12), Buzzinelli (6+6), Lutman (1+3), Paoletti (1+1), Berzacola (0+0), Florenin (0+0), Superga, Prirfčič.
Zgrešeni servisi: Valprapor 5, Mussolente 12, Točke z blokom: valprapor 10, Mussolente 7, Točke na nasprotnikovih napakah: Valprapor 24, Mussolente 7.
Tako do konca v moški C-1 ligi
Riviera (32) Valprapor (28) Montecchio (26) S.Giustina(24) Mogliano(24)
Copat	Petrarca	]ockey	La Sedia	Marzola
Noventa	La Sedia	Copat	Petrarca	Maniago
Valprapor	Riviera	S.Giustina	Montecchio	Mussolente
S. Giustina	Copat	Mogliano	Riviera	Montecchio
Vivil	Jockey	Marzola	Copat	Petrarca
Jockey	S.Giustina	Maniago	Valprapor	La Sedia
Mogliano	Vivil	Mussolente	Noventa	Riviera
Mussolente	Mogliano	Noventa	Jockey	Valprapor
Legenda: z malimi Črkami gostovanja, z velikimi črkami domaCe tekme
MLADINCI/KE
Friulexport korak od naslova Espego žal »out«
Po drugem kolu deželnega finala prvenstva mladink so dekleta Bora Friu-lexport bližja osvojitvi naslova prvakinj. Po hudem boju so v Dolini s 3:1 (15:10, 8:15, 17:15, 17:16) premagala pordenonskega prvaka Porcio, v zadnjem kolu pa jim proti Sagradu za končno slavje zadostuje že osvojitev dveh setov. Izid 2. tekme: Asfjr - Sagrado 3:1 (15:1, 13:15, 16:14,16:14).
Spodletelo pa je žal fantom Valpraporja Espego. V odločilnem dvoboju v Standrežu so pred Vivilom klonili z gladkim 3:0 (13, 11, 6) in njihove možnosti so zdaj praktično enake ničli. Izid druge tekme: Palla-volo TS - Prata 3:1.
V sobotnem 18. kolu ženske odbojkarske C-l lige je padel eden od vodilnih. Marzolo iz bližine Trenta je namreč kar na njenem igrišču premagal videmski Ken-nedy, potem ko je že zgubljal z 2:0, v tie breaku pa je zmagal s 16:14. Boj za napredovanje je tako formalno spet odprt, največ koristi dpd tega presenetljivega rezultata pa ima ekipa Fontane iz Villorbe pri Trevisu, ki ima zdaj na lestvici le točki manj od Marzole. Na ostalih igriščih se je razpletlo po predvidevanjih, posebno razburljivo pa je bilo še v Villi Vicentini, kjer so mladinke Moglia-na prav tako zmagale šele po petih nizih igre.
Pri nas je bil seveda v središču pozornosti slovenski derbi na Opčinah, ki je pripadel slo-gaSicam. V taboru gostiteljic je bilo veseljo po tekmi seveda zelo veliko, gostje pa niso skrivali razočaranja.
Posebno velja to za Borovega trenerja Soreja, ki je bil res besen:«Zdi se mi, da se mojim igralkam prvenstvo zdi že končano, resnica pa je ta, da pravzaprav niti Se nismo rešeni! Brez karakterja ni mogoče igrati«.
Po nekaj minutah jeze pa se je nekoliko pomiril in nadaljeval:«Oni so
taktično igrali zelo dobro, mi pa se dogovorov nismo držali.« Eden od kolegov ga je vprašal, ali ni mogoče na poprečno igro njegovih vplivalo tudi dejstvo, da je veliko večino igralk dan po derbiju čakal pomemben nastop na deželnem finalu mladink. »Vem, da je igranje dveh težkih tekem v 24 urah zanje lahko huda obremenitev, vendar zame to vsekakor ne more biti opravičilo«.
Dosti bolj razpoložen je bil, kajpak, Slogin'trener Peterlin. »Mislim, da smo zmagali povsem zasluženo. 2e pred tekmo sem napovedoval, da bo servis odločilnega pomena. Tako je tudi bilo. Poleg tega smo bili učinkoviti tudi v bloku. Imeli smo tudi srečo, da sta obe Borovi podajačici naleteli na slab dan. Pohvaliti pa moram Per-totovo in Ukmarjevo, ki sta igrali s temperaturo, a sta kljub temu prispevali svoj delež k zmagi, za katero pa so seveda zaslužna vsa dekleta.«
«To je bila naša sedma zaporedna zmaga in verjemite, ne gre za srečno naključje, ampak za rezultat zavzetosti deklet na treningih. Popustile niso niti v najtežjih trenutkih in zdaj končno žanjemo to, kar smo sejali«, je Se povedal Peterlin.
(ak)
ŽENSKA C-2 LIGA / PROTI VODILNEMU •
Okrnjenemu Sokolu podvig, žal, ni uspel
Hud poraz slogašev - Poraz Bora v 5. nizu
MOŠKA C-2 LIGA
Rozzol - Bor 3:2 (15:17, 15:5, 15:10, 12:15,15:7)
BOR: Koren, Paulica (0+0), Coloni (4+4), Furlanič (3+0), Chert (0+0), Marega (8+18), Stulle (0+0), Cerasari (5+2), Bresi-ch (1+4), Caputi (4+10), Latin (5+5).
Izkušeni Rozzol je po pričakovanjih zmagal, vendar so se mu okrnjeni borovci na vse kriplje upirali.
Sobotni derbi je bil sicer na zelo nizki tehnični ravni, saj sta ekipi nizali točke predvsem na nasprotnikovih napakah. Oboji so bili v napadalnih elementih precej boljši kot v obrambnih. Rozzol je tako mnogo točk dosegel na servisu in po hitrih kombinacijah s centra, ki jim počasen Borov blok ni bil kos (poznala se je odsotnost bolnega Korena), plavi pa so, zlasti s svojimi višjimi igralci, prav tako zlahka prebijali res skromen Rozzolov blok.
V prvem setu je Rozzol že vodil 9:3, 9:8, 14:9, borovci pa so odlično reagirali in v razburljivi končnici po nekaj izgubljenih set-žogah niz tudi osvojili. Drugi niz so plavi predali praktično brez boja, v tretjem pa so reagirali prepozno (8:2 za Rozzol). Najbolj izenačen je bil 4. set. Po 15. minutah je bilo Sele 6:6, Bor je nato vodil 8:6, potem zgubljal 8:12, Marega in Latin pa sta v končnici Spet obrnila rezultat. Zal se je tie break plavim ponesrečil, čeprav je treba reči, da je sodnik pri rezultatu 3:6 namesto njim, kot bi moral, pripisal točko nasprotnikom, kar je dokočno potrlo borovce.
Ipem Buia - Sloga 3:0 (15:8,15:13,15:9)
SLOGA: Sgubin, Gač, Kerpan, Strajn, Riolino, fisolla, Jablanšček, A. in D. Kralj.
Proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi so slogaSi zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Poznalo se je, da so bili v nepopolni postavi in da nekatere igralce pestijo razne poškodbe. Vendar to ni opravičilo za tako slab nastop, saj o zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma. SlogaSi so igrali nezbrano in naredili vrsto napak. V vsakem setu so zgrešili po pet servisov, ostali pa seveda niso bili dovolj učinkoviti. Nekoliko bolje je Sloga zaigrala le v drugem setu, ko je povedla z 10:5 in 13:9, vendar so jo domačini v končnici prehiteli.
ZENSKA C-2 LIGA Sokol Indules - Al Fungo 0:3 (12:15, 14:16, 8:15)
SOKOL INDULES: T. Masten (6 točk + 6 menjav), Vidali (3+0), L. Masten (4+8), Marucelli (7+4), Brumat (6+0), Pertot (1+3), Visintin (0+0), Lupine (0+0), Drasič.
Zgrešeni servisi. Sokol 10, Točke na servisu: Sokol Indules 16.
Proti Al Fungu iz Humina so sokolovke odigrale dobro tekmo, pa čeprav so morale na koncu priznati premoč nasprotniku, ki se je izkazal kot zelo dobra ekipa, ki majo greši, v napadu pa izkorišča potencial visokih igralk.
Toda v Nabrežini ni dosti manjkalo, da bi gostje morale položiti orožje. Prvi set se je sicer začel v znamenju izenačenosti, nato pa so sokolovke zaigrale zelo dobro in povedle celo z 12:8. Takrat pa je prišlo do Black outa, zaporedoma so zgrešile štiri servisi, kar so nasprotnice izkoristile in z delnim izidom 7:0 osvojile set.
Tudi 2. set bi lahko imel drugačen konec. Domačinke so povedle, nato pa prepustile pobudo nasprotniku, ki je povedel s 14:7. Toda s tem Se ni bilo nič odločeno. Sokolovke so še zmogle moči, da so izenačile izid na 14:14, potem pa z dvema napakama prepustile set nasprotnicam. S tem je bilo tekme tudi praktično konec, saj so oslabljene domačinke tudi fizično popustile.
Trener Jerončič - konec tedna ga je Odbojkarska zveza Slovenije imenovala za selektorja kadetske reprezentance Slovenije -je bil kljub porazu zadovoljen. Pertotova je morala zaradi poškodbe Cossuttove in bolezni Skerkove igrati v zanjo neobičajni vlogi centra, kar se je poznalo predvsem v bloku. Obžaloval je le, da so doslej v 18 kolih le dvakrat igrali v popolni postavi.
Banear - Kmečka banka 1:3 (15:11, 12:15,11:15,13:15)
KMEČKA BANKA: Vižintin (13+9), Lu-visutti (11+10), Bressan (6+8), Zavadlav (8 + 12), Žbogar (3 + 5), Tiberio (2+0), KraSček (2+0), Braini (0+0), Manzo, Peterim
Zgrešeni servisi: 18, direktne točke na servisu: 19.
Igralke Kmečke banke so prišle v telovadnico precej pozno, tako da se niso mogle zadosti ogreti. To se je poznalo zlasti v prvem setu, ko so igralke zgrešile dosti servisov in bile precej pomanjkljive v sprejemu. V nadaljevanju pa se je vse to spremenilo. Servis je postal njihovo glavno orožje, tu pa sta se izkazali predvsem Luvisuttije-va in Bressanova. Tudi sprejem in igra v polju sta se izboljšali, čeprav se je poznalo, da so igralke trenirale precej slabo med tednom. Domačinke so imele priložnost zmagati četrti set, saj so vodile s 13:6. Z dobrim servisom in blokom pa so Go-ričanke nadoknadile tudi ta zaostanek.
ŽENSKA D LIGA / PO ZMAGI PROTI CODROIPESEJU
C liga za vogalom
De VValderstein: »Igralke so zmagale z dušo. Odločila je naša volja do zmage« - Po zmagi borovke še upajo
Posnetek s sobotne tekme Koimpexa proti Codroipeseju (foto Križmančič)
Andrej Maver
Koimpex - Codroipese 3:2 (15:10, 15:13, 3:15, 8:15,15:13)
KOIMPEK: S. Ciocchi (6+11), D. Ciocchi (6+7), Spacal (8 + 12), Fonda (2+2), Brišnik (4+7), Milič (3+2), Ferluga (0+0), Kosmina in Cebulec.
Zgrešeni srevisi: Koim-pex 10, Codroipo 8. Točke na servisu: Koim-pex 14, Codroipo 12.
Koimpex je v soboto ohranil nepremagljivost na domačem igrišču in sedaj je z eno nogo že v C-2 ligi. Zadnji trening pred sobotno tekmo ni obetal nič dobrega. Odsotne so bile namreč štiri igralke standardne postave zaradi vročine in poškodbe ramena. Na sami tekmi je bila potem na srečo odsotna samo Skerkova, medtem ko so ostale stisnile zobe in zaigrale kljub bolezni ali poškodbi. Proti zelo solidnemu nasprotniku so dekleta igrala odlično, predvem pa so pokazala veliko borBenost in požrtvovalnost.V prvih dveh setih se bolezen pri igralkah sploh ni poznala. Slogašice so igrale zbrano in bile zelo točno v sprejemu in obrambi. To je vsekakor olajšalo delo podajačici in napadalkam, ki so z močnimi in taktično premišljenimi napadi nizale točke. Slogašice so vodile tako od začetka, o zmagovalcu pa ni bilo nikoli dvoma.V drugem setu so začele bolje gostujoče igralke in povedle s 5:1. Slogašice so reagirale in prvič povedle 8:7. V tem delu sfečanja je bila igra zelo
izenačena, slogašicam pa je otežkočil delo tudi sodnik z nekaj dvomljivimi odločitvami. Koimpex je vseeno povedel, Codroipo pa se je zadnjič pri-Bližal pri rezultatu 14:13. V tretjem setu so slogašice popustile, na dan je prišla utrujenost igralk. V polju niso bile več tako točne, na mreži pa jim je manjkala moč, da bi udarile žogo na tla (čutila se je odsotnost Skerkova). Gostje so tako v obrambi ulovile vsako žogo, nato pa so uspešno gradile protinapade, ki so jih spretno zaključevali predvsem preko centra. Tudi v četrtem setu je bil Codroipo stalno v vodstvu. Sloga mu je bila za petami do rezultata 11:8. Tedaj pa so popustile in prepustile niz gostom. V tie-breaku je bil rezultat izenačen, oBem ekipam je uspelo doseči le točko prednosti. Odločilno prednost so si slogašice priborile pri rezultatu.
12:9. Od tu naprej so jim zadostovale tri menjave.
Trener gostov Fabello po tekmi ni bil razočaran, obžaloval je le nekostant-no igro svojih igralk v prvih dveh setih. Čestital je Slogi, saj je bila to ena redkih ekip, ki jim je bila enakovredna. Zelo navdušen je seveda bil Peter De Walderstein: »To tekmo smo zmagali z dušo, zmagala je naSa večja želja po zmagi. Pred začetkom sem bil zelo zaskrbljen, saj bi morale igralke za zmago igrati celo nad svojimi zmožnostmi. To se je tudi zgodilo, zato moram čestitati vsem igralkam, posebno tistim, ki so nastopile bolne. Zadovoljen pa sem tudi z igro Susanne Ciocchi, ki je dokazala, da je pravi lider te ekipe.«
Bor Friulexport - San Leonardo 3:1 (15:3,15:11, 11:15,15:2)
BOR FRIULEKPORT: Gruden (3 točke + 0 menjav), A. Faimann
(11+3), T. Vidali (15+5), I. Vidali (0+1), Foraus (1+6), Bezenšek (4+3), M. Faimann (0+0), Stopper (2+4), Zadnik (1+1), Per-narcich.
Za borovke je bila zmaga tokrat obvezna, saj je imel San Leonardo na lestvici točki manj, povrhu pa so ga plave že premagale v prvem delu v gosteh. Čeprav so zaigrale brez ene standardne igralke (Calligarisove) so borovke opravile soliden nastop, le v tretjem setu so zaradi podcenjevanja popustile v sprejemu in tako je San Leonardo povedel s 6:0. Borovke so nato nasprotnice stalno lovile, a zaman, v četrtem setu pa se niso več pustile presenetiti. Resnici na ljubo je treba reči, da so gostje puščale vtis ekipe, ki se je že sprijaznila z izpadom iz lige, kar pa ne velja za borovke, ki lahko po tem uspehu še upajo na ohranitev statusa četr-toligašic.

ŠPORT, NOGOMET
Ponedeljek, 8. marca 1993
PROMOCIJSKA LIGA / V 22. KOLU
Velik trud Juventine tokrat ni bil poplačan
Položaj proseškega Primorja postaja zelo kritičen
Juventina - Gonars 0:1 (0:1)
JUVENTINA: Pascolat (v 40’ Zanier), Capotorto, Černigoj (v 46’ Kovic), Trevisan, Pizzi, Kavs, Bastiani Gandin, Trava-gin, Cecotti, Braida.
To je bilo eno tistih srečanj, ki so bolj podobna igri na srečo kot pravičnemu merjenju moči in ki so značilna zlasti za nogometni svet: Juventi-na je stalno napadala, ob terenski premoti je imela Se vrsto odličnih priložnosti (celo 11-me-trovko), na koncu pa je ostala praznih rok, a Se vratar Pascolat je moral
po zdravniško pomoC v bolnico in kakšen teden ne morejo računati nanj.
Standrežci so takoj zaceli ofenzivno, lepo so se odpirali po krilih in učinkovito gradili akcije. Dejansko je igra potekala v eno samo smer, proti vratom Gonarsa. Sledji otitno ni hotel prav nic tvegati po nedeljskem porazu na domačih tleh proti zadnjeuvrSCenemu Varmu, poleg tega mu tudi položaj na lestvici ne dovoljuje novih spodrsljajev. Zato se je odločil za strogo zaprto, obrambno taktiko, ki se mu je na koncu obresto-
Posnetek iz derbija Primorje-Juventina (foto S. Ferrari)
vala. Potem ko so štan-dreški nogometaši zapravili vrsto lepih priložnosti, je namreč Gonars v edinem protinapadu zatresel Pascolatovo mrežo. Za Pascolata pa se je tekma končala v 40. minuti, ko je nerodno padel in si izpahnil komolec. V bolnici so mu nadeli mavec, ki ga bo moral nositi vsaj deset dni.
Tudi drugi polčas se v ničemer ni razlikoval od prvega: Juventina je bila stalno v napadu, stalno na nasprotnikovi polovici igrišča, a žoga ni in ni hotela v mrežo. V 80. minuti je imela najzrelejšo priložnost, ko se je sodnik zaradi prekrška nad Gandinom v kazenskem prostoru odločil za najstrožjo kazen. S strelom z bele točke je poskusil Trevisan, vendar je zadel prečko, tako da so gostje po sicer korektni tekmi odnesli obe točki.
Aquileia - Primorje 1:0
(0:0)
PRIMORJE: Babich, Luksa, Milani, Stoka, Auber, Pipan, Podrecca, Tul, Digovich, Miclauci-ch, Antoni.
Primorju ni uspel podvig, ki pa se je sicer že pred samim srečanjem zdel malo verjeten. Trener Bidussi se je namreč proti drugouvrščeni Aquileii ob vseh drugih odsotnostih zadnji trenu-
tek znašel še brez bolnega Deana Štolfe in stebra vezne vrste, VValterja Crevatina. Zato je ponovno zaigral VValter Pipan, a ob njem še Miloš Tul, Čeprav je njegova kondicija še skromna.
Kljub izrednim težavam, ki jih je torej imel Bidussi, da je sploh zbral enajst nogometašev, pa so rdeCe-rumeni uspešno kljubovali domačinom. 2e res, da je bil potek tekme dolgočasen, brez nevarnejših strelov na vrata.
Treba pa je reti, da se je najboljša priložnost ponudila prav Primorju, ko je Antoni po osebni akciji v 66. minuti z ugodnega položaja zadel vratnico. Na nasprotni strani so domačini poskusili nekaj strelov od daleC, ki pa niso ogrozili Babicha, tako da je bil vseskozi brez dela.
Gostom so polagoma zaCele pohajati moCi, domačini pa so tedaj spretno izkoristili napako in dosegli odločilni zadetek. ProseCani niso imeli veC dovolj Časa na razpolago in predvsem moCi, tako da zadnji poskusi niso obrodili zaželjenega učinka. Položaj na lestvici pa je sedaj že zelo kritičen. Prihodnji zelo pomembni tekmi s Costa-lungo in Flumignanom bosta verjetno že v dobri meri odločili usodo rdeCe-rumenih. (S.M.)
1. AMATERSKA LIGA / V 22. KOLU
2. AMATERSKA LIGA / V 22. KOLU
Brežani izredni v 2. polčasu Kras se je rešil v zadnji minuli
Trebenski Primorec včeraj pokopale preštevilne napake
Fossalon - Breg 1:2 ( 1:0) 6
STRELCA ZA BREG: avtogol v 55’ in Huez v 75’.-
BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Paoletti, Paoli, Prašel, Amoroso, Albertini, Huez, Diminich, Mau-ri.
Z izredno igro v drugem polčasu so Brežani obrnili rezultat sebi v prid in odnesli celotni izkupiček z nevarnega gostovanja v Fossalonu. Srečanje je bilo zanimivo in napeto. Posebno vlogo je odigral tudi sodnik, ki je izbral Čuden kriterij sojenja: v prvem polčasu je sodil v korist domačinov, v drugem pa v korist Brežanov.
Srečanje se je začelo v znamenju domačinov, ki so imeli pobudo in ustvarili nekaj priložnosti za zadetek (med drugim so zadeli tudi prečko). Sedem minut pred iztekom polčase pa so povedli, čeprav je domači napadalec začel akcijo v off-sideu, ki ga je sodnik spregledal. Zaradi iega se je trener Valdevit hudo razburil, tako da mu je sodnik ukazal, naj zapusti klop.
Tudi ta nevšečnost ni potrla »plavih«, ki so po odmoru stopili na teren kot prerojeni in izpeljali nekaj res lepih kombinacij. Požrtvovalnost je obrodila sadove v petinpetdeseti minuti, ko je Prašel s polo-vice igrišča poslal žogo v nasprotnikov kazenski prostor, kjer je prišlo do nesporazuma med vratarjem in branilcem, ki je poslal žogo z glavo v lastno mrežo. Brežani so nadaljevali z napadi in podojili dvajset minut ka-Oeje z lepim zadetkom Hueza po podaji Dimini-cha s krila. Nato bi lahko celo povečali prednost, a
Huez je bil znova kar dvakrat netočen.
Primorec - Romans 1:1 (0:0)
STRELEC: Edvin Kralj iz 11-metrovke
PRIMOREC: Savarin, Frasson, Cuk, Srebrnich, Mule, Peres, Kralj, Gar-giuolo, Giuressi, Apuzzo, Benet.
Napake se plačujejo! Pravilnost tega reka je včeraj Primorec okusil na lastni kozi: večji del tekme je imel pobudo v rokah, a je zapravil preveč dobrih priložnosti in je na koncu ostal praznih rok.
V prvem polčasu je Benet dvakrat pomilostil vratarja Romansa, tako da sta ekipi odšli v slačilnico z nespremenjenim začetnim rezultatom. V drugi polovici tekme se je le obrnilo na bolje po 11-metrovki, ki jo je realiziral Edvin Kralj.
Kazalo je, da si bodo Tre-benci le izborili zmago, saj so si med drugim zapravili še nekaj zadetkov. Žal pa je Romans je tik pred koncem v gneti nezasluženo izenačil. (Dimitrij)
Kras - Santamaria 1:1 (0:0)
STRELEC: Spazapan v 90’.
KRAS: Rebec, Sirotti, Massai, Lepore, Castro, Božic, Vitrani, Lacalamita ( v 80’ M. Procentese), Rota, Spazapan, C. Procentese (v 75’ Drioli).
Krašovci so prav v poslednji minuti na domačih tleh izenačili proti drugouvrščeni ekipi prvenstva. Srečanje je bilo izenačeno, toda brez večjih priložnosti bodisi na eni kot na drugi strani. Igra se je odvijala pretežno na sredini. Tekma se je razživela dvajset minut pred koncem, ko
je ne preveč zanesljivi sodnik izključil vratarja Rebe-ca zaradi namernega prekrška nad gostujočim napadalcem. Ker trener Colavecchia ni imel na razpolago rezervnega vratarja, je poslal v vrata napadalca Rota. Zal so gostje to prednost izkoristili in pet minut kasneje prešli v vodstvo. Krašovci so odločno reagirali in se podali v napad, vendar so bili vsi poskusi neučinkoviti. Kazalo je, da je že vsega konec, saj se je regularni del tekme že iztekal: tedaj pa je Spazapan pred nasprotnikovimi vrati le preusmeril žogo v mrežo. Minuto zatem je imel Božič celo priložnost za zmagoviti zadetek a jo je nerodno zapravil. Toda neodločen izid je ob koncu pravičen in zadovoljuje obe enajsterici.
Res skromna igra sicer okrnjene Zarje
Terenske premoči ni znala izkoristiti - Kriška Vesna razočarala proti prvouvrščeni Ponziani
Iz leve Tognetti, Štrukelj in Giacca na tekmiPortuale-Zarja (foto D. Križmančič)
Edvin Bevk
Zarja - San Marco 0:0
ZARJA: Cocevari, Do-naggio, Tognetti, Štrukelj, R. Kalc, Marassi, Speran-za (v 60’ Žagar), Dandri, Voljč, Giacca, De Miche-li.
»Nastopili smo v okrnjeni postavi, manjkali so štirje standardni igralci: brata Fonda, Gregorič in Antonie, medtem ko je Voljč bil na terenu, Čeprav ni še povsem okreval po poškodbi. Možnost, da igrajo, so tako imeli mladinci, ki pa niso v celoti zadovoljili. Vseeno bi lahko izbojevali zmago. Do konca prvenstva imamo sedaj še devet tekem in mislim, da lahko še računamo na visoko uvrstitev, na tretje ali celo drugo mesto, saj jhe po mojem mnenju prvo mesto že oddano. Z drugim in tretjim mestom pa bi imeli možnost, da bi se z dodatnimi tekmami potegovali za napredovanje v višjo ligo. Seveda vse bo odvisno od tega, Ce bomo ponovno uspeli igrati v popolni postavi.« Tako je ob koncu srečanja menil predsednik športnega društva Zarja Mirjan Žagar.
Srečanje ni bilo privlačno. Gostje, ki so na dnu lestvice, so igrali zelo pazljivo v obrambi in so zapirali vse vrzeli pred domačimi napadalci, ki so tako imeli zelo malo priložnosti. Občasno je bilo kar devet gostujočih igralcev ob robu lastnega kazenskega prostora. Ba-zovci so zato skušali igrati po krilih, a tudi ta poteza ni obrodila zaželje-nih sadov. V prvem polčasu so imeli edine resnejše priložnosti gostje v protinapadu z izkušenim starim lisjakom Matkovičem: najprej je Tognetti rešil z glavo na
gol Črti, proti koncu polčasa pa je vratar Cocevari dvakrat odlično ubranil nevarne strele z velike razdalje. Za Zarjo pa je bil najbolj nevaren Volje, ki je po podaji Tognetti j a poslal z glavo žogo za las nad vrati.
Tudi v nadaljevanju se igra ni spremenila, le igralci San Marca so se še bolj zaprli v obrambi, tako da je bilo za Bazovce izredno najti pot do gola. Tekma je bila zato dolgočasna. Domačini so nadaljevali z napadi, a vsak poskus se je izjalovil ob robu nasprotnikovega kazenskega prostora. Trener Pongracic je v šestdeseti minuti zamenjal Speran-zo z Žagarjem, srečanje se je nekoliko razživelo. Bazovci so izpeljali nekaj dobrih kombinacij na desnem krilu, a podaje v sredino so bile lahek plen gostujočih branilcev. Prav ob koncu srečanja pa je imel Tognetti na razpolago kar dva prosta strela z ugodnega položaja: najprej je žoga končala nad vrati, zatem pa je vratar poslal usnje v kot. Minuto pred iztekom srečanja je solidni sodnik iz Latisane zaradi dvojnega opomina izključil gostujočega branilca.
Vesna - Ponziana 0:2
(0:2)
VESNA:	Zemanek,
Sedmak, Sambaldi, Leonardi, Malusa, Vlach, Candotti, Kriscjak (No-nis), Kostnapfel, Nadi, Bertoli.
Križane je včeraj doletel Četrti poraz v prvenstvu, kar seveda znatno zmanjšuje njihova upanja, da se bodo prebili v višjo ligo. Seveda ne gre pozabiti, da so se pomerili s prvouvršCeno
Ponziano, a poleg tega so jim manjkali štirje standardni igralci, kar se je v igri poznalo. Takoj pa treba tudi poudariti, da omenjene odsotnosti ne morejo povsem upravičiti poraza, saj so domači razočarali tudi s prikazano igro, ki je bila povsem zmedena.
Gostje so namreC že po desetih minutah vodili z dvema goloma prednosti po zaslugi Percicha in Lakoseljaza, ki sta spretno izkoristila napake kriške obrambe. Vesna je sicer skušala zmanjšati zaostanek, vendar Naldi ni imel dovolj sreče, saj je ob nevarnem zaključku z glavo zadel vratnico.
V drugem polčasu je Vesna pritisnila v napadu, tako da so se gostje zaprli na svojo polovico igrišča.
Ves trud pa ni obrodil nobenega sadu, tako da je bil nasprotnikov vratar le normalno zaposlen. (S.K.)
Sigur (Vesna- foto Ferrari)
3. AMATERSKA LIGA / NA TEKMI NA PADR1CAH
Gajevci tresli mrežo nemočnega Stocka
Posnetek tekme Gaja-Union (foto D. Križmančič)
Gaja - Stock: 4:0 (2:0)
Strelci: v 20’ in 85’ Subelli, v 44’ Giursi, v 60’ Andrej Majcen.
GAJA: Baxa, Neppi, Biloslavo, Gabrielli, Capolino, Krajevich (v 80’ Pugliese), Vengust (v 70’ Aleks Majcen), Giursi, Gombač, Iotto (v 46’ Andrej Majcen), Subelli, (Leban, Kalc).
Mlada postava Gaje je pokazala svoje pravo lice in je brez težav odpravila nemočni Stock, ki je v začetku prvenstva sodil med kandidate za napredovanje. Trener Privileggi tokrat ni imel težav s postavo, saj se je predstavilo kar 17 nogometašev, tako da je moral napadalec Košuta celo na tribuno. Zeleno-rumeni so igrali zelo dobro, borbeno, učinkovito so prodirali do nasprotnikovega kazenskega prostora. Vsekakor bi bil končni rezultat lahko še višji, Ce bi naši napadalci bili bolj natančni pri strelih na vrata. Tekma je bila nasploh zelo privlačna in zanimiva. Gropajsko-padriška postava je od vsega začetka začela prodirati v kazenski prostor Stocka, ki ni bil kos razigranim gajevcem. Tekla je 20. minuta, ko je Su-
belli po lepi akciji z Gombačem prebil led in z lepim strelom premagal gostujočega vratarja. Pravi »euro-gol« pa smo videli v 44. minuti, ko je Giursi z močnim akrobatskim strelom zadel mrežo.
V 2. polčasu so naši še bolj pritisnili. Trener Privileggi je kot pred tednom dni opravil kar tri zamenjave in rezervni igralec Majcen Andrej je že po 6 minutah z lepim strelom s kakih 25 metrov tretjič premagal Stock. Priložnosti za gol pa so se vrstile kot na tekočem traku: najprej z Neppijem, nato z Giursijem in zatem še z Gombačem, ki je po lepi akciji zadel prečko. V 85. minuti je odlični režiser Subelli postavil rezultat na varno, kar priča o ugodnem trenutku, ki ga preživlja padriško-gropajski nogomet.
Ob koncu smo se obrnili do kapetana Krajevica, ki je bil zelo jedrnat: »Vsi nogometaši si zaslužijo dobro oceno, zadovoljen pa sem z odličnim nastopom Su-bellija. Omeniti moram še, da je v nedeljo prvenstvo 3. amaterske lige ustavljeno, ker bo v TolmeCu igrala pokrajinska reprezentanca Trsta. Zanjo nastopa kar šest gropajsko-padriških igralcev.« (Kalc)
LESTVICE
ELITNA AMATERSKA LIGA
IZIDI 22. KOLA San Canzian - Cussignacco 1:0 Serenissima - Monfalcone 0:1 Gradese - Gemonese 0:0 Sacilese - San Daniele 0:0 Tamai - San Giovanni 2:0 Porcia - San Sergio 2:0 Pro Gorizia - San Marco 2:0 Ronchi - Fontanafredda 0:0 VRSTNI RED
Pro Gorizia 38, Tamai 33, Ronchi 31, Porcia 30, Gradese 27, Fontanafredda 26, Gemonese in Sacilese 23, San Daniele in Cussignacco 21, Itala 18, San Sergio 16, San Giovanni 13, San Canzian 12, Monfalcone 11, Serenissima 7. PRIHODNJE KOLO (14.3.): Ronchi - Pro Gorizia; San Marco - Porcia; San Sergio - Tamai; San Giovanni - Sacilese; San Daniele - Gradese; Gemonese - Serenissima; Monfalcone - San Canzian; Fontanafredda - Cussignacco.
PROMOCIJSKA LIGA
IZIDI 22. KOLA Flumignano - Ruda 2:2 Costalunga - Lucinico 1:0 Aquileia - Primorje 1:0 Cormonese - Valnatisone 1:1 Union - Fortitudo 1:1 Juventina - Gonars 0:1 Varmo - Pro Fiumicello 0:0 San Luigi - Trivignano 0:0 VRSTNI RED
San Luigi 31, Aquileia 30, Juventina in Fortitudo 24, Ruda, Cormonese, Valnatisone in Pro Fiumicello 23, Lucinico 22, Trivignano 21, Gonars 20, Flumignano in Costalunga 19, Primorje in Union 7, Varmo 15.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): San Luigi - Varmo; Pro Fiumicello - Juventina; Gonars - Union; Fortitudo - Cormonese; Valnatisone - Aquileia; Primorje - Costalunga; Lucinico - Flumignano; Trivignano - Ruda.
1.	AMATERSKA UGA
IZIDI 22. KOLA Piedimonte - Cividalese 1:0 Turriaco - Mossa 0:0 Edile - Opicina 2:0 Torreanese - Staranzano 1:2 Villanova - Pro Romans 2:2 Vesna - Ponziana 0:2 Isonzo - Portuale 2:1 Zarja - San Marco 0:0 VRSTNI RED
Ponziana 34, Staranzano 30, Mossa 27, Vesna 26, Zarja 25, Torrearfese in Edile 22, Isonzo Turriaco 21, Portuale, Cividalese in Opicina 20, Villanova, Isonzo in Pro Romans 18, San Marco 15, Piedimonte 12.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Zarja - Isonzo; Portuale - Vesna; Ponziana - Villanova; Pro Romans - Torreanese; Staranzano - Edile; Opicina - Turriaco; Mossa - Piedimonte; San Marco - Cividalese.
2.	AMATERSKA LIGA
SKUPINA D IZIDI 22. KOLA Lestizza - Ronchis 1:1 Primorec - Romans 1:1 Lavarianese - Junior 1:0 Kras - Santamaria 1:1 Mereto - Castionese 0:0 Zaule - Morsano 4:0 Bertiolo - Talmassons 3:0 Camino - Zompicchia 0:1 VRSTNI RED
Lavarianese 29, Mereto in Santamaria 27, Zaule 26, Talmassons 25, Bertiolo in Junior 24, Kras
23,	Castionese 22, Primorec in Morsano 21, Romans 20, Camino 19, Ronchis 16, Lestizza in Zompicchia 14.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Camino - Bertiolo; Talmasons - Zaule; Morsano - Mereto; Castionese - Kras; Santamaria - Lavarianese; Junior - Primorec; Romans - Lestizza; Zompicchia - Ronchis.
SKUPINA F IZIDI 22. KOLA Fossalon - Breg 1:2 Medea - Pro Farra 2:2 Muggessana - Audax 1:0 Fincantieri - Poggio 0:0 Domio - Capriva 2:0 Roianese - Pieris 3:0 Fogliano - Villesse 5:0 Moraro - Sovodnje 0:0 VRSTNI RED
Fincantieri 34, Muggesana 32, Fogliano 30, Moraro 26, Pro Farra 25, Medea, Domio in Capriva
24,	Roianese 23, Sovodnje 22, Fossalon 20, Villesse 19, Breg 16, Poggio 15, Audax in Pieris 9. PRIHODNJE KOLO (14.3.): Moraro - Fogliano; Villesse - Roianese; Pieris - Domio; Capriva -Fincantieri; Poggio - Muggessana; Audax - Medea; Pro Farra - Fossalon; Sovodnje - Breg.
3.	AMATERSKA LIGA
IZIDI 18. KOLA Don Bosco - Montebello 0:2 Gaja - Stock 4:0 Cus - San Vito 1:2 Fincantieri - Grado 3:1 Cgs - Union 2:0 Romana - San Nazario 1:0 Lelio - Mladost odi.
VRSTNI RED: Cus in Romana 29, Gaja 28, San Vito in Fincantieri 25, Mladost 23, Stock 20, Cgs 18, Grado in Montebello 16, Lelio 15, San Nazario 10, Don Bosco 5, Union 3.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Lelio - Romana; San Nazario - Cgs; Union - Fincantieri; Grado - Cus; San Vito - Gaja; Stock - Don Bosco; Mladost -Montebello.
STEFANEL / USPEH PROTI SCAIN1JU
Jan Budin:
8 točk, 2 trojki
Marko Oblak
Stefanel-Scaini 76:75 (43:36)
STEFANEL: Bodiroga 23 (11:14, 6:9, 0:4), Budin 8 (0:1, 1.1, 2:2), Pi-lutti 4 (0:1, 2:12, 0:1), De Pol 13 (3:3, 5:8, 0:1), Bianchi 13 (-, 2:5, 3:6), Alberti 2 (-, 1:2, -), Mene-ghin 2 (2:2, 0:1, -), Pol Bodetto 9 (3:3, 3:5, -), English 2 (-, 1:2, -), Cielo.
SCAINI: Binotto 7 (-, 2:4, 1:1), Ferraretti, Cec-carini 11 (5:6, 3:4, 0:2), Guerra 14 (6:6, 1:1, 2:5), Vazzoler 2 (-, 1:1, -), Zamberlan 7 (2:3, 1:3, 1:2), Coppari (-, 0:1, -), Baldi, Jones 22 (4:4, 9:14, -)■
Sodnika: Guerrini iz Faenze in Colucci iz Neaplja
Delni izidi: 8:4 (5), 14:16 (10), 26.25 (15), 50:45 (25), 57:54 (30), 67:64 (35)
5 ON: Budin (36)
Stefanel je proti zadnjeuvršCeni ekipi iz Benetk dosegel pomembno zmago, s katero se je ponovno povzpel na Četrto mesto lestvice. Za uspeh pa so se morali Tržačani pošteno potruditi: tudi tokrat je bil namreč ob običajni od-stonosti FuCke in Canta-rella doprinos Englisha dokaj skromen. Temnopolti American, ki ga muci vnetje isijasa, fe odigral le prvih pet mi-
nut srečanja. Tako je postala tudi najslabša ekipa, ki smo jo letos videli, nevarna. Čeprav so skozi imeli rahlo prednost niso TanjeviCevi varovanci imeli nikoli toliko moCi, da bi dokončno strli nasprotnikov odpor. Tudi Bodiroga ni ponovil izredne predstave, ki jo je prikazal pred tednom dni, Čeprav je odigral dobro tekmo. Tako so si svoj del odgovornosti morali prevzeti tudi ostali igralci: najbolj sta tokrat presenetila Pol Bodetto in Budin, ki sta dosegla sezonski rekord osebnih realizacij. Se posebno gre poudariti dober nastop Jana Budina, ki je dosegel dva koša za tri točke v izredno pomembnih trenutkih prvega oz. drugega polčasa. Zato mu gre odpustiti nekaj nepazljivosti v obrambi in osebne napake, ki jih je zagrešil predvsem zaradi neizkušenosti. Tanje vic bo torej imel igralca več, na katerega lahko računa v zadnjih štirih tekmah regularnega dela prvenstva. Poleg omenjenih sta se izkazala še De Pol, ki je igral kot ponavadi zelo borbeno pod košem, in Bianchi, ki je zadel običajne, pomembne trojke.
Nasprotniki so doka-
zali, da so v A-l ligo prišli bolj slučajno in da v to konkurenco ne sodijo. Ekipa nima nikakršne teže pod košema, saj je izgubila dvoboj s še tako oslabljeno ekipo, kot je Stefanel. American Hughes sodi med slabše tujce prvenstva, medtem ko je nekdaj zelo učinkoviti Zamberlan le bleda senca igralca, na katerega smo bili navajeni, ko je igral v Veroni in Turinu. Se najboljše sta se tako odrezala, poleg solidnega Jonesa, beka Ceccarini in Guerra. Le-ta je praktično sam v zadnjih minutah nadoknadil devet toCk zaostanka in kmalu popeljal svojo ekipo do zmage. Tržaški publiki je zastal dih, ko je Pilutti štiri sekunde pred koncem zgrešil prosti met in so nasprotniki imeli možnost, da dosežejo zmagoviti koš. Coppari pa je k sreCi za Stefanel podal žogo naravnost v roke Bodirogi in tako zapečatil usodo svoje ekipe.
Stefanel čakata sedaj še gostovanji v Fabrianu in Pesaru ter domači tekmi z Bialettijem in Bakerjem. Dve zmagi bi verjetno pomenili že gotovo peto ali šesto mesto, za četrto pozicijo pa bi morali zmagati vsaj trikrat.
Ciemme
vse
bližji
play
offu
Padla Brescia
Ciemme - Basket Brescia 95:78 (46:40)
CIEMME: Fazzi 9, Angeli 46, Mian 0, Stramaglia 5, Sfiligoj 2, Pasarelli 15, Castelazzi 2, Di Fa-bio 0, Vitez 16, Coc-co 0.
S Četrto zaporedno zmago je Ciem-' me dohitel peterko Imole na 4. mestu, ki daje pravico za nastop v play offu. KonCni izid bi lahko dal misliti, da so go-riški košarkarji osvojili obe točki brez večjega naprezanja, v resnici pa se je domačinom nasmehnila zmaga šele v zadnjih osmih minutah tekme. Gostje iz Brescie so namreč v drugem delu tudi povedli, ob koncu pa je vendarle prišla na dan boljša kakovost goriških košarkarjev. Kot zanimivost velja še povedati, da sta trenerja obeh peterk delila nasvete skoraj iz slačilnic. Tako kot Dalipagiču tudi VujoševiCu, bivšemu trenerju beograjskega Partizana, italijanska košarkarska zveza ni izdala dovoljenja, da bi lahko vodil s klopi svoje varovance. (Mal)
NOGOMET / TRIEST1NA PO PORAZU $ CHIEVOM 2E IZLOČENA IZ BOJA ZA VRH?
Šok na »Roccu«
Zmaga gostov bi lahko bila še bolj izdatna - Tržačani zaigrali brezbarvno in demotivirano - Trener Perotti vidno razočaran
Igor Pavletič
Triestina - Chievo: 2:3 (0:2)
Strelci: v 4’ in v 41’ Cbssato, v 67’ La Rosa, v 73’ Braccaloni, v 91 La Rosa.
TRIESTINA: Brunner, Bagnato (Milanese), Tangoma, Terracciano, Arri-goni, Cerone, Marino, Da-nelutti, Mezzini (Labar-di), Bianchi, La Rosa.
CHIEVO: Zanin, Bassa-ni, Moretto, Gentilini, Maran, Saglia, D'Angelo, Braccaloni, Curti, Anto-nioli (v 71’ Tamagnini), Cossato (v 80’ Pilato).
Po tem, že tretjim porazom na domačem igrišču, mora tržaška ekipa začasno, Ce že ne dokončno, odmisliti napredovanje.
Poraz je toliko bolj pekoč, ker je sicer solidni Chievo popolnoma odrezan od boja za napredovanje, a je povsem nadigral domačine in bi si zaslužil še izdatnejšo zmago-
Tržačani so dajali občutek povsem dekoncentriranega in demotiviranega moštva, taktično pomanjkljivega in telesno slabo pripravljenega. Res je, da je moral trener Perotti tik pred začetkom srečanja zaradi poškodbe •med ogrevanjem zamenjati vratarja Facciola z mladim Brunnerjem. Ta je bil v začetnih minutah precej negotov, saj ni zau-
La Rosa osamljen v kazenskem prostoru Chieva...
stavil predlozka na sredini kazenskega prostora. Žoge se je na nasprotni strani polastil Braccaloni in podal Cossatu, ki je od blizu brez težav premagal mladega vratarja.
Težak začetek za Trie-stino torej, vendar tekla je šele peta minuta in Časa, da bi tekmo spravili na pravi tir, so imeli domačini na pretek. Vendar do reakcije ni prišlo. Gostje so prevzeli vajeti igre na sredini igrišča in popolnoma onemogočili Tržačanom, da bi se približali vratom. Njihova naloga je bila toliko lažja, ker so domačini igrali ze-
lo počasno in so bili pri podajah, preigravanjih in predložkih nadvse netočni. Nič Čudnega torej, da so gostje podvojili. Gentilini je z roba kazenskega prostora poslal visoko žogo v sredino, kjer je Cossato z glavo dosegel neubranljivi gol.
Pred začetkom drugega polčasa je trener Perotti poslal na igrišče Milane-seja in Labardija. Kazalo je, da bo Triestina igrala bolj zagrizeno in napadalno. V deseti minuti je La Rosa iz prostega strela zaposlil vratarja gostov in to je bil prvi strel Triesti-ne na vrata po eni uri
igre. Na sredini polčasa pa je po dvojnem pasu z Milanesejem Labardi podal žogo La Rosi, ki je iz ugodnega položaja premagal vratarja. Upanje tržaških navijačev v boljši razplet je bilo kratkotrajno. Le šest minut kasneje je Braccaloni osmešil tržaško obrambo in potrojil. Tekme je bilo praktično konec. Gostje so imeli nekaj izrednih prilik, da bi dosegli četrti zadetek, vendar niso imeli sreCe. Ko je publika že razočarano odhajala, je La Rosa v gneCi v drugič premagal vratarja gostov.
Trener Triestine Perot-
ti: »Razlogi za poraz? Enostavno: Chievo je igral, mi nismo. Ta tekma je bila ključnega pomena in nanjo smo se dobro pripravili. Zaigrali pa smo brez koncentracije, agresivnosti in volje. Glavo so moji igralci pozabili v slačilnicah ali kje drugje. Vsekakor (z grenkim nasmeškom op. ur.) je vsega, kot vedno, kriv trener. Upam, da si bomo opomogli od tega hudega poraza, vendar vam ne skrivam svojega razočaranja. Bojim se, da je mogoče splavalo po vodi delo celotne sezone.«
OSTALI IZIDI 23. KOLA: Alessandria - Raven-na 2:2, Arezzo - Sambe-nedettese 0:0, Carpi - Em-poli 0:0, Massese - Como 4:2, Palazzolo - Spezia 1:0, Pro Šesto - Leffe 1:0, Vicenza - Carrarese 3:1, Pesaro - Siena 3:1.
VRSTNI RED: Ravenna 33, Empoli 32, Vicenza in Triestina 29, Pro Šesto 27, Como 25, Chievo 24, Leffe 23, Massese in Sam-benedettese 22, Pesaro in Alessandria 21, Carrarese in Palazzolo 20, Carpi in Spezia 19, Siena 17, Arezzo 11.
PRIHODNJE KOLO:
Empoli - Alessandria, Leffe - Arezzo, Spezia -Chievo, Siena - Massese, Carrarese - Palazzolo, Como - Pro Šesto, Ravenna -Sambenedettese, Pesaro -Triestina, Carpi - Vicenza.
SELEKCIJA FJK / TRENER
Jure Krečič: »Zame je poziv lepo priznanje«
Deželna košarkarska zveza je imenovala našega trenerja in košarkarskega delavca Jureta KreCiCa za enega od trenerjev narašCajniške reprezentance Furlanije-Julijske krajine, ki bo nastopila na tradicionalnem turnirju Decio Scu-ri.
Zbirni treningi za naraščajnike, igralce letnikov 1978 bodo 22., 23. in 24. t.m. v Gradežu.
Treningov se bodo udeležili košarkarji vseh štirih pokrajin. Med izbranimi košarkarji za priprave v Gradežu je tudi Sokolov igralec Jan Umek, kar je tudi uspeh za našo košarkarsko gibanje. Po štiridnevnih pripravah pa bodo izbrali deseterico, ki bo predstavljala našo deželo na tem pomembnem turnirju.
»Zame je ta poziv vsekakor veliko priznanje,« je zadovoljen dejal Borov trener Krečič. In dodal: »Moj poziv za zbirno selekcijo v Gradežu je tudi dokaz, da nas kot Slovence pri košarkarski zvezi upoštevajo in cenijo naše delo.«
Naša košarka je že »dala« kar lepo število košarkarjev, ki so nastopili v deželnih reprezentancah raznih kategorij,
Jan Budin pa je že bil v ožjem krogu kadetske in je sedaj tudi kandidat za mladinsko italijansko reprezentanco. Da bi pa eden od naših trenerjev vodil eno od deželnih selekcij, se je le redko zgodilo. To pa tudi kaže, da se pri naši košarki tudi na trenerskem področju kar uspešno dela.
SMUČANJE / NAD 100 TEKMOVALCEV n
Zimske športne igre uspešno pod streho
Naši smučarji tekmovali tudi v Sappadi
Sedemnajste Zimske športne igre, ki jih je Slovensko planinsko društvo Trst priredilo včeraj v Trbižu, so popolnoma uspele, saj se je tekma v veleslalomu odvijala v znamenju lepega vremena in dobro pripravljene proge, nastopilo pa je veC kot sto naših smučarjev.
Na društveni lestvici se je uveljavil SK Devin pred Mladino in Brdino, zmagovalci po posameznih kategorijah pa so bili sledeči:
Baby ženske: Martina Bogateč (Mladina); baby moški: Andrej Adamič (Devin); miške: Nika Furlani (Devin); miški: Borut Bogateč (Mladina); deklice: Nastja Milic (Mladina); dečki: Robert Pertot (Devin), na-raščajnice: Martina Kufersin (Brdina); naraščajniki: Aljoša Paulina (Devin); mladinke: Sarah Sosič (Devin); članice: Gabriela Pieri (Devin); dame: Lia Legiša (Devin); mladinci: Christian Volpi (Brdina); člani: Igor Vodopivec (Breg); amaterji: Bogdan Milič (Mladina), veterani: Stojan Sosič (Devin).
O tekmovanju bomo obširneje poročali v eni naših prihodnjih številk.
V Sappadi pa se je medtem zaključil deželni finale FIS za kategorije dečkov, deklic, naraščajnikov in naraščajnic. Včeraj je bil na sporedu veleslalom. Med deklicami sta se Fjo-na oz. Karin Mezgec uvrstili na 14. oziroma 20. mesto, narašCajnica Jasmina Streklej pa je bila sedemnajsta. Med naraščajniki se je Gabrijel Talot-ti uvrstil na 27. mesto, Dimitrij Prašelj pa je bil trideseti, medtem ko se Danijel tence ni uvrstil.
Na Piancavallu so tekmovali najmlajši v kategorijah baby in ciciba-nov/cicibank. Tekmovalci naših društev so dosegli sledeče rezultate:
Baby sprint dekleta: Martina Bogateč 16.: ddbanke: Ingrid Bianchi 16.; cicibani: Giorgio Pitacco 27. in Erik Piccini 28.
Štirje naši tekmovalci se niso uvrstili.
ROKOMET / C LIGA
Kras Trimac brez težav
Nasprotnik ni bil dorasel
Kras Trimac - Caldo-gno: 26:18 (17:13)
KRAS: Klinc, Vremec 7, Fonda, Raseni 3, Milic 3, Pertot 6, Oberdan 1, Vidali, Cebulec 5, Purič 1, Colja.
Krasovi rokometaši šo z domačo zmago proti povprečnemu Caldognu vendarle prekinili serijo negativnih rezultatov, ki jih je oddaljila od zgornjega dela lestvice. Uspeh proti Caldognu, ki je doslej zbral le tri točke in je najresnejši kandidat za nazadovanje, ni ravno velik podvig, za Krašovce pa je bilo vseeno pomembno osvojiti par točk. Proti šibkejšemu nasprotniku so lahko Krasovi igralci preizkusili nove oziroma izpopolnjene variante v napadu, ki so se dobro obnesle. Slabše je
bilo z igro v obrambi, vsaj v prvem polčasu so namreč nasprotniki s preveliko lahkoto prihajali do gola, saj so jih očitno Krašovci nekoliko podcenjevali. V drugem delu tekme so se varovanci trenerja Božeglava potrudili tudi v obrambi, tako da je Caldogno v zadnjih tridesetih minutah dal le pet golov. Naslednje kolo bo Kras Trimac igral 21. marca.
Ostali izidi: Klausen-Malo: 21:23; Mezzocoro-na-Eppan: 21:23; Taufers-Mori: 18:21; Volksbank Meran-S.Vito: 20:34; Vrstni red: San Vito 23, Me-ran in Malo 16, Eppan 14, Kras Trimac 12, Tau-fers in Volksbank Meran 10, Klausen in Mori 9, Mezzocorona 6, Caldogno 3.(Pjotr)
HOKEJ / PORAZ POLETA
Usoden drugi del
Latus - Polet 11:6 (2:1)
POLET: Fabec, KosmaC, Mojmir Kokorovec, Mitja Kokorovec, Marinuzzi, Piazza, Roselli, De Santis, Bel-lodi, Trener:Sieghi.
Strelci za Polet, Mitja Kokorovec 2, Bellodi 3, Roselli 1 (iz kazenskega strela).
V	tretjeligaškem hokejskem prvenstvu je Polet doživel prepričljiv poraz, ki pa bi bil lahko precej nižji, po prikazani igri pa bi bil lahko tudi rezultat bolj ugoden. Domačini, ki so se izkazali kot zelo solidna ekipa, so si namreč visoko zmago zagotovili šele v zadnjih desetih minutah tekme, ko so se polet ovci odprli in skušali nadoknaditi zaostanek dveh golov.
Do takrat je bilo srečanje precej izenačeno, Čeprav so domačini ves Cas vodili. Toda njihova prednost ni nikoli znašala veC kot dva gola, saj so Openci na vsak gol domačinov takoj odgovorili.
Velika izenačenost je trajala do stanja 8:6 za Latus. Takrat je Polet prešel v napad, kar so domačini spretno izkoristili in iz protinapadov dosegli še tri gole.
Kljub porazu so poletovci, ki so nastopili okrnjeni (manjkal je Russo, ki je bil zaradi izključitve kaznovan s prepovedjo nastopa na dveh tekmah), zadovoljili. Posebno pohvalo zasluži Mitja Kokorovec, ki je bil tudi strelec dveh golov.
V	naslednjem kolu bo Polet igral v soboto, 13.3. v Gorici (ob 17. uri), kjer bo njihov nasprotnik UGG.
V PORDENONU SE JE NADALJEVALA DEŽELNA KONFERENCA O ŠPORTU / PRECEJ MANJŠA UDELEŽBA KOT V VIDMU
Razprava tokrat posvečena športnim združenjem
Drugi del konference o športu, ki jo organizira Dežela Furlanija-Julijska krajina s sodelovanjem deželnega predstavništva italijanskega olimpijskega odbora je imela za temo Športna združenja.
Udeležba v Pordenonu je bila tokrat skromnejša, slišati pa je bilo veC polemik. V Vidmu je bilo za diskusijo prijavljenih 50 sodelujočih, v Pordenonu le 12, od teh pa jih je nastopilo samo 8.
Sobotna tema je bila zelo zanimiva a preobširna. Prvi je spregovoril, po običajnih
pozdravih pordenonske-ga župana in deželnega odbornika za turizem Francescutta, Massimo Di Marzio višji funkcijo-nar vsedržavnega olimpijskega odbora, ki je govoril o temi »Šport za vsakogar«. Di Marzio je poudaril, da bi moral biti šport dosegljiv vsem, vsi bi morali imeti iste pogoje, iste možnosti, država, dežele, pokrajine, občine, CONI, ustanove in nenazadnje sponzorji, bi morali stremeti k temu, da šport prodre do slehernega.
Dr. Giuseppe Cadin, koordinator pri šolskem
skrbništvu je prisotnim predstavil šolsko športno aktivnost v deželi, Obširno je govoril o mladinskih igrah, o pristopu v osnovno šolo o novem načinu mišljenja o športu za šport. Na skrbništvu so se zavedali pomena športa, zato so za večje sodelovanje.
V Pordenonu je nastopil tudi bivši tržaški župan Franco Richetti, kot direktor deželnega turističnega zavoda. Dejal je, da morata biti šport in turizem tesno povezana. Ko organiziramo kako športno manifestacijo, ima turizem samo do-
Mario Šušteršič
biček, kajti naložba je minimalna. Naštel je razne športne prireditve, od katerih bi imeli koristi vsi, saj bi v deželo prišlo tudi ve C turistov. To pomeni, da bo določeno število novih, morebitnih turistov napolnilo naše plaže ali pa smučarska središča. Richetti je še poudaril, da so vrhunski športniki dežele Furlanije-Julijske krajine s tekmovanji in nastopi pripomogli k spoznavanju naravnih lepot naše dežele.
Sledili so zelo zanimivi tehnični posegi Gio-vannija Dal Masa, ki je govoril o vrsti finančnih predpisov in omenil je kopico zakonov, ki morajo zanimati vsako društvo, za boljše delovanje in za prebroditev vseh ovir, ki se dnevno pojavljajo.
Odvetnik Albano Pel-larini pa je govoril o nalogah krajevnih ustanov z vidika zakonov, ki obravnavajo šport in njegovo delovanje.
Nastopila sta tudi
predstavnika UISP in CSI. Ta sta bila prva, ki sta začela s kritiko svojim predgovornikom. Poudarila sta, da je vrh je od baze zelo oddaljen, da ne ve kaj se dogaja in ureja vse po načelih, ki so tuja vsem tistim, ki s športom živijo in se iz dneva v dan borijo za boljše pogoje.
Na sobotni konferenci je nastopil tudi predsednik združenja športnih Časnikarjev Furlanije-Julijske krajine Augusto Re david. Prisotnim je najprej predstavil združenje in delo, ki ga opravlja, nato pa ugotovil, da iz
dneva v dan upada prostovoljno delo in da je športnih delavcev vedno manj. Da bi vzbudili novo zanimanje bi morali CONI, dežela, pokrajina, itd. organizirati seminarje, da bi tako pridobili nove sile.
Deželnega odbornika za šport pa je javno pozval, naj bolje kontrolira delo v športu. Denarne podpore naj gredo zares zaslužnim društvom. Denar naj dobijo tisti, ki delajo za šport, v imenu športa in ne nazadnje za dobro ime naše dežele. Re David si je zaželel, da bi športniki pridobili
svojega odbornika, ne pa da bi si ga delili z ostalimi štirimi resorji kot sedaj.
Ob koncu je nastopilo še 8 od 12 prijavljenih razpravljalcev. Vsi so si bili enotnega mišljenja, da so bile teme preobširne, da so predolgo govorili, da ni bilo prostora za bazo.
Toda baze (društev) skoraj ni bilo, kljub temu pa so v kratkem ca-su(vsak je imel na razpolago le dve minuti) so povedali precej veC kot pa marsikdo od njihvoih političnih predgovornikov.
ŠPORT
Ponedeljek, 8. marca 1993
KOLESARSTVO / 17. TROFEJA ZSSDI
SMUČANJE / SUPERVELESLALOM
NOVICE
Biagio Conte se je letos ponovil
Brezhibna organizacija Kolesarskega kluba Adria
Deborah v Moranu Aamodt v Aspnu
Prva zmaga Compagnonijeve po olimpijskem zlatu - Norvežan nezadržen
Biagio Conte na zmagovalnem odru(Foto D. Križmančič)
Aleksander Sirk
TRST - Biagio Conte se je ponovil; potem ko je pred dvema letoma osvojil prvo mesto na kolesarski dirki za trofejo ZSSDI, ki jo prireja Kolesarski klub Adria iz Lonjerja, je 25-letni kolesar, ki tekmuje za športno skupino Prodest iz Vicen-ze, včeraj ponovno zmagal. V zaključnem Sprintu na cesti pred kamnolomom Faccanoni je imel največ moCi in prehitel svoje tekmece, ki so ga sicer dobro poznali in med samim tekmovanjem skušah preprečiti, da bi se dirka zaključila s Sprintom.
Prireditelji so z včerajšnjo dirko lahko zadovoljni. Udeležilo se je je preko 200 kolesarjev, Iti so na 149 kilometrov dolgi progi preizkusili svoje moči. Dirka je bila že od samega začetka vseskozi živahna. Prvi poizkus za pobeg iz glavnine smo zabeležili že v Miramarskem drevoredu, ko si je Bogdan Ravbar iz KD Krka iz Novega mesta pridobil manjšo prednost in vztrajal pri svojem poskusu. Glavnina ga je dohitela že na obalni cesti pod Knžem. Kolesarji so vozili s poprečno hitrostjo, ki je bila višja od 40 km na uro. Glavnina je nato nadaljevala svojo pot strnjeno, nekateri kolesarji so “po-
begnili" pred ronskim letališčem, kaj kmalu pa jih je glavnina ujela. V bližini Petovelj si je skupina 11 kolesarjev pridobila 40 sekund prednosti, nekaj kilometrov za tem pa jo je glavnina ujela. Tempo dirke je bil stalno zelo visok, tako da so bili razni poizkusi že po nekaj kilometrih praktično izničeni. Po polovici prevožene poti je bila poprečna hitrost 44, 125 km na uro. V Mirnu in nato v Gabrijah se je prednost ubežnikov začela manjšati, tako da je v Jamlje že privozila strnjeno. Dirka se je ponovno razgibala v bližini
Mavhinj, kjer so sicer lažji vzponi razredčili vrste glavnine, najboljši pa so bili vedno v prvi vrsti in štedili moCi za konCni Sprint. Pred kamnolom Faccanoni se je okrog 15. ure kar trlo ljudi, ki so nestrpno pričakovali kolesarje. Biagio Conte je z lahkoto opravil s svojimi nasprotniki in zasluženo osvojil prvo mesto. Za njim je na cilj prispel Mauro Bettin iz športnega društva Doni iz Trevisa, tretji pa je bil Mauro Ra-daelh iz športnega društva Ecoclear iz Padove. Sledili so Martin Hvastja iz ljubljanskega Roga, Michele
Pittacolo (US Coppi Gaz-zarra Stefani iz Mester), Stefane Dante (GS Ecoclear Padova), Miloslav Kejval (SKP Plzen), Bogdan Fink (KG Krka Novo mesto), Daniele Sgnaolin (GS Piovesana Ecoidrojet) ter kot 10. Daniele Giaco-min iz istega društva.
Po besedah predsednika KK Adria Radija Pečarja, predsednika ZSSDI Jurija Kufersina in namestnika odgovornega slovenske kolesarske zveze Zvoneta Zanoškarja je dirka lepo uspela, za kar gle zasluga marljivemu delu lonjerskih organizatorjev.
MORZINE - Deborah pozvoni vedno dvakrat. To parafrazo znanega romana in filma si je lahko vCeraj privoščila italijanska smučarka Compagno-nijeva. Pred dobrim, letom je v superveleslalomu v Morzinu slavila svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, vCeraj pa je ponovila takratni uspeh. Med prvo in včerajšnjo zmago je dočakala veselje (olimpijsko zmago v Albertvillu) in žalost (hudo poškodbo le dan po olimpijskem zlatu).
Po vrnitvi na smuCišCa so v italijanskem smučarskem taboru mnogo pričakovali od 22-letne Deborah. Smučarka iz Sante Caterine je v letošnji sezoni sicer trikrat stopila na stopničke (tri tretja mesta), na svetovnem prvenstvu pa je dosegla mnogo manj od ve-lildh italijanskih obetov.
VCeraj se je Compa-gnonijeva končno oddolžila za serijo porazov in neprepričljivih nastopov. Na izredno mehki progi je Italijanka smučala kot v najboljših časih: agresivno, hitro, precizno. S štartno številko 5 je dosegla najboljši čas.
Se najbolj se ji je približala zmagovalka sobotnega smuka Katja Seizin-ger, ki je zaostala le za 14 stotink sekunde. Nemka se je z 80 točkami usidrala na drugem mestu skupne lestvice za svetovni
Deborah Compagnoni
pokal. Druga Italijanka Merlinova je bila odlična šesta. Slovenki Spela Pretnar in Nives Sitar sta se uvrstili na 26., oziroma 29. mesto.
VRSTNI RED: 1. Compagnoni (It.) 1’12”66, 2. Seizinger (Nem.) 1’12”80, 3. VVachter (Avs.) 1’12”96, 4. Lee-Gartner (Kan.) 1’13”04, 5. Eder (Avs.), 6. Merlin (It.) 1’13”11, 7. Zurbriggen (Svi.) 1’13”15, 8. Merle (Fr.) 1’13”26, 9. Maier (Avs.) 1’13”32, 10. Ertl (Nem.) 1’13”41, 19. Perez (It.) 1’14”14, 21. Demetz (It.) 1’14”29, 26. Pretnar (Slo.) 1’14”51, 29. Sitar
(Slo.) 1’14”70.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1, VVachter (Avs.) 1.027 točk, 2. Seizinger (Nem.) 932, 3. Merle (Fr.) 846, 4. Vogt (Nem.) 549, 5. Lee-Gartner (Kan.) 510, 10. Compagnoni (It) 350.
SKUPNI VRSTNI RED SUPER G: 1. Merle (Fr.) 286 točk, 2. VVachter (Avs.) 277, 3. Maier (Avs.) 276.
AAMODT V FORMI
ASPEN - Norvežan An dre Kjetil Aamodt tudi v ZDA nadaljuje v slogu svetovnega prvenstva na Japonskem. VCeraj je zadal v zelo ovinkastem superveleslalomu veC kot pol sekunde zaostanka vsem tekmecem. Drugi je bil avstrijec Eberharter, tretji pa švicarski specialist zasmuk Mahrer. Med Italijani se je najbolje odrezal Josef Polig, ki je osvojil enajsto mesto.
VRSTNI RED SUPERVELESLALOMA: 1. Aamodt (Nor.) 1’17”48, 2. Eberharter	(Avs.)
1’18”01, 3. Mahrer (Svi.) 1’18”15, 4. Knauss (Avs.) 1’14”16, 5. Furuseth (Nor.) 1’14”30, 6. Girar-delli (Luks.) 1’14”31, 7. Heinzer (Svi.) 1’14”33, 8. VVassmeier	(Nem.)
1’14”49, 9. Strand (Nor.) in Hellman (Sve.) 1’14”50, 11. Polig (It.) 1’14”55.
^NORDIJSKO SMUČANJE
NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA
Lunaidi končo zid v Lahtiju
Slovenski skakalci razočarali
Triumf
mladih
italijanskih
alpskih
smučaric
Savičevič ugnal Fiorenlino Balbo sedaj najboljši strelec
V Turinu kar sedem golov (Juventus-Napoli 4:3)
Dejan Savičevič včeraj strelec dveh golov (AR)
ODBOJKA / V VERONI
Milanska Misura osvojila pokal pokalnih prvakov
LAHTI - Italijan Ivan Lunardi je bil v tej sezo-ni že velikokrat blizu zmagovalnih stopničk, z izvrstnimi skoki na veliki skakalnici v Lahtiju Pa se je povpel na najvišjo. Smučarski skakalec iz Gallia, ki bo 15. maja dopolnil 20 let, je bil po prvi seriji s 110 metrov dolgim skokom Sele četrti, v drugi pa je bil še za 3, 5 metra daljši, kar je bila za tri tekmece, ki so še stali na vrhu zaletišča, nedosegljiva daljava. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Stefan Hornga-cher, tretje pa svetovni prvak iz Faluna, Norvežan Espen Bredesen. Slovenski skakalci so bili izjemno slabi. V drugo serijo se je uvrstil samo Sašo Komovec, ki je bil po prvem poskusu 21. in je imel še dobro izhodišče, da bi se lahko uvrstil tudi med petnajsterico, vendar pa je nato skočil nekoliko manj in osvojil 25. mesto.
, Šved Torgny Mogren )e teden dni po naslovu svetovnega prvaka v teku na 50 km v prostem slogu prvič v tej sezoni slavil tudi na tekmi za svetovni pokal. 29-letni tekač iz Asarne je na 30 km v prostem slogu ugnal Vladimirja Smimova (Kaz) in Ceha Vaclava Korunko. Na nadaljnja mesta so se uvrstili: Italijana Gian-franco Polvara in Silvio Fauner ter Francoz Herve Balland. Vodilni v točkovanju za svetovij.. pokal Norvežan djorn Dahlie je zaostal natanko eno minuto in zasedel sedmo mesto,
Vegard Ulvang pa je bil šele devetnajsti.
Rezultati - velika skakalnica: 1. Lunardi (Ita) 224, 7 (110, 113.5), 2. Horngacher (Av) 209, 4 (107.5, 109), 3. Bredesen (Nor) 207, 8 (110.5, 104.5), 4. Kasai (Jap) 206, 7 (112.5, 101), 5. Šakala (Češka) 202, 3 (111, 101.5), ...', 25. Komovec 131, 3 (90.5, 87), 48. Gostiša 44, 5 (79), 50. Meglic 43, 6 (78), 52. Zupan 42, 5 (79), 63. Jekovec (vsi Slo) 30, 3 (71).
Svetovni pokal - posamezno: 1. Rathmayr 171, 2. Goldberger (oba Av) 163, 3. Kasai (Jap) 148, 4. Šakala (Češka) 147, 5. Duffner (Nem) 100, 6. Mollard (Fr) 91, 7. Bredesen (Nor) 76, 8. Haim 61, 9. Horngacher (oba Av) 59, 10. Weis-sflog (Nem) 58 ..., 18. Petek 35, 21. Franc 33, 23. Zupan 28, 40. Kladnik (vsi Slo) 8; ekipno: 1. Avstrija 657, 2. Japonska 322, 3. Nemčija 231, 4. Češka 228, 5. Norveška 224, 6. Francija 198, 7. Slovenija 115, 8. Finska 77.
Tek: moški - 30 km (prosto): 1. Mogren (Sve) 1; 21:14, 2, 2. Smirnov (Kaz) 1; 21:30, 4, 3. Korunka (Češka) 1; 21:56, 5, svetovni pokal po 11 tekmah: 1. Dahlie 628, 2. Smirnov 620, 3. Ulvang 543, 4. Mogren 430, 5. Botvinov 274; pokal narodov - moški: 1. Norveška 2791, 2. Italija 1784, 3. Švedska 1623; ženske: 1. Rusija 3359, 2. Italija 1762, 3. Norveška 1721; skupno: 1. Rusija 4652, 2. Norveška 4512, 3. Italija 3546.
MONTECAM-PIONE - Mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se je včeraj končalo s pravim zmagoslavjem domačinke Morene Gallizio. V zadnjem dnevu je osvojila (potem ko si je že prej zagotovila zlato v slalomu) srebrno kolajno v veleslalomu in zlato v kombinaciji. Italijani so se kot domačini res imenitno odrezali ■ in osvojili kar 8 kolajn, od teh 4 zlate, 2 srebrni in dve bronasti. Se zlasti dobra so bila dekleta, ki so prismuCala kar 3 zlata odličja, kar pet krat pa so stopile, na oder.
V zadnjem veleslalomu je zmagala 17-letna Švicarka Karin Roten, ki je v drugem spustu nadoknadila 9 stotink zaostanka za Italijanko Galliziovo, katero je na cilju prehitela za 21 stotink.Tretja je bila Avstrijka Mitter-vvaller z zaostankom 56 stotink sekunde. V kombinaciji je zlata kolajna Sla Moreni Gallizio, medtem ko sta si Avstrijka Barbara raggl in Kanadčanka Melanie Tur-geon zagotovili srebro in bron. Kanadčanka je osvojila bron kljub temu, da je včeraj pristala na vse prej kot zadovoljivem 14. mestu.
MILAN - Ko je predsednik Milana Berlusconi lansko poletje potrošil milijarde in milijarde lir za svojo supe-relitno ekipo, je dobro vedel, kaj dela. Mnogi so mu očitali, da je nakupil preveč napadalcev, ki se ne bodo znašli drug ob drugemu. Letošnje (že dobljeno) prvenstvo pa mu daje prav: v začetku je zablestel Van Basten, po njegovi hudi poškodbi je za zabijanje golov poskrbel Papin, v nedeljo, ko se je malemu-velikemu Francozu ustavilo pa je prišel na dan Črnogorec Savičevič.
Bivši as sedaj že pozabljene Crvene zvezde je v tekmi 22. kola italijanskega nogometnega prvenstva A lige z dvema goloma spravil na kolena Agroppijevo Fiorenti-no. Tekma je bila za Milan zelo zahtevna. Fio-rentina je dobro uro zapirala vse poti do gola, vse dokler ni Savičevič povedel gostitelje v vodstvo. Batistuta je sicer malo zatem izenačil, a sodnik je njegov gol razveljavil. KonCni izid je postavil Savičevič z res mojstrsko serpentino, med katero je pretekel pol igrišča, predriblal vrsto nasprotnikov in zadel.
Z zmago Milan povečal svoj naskok na lestvici na 11 točk. Inter je igral v Bergamu neodločeno potem ko je že izgubljal. Izenačujoči zadetek je dosegel Manico-ne, ki je nastopil z vročino...
Daleč najlepša tekma kola je bila v Turinu. Ju-ventus je po prvem
polčasu vodil že z 2:0, a Napoli je do srede drugega dela izenačil. Rava-nelli, ki je nadomestil Viallija, je spet povedel črno-bele, Fonseca je spet izenačil in ko je vse kazalo, da se bo tekma zaključila z delitvijo točk je Moller odrešil Trapattonija novih polemik. Končni izid: Juventus-Napoli 4:3.
Turin je-vCeraj slavil na vsej Črti. Zmagal je tudi Torino. V gosteh je z golom Poggija odpravil Sampdorio. Odkar je predsednik Borsano zapustil društvo, iga Torino kot prerojen...
Cagliari je v Rimu igral neodločeno. Ekipa trenerja Mazzoneja po-truje, da je pravo presenečenje sezone. Ob izenačenju Cagliarija je predsednika Rome Ciar-rapica obšla slabost, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Parma si je z zmago nad Laziom opomogla na lestvici. Junak tekme je bil Melli, ki je dosegel dva zadetka, a je tudi zgrešil najstrožjo kazen.
Udineseju v gosteh ne gre. Proti pepelki Pescari je že vodil z 2:0, a se je moral na koncu zadovoljiti s točko. Edino uteho za Videmcane predstavlja gol, s katerim je Balbo dosegel Si-gnorija na vrhu lestvice najboljših strelcev.
Preostali dve srečanji ekip z repa lestvice sta se konCali brez gola. Ancona, Genoa, Foggia in Brescia se bodo" morale še mnogo truditi, Ce se hočejo rešiti izpada v B ligo. Se na najboljšem je Foggia, ki ima dve točki prednosti pred tekmeci.
VERONA - Misura Mediolanum iz Milana si je z zmago nad Cannesom zagotovila pokal pokalnih prvakov Evropske odbojkarske zveze. Milančani so na vrhu nasledili Gabeco Mon-tecchiari, ki je zmagala v letih 1991 in 1992, tokrat pa se je morala zadovoljiti s tretjim mestom.
Finale je bil izredno zanimiv in tudi dokaj negotov. Prvi set je namreč presenetljivo pripadel gostom iz Francije, ki so v polfinalu premagali Gabeco. Delni izid 15:12 je nekoliko »stresel« Milančane, ki so na-
to zaigrali precej bolje in zanesljivo osvojili naslednje tri sete. Razlika med ekipami je bila velika, o tem pa pričajo tudi delni izidi. Drugi in tretji set so tako dobili na 5, v četrtem setu pa so Francozom prepustili le 6 točk.
Pri Milančanih je bil najboljši Zorzi, ki je dosegel 11 točk in 14 menjav, pri Francozih pa je bil najbolj prodoren Yoko (10 + 17).
Vtekmi za tretje mesto je Gabeca iz Monticchia-rija s 3:0 premagala grškega pokalnega prvaka Ari s is Soluna.
Italijanska nogometna A liga
IZIDI 21. KOLA: Foggia - Brescia 0:0; Roma - Cagliari 1:1; Milan - Fiorentina 2:0; Ancona - Genoa 0:0; Atalanta - Inter 1:1; Parma - Lazio 2:1; Juventus - Napoli 4:3; Sampdoria - Torino 0:1; Pescara - Udi-nese 2:2.
VRSTNI RED: Milan 39, Inter 28, Torino 26, Lazio, Juventus in Atalanta 25, Cagliari 24, Sampdoria in Parma 23, Roma 22, Udinese 20, Napoli in Foggia 19, Fiorentina 18, Brescia in Genoa 17, Ancona 14, Pescara 12.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Torino - Atalanta; Genoa - Foggia; Brescia - Juventus; Lazio - Milan; Ancona - Parma; Fiorentina - Pescara; Inter - Roma; Cagliari - Sampdoria; Napoli - Udinese.
Italijanska nogometna B liga
IZIDI 25. KOLA: Temena - Bari 3:1; Andria - Bologna 1:1; Cesena - Cosenza 1:0; Padova - Lecce 2:1; Reggiana - Modena 1:0; Cremonese - Monza 1:1; Lucchese - Piacenza 0:0; Spal - Piša 0:1; Taranto -
*	Venezia 1:1; Ascoli - Verona 0:0.
VRSTNI RED: Reggiana 38, Cremonese 33, Lecce 32, Cosenza 30, Ascoli in Piacenza 29, Venezia in Padova 28, Verona in Bari 27, Piša 26, Modena 23, Cesena 22, Monza, Spal in Bologna 21, Lucchese in Andria 20, Taranto 15, Temana 10.
PRIHODNJE KOLO (14.3); Lucchese - Cesena; Lecce - Cosenza; Verona - Cremonese; Monza - Andria; Bologna - Padova; Modena - Piša, Piacenza - Reggiana; Bari - Spal; Ascoli - Taranto; Venezia - Ter-nana.
Italijanska košarkarska Al liga
IZIDI 25. KOLA: Virtus - Knorr 99:101; Panasonic -Philips 89:98; Scavolini - Clear 90:100; Robe di Kappa - Phonola 90:97; Benetton - Montecatini 93:83; Baker - Marr 97:83; Kleenex - Teamsystem 94:90; Stefanel - Scaini 76:75.
VRSTNI RED: Knorr 42, Philips 36, Benetton 32, Panasonic, Clear in Stefanel 30, Kleenex 28, Bialet-ti in Scavolini 26' Baker 24, Virtus in Phonola 22, Marr in Teamsystem 18, Scaini in Robe di Kappa 16.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Marr - Benetton; Montecatini - Scavolini; Clear - Virtus; Teamsystem -Stefanel; Philips - Robe di Kappa; Knorr - Baker; Scaini - Panasonic; Phonola - Kleenex.
Italijanska košarkarska A2 liga
IZIDI 27. KOLA: Yoga - Glaxo 114:115***; Auriga -Fernet 104:107*; Burghy - Ticino 72:75; Telemarke! - Hyundai 74:75; Teorematour - B.Sardegna 112:100; Cagiva - Sidis večerna tekma; Acqua Pan-na - Ferrara 89:82; Mangiaebevi - Maršala 105:85. VRSTNI RED: Glaxo 36, Sidis* in Hyundai 34, Mangiaebevi in Ticino 32, Femet 30, Cagiva* 28, Telemarket, Teorematour in Banco Sardegna 26, Burghy in Ticino 24, Yoga 20, Ferrara 18, Aqua Panna 14, Medinform 10.
Cagiva in Sidis imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Ferrara - Cagiva; Medinform - Fernet; Glaxo - Auriga, Sidis - Telemarket; B.Sardegna - Yoga; Ticino - Teorematour; Hyundai - Mangiaebevi; Acqua Panna - Burghy.
Italijanska odbojkarska Al liga
IZIDI 24. KOLA: Messaggero - Charro 3:1 (15:5, 13:15,15:6,15:12); Misura - Centra Matic 3:2 (15:8, 13:15, 10:15, 15:12, 15:8); Jockey - Maxicono 2:3 (7:15,15:13, 8:15,15:9,12:15); Aquater - Sisley 1:3 (9:15, 11:15, 15:3, 6:15); Gabeca - Alpitour 3:0 (15:10, 15:8, 15:8) igrana 2.3.; Lazio - Panini 3:2 (16:14, 15:7, 7:15, 16:17, 16:14); Olio Venturi - Sidis 1:3 (4:15, 7:15,15:8, 8:15).
VRSTNI RED: Maxicono 42, Misura in Sisley 40, Messaggero 36, Alpitour in Gabeca 26, Charro 24, Centra Matic in Sidis 22, Panini 20, Jockey 12, Lazio in Oho Venturi 10, Aquater 6.
PRIHODNJE KOLO (14.3.): Sisley - Misura; Maxi-cono - Centro Matic; II Messaggero - Alpitour; Charro - Jockey; Panini - Gabeca; Falconara - Lazio; Aquater - Olio Venturi.
Totocalcio:
ZMAGOVITI STOLPEC:
XXX 111 X X 2 1XX1
KVOTE: 13: 49.210.000 LIR, 12: 1.911.000
•	PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO: Ancona -Parma, Brescia - Juventus, Cagliari - Sampdoria, Fiorentina - Pescara, Genoa - Foggia, Inter - Roma, Lazio - Milan, Napoli - Udinese, Torino - Atalanta, Modena - Piša, Monza - F. Andria, Vis Pesaro -Triestina, Palermo - Avellino.
Totip
ZMAGOVITI STOLPEC:
XX X2 IX 21 IX 2X.
KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA
Knorr dobil derbi
Clear nepričakovano zmagal v Pesaru
BOLOGNA - V 26. ko-
lu italijanske košarkarske A-l lige je bil derbi v Rimu, kjer je vodilni bolonjski Knorr po zelo izenačeni in razburljivi tekmi premagal z dvema točkama razlike premagal domači Virtus in tako še utrdil vodstvo na skupni lestvici. Tudi na drugem derbiju kola je zmagalo gostujoče moštvo: Clear iz Cantuja je namreč v Pesaru premagal domači Scavolini. Pri Clearju sta bila najboljša Mannion (28 točk) in Rossini (21), pri poražencih pa sta bila najuspešnejša strelca C. Myers (21) in VVorkman
(20).
Stefanel je osvojil že drugo zaporedno zmago s točko razlike. Kot običajno je bil Bodiroga z 21 točkami najboljši strelec pri tržaškem moštvu, zelo dobro pa je zaigral naš rojak Jan Budin, ki je dosegel osem točk, pri tem pa tudi dve trojki.
Alibegovic 25 točk
Kot je bilo pričakovati, je v 26. kolu italijanske A-2 lige bolonjski Mangiaebevi brez težav odpravil zadnjeuvrščeni Medinform iz Maršale, slovenski reprezentant Teoman Alibegovic pa je dal 25 točk.
ŠPORT, KOŠARKA
Ponedeljek, 8. marca 1993
LESTVICE
ELTTNA B UGA
IZIDI 23. KOLA Ciemme - Brescia 95:78 Elledi - Fracasso 73:78 Gewiss - G. di Camia 82:81 Popolare - Agrofina 85:78 Sarvin - Biesse 77:80 Sfa - Leonardo 93:85 Sidis - Ilva 84:72 Victors - Serapide 87:85
VRSTNI RED: Fracasso Vi 28, Elledi Pd in Serapide 28, Ciemme Go in Leonardo 26, Agrofina, G. Camia, Gevviss, Popolare Rg, Sfa Montichiari in Sidis PSG 24, Sarvin Ca, Victors 18, Biesse, Brescia in Ilva Piombino 14.
BUGA
IZIDI 23. KOLA Ozzano - Argenta 95:86 Cento - Montecchio 91:69 Ancona - Montegranaro 83:76 Ravenna - Sant’ Elpidio 78:82 Pordenone - Faenza 78:87 Campli - San Dona 66:60 Oderzo - San Marino 101:77 Mestrina - Jadran Tkb 88:67
VRSTNI RED: Faenza 38, Ravenna in Cento 34, Ancona 32, Montegranaro 30, Campli 28, Oderzo 26, Montecchio 24, Ozzano 22, Argenta 18, San Donš, Sant’ Elpidio in Mestrina 16, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 6.
PRIHODNJE KOLO (13. in 14.3.): Ozzano - Cento; Montecchio - Campli; Argenta - Oderzo; Sant’ Elpidio - Ancona; San Dona - Faenza; Jadran Tkb - Ravenna; Montegranaro - Mestrina; San Marino - Pordenone.
D UGA
IZIDI 22. KOLA Sgt - Staranzano 86:89 Limena - Kontovel 82:74 Don Bosco - Jesolo 77:61 San Daniele - Porcia 93:80 Arte Go - Virtus Ud 84:73 Udinese B. - Bor Radenska 96:102 Portogmaro - Intermuggia 95:86 Conegliano - Martignacco 84:86
VRSTNI RED: Don Bosco 38, Beretich 36, San Daniele 34, Martignacco 32, Conegliano 30, Intermuggia 22, Bor Radenska in Virtus Ud 20, Porcia in Limena 18, Sgt in Arte Go 16, Kontovel, Udinese B. in Staranzano 14, Jesolo 10.
PRIHODNJE KOLO (13. in 14.3.): Jesolo - Sgt; Intermuggia - Limena; Don Bosco - Udinese B.; Kontovel - Martignacco; Staranzano - Portogmaro; Conegliano - Arte Go; Virtus Ud - Porcia; Bor Radenska -San Daniele.
PROMOCIJSKA UGA
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 19. KOLA
Breg - Lega Nazionale 83:77
Fincantieri - Scoglietto 75:70
Ferroviario - Fiamma B. 90:82
Libertas - Sokol VVarm 63:78
Cus Ts - Inter 1904 68:83
St. Azzurra - Santos 76:93
Barcolana - Cicibona Plasteredilizia 64:53
VRSTNI RED: Barcolana 34, Santos in Ferroviario 30, Cicibona Plasteredilizia 28, Fincantieri 24, Sokol Wann 18, Cus 17, Inter 1904 16, St. Azzurra in Lega Nazionale 14, Breg 12, Libertas in Scoglietto 10, Fiamma 8.
PRIHODNJE KOLO (13. in 14.3.): Lega Nazionale -Ferroviario; Santos - Fincantieri; Cicibona Plasteredilizia - Cus Ts; Inter 1904 - Libertas; Barcolana -St. Azzurra; Fiamma B. - Breg; Scoglietto - Sokol VVarm.
NA GORIŠKEM
IZIDI 17. KOLA Largo Isonzo - Villesse 74:75 Ardita-Alba 105:83 Ronchi - Petrolifera 107:116 Pom - Isontina 81:72 Dom Simek - Grado 63:77 Senators prost
VRSTNI RED: Senators 26, Pom 24, Ardita 20, Petrolifera 16, Villesse, Largo Isonzo in Isontina 10, Dom Simek, Alba in Ronchi 8. >
PRIHODNJE KOLO (13.3.): Villesse - Isontina; Senators - Ardita; Largo Isonzo - Pom; Alba - Dom Simek; Grado - Ronchi; Petrolifera prosta.
DOMAČI ŠPORT
Danes, 8. marca 1993 KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
15.00	v Cremoni, Trg Lanzini: Ju-vi - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI
19.00	v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Libertas; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Cicibona; 21.00 v Briščikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Inter 1904.
Smelt Olimpija prva v SBA ligi
Na zaključnem turnirju mednarodne SBA lige so ljubljanski košarkarji Smelta Olimpije zasluženo osvo ih končno prvo mesto. V finalni tekmi so za-neslj .vo premagali madžarskega prvaka Tungsram Honved iz Budimpešte z izidom 99:66 in tako potrdili vlogo favorita v tej novoustanovljeni ligi. Priznanje za najboljšega posameznika finalne tekme je pripadlo Hauptmanu.
V finalu za 3. mesto je moštvo Basket Flyers iz Dunaja tesno zmagalo nad slovaško peterko Banika Ogla iz Prievidze z izidom 99:95.
B LIGA / VČERAJ V 23. KOLU
PROMOCIJSKA LIGA / 19 KOLO
Visok poraz Jadrana včeraj v Mestrah
Mauro Čuk je na včerajšnji tekmi v Mestrah dosegel le 6 točk. (Foto Križmančič)
Mestrina - Jadran TKB 88:67 (39:36)
MESTRINA: Ghedin 25 (3:4), Regalini 3, Tavoschi 15, Barbiero 2, Visovich 2 (0:2), Rampazzo 21 (7:9), Soave, Bartolozzi 10 (8:12), Corni 10 (2:2), Guerasio, trener Albane-se.
JADRAN TKB: Ober-dan 7 (2:2), Cuk 6 (2:2), Pregare 5 (1:1), Milič 1 (1:3), Starc 8, Pertot 2 (2:2), Merlin 21 (6:8), Rauber 17 (1:2), Gregori, Smotlak, trener Drvarič.
SODNIKA: Fusarpoli in Laguzzo iz Piše. PON: Oberdan (38), Corni (40). TRI TOČKE: Merlin 3, Starc 2, Oberdan 1.
MESTRE - Na včerajšnjem zelo pomembnem srečanju v mestrah je Jadranovo moštvo visoko izgubilo proti neposrednemu tekmecu za obstanek v B ligi. Edina uteha ob tem porazu je, da so ja-dranovci na prvem srečanju v Trstu zmagali s 25 točkami razlike in imajo zato ugodnejšo razliko v koših, če bi ob koncu prvenstva obe ekipi pristali z enakim številom točk in bi prav koš-razlika odločala o izpadu iz lige.
Tekma se je še kar ugodno pričela za jadra-novce (začetna postava: Starc, Merlin, Cuk, Smotlak in Rauber), ki so bili vse do 10. minute povsem enakovredni gostiteljem. Tedaj je bil izid izenačen (18:18). Nakar
so si košarkarji Mestrine priigrali rahlo prednost, ki so jo nato povečali v 15. min. na devet točk (31:22). Jadranovci pa se niso predali in predvsem z razpoloženim Rau-berjem ob polčasu zaostajali le za tri točke.
Tudi začetek drugega polčasa je kar dobro obetal za naše moštvo. V 25. min. so jadranovci celo vodili z 48:45, pri izidu 50:50 pa se je v Jadrano-vih vrstah zataknilo. Gostitelji so pospešili tempo igre v napadu in si s točnimi meti, predvsem za tri točke priigrali najprej 5 (56:51 v 31. min.), nato 9
točk prednosti (67:58 v 35. min.). V tem delu so jadranovci docela popustili v obrambi, saj so jim gostitelji po volji uhajali proti košu, predvsem pa so točno in neovirano metali na koš z »izdelanih« pozicij. Končne minute so potekale v znamenju absolutne premoči domačinov, ki so naskakovali razliko 25 točk, na srečo naših igralcev pa jim namera ni uspela.
»Po dobrem prvem polčasu smo v drugem delu povsem popustili. Predvsem slabo smo igrali v obrambi, saj smo domačinom preveč do-
puščali, da mečejo z ugodnih pozicij,« nam je po telefonu dejal Jadra-nov pomožni trener Stojan Kafol.
Sedem kol pred koncem je sedaj Jadranov položaj na lestvici dokaj kočljiv, toda še ne brezupen. Na dlani pa je, da morajo Drvaričev! fantje že v prihodnjem kolu, v nedeljo doma premagati Ravenno, če hočejo še upati na »rešitev«. Eden od neposrednih tekmecev v boju proti izpadu, Porto Sant’ Elpidio je namreč zmagal kar sredi Ravene, tako da sta sedaj na predzadnjem mestu s 14
točkami ostala sama Pall. Pordenone in naša združena ekipa.
Ze čez tri tedne pa bodo naši košarkarji verjetno pred odločilno tekmo: gostovali bodo v Portu Sant’ Elpidiu, kjer pa so ostali praznih rok tudi ekipe s samega vrha.
Do konca lige pa bo Jadran TKB in njegovi konkurenti igrali še naslednja srečanja:
24. KOLO: Jadran TKB
-	Basket Ravenna, Montegranaro - Mestrina, San Marino - Pall. Pordenone, San Dona - Faenza.
25: KOLO: Campli Lav-val - Jadran TKB, Mestrina - Porto Sant’ Elpidio, Oderzo - San Dona’, Pall. Pordenone - Ozzano.
26.	KOLO: Porto Sant’ Elpidio - Jadran TKB, San Dona - Cento, Ancona -Mestrina, Pall. Pordenone
-	Oderzo.
27.	KOLO: Jadran TKB
-	Cento, San Dona - Cento, Pall. Pordenone -Oderzo, Ancona - Mestrina.
28.	KOLO: Jadran TKB -Montecchio, Ravenna -Mestrina, San Dona - Argenta, Porto Sant’ Elpidio
-	San Marino.
29.	KOLO: Argenta - Jadran TKB, Mestrina -Cento, Montecchio - Porto Sant’ Elpidio, Pall. Pordenone - San Dona.
30.	KOLO: Jadran TKB
-	Oderzo, Porto S. Elpidio
-	Argenta, San Dona - Mestrina.
D LIGA / Z NEPOSREDNIM TEKMECEM ZA OBSTANEK
BLOCK NOTES / D LIGA
Izredno pomembna zmaga Bora Radenske
Za 2 točki borovci metali 72-odstotno
Carbonara sedaj igra v slogu matchvvinnerja Bajc in Simonič:WOW!
Kontovel še ni prekinil negativne serije porazov v gosteh - Tokrat ni šlo Paulini
Basket Club Udinese -Bor Radenska: 96:102 (47:48)
BOR RADENSKA: Simonič 15 (za 2 točki 6:8, 3 točke 1:2, prosti meti -), Bajc 16 (2:3, -, 12:14), De-beljuh 6 (2:3 -, 2:2), Smotlak 19 (8:11, 0:1, 3:5), Persi 0 (0:1, -, -), B arini 2 (1:2, -, -), Perčič 5 (1:4, -, 3:6), Monticolo 4 (2:4, -, 0:1), Ažman 15 (5:5, 1:1, 2:4), Carbonara 20 (6:7, 1:5, 5:5), trener Sancin. 5 osebnih napak, Monticolo 39’, osebne napake 27. 3 točke Simonič, Ažman in Carbonara 1.
Borovci so v soboto v Vidmu dosegli zlata vredni točki proti enemu izmed direktnih tekmecev za obstoj v D ligi. Naši so začeli zelo zbrano in motivirano, kar priča tudi začetni delni izid 4:11 v korist Borovcev v 4. minuti. Tudi tokrat je zelo uspešno v napadu igral Carbonara, ki je do tedaj zadel 4:4'za 2 in 1 prosti met. Trener domačih Co-losetti je bil primoran zahtevati minuto odmora, da bi zaustavil borovce. Tekma se je nato nadaljevala v znamenju izenačenosti, čeprav je bil Bor stalno za nekaj točk v prednosti. Domačini so izenačili naše šele v 15’, potem ko je odlični Madilo zadel trojko (Masdilo je končal srečanje z 29 točkami, od katerih 4 trojke). V 18’ jim je uspelo celo povesti 43:42 toda le za kratek čas, saj so naši sklenili prvi del srečanja s točko prednosti.
Po odmoru sta si bili ekipi enakovredni in šele v 31’ so se naši otresli domačinov, ko je odlični Ažman zadel trojko in so borovci povedli s 70:77. Borovci so s consko obrambo
M. Ban:«Treba je stisniti zobe«
Kntovel je v Limeni igral eno od najpomembnejših srečanj sezone za obstanek v ligi, in ža izgubil. Resnici na ljubo, so bili gostitelji vseskozi v vodstvu in tudi zasluženo zmagali.
»Manjkala nam je odločnost in tudi kanček samozavesti, da bi poskrbeli za podvig na tem srečanju, ki je bil za nas izredne važnosti,« je po sobotnem porazu v Limeni dejal Kontovelov odbornik Sergio Spadoni-
Do konca prvenstva D lige manjka še osem kol, Kontovelci pa imajo kar precej zahteven spored. Že v soboto jih čaka zelo težka naloga, srečanje proti Red Systemu iz Martignacca.
»Zavedamo se, da naš čaka zelo težka naloga. Vsaka tekma bo za nas izrednega, skoraj življenjskega pomena v boju za obstanek v ligi. Na vseh srečanjih moramo stisniti zobe, dati moramo vse od sebe. Le s skupnim naporom se bomo rešili pred izpadom,« je dejal Kontovelov trener M. Ban.
Sobotni večer so ga igralci Bora in Kontovela preživeli izven Trsta, le borovci pa so se nasmejani vrnili domov, saj so v Vidmu zabeležili novo zmago, medtem ko so Kontovelci Zal tudi tokrat prepustili točki nasprotnikom.
MATCHVVINNER: Borovci so v Vidmu prevzeli vodstvo v sredini drugega polčasa, razliko počasi povišali tudi na +6, domačini pa se niso vdali in s petimi zaporednimi točkami spet ujeli belozelene, niso pa prestrašili Gianfranca Carbonare (najboljši strelec z 20 točkami), ki je v naslednji akciji zadel trojko s sedmih metrov in dobesedno »odrezal noge« videmčanom, ki niso znali več reagirati.
NAD PRIČAKOVANJEM: Nadaljuje se dober trenutek forme nekaterih borovcev, ki so bili dalj časa v krizi ali poškodovani. V Vidmu sta ponovno presenetila Mauro Simonič in Ivan Bajc, prvi zelo učinkovit v protinapadih, drugi pa nezgrešljiv s črte prostih metov.
TAKO PA NE GRE: Kontovelci so v gosteh zgubili vseh 11 odigranih tekem. V Limeni je od »stare garde« najmanj točk prispeval Robi Paulina, ki še zdaleč ne igra kot v lanski sezoni. Kdaj bo končal vojaški rok?
TOP SCORERS: Ivo Grilanc je povišal prednost nad zasledovalci in vodi s 374 točkami (poprečno 17 na tekmo), sledijo mu Igor Civardi (357 - 17 na tekmo), Robi Smotlak (293 - 15, 4) in Gianfranco Carbonara (213 -10, 1).
PROMOCIJSKO PRVENSTVO / BLOCK NOTES
Breg »poskočil« na lestvici
V vrstah Cicibone je tokrat pod pričakovanjem zaigral Simoni
popolnoma zmedli Colo-settijevo peterko, ki je grešila iz vseh možnih položajev. V 38’ je trener domačinov pri stanju 85:93 za Bor, zahteval minuto odmora z namenom, da bi preobrnil potek tekme a brezuspešno. Borovci so bili v protinapadih odlični in kljub temu, da so domačini v končnici naredili serijo taktičnih osebnih napak, so belo-zeleni zadeli večji del kombinacij 1 + 1. Vsekakor je treba poudariti, da se je odsotnost bolnega Porettija čutila predvsem pri skoku. Pohvala gre celotnemu moštvu in tudi trenerju Sancinu, ki je odlično in ob pravem času opravljal zamenjave. Povejmo še, da so belo-zeleni zgubili le osem žog skozi srečanje, v metu za 2 točki dosegli odličnih 72 odstotkov. (U.A.)
Po predvidevanjih se je Promocijsko prvenstvo predčasno zaključilo in s tem tudi povsem zgubilo na zanimanju, saj ima Barcolana štiri točke prednosti pred zasledovalci in nima več »nevarnih tekem«, kar pomeni, da lahko le še poveča razliko. Povsem drugače bi bilo, če bi ohranili staro, vendar izredno spektakularno in privlačno formulo play offa za prve štiri... -
Pozornost privržencev se torej obrne na spodnji del lestvice, kjer je izredno važen korak na poti do obstanka opravil Breg,
ki se bi lahko mirno uvrstil na sredino lestvice.
MATCHVVINNER: Tokrat je težko razbrati kdo je bil odločilen za zmago Brega, saj je več posameznikov zaigralo na dobri ravni. Po besedah Cancianija je bil Marko Salvi odličen v prvem delu, soliden je bil Fabrizio Korošec, naj-prisebnejša v odločilnih trenutkih tekme pa sta bila Boris Žerjal in Robi Žerjal.
KONČNO SOKOL: Čeprav je bil nasprotnik eden izmed najslabših v ligi, je zmaga Sokola res odrešujoča, saj so Va-
tovčevi fantje v zadnjih mesecih nabirali le rumene zapisnikarske liste.
TAKO PA NE GRE: Ci-cibonaši so morali ponovno priznati premoč Barcolane, čeprav je bila Marijeva ekipa mnogo boljši tekmec v prvem polčasu. V drugem so naši odpovedali, najslabše pa je šlo od rok Rikiju Simoniču, stalno pod pritiskom neusmiljene obrambe, sodniških žvižgov pa od nikoder...
TOP SCORERS: Vanja Jogan ima 419 točk (22, 1 na tekmo), Fortunati (Santos - 367), Andrej Cupin (346 - 18, 2).
Cicibonašem ni uspel podvig proti Barcolani
Sokol VVarm uspešen
Branko Lakovič
Barcolana - Cicibona Plasteredilizia 64:53 (30:36)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA: Kovačič 4 (2:4 za 2 točki, - za 3 točke, - prosti meti); Simonič 9 (3:10, 0:2, 3:5), Jogan 6 (2:5, 0:3, 2:3), I. Bajc 4 (2:4, -, -), Cupin 12 (3:5, 1:2, 3:4), G. Bajc 2 (1:2, -, -), Semen 9 (4:5, -, 1:1, Jankovič, Furlan 7 (3:8, -, 1:2), trener Mari.
TRI TOČKE: Cupin 1. PON: Jogan (27), Semen (36).
Točno 30 minut so se cicibonaši povsem enakovredno upirali vodilni Barcolani, nakar so gostitelji z močno (in občasno tudi grobo) obrambo uspeli zaustaviti naše košarkarje in si s točnimi meti (predvsem s trojkami) priigrali prednost 6-10 točk in tako tudi zmagali.
»Ključ naše zmage je bila predvsem boljša obramba in večja odločnost pod košema ter nenazadnje več sape v zadnjih minutah, »je zadovoljen po srečanju dejal Ennio Romoli, tehnični direktor Barcolane, ki je s to zmago še bolj utrdila prvo mesto na lestvici in je že sedaj, razen nepričakovanih spodrsljajev, nesporni kandidat za prestop v višjo, D ligo. Barcolana ima namreč do konca prvenstva zelo lahek razpored tekem in res je ni ekipe, ki bi ji lahko ogrozila prvo mesto.
Včeraj bi to lahko uspelo prav našim košarkarjem, ki so tekmo odlično pričeli in povsem presenetili nasprotnika. Bili so zelo prisebni v obrambi, v napadu pa zelo točni, poleg tega so izvedli vrsto zelo uspešnih protinapadov, tako da so takoj zanesljivo povedli. Njihovo največje vodstvo pa je znašalo kar 14 točk (26:12). Cicibonaši so skoraj ves prvi polčas igrali taktično zrelo. Gostitelji pa pa se niso dali: od 15. min. so se začeli »približevati« Marijevi ekipi in v 17. min. je naše moštvo vodilo le z 2 točkama razlike (28:26). Ze tedaj pa si je najboljši strelec cicibonašev in prvenstva Vanja Jogan nabral tri osebne napake, tako da ga je moral trener Mari poklicati na klop. Vseeno pa je našim košarkarjem uspelo do konca polčasa povečati razliko na 6 točk.
Najbrž do odločilnega trenutka je prišlo v 27. min., ko je moral prav Jogan zaradi petih osebnih
Semen igral le 22 minut
napak dokončno na klop.
»Jogan ni samo najboljši strelec naše ekipe, je tudi, skupno z Rikijem Simoničem, glavni pobudnik vseh akcij. Ce dodamo še, da smo bili proti agresivni obrambi do^ mačinov v velikih težavah in da smo bili proti koncu tekme tudi pomanjkljivi pri metu na koš, je na dlani, da nismo mogli uspeti proti tako močni postavi, kot je Barcolana,« je po srečanju dejal Cicibonin trener Mario Mari.
V zadnjih 10 minutah srečanja je Barcolana predvsem strnila vrste v obrambi in si s tremi trojkami priigrala odločilno prednost, ki jo je ohranila do konca tekme.
Libertas - Sokol VVarm 63:78 (31:32)
SOKOL VVARM: Bu-san 2, Terčon 16 (4:6), Stanissa 16 (6:12), Sosič 4, Rosati, Skerlavaj 19 (2:2), Devetak 1» (4:4), Sedmak 2, Ušaj 2 (2:2), Lesica 2 (2:2), trener Vatovec.
TRI TOČKE: Devetak 1, Skerlavaj 1. PON: Bu-san (24).
Po sedmih zaporednih porazih so sokolovci vendarle prebili led: v gosteh so z dobro in značajno igro premagali neugodno ekipo Liberta-sa, in to, čeprav sta manjkala dva pomembna košarkarja, kot sta Damir Starc in Tomaž Caharija.
»Igrali smo zares dobro predvsem v drugem polčasu. Naša obramba je bila solidna in tudi v napadu smo zadovoljili. Tu pa so se predvsem izkazali Terčon, Stanissa in Skerlavaj. Ta zmaga je za nas še kako pomembna predvsem za vzdušje v ekipi,« je dejal Sokolov trener Valter Vatovec, (bi)
PRVA DIVIZIJA / 8. KOLO
Poletovci kar v gosteh premagali vodilnega
Basket Muretto - Polet 70:73 (31:32)
POLET: Cunja, Pupu-lin, Strain, Vecchiet 9 (3:4), Malalan 10, Bogateč 27 (5:7), Berdon 7 (5:7), Baitz, Gregori 8 (2:2), Sosič 12 (0:2), trener Granier.
TRI TOČKE: Bogateč 2, Malalan 2.
Z zelo preudarno in samozavestno igro je po-letovcem uspel velik podvig, saj je, čeprav v okrnjeni postavi, kar v gosteh premagal vodilno ekipo v tej skupini, moštvo Bevirossa Basket Muretta.
Poletovci so predvsem
v obrambi igrali dobro, poleg tega se je še kako poznala prisotnost graditelja igre, »veterana« Adrijana Sosiča, ki je obenem dosegel tudi 12 točk. Samo srečanje je bilo zelo izenačeno, poletovci pa so bili stalno v vodstvu. Naši košarkarji so bili prisebnejši in tudi zasluženo zmagali. Za lep uspeh je treba pohvaliti vse poletovce, predvsem pa, ob Sosiču, Deana Bogatca, ki je bil s 27 točkami najboljši strelec srečanja.Pri gostiteljih pa se je odlikoval Marco Bartoli z 22 točkami. (A. Granier)

Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 11., 22. in 30. t. m. ob 20. uri (Štihova dvorana) B. Slade: Ob letu osorej. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice 600 SIT.
12.	t. m. ob 21. uri (Okrogla dvorana) F. Mi-licinski: Ne smejte se, umrl je klovn. Avtorski projekt Vite Mavric.
13.	t. m. ob 19. uri Kralj Lear, zadnja predstava v tej sezoni. Vstopnice 200, 450, 550, 650 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 18.30 uri A. Schnitzler: Anatol (abonma Dijaški 2 Popoldanski).
Ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Predstava je razprodana.
JUTRI: ob 20. uri (Mala Drama) Max Gad: Samo igra je in ne boli (za izven in konto).
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19.30 uri J.
B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 4 Večerni in izven).
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19.uri Bartok/Bizet-SCedrin:Cu-dežni mandarin/Carmen, balet.
JUTRI: ob 19. uri Verdi: Requiem.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11., 16. in 17.t.m. ob 19. uri Verdi: Requiem.
12.	t.m. ob 15. uri Verdi: Don Carlos.
13.	t.m. ob 19.uri in 19.t.m. ob 16.30 Čudežni mandarin/Carmen, balet.
15.t.m. ob 15. uri1 in 20.t.m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
JUTRI:	ob 18.30 uri (Mala scena MGL) Kli-
nika Tivoli d. o. o.
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 21. uri (Mala scena MGL) Klinika Tivoli d. o. o.
Infofmacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
ŽALEC
GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Alda Ni-colaja »Hamlet v pikantni omaki«.
MARIBOR
SNG OPERA
DANES: ob 19.30 uri La Boheme (za red Univerza).
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. in 18. t. m. ob 19.30 uri Puccini: La Boheme.
11.	t.m. ob 19.30 Luna nad Missisipijem. Balet. Za red modri.
12.	in 13. t. m. ob 19.30 uri G. Verdi: Rigolet-to.
Informacije na tel. 062/221-206.
SNG DRAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 10., 13. in 14. t. m. (Mali oder) Isadora. Koreodramski projekt Maje Serbljenovic-Turcu.
Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206.
C|LJE
SLG CELJE
V	PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 19.30 uri premiera, slovenska praizvedba, Pierre Corneille: Odrska utvara. Predstava je že razprodana.
13.	t. m. ob 19.30 uri P. Corneille: Odrska utvara (za abonma Sobota Večerni in izven). Predstava je že razprodana.
ŠMARJE
gledališče
v PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m., ob 19.30 gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
SLOVENSKE KONJICE
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m., ob 14.30 gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
PTUJ
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m., ob 20. uri gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
NOVA gorica
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 10.t.m. ob 20.uri (Solkan) L.Pirandello: Henrik IV. Predpremiera za red Sreda in izven.
11.	t. m. premiera tragedije L.Pirandello: Henrik IV. Rezija Mile Korun, dramaturginja Martina Bremec, scenografka in konstumografka Janja Korun, avtor glasbe Aldo Kumar. Igrajo: Bine Matoh, Teja Glazar, Nevenka Sedlar, Jože Hrovat, Ivo Barisic, Janez Starina, Zoran More, Iztok Mlakar, Rastko Krosi, Milan Vodopivec in Tone
12.	t.m. ob 20. uri L.Pirandello: Henrik IV- Za red Petek in izven.
Tel. 065/25-326.
Furlaniia-Juliiska krajina
IRSI
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje te dni s predstavo Alda Nicolaja »Hamlet v pikantni omaki« v raznih krajih po Sloveniji.
gledališče rossetti
JUTRI: ob 20.30 bo na sporedu: Backstage »Sottobanco« D. Starnoneja. Igrajo Angela Finoc-chiaro in Silvio Orlando. Režija D. Lucchetti. V abonmaju odrezek st. 9B ( alternativno). Popust za abonente. Rezervacije in predprodaja vstopnic Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -andro Massimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja
vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
JUTRI: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine II Gruppo della Rocca iz Turina, z delom »Le in-terviste impossibili«. Režija Oliviero Corbetta. Nastopajo Fiorenza Brogi, Oliviero Corbetta, Bob Marchese, Mario Mariani.
GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO
Ul. Ananian
DANES: ob 20.45 »Teatro incontro« z delom Anouilha Antigona. Režija Spiro Dalla Porta Xy-dias.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 19.30 uri Jasminka StanCul, klavir. Srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus Slovenske filharmonije in CD. Program: Schuman, Beethoven, Prokofjev. Vstopnina je 400 in 300 SIT.
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 11. in 12. t. m. ob 9.30 in 11.30. uri (Gallusova dvorana) Slovenska filharmonija za Glasbeno mladino Slovenije. Dirigent Simon Robinson, solist Igor Škerjanec, violončelo. Predstavi sta zaključeni za Glasbeno mladino Slovenije.
15. t. m. ob 20.30 uri (Linhartova dvorana) Big Band RTV Slovenija in Peter herbolzheimer. Vstopnice 600 SIT.
18. in 19.t.m. koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Program: Haydn, Schubert, Kodaly.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
V	PRIHODNJIH DNEH: lO.t.m. ob 19:30 urri IV.abonmajski koncert Koncertne poslovalnice in KPC Narodni dom. Natopa Jaminka StanCul, Klavir.
CELJE
NARODNI DOM
JUTRI:	ob 19.30 uri bo koncert Celjskega go-
dalnega orkestra .Dirigent: Borut Smrekar, solist: Igor Švare, violončelo.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNNEH: 14. t.m. ob 20. uri Ne daj se... VeCer Šansonov v izvedbi Radeta Ser-bedžije in Jureta Ivanušiča. Nastopil bo tudi skrivnostni gost.
Vstopnice lahko rezervirate na upravi PDG osebno ali na tel. 065/25-328, vsak delavnik od 8. do 15. ure.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MLELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Te-sakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Petersen. Na programu Schulhoff, Berg in Schubert.
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob
21.	uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andrb (predprodaja vstopnic od srede, 10. t. m. dalje); v ponedeljek, 5. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic od petka, 12. t. m. dalje); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
DANES: ob 18. uri srečanje »Un’ora con...«, v organizaciji gledališča Verdi. Nastopil bo tenor Francesco Piccoli, ki nastopa v operi Čudežna piščal, ob spremljavi pianista Alessandro Vitiel-lo.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., od
22.	ure dalje Dance the jazz. Nastopila bosta VVeldon Irvine in Dana Bryant.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20.30 koncert dua Federico Gugliel-mi (violina) in Jolanda Violante (klavir). Na programu Petrassi, Busoni, Franck, Poulenc.
Napovedani koncert harfistke Jasne Corrado-Merlak odpade.
GORICA
GLEDALIŠČE VERDI
JUTRI: ob 21. uri zadnje srečanje jazz glasbe s koncertom goriške skupine Artrobius.
MESTRE
PALASPORT
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Ligabue.
GLEDALIŠČE TONIOLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija,
NAPOVEDUJEMO: 6. aprila bo nastopil Fabio Concato, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču 22. aprila.
TREVISO
PALAVERDE
V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija.
NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 17. uri (Štihova dvorana) Latinščina v naših šolah, okrogla miza DZS, Zavoda RS za šolstvo in šport in CD ob predstavitvi novega učbenika za latinski jezik, avtorice Aleksandre Vesne Pirkmajer. Vabljeni.
Ob 20. uri (Linhartova dvorana) slovenski film Ko zaprem oci,. Scenarij in režija Franci Slak, fotografija Sven Pepeonik, glasba Mitja Vrhovnik- Smrekar, produkcija RTV Slovenija in Blint Weed. Vstopnice 350 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mimo stolov in na njih, prof. Janez Suhadolc bo komentiral svojo razstavo in pripravil priložnostno projekcijo Mimo stolov in na njih. Vabljeni.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri Ja nišam odavde. Projekt RS Aide ob 8. marcu. Balkan žur z gosti.
VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282.
FILOZOFSKA FAKULTETA
JUTRI: ob 19. uri (predavalnica 34) Humanistični simpozij: predavanje Proizvodnja in razvojne tendence v tobačni industriji dr. Marije Škerlj. Vabljeni.
Ob 19.30 uri (pred. št. 18) potopisno predavanje o Južni Ameriki. Predavatelj Klemen Medja bo ob diapozitivih in glasbi predstavil svoje potepanje po Peruju, Boliviji, Čilu in Argentini. Vljudno vabljeni.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delPattore«.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 10. marca ob 18. uri bodo predstavili nov CD VVolf-Ferrarijevo opero II Campiello. Prisotni bodo dirigent Niksa Bareza in nekateri interpreti kot Daniela Mazzuc-cato, Max Rene Cosotti in Cinzia De Mola.
MILJE
KROŽEK GASTONE MILLO
Trg Republike 1
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 10. t. m., ob 17., uri »Poklon Almi Vivoda« ob 50-letnici smrti. Na srečanju bodo spregovorile pesnica Ketty Daneo, senatorka Jelka Grbec in Ester Pacor.
Za najmlajše
Slovenija
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri Jan Zakonšek: Hudič in pastir, gostovanje LG iz Ljubljane.
Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel. 062/26-748, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
RUŠE
RUML KUKEL
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri J. Kolarič: Slon Balon, gostovanje LG Maribor.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 19.uri Ples živi v nas. Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti.
KRŠKO
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t.m. ob 8., 9.20,
10.30	in 11.40 uri Pravljica o velikanu Mrazaku. Gostuje lutkovno gledališče Maribor.
KOČEVJE
MUZEJ
Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija - Julijska krajina
GORICA
KULTURNI DOM-GORICA
V	PRIHODNJIH DNEH: gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček*. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrancic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
V	sredo, 10. t.m., v Pevmi in sicer ob 9.30 v vrtcu in ob 11.15 na osn. Soli.
V	Četrtek, 11. t. m., ob 9.30 v Doberdobu (osn.šola P. Voranc in vrtec) in ob 11.15 v Romjanu (Ronke); v petek, 12. t.m., ob 9.30 v So-vodnjah (za vrtec iz Sovodenj in Rupe) in ob 11.15 vedno v Sovodnjah za osn. šole Sovodenj, Rupe in Vrha.
V	sredo, 17. t.m., bo na vrsti Gorica in sicer ob
9.30	v vrtcu Ul. Bralo in ob 11.15 osn.šola O. Zu-panCiC; v Četrtek, 18.t.m., ob 9.30 bo predstava v Standrežu (osn.šola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici.
Zadnji dan v petek, 19. t.m., ob 9.30 v Krminu (osn.šola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverja-nu.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca.
Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora StanCiC, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC.
MESTNA GALERIJA
DANES: ob 19. uri otvoritev razstave sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Lluis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Razstavo si boste lahko ogledali do 31. marca.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka- Doke.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 16. marca si lahko ogledate razstavo gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA COMMERCE
Do 11. t. m. je na ogled razstava oblikovalca Petra Lovrina.Informacije na tel. 061/122-241.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9.do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto.
GALERIJA ILIRIJA
NAPOVEDUJEMO: 11. t. m. otvoritev razstave slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Na ogled je razstava Plečnikova lectarija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do aprila si lahko ogleda-
te razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od
8.	do 18, ure in v soboto od
9.	do 12. ure. Tel. 062/211-671.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
GALERIJA	V
PREŠERNOVI HIŠI
Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja.
GALERIJA SV. DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja - Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD DOBROVO
Na ogled je razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela.
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev mod NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Na ogled je razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro, do kon-
ca marca. Informacije na tel. 065/32-478.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
IZOLA
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Janeza Mateliča.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
ILIRSKA BISTRICA
GALERIJA HODNIKOV MLIN
Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVUICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
F-Jk
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od
10.	do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Danes bodo odprli razstavo Oliviera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna dell’Orto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate oh delavnikih od 17. do 20. ure.
KAVARNA S. MAR-CO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
ART LIGHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen ponedeljka.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1 Do 12. marca je na ogled razstava Fabia Bertonija. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto.
GALERIJA ARTE 3
Ul. delPAnnunziata 6/b (Trg Hortis)
Na ogled je razstava Vale-ria Cugia di SanfOrsola.
GALERIJA LE CAVE-RA
Ul. sv. Frančiška 51/A Danes, ob 18. uri otvoritev razstave olj Roberta Dol-sa »Atmosfere«.
STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro.
MILJE
KROŽEK GASTONE MILLO
Trg Republike 1 Na ogled je fotografska razstava posvečena 8. marcu z naslovom »Una donna. Tante donne«.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926).
ŽPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.
Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu.
Koroška
ROŽEK
GALERIJA SIKO-RONJA
Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike).
RUBRIKE
Ponedeljek, 8. marca 1993
AMERIŠKI ZAHOD < 2)	Matjaž Potokar
V Nevadi je bila puščava naša najzvestejša spremljevalka
prepoveduje uvažati alkohol. Tudi potem, v Utahu, je treba z alkoholom rokovati na poseben naCin. Nadzor nad trgovino z alkoholom je bistveno strožji kot v katerikoli drugi zvezni državi. Razen v redkih trgovinah z osnovnimi živili se vse drugo dobi samo v trgovinah, ki jih nadzoruje država. V restavracijah ga ni mogoče naročiti, v nekatere lahko prineseš s seboj steklenico vina ali kaj drugega, v mnoge pa niti tega ne.
Cerkev Jezusa Kristusa in kasnejših svetnikov (later day saints), LDS ali, bolj popularno, Mormonska ločina, šteje okrog sedem milijonov slednikov, od tega jih je kar dve tretjini v Utahu v ZDA. Ker je v Utahu več kot 70 odstotkov mormonov, ti tudi politično in upravno obvladujejo to zvezno državo. Ločino je leta 1830 v New Torku ustanovil Joseph Smith. Mormonski pridigar Brigham Young je s 150 sledniki, po letu in pol neprekinjenega pohoda na Zahod, na vzhodni obali Slanega jezera usta-
novil Novi Zion. Na poti je umrla več kot polovica slednikov. »To je ta kraj«, je rekel Brigham Young po 1300 miljah prehojene poti. Tako je nastalo mesto z nekaj manj kot 200.000 dušami, meščanom danes dajejo delo predvsem elektronska, letalska, prehrambena, farmacevtska in kemična industrija.
Samo izjemno požrtvovalen in delu predan mormonski duh lahko za silo pojasni osupljiv napredek mesta v manj kot poldrugem stoletju. Mormonov ne gre zamenjevati z amiši. Sledijo Stari zavezi, le da je Jezus Kristus po njihovem prepričanju samo eden izmed »kasnejših svetnikov«. Vsaka generacija si izbere duhovnega voditelja »kasnejših svetnikov«. Njihova vera predpisuje poseben način obnašanja in vzdržnost. Mormoni ne smejo uživati drog, tobaka, Čaja, kave in celo popularne kokakole ne.
Industrija, Se posebno -puSCavi prilagojeno - kmetijstvo in spretno bančništvo, danes mormonom prinašajo
ugled, moC in konservativno oblast. Na različne načine cerkvi, ki ji pripadajo, dajejo vsaj 10 odstotkov svojega osebnega premoženja. Kot mladi morajo vsaj dve leti življenja posvetiti misionarje-nju. Na njihove Stroške jih lahko pošljejo, kamorkoli je potrebno, da bi Sirili svoje versko prepričanje, in nekatere od njih, v sivih, nevpadljivih oblekah, ste mogoče opazili tudi pri nas. Do leta 1890 so dovoljevali mnogoženstvo, zdaj tega ni več, še vedno pa velja konservativni vrednostni sistem, v katerem prvo mesto zaseda družina. Salt Lake City je središče mormonstva. Ponazarjata ga Temple - gotska stavba v značilni arhitekturi - in Tabema-cle, svetovno znana koncertna dvorana.
Salt Lake City si je poleg petih narodnih parkov v zvezni državi Utah nedvomno vredno ogledati. Najbolj pa seveda yellowstonski narodni park, kamor smo se odpravili takoj po ogledu Novega Ziona.
(Prihodnjič: Yellowstone)
Salt Lake City
Eno najbolj urejenih mest, s posebnimi, dobrimi vibracijami v ZDA je mormonsko središče Salt Lake City v državi Utah
Iz San Francisca krenemo na 725 milj dolgo pot iz Kalifornije, prek Nevade do Utaha. Avtodom hiti tudi s hitrostjo 65 milj na uro, vendar nas hitri ameriški truckerji prehitevajo kot za Salo. Za sabo vleCejo dve, tri, nekateri tudi po veC prikolic. Skozi Sacramento, glavno mesto Kalifornije, do Rena, že v Nevadi. Prvič začutimo drget puščave, suhega vetra, igralnic in puščavske osame. Čeprav je že pozno popoldne, se odpeljemo naprej, požiramo milje in gledamo ugašajočo puščavo Nevade. Zaselki so vse redkejši, pogledi na
kazalec za gorivo pa vse pogostejši. Odreši nas kamio-narsko postajališče Winne-mucca, kjer prespimo. Naslednji dan imamo še za približno 500 km vožnje, po skoraj ravni cesti,skozi pešCeni vihar in puščavski orkan, ki mi kar sam obraCa kolesa in volan ter preti odpihniti visoko vozilo.
Končno je pred nami glavno mesto Utaha in središče mormonske ločine, kakšnih 15 milj od Slanega jezera, po katerem je Salt Lake City tudi dobil ime. Jezero je najve-Cje vodno zajetje v zahodnem delu Amerike in je 15-
krat bolj slano od morske vode. Salt Lake City se že na prvi pogled krepko razlikuje od ostalih ameriških mest. Čistoča, ki spominja na Švico, preveva urejene, spokojne in dostojne mestne ulice. Nikakršne naglice, prerivanja ali pehanja za uspehom ni Čutiti v njem. Prislovična ameriška prijaznost se v mestu Slanega jezera še kvadrira, vpadljivih, naskočnih in priskutnih reklam pa skorajda ni. Tujec, nevajen teh navad in običajev, naredi prvi prekršek ponavadi že na mejnem prehodu med Nevado in Utahom, saj zakon v slednjo
Salt Lake City je središče mormonske verske ločine (Obe fotografiji: M. Potokar)
JEDILNIK
Slavko Adamlje
nadevane artičoke dušena govedina kruhov cmok sezonska solata ananas s smetano
Dušena govedina
SESTAVINE:
750 g govejega stegna, 300 g suhe slanine, sol, poper, 2 žlici moke; za dušenje: 40 g masti, 1 čebula, jušna zelenjava, skorja kruha, juha za zalivanje, 3 žlice kisle smetane, rdeče vino, maslena kocka (po Želji)
C AS PRIPRAVE: ura in pol
Meso operemo, rahlo potolčemo, ga pretaknemo z rezinami slanine, solimo, popramo in povaljamo v moki. Opečemo ga na vroči maščobi, dodamo čebulo, zelenjavo in krušno skorjo, zalijemo z vročo juho in pokrito dušimo dve do dve uri in pol.
Deset minut pred koncem dušenja meso namažemo s smetano. Omako izboljšamo še z brizgom rdečega vina in po potrebi še začinimo. Dušena govedina bo posebno pikantnega okusa, če še surovo meso namažemo z gorčico in ga pustimo nekaj ur, da se marinira.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
dušen riž zimska tempura omaka Orient ekspres zelena solata
Omaka Orient ekspres
SESTAVINE:
4 žlice sojine omake, 1 žlica limoninega soka, 1 žlička sezamovega olja, 1 žlica popečenih in malo zdrobljenih sezamovih semen, drobnjak ali peteršilj
Sezam popečemo v ponvi brez maščobe, da zarumeni. Nato ga zdrobimo v možnarju in ga zmešamo z vsemi sestavinami. Ponudimo v štirih posodicah z omako.
9. marca
Osupljiva značilnost človeške vrste je, da se njeni pripadniki z neznosno lahkoto adaptirajo, ali bolje rečeno, sprijaznijo in navadijo na novosti. Mnogo stvari ali dogodkov je že pretreslo svet in ljudi, pa je kmalu spet vse teklo v običajnem tempu.
Dogodek, ki mu v znani človekovi zgodovini zagotovo ni para. je njegov vstop v vesolje. Kar človek pomni, so mu bile brezdanje globine zvezdnatega vesolja skrivnosten izziv. Sanjarije o vesoljskih potovanjih so bile vse do najnovejšega časa čista utopija. Sele dvajseto stoletje je prineslo tehnična sredstva in materialne možnosti, ki so približale vesoljski vek.
Sredstvo, ki je dalo slutiti, da čas vesoljskih potovanj ni več daleč, so bile rakete, ki so jih, kakor pač to na Zemlji gre, razvili Nemci za vojaške potrebe. Človek, ki je po končani svetovni moriji vodil projekt vesoljskih poletov v ZDA, je bil Wemer von Braun. Odkrito je priznal, da je gradil po načrtih in dognanjih Slovenca, Hermana Potočnika, ki je že pred drugo vojno natančno obdelal to področje.
Ker je bilo obvladovanje vesolja predvsem vojaškostrateška naloga, so tudi Sovjeti po vojni uporabili nemško znanje in strokovnjake. Uspelo jim je pred Američani.
Prvi človek, ki je poletel v vesolje, je bil tako Rus Jurij Gagarin, ki se je rodil 9. marca 1934.
A N T I K V A R
Iz družinske zapuščine
Boja Z. Jesih
Celo vrsto ljudi poznam, ki z žalostjo ugotavljajo, da so ob tem, ko so s sorodniki urejali neprijetne podrobnosti v zvezi z delitvijo zapuščine starih staršev ali drugih sorodnikov, ponevedoma ali v naglici pometali stran vrsto starih predmetov, ki bi sicer lahko krasili njihove nove domove.
Čeprav lahko v pre-nekateri enciklopediji preberete, da imamo za starine predvsem predmete, starejše od sto let, takšno Časovna opredelitev že dolgo ne drži več. Za nas bodo starina pac vsi tisti predmeti, ki nosijo očitna znamenja svojega časa, v naši okolici pa jih le redko najdemo.
Starina so lahko tudi stare krojaške škarje pa stari krojaški likalnik, starinska nočna svetilka ali omarica.
To so lahko stare šolske knjige naših prednikov pa tudi stari knjigovodski spisi nekdanjih obrtnikov, stara pisma in razglednice, tehtnice in uteži, starinska kletarska oprema vinogradnikov, kolar-
sko orodje, orodje najrazličnejših obrti...
Se posebno dragocena je ohranjena zbirka orodja in opreme za obrt, katere izročilo prehaja morda vse do današnjih dni iz roda v rod. S takšnimi predmeti lahko opremite celo svoje sodobne delavnice in trgovine. Kupci si bodo z veseljem ogledali, kako so na primer nekoč delali klobuke, rokavice, kako so vezali knjige. Seveda pa bi bilo dobro, da takšne družinske zbirke ne bi bile prenatrpane, kar sem ter tja v nekaterih znanih slovenskih gostilnah že lahko opazimo. Nekateri namreč v preveliki vnemi nanosijo vkup vse mogoče in tako vam potem nad pročeljem gostilne, preden vanjo vstopite, visi pri-
trjen zapravljivček ali lojtrnik, medtem ko so nekateri drugi starinski predmeti po klošarsko nametani ob hiši.
Od prave mere in pravilnega izbora pa ni nic manj pomembno tudi to, kako zbrane in razstavljene predmete restavriramno. Nikar s svetlečimi laki nekritično ne popleskajmo vsega, kar nam pride pod roke. Raje za nasvet vprašajmo v starinarni ali pa v muzejih. Radi nam bodo pomagali. Nekateri stari materiali preprosto ne prenesejo obdelave s sodobnimi zaščitnimi sredstvi oziroma, le-ta pokvarijo videz starin in zmanjšajo njihovo vrednost. Zato zlasti na tem področju pri ljubiteljskem delu upoštevajmo strokovne nasvete.
Ob dnevu žena želi FIAT vsem voznicam in sopotnicam SREČNO! - tako v ljubezni kot na cesti
Adria Auto
ekskluzivni uvoznik Fiat
gnan
Adria Auto MMR Vrtojba 65290 Šempeter pri Gorici, Slovenija n PRODAJA 065/35 304;« REZERVNI DELI IN SERVIS 065/35 307; fax: 065/35 306
ODDAJE V SLOVENŠČINI
e
RAI 1
RETE 4
® TMC
Sjp Koper
DtO Hrvaška 1
SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Telovadka, 5/10 del francoske nadaljevanke Forum TV mernik Nedeljskih 60
Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca Poročila
Rojstvo Evrope, 5/7 del angl. dok. serije, pon., VPS 1305
Filmsko popoldne
Družina Addams, 16., zadnji del ameriške nanizanke, (CB), ponovitev, VPS 1400
Odletel bom, 3/21 del am. nadalj., ponovitev, VPS 1425
Jezebel, ameriški film, (CB), VPS 1510
TV dnevnik 1 - slovenska kronika
Radovedni Taček: Zrak
Pet prijateljev, 4/13 del angleške nanizanke
Regionalni studio Maribor
16 Crk, tv-igrica
TV dnevnik 2, vreme, šport
Sedma steza
Tuji Sov: Trdno v sedlu, VPS 2030
Svet na zaslonu, VPS 2115 TV dnevnik 3. vreme, VPS 2200; Šport Gospodarska oddaja: 10000 obratov Brane Rončel izza odra (do 00.10)
SLOVENIJA 2
Tedenski izbor
Znanje za znanje, učite se z nami
Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenka, 1. oddaja
Euroritem, 18. oddaja
Športni pregled
Poročila
VeCerni gost: Lado Ambrožič - Novljan, ponovitev
Utrip, ponovitev
Zrcalo tedna, ponovitev
Slovenci v zamejstvu
Dober dan, Koroška
Obzorja duha, ponovitev
Alter
4x4
TV dnevnik 2, vreme, šport Po sledeh napredka Znanost, 12. oddaja
D. Simunovid - N. Vončina: Tujec, 1/3 del nadalj. HTV
Glasbeni utrinek: Ljubljanske skice
Sova
Najstrašnejši umor, 1/6 del angleške nanizanke
Odletel bom, 4/21 del ameriške nadaljevanke Hollywood se jih spominja, 9/14 del ameriške dokumentarne serije (do 00.35)
KANAL A
I
RIS, risanke in spoti Ninja želve, 31. del Avtohit Rally, reportaža Helena, ponovitev 5. oddaje Drugačen svet, ponovitev 110. dela Poslovni dosje, ponovitev 22. dela Ninja želve, 61. del risane serije Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 111. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi
Poslovni dosje, 23. del dokumentarne serije
Popotnik skozi čas, ameriški znanstvenofantastični film
Jazzbina, 5. oddaja o jazzu
Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev
Poročila v angleščini: Deutsche VVelle
Video strani
8 koper
Studio 2 šport Primorska kronika
	Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronevvs	
	na, vmes dnevnik		Bradford, Jeffersonov!,		Nad.: Doppio imbro-	
	Film: La ballerina e il		7.25 Družina Addams		glio, 9.45 Potere	
	buon Dio,vmes vesti		Nad.: General Hospi-		Rubrika: Zenska TV	
	Vremenska napoved		tal, 8.35 Marilena,		Nan.: Autostop p er il	
	Nan.: Cuori senza eta,		9.55 Ines, 10.50		cielo	
	La signora in giallo,		Amanda, 11.50 Cele-		TMC Nevvs - Šport	
	vmes (12.30) vesti		ste, (9.30) vesti		Film: Un treno e fer-	
	Dnevnik in Tri minute		Kviz: 11 pranzo e servi-		mo a Berlino (dram.,	
	Fatti, misfatti e...		to, (13.30) TG 4 vesti		Nem., i. Jose Ferrer)	
	Kulturne aktualnosti		Buon pomeriggio		Risanke: Snack	
	Dok.: Podoba Zemlje		Nad.: Sentieri, 15.05		Nan.: Batman	
	Variete: Buon fortuna		Grecia, 15.45 Anche i		Dok.: Prijateljska nara-	
	7 dni v Parlamentu		ricchi piangono, 16.20		va	
	Otroška oddaja		Febbre d’amore		Rubriki: Zenska TV,	
	Mladinski variete: Big!		Aktualno: Lui lei 1’al-		19.10 Garderoba (vodi	
	Epizode iz Biblije		tro, nato vesti		B. Barzini)	
	Dnevnik 1		Aktualno: C’ eravamo		Vremenska napoved	
	Aktualno: Italija, na-		tanto amati		Vesti: TMC News	
	vodila za uporabo		Nad.: La signora in ro-		Nan.: Maguy	
	Dok.: Kvarkov svet		sa, vmes (19.00) vesti		Film:	La bottega	
	Vreme, dnevnik, šport		O nad. Micaela		delVorefice (dram.,	
	Film: Baby Boom		Kviz: 11 nuovo gioco		’87, i. Ben Gross, Burt	
	(kom., ZDA ’87)		delle coppie		Lancaster, O. Hussey)	
	Variete: 8. marec		Nad.: Micaela		Rubrika o motorjih	
	Dnevnik in Emporion		Film: Donne sulVorlo		Crono	
	Caffe italiano		di una crisi di nervi		Nočne vesti in vreme	
	Dnevnik in vreme		(kom., Sp. ’88)		Film: L’amante tasca-	
	Danes v Parlamentu				bile (kom., Fr. '77, i.	
					Pascal Sellier)	
					Aktualno: CNN Nevvs	
			1SI CANALE 5				
	g? UMI Mm				
				fjj ITALIA 7	
			Na prvi strani		
	Risanke in nanizanke		Nan.: Časa Keaton		
	Jutranji dnevnik		Variete: Maurizio Co-		
	Rubrika o vrtnarstvu		stanzo Show (pon.)		Risanke
	Zidovska kultura		Variete: ore 12		Nad.: Čara čara
	Nan.: La stella del par-		Dnevnik TG 5		Nevvs Line - Vesti
	co, 11.00 Lassie		Sgarbi quotidiani		Nad.: Aspettando il
	Kratke vesti		Aktualno:	Forum,		domani, 14.30 II tem-
	Segreti per voi		14.35 Agenzia matri-		po della nostra vita
	Variete: I fatti vostri		moniale, Ti amo par-		Deželni programi
	Dnevnik, Gospodarst-		liamone, 15.30 Scene		Pojdimo v kino
	vo in Diogenes		da un matrimonio		Risanke
	Nad.: Quando si ama,		Otroški variete: ri-		Nevvs Line - Vesti
	14.40 Santa Barbara		sanke in kviz		Nan.: Samurai
	Kronika v živo		Kviz: OK il prezzo b		Il sasso nella scarpa
	Dnevnik		giusto, 19.00 La ruota		Film:	Destructors
	TG2 Zenska stran		della fortuna		(fant., ZDA ’82, r. H.
	Pogum življenja		Dnevnik TG 5		Cokliss, i. M. Beck)
	Športne vesti		Striscia la notizia		Nevvs Line - Vesti
	Nan.: L’ispettore Tibbs		Film:	Black rain		Colpo grosso story
	Nad.: Beautiful		(krim., ZDA ’89, r. R.		Film: La cintura di ča-
	Dnevnik in šport		Scott, i. M. Douglas)		stita (kom., It. ’67, r.
	Variete: Ventieventi		Nan.: Časa Vianello		P.F. Campanile, i.
	L’ispettore Derrick		Variete: Maurizio Co-		Tony Curtis)
	Aktualno: Mixer		stanzo Show, vmes		Nevvs Line - Vesti
	TG 2 Pegaz		(24.00) TG 5 vesti		
RAI 3
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia in dok.
Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti in šport Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija. Diritto di replica Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
<	> ITALIA 1
	Pregled tiska
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Risanke
	Otroški variete
	Variete: Non e la RAI
	Variete: Unomania
	Nan.: Baywatch
	Varieteja: Tvvin Clips, 17.30 Milico
	Nan.: Tarzan
	Variete: Ma mi faccia il piacere
	Studio šport in vreme
	Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke
	Film: Scuola di ladri (kom., It. '86)
	Šport: Mai dire gol
	A tutto volume
	Nan.: Valentina
TELEFRIULI
Kratke vesti Variete: Starlandia Nanizanka Nad.: Destini Večerne vesti Penne alFarrabbiata Rubrika: Za kulisami Nan.: Riuscirb la no-stra carovana... Variete:Anime furlane Nočne vesti
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Mannix, am. tv naniz.
Skupinska terapija, ponovitev am. komedije
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka:
Moj prijatelj Rdeči sokol, 3/5 del am. mladinske nanizanke Pustite jih živeti, dok. serija
Vohuna, ameriška nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka
Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Zgodovina prihodnosti, katalonska dok. oddaja
Charlie Chan na Broadwayu, ameriška kriminalka
(fflMF Avstrija 1
Cas v sliki
Grad Hohenstein, ponovitev zadnjega dela Sinila Moča, 112. del Big Valley
	Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 78. del
	Poročila
	TV šola
	Ali ste vedeli?: Dežniki, 4/8 del
	Poročila Ko se svet vrti, 78. del nanizanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Dokler se ne snideva spet, ponovitev 5/13 dela
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Huckleberry Finn in prijatelji, 23/26 del
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Obisk pri papežu in hrvaških dobrotnikih, dokumentarna oddaja
	Santa Barbara, 345. del
	Dnevnik 1
	Hrvaška in svet
	Naše mesto, ameriški film
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
	Risanke		
	Jaz in ti		TV koledar
	Fracji dol		Modra strela, pono-
	Rebeka in sosedi		vitev filma i
	The Real Ghostbusters		Peta hitrost
	Mini Cas v sliki		Svet živali, ponovitev
	VVurlitzer		Dnevnik 1
	MacGyver: Sanjska		Šport
	ženska		Korak za korakom,
	Cas v sliki, vreme		6/13 del humoristične
	Šport		nanizanke
	Farrell v imenu ljudst-		Hitreje, višje, močneje,
	va, ameriški tv film		oddaja o športu
	Ljubezen, ki pade z		Sam Sobota, 5/6 del
	neba, ameriška kome-		angleške nanizanke
	dija		Preživeti v divjini:
	Manekenka in vohljač:		Port Keats, 2/8 del
	Umor na nežnem valu		dokumentarne serije
	Poročila/Tisoc mojstrovin		Horoskop
EMFAvstrija 2
	Nippon - pot Japon-	
	ske do svetovne sile,	
	1. del	
	Lipova ulica, serija	
	Družinske vezi:	
	Srček, vodi R. Carrell	
	Regionalna poročila	
	Cas v sliki	
	Vaški zdravnik, serija	
	Novo v kinu	
	Kompas, evropski ma-	
	gazin	
	Cas v sliki	
	Running Wild, dok.	
	film	
	Rumble Fish, ameriški	
	film; režija: Francis F. Coppola	
	PoroCila/TisoC moj-	
	strovin	
O Madžarska
Dobro jutro Cez dan Disney Igra
Poročila
Popoldanski saldo Festival tiska Igra
Helena, 10. del it. serije
Poljudnoznanstveni magazin Svet denarja Večerna pravljica Ambasadorkin mož, 4. del francoske nad. Dnevnik
Ali ni Čudovito?, avstralski film Glasbeni salon 2. madžarska armada na Donu, zadnji del dok. serije
TV SLOVENIJA / NOCOJ V SOVI_____________
Kriminalne zgodbe v drugačni podobi
Angleška humoristična nanizanka Najstrašnejši umor v režiji Boba Spiersa in Jamesa Hendriesa
S Nocoj bo Sovi na spo-; redu prvi del angle-. ške humoristične nanizanke z naslovom Najstrašnejši umor.
Angleška kriminalka ima zelo dolgo in bogato tradicijo, ki sega od Cokana Doylea do Agathe Christie, Dotorhy Saers,
Ruth Rendell in drugih sodobnih avtoric. Ko je nek žanr tako bogat kot je prav angleška kriminalka, je skoraj nujna parodija na ta žanr. In prav slednje so udejanjili v nanizanki Najstrašnejši umor.
V vseh šestih epizodah igra glavno vlogo ista igralka - Davn rrench. V vsaki epizodi Pa je odigrala drugačno
vlogo, vedno pa junakinjo, ki se zaplete v umor, v najstrašnejši umor. Tako se Davn French predstavi v vlogi nespretne služabnice, ki hitro spregleda igro svojih bogatih gospodarjev in karte spretno premeša v svojo
korist... Zelo simpatična je tudi kot prometna policistka, kateri predpostavljeni naložijo primer že kar ritualnega umora. Toda vrla policistka se naloge loti z osupljivo zagnanostjo, ki obljublja rezultate ...V povsem drugačniluCi se Davn French predstavlja kot postarana gledališka zvezda, ki je svoje najlepse dni že izživela, ali kot odpuščeni fizik, kot voditeljica oddaje za otroke ali kot preprosta ženska, ki prevzame življenje svoje dvojnice. Zgodbe nanizanke Najstrašnejši umor pa imajo poleg glavne igralke se nekaj skupnega: osupljiv sklepni preobrat.
RADIO
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30. 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
14.05	Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21,05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202;
19.30	Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncert Euroradia;
22.30	Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode
.In podoknice; 15.00 Ob robu Igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9,35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11,30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeto e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17,50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 9.00 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (V. Bartol);
12.00	Taborišče Gonars; 12.30 Slov. glasba; 12.40 Koroška poje; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15,30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom In Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Mednarodni dan Zena - Izziv ali melanholija?.
■n
i

SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
7.00	Financial; 8.00 Novice; 8.30 Agenda; 9.00 The Mix; 9,30 Super Shop; 12.00 Dokumentarec;
12.30	Zahodno od Moskve; 14,00 Šport; 14.30 Film Europe; 15.00 The Jam; 16,30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 The detectives;
20.00	Šport; 20.30 Media TV;
21.00	Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže;
22.30	poslovne informacije; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The se-venth Veil (VB 1945); 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix,
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich;
11.30	Drzni in lepi; 12.00 Hart to hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Mau-de; 16.15 Different Strokes; 16,45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Games VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Re-scue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Diana; 23.00 Senfield; 23.30 Star Trek; 0.30 Studs.
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 SP v biatlonu;
10.00	SP v nordijskem smučanju;
11.00	SP v alpskem smučanju;
12.00	Mednarodni motošport;
14.00	konjenlštvo; 15.00 EP v hitrostnem drsanju; 17.00 Lahka atletika; 18,00 SP v nordijskem smučanju; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 20.00 motošport;
22.00	Evrogoli; 23.00 Boks; 24.00 Cha koo; 1.00 Športne novice.
FilmNet
7.00	K-TV; 8.30 E! News; 9.00 Guldjakten; 11.00 Citadellet;
13.00	Fallgropen; 15,00 Mrs Sof-fel; 17.00 K-TV; 18.30 E! News;
19.00	Stanley & Iris; 20.40 Women in Rock; 21.35 Livet Gar Vidare,
23.30	Ftotet Fran Underjorden
1.15	Ambulance; 3.00 Lambada,
5.00	Mysteriet Von Bulow.
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report;
17.15	MTV v kinu; 17.30 Poročila;
17.45	Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Gary Moore St Frlends: Aftero Hours; 20.30 Rockumen-tary; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega;
24.00	Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Defending Your Life; 13.00 Blue;
15.00	Papa's Delicate Condition;
17.00	Support Your Loca Gunfi-ghter; 19.00 Defending Your Life;
21.00	Meet The Applegates; 22.40 Uk Top Ten: 23.00 Termina-tor 2: Judgement Day; 1.15 Heart of Dlxle; 2.55 Screwballs; 4.10 Lethal Error; 5.35 Emerald City.
MOVIE CHANNEL
7.00	Belle of the Vukon; 9.00 Huckleberry Finn; 11.00 The Creature from the Black Lagoon; 12.25 The Hurricane; 14,15 The Electric Horseman; 16.20 Huckle-berry Finn; 17,20 kposure; 18.50 Avalon; 21.00 The Other Side of Love; 23.00 Friday the 13th; 0.30 Hitler's Daughter; 2.05 Powwow Highway; 3.40 The Bingo Long Travelling Ali Starš And Motor Kings; 5.35 Bluebard's Eight Wife.
PRO 7
9.00	Potovanje na dno morja (ZDA 1961); 11.00 Matlock; 12.00 Poročevalci; 12.30 Shortlist; 12.50 Agentka s srcem; 13.40 Poslednji slon (ZDA 1990); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke;
18.00	Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 zgodba o Juliane Kopecke (ZDA-lt. 1974, i. Paul Muller); 22.00 Jeklena pravica (dram., ZDA 1986,1. Martin Kove, Sela VVard);
23.45	Zlomljene značke.
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala;
16.00	Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Columbo -Starost je ne ščiti pred neumnostjo (i. Peter Falk); 22.10 Qulncy: Kupčija z lepoto; 23.05 10 pred 11, magazin; 23.40 Gong; 0.15 Tropical Heat; 1.20 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.55 Ponovitve; 11.55 Herrmann; 12,25 Kolo sreče; 13.05 Bajvvatch; 13.55 Sence strasti; 14.45 Sosedi; 15.10 Pod Kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Oče potrebuje ženo; 21.20 Prosim, javi sel; 22.15 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Kanal 4 na kraju dogodkov; 0.45 Trojica s štirimi pestmi; 1.40 Ura filmskih ustvarjalcev; 1.50 Pregled programa, VI-deotext.
PREMIERE
7.00	Klasične risanke; 8.00 Vrnitev v modro laguno (ZDA 1991); 9.35 Box Office America; 10.00 Ne-vrano kipenje (ZDA 1991); 12,00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13.00 Premiere; 13,15 Romeo predstavlja; 14.15 Kaskaderji; 15.25 Mississippi Masala (dram., ZDA 1991); 17.Hudson Hawk (pust., ZDA 1991); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport;
19.30	0137; 20,15 Maščevanje (krim., ZDA 1989, i. Michael Kea-ton); 22.00 Mala smrt imenitnih gospa (Fr.-Kan. 1990, i, Richard Bohringer, Isabella Rossellini); 23.40 Očarljivi tečnež (kom,, ZDA 1990, i. Richard Dreyfuss); 1,35 Memphis Belle (VB 1990); 3.20 Mr. Destiny (ZDA 1990).
EVROPA / POMLAD SE SE OBIRA
DANES
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....	-3/-3
OSLO......... -6/7
STOCKHOLM...	-3/4
K0BENHAVN...	-1/8
MOSKVA......	-7/-6
BERLIN........ 0/7
VARŠAVA.....	-4/-1
LONDON......	6/11
AMSTERDAM...	4/9
BRUSELJ.....	5/8
BONN.......... 4/7
FRANKFURT...	5/7
PARIZ......... 6/9
DUNAJ.......	0/2
MUNCHEN.....	1/0
ZURICH......	0/2
ŽENEVA......	-1/8
RIM......... -1/12
MILAN........ -1/9
BEOGRAD.....	-8/-1
NICA......... 6/13
BARCELONA...	2/14
BUKAREŠTA...	-9/-1
CARIGRAD....	1/3
MADRID...... -2/NP
LIZBONA.....	9/15
vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje hladen in bolj suh zrak.
ATENE........ 3/NP
LARNAKA..... 8/NP
TUNIS........ 5/14
AL2IR........ 0/16
MALTA.......	7/11
JERUZALEM...	6/13
KAIRO....... NP/NP
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.23 najnižje -44 cm, ob 9.17 najvišje 46 cm, ob 15.26 najnižje -57 cm, ob 21.46 najvišje 57 cm. Jutri: ob 3.56 najnižje -48 cm, ob 9.53 najvišje 44 cm, ob 15.56 najnižje-52 cm, ob 22.14 najvišje 57 cm.
topla
fronta
hladna
fronta
srediSče središče ciklona anticiklona
okluzija
VREMENSKA SUKA
Nad vzhodno in srednjo ter delom severne Evrope je nastalo območje visokega zračnega pritiska. S severo-
DOLŽINA DNEVA-
Sonce bo danes vzšlo ob 06.28 in zašlo ob 17.58. Dan bo dolg 11 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 18. uri 29 minut in zašla ob 05. uri 59 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
ALPE-JADRAN / VEČINOMA SONČNO, HLADNEJE IN VETROVNO
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	-1/2
TRST......... 2/8
CELOVEC....	-1/5
BRNIK....... -2/1
MARIBOR....	0/2
CELJE........ -2/3
NOVO MESTO	-2/2
NOVA GOR....	-3/11
MUR. SOBOTA	-2/3
PORTOROŽ...	-2/10
POSTOJNA...	-4/-
IL. BISTRICA.	-3/-
KOCEVJE......	-5/2
ČRNOMELJ...	-3/2
SL. GRADEC...	-1/2
BOVEC........	-2/7
RATEČE.......	-2/-
VOGEL......	-5/-5
KREDARICA -11/-11
VIDEM......	-3/10
GRADEC.....	-1/3
MONOŠTER...	1 /4
ZAGREB.....	0/4
REKA.......... 5/9
V SLOVENIJI: Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo buria. Tudi drugod se bo delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od -I do 3, na Primorskem okoli 6 °C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in Istri bo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. V vzhodni Hrvaški in vzhodni Madžarski bo občasno še rahlo snežilo. Ob Jadranu bo pihala burja.
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
23 ****
ln-mAL	5-10
50-80%	30-60
444	***
C_J> 4** ***
nad 80%	nad 60
VETER 1 NEVIHTE
1 f
5-10 m/s
nad 10 m/s
GORNJI SENIK
MURSKA SOBOTA
MARIBOR
KRANJ
O LJUBLJANA
O NOVO MESTO
TRST O
O KOPER
JUTRI
O SALZBURG
BELJAK
o
TRBIŽ O q
KRANJSKA GORA
O CELOVEC
ČEDAD VIDEM
O
s Oi v'C
/
—p. N. GORICA
GORICA^	O POSTOJNA
O PORDENONE
O UMAG
O GRAZ
VARAŽDIN O
O REKA
O ZAGREB
O KARLOVAC 1
PAZIN O	7
' ^ /
puu o
V SLOVENIJI: V torek bo suho, tem- OBETI: V sredo bo sončno in nekoliko perature se ne bodo bistveno spre- topleje menile. Veter bo čez dan ponehal.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2
v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	117
Maribor	93
Celje	115
Trbovlje	88
Hrastnik	23
Zagorje	28
Šoštanj
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona:
101, Drava H E Dravograd:—; Sava Radovljica: 32, Sava Šentjakob:	—, Sava
Radeče: 100, Sora Suha:94, Ljubljanica Moste: 40, Savinja Laško: 89; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 70, Soča Solkan: 167.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Mogoče se boste odločili, da spremenite svoje delovne navade, saj ste tega potrebni. Prav zato boste začeli nov delovni teden spodbudno.
BIK 21-4/20-5 : Pozabili boste na vse odvečne skrbi zadnjih dni in ves današnji dan posvetili ljubljeni osebi in načrtovanju sladke prihodnosti. Ne segajte po nemogočem.
DVOJČKA 21-5/21-4 : Doma se je položaj umiril in obrnil na bolje. Vseeno se boste danes ukvarjali z domačimi težavami, saj želite vsemu priti do dna..
RAK 22-6/22-7 : S svežim navdihom podjetniškega duha danes lahko dosežete še več. Pomagala vam bo in vas priganjala oseba, od katere ste to najmanj pričakovali.
LEV 23-7/23-8 : Denarne zadeve bodo danes veliko bolj po vašem okusu. Skrivnostni manever vam lahko prinese več dela in postranski zaslužek. Lotite se ga.
DEVICA 24-8/22-9 : Vaša samozavest izstopa in je vsem na očeh. Pripravljeni ste na popolnoma nove korake in eksotične avanture. Do večera se lahko uresničijo tudi najbolj drzne sanje.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Privilegirana informacija ali zaupna strategija je morda prav tisto, kar boste potrebovali, da se bodo pred vami odprla vrata novih izzivov. Sledite dinamičnim dogodkom.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Razpoloženje bo danes bolj energično in prijaznejše, kar pa vašim načrtom ne bo naredilo prav nobene škode. Zapleti vas samo še dodatno podžigajo.
STRELEC 23-11/21-12: Srečne okoliščine na začetku novega delovnega tedna bodo kot prijeten vetrček za vaše ambicije. Ohranite takšno razpoloženje še do jutri: potrebno vam bo.
KOZOROG 22-12/20-1 : Danes kaže podobno kot včeraj, čeprav boste danes dosegli napredek. Pred vami se odpirajo nova obzorja razburljivih osebnih priložnosti.
VODNAR 21-1/19-2 : Posli, finance, kariera - vse se je naenkrat zgrnilo na vas. Poskusite ostati čimbolj dovzetni in odprti do inovativnih metod in načinov kot zmeraj. Eksperimentirajte!
RIBI 20-2/20-3 : Prav danes boste znova spoznali moč prijateljskih vezi in njihovo podporo. Vaša romantična zveza bo odvisna od vaše odprtosti.
BELJAK
CELOVEi
VARAŽDIN
O KARLOVAC
CESTE / MOKRE IN SPOLZKE
s	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
jk	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
N	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
<89	ŠPORTNA PRIREDITEV
=	GOSTA MEGLA
1	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
j—-Q REKA OPAZIN/
Snežne padavine še vedno vplivajo na prevoznost cest na območju Prekmurja, Štajerske in Dolenjske. Sneženje najbolj ovira promet na območju Dolenjske. Ceste so suhe in normalno prevozne samo na Primorskem. Na mejnem prehodu Ljubelj so z avstrijske strani obvezne verige, metem ko je za mejni prehod Jezersko obvezna zimska oprema. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen v Dolgi vasi, kjer tovorna vozila čakajo za izstop iz države do 6 ur.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANI J A-J K		KOROŠKA	
Kope			-/35	Cimolais			-/-	Podklošter			-/35
Vrhe			-/-	Claut			-/-	Bad Kleinkirchheim ...20/50	
Lontovž			Piancavallo		.50/70	Pliberk/Pecd			-/30
Stari vrh			-/25	Žabnice/Ovčja vas.		-/-	Sloveniji Plajberk		-/50
Rogla		....40/50	Raibl			-/-	Dobrač			-/30
Kanin			-/90	Forni Avoltri			Nassfeld/Mokrine „60/80	
Cerkno			-/35	Forni di Sopra		.40/60	Spittal/Goldeck		5/55
Soriška planina		....10/20	Pdluzza-Timdu		.20/30	Fleiligenblut		„20/140
Vogel			Pduldro			Kdtschberg		....60/80
Kočla			-/20	Pontebbd		„40/40	Koralpe/Golica.		-/30
Mariborsko Pohorje..	....40/50	Pradibosco		.30/60	Kčtschach/Mauthen		20/30
Kranjska gora			Prato Cdrnico			-/-	Mdllnitz		„10/150
Pokljuka			-/25	Zoncoldn		.10/40	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice			-/-	Sduris		.20/30	Arlberg		„35/330
Prvine			-/-	Selld Chidnzutan.		-/-	Seefela		....20/70
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		„30/90	Kitzbuhel		....10/75
Ulovka			-/-	Višarje		„35/60	Obertauern		120/220
Krvavec			.-/-	VENETO		Zeli am See		„20/100
Črni vrh			-/-	Sappada		„20/90	Schladming/Planai .10/100	
H	V VEDNOST	h
Naš astronom na Kitajskem dvoru
Slovenci se lahko pohvalimo, da smo eden redkih narodov, ki so imeli že pred J. Keplerjem (1571 - 1630) vsaj pet astronomov. Vsi so se uveljavili v evropskem zanstvenem in kulturnem prostoru.
Med slovitimi astronomi, ki so zelo uspešno delovali daleč proC od svoje domovine, je bil Avguštin Hallerstein (1703 - 1774) iz Mengša. Šolal se je pri jezuitih v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Odlično se je izobrazil v matematiki in astronomiji. Ko se mu je ponudila priložnost, je uresničil svoj življenjski cilj. Z ladjo je odpotoval kot misijonar na Kitajsko. Tam je na cesarskem dvoru v Pekingu prevzel delo v matemati-Cno-astronomskem oddelku. Kmalu je postal predsednik te znanstvene ustanove, nato pa Se dvorni astronom. Za svoje zasluge je bil imenovan čelo za mandarina.
Štirikrat je prepotoval Kitajsko. Prepotoval je tudi Mandžurijo in jo kartiral. Zbral in uredil je
astronomska opazovanja, ki. so jih med letoma 1717 in 1752 opravili jezuiti v pekinškem observatoriju, in jih izdal v dveh knjigah, ki sta izšli na Dunaju leta 1758 (slika). Poleg astronomskih del je Hallerstein zapustil Se več naravoslovnih in etnografskih zapisov o tedanji Kitajski.
Marijan Prosen

OBSKIU-ATIONBS
ASTRONOMIC-B
r ATM »Ul KKIKVATlt j K S U
•!
:
1 K r. avcvrtvso luajatmrs • x j..
ruv&t «va* tw nu»tsvAUt mxrmMjma
*. r. KAXXMXULUSC> KUJ, ♦ *. J. <tm**»M* <**»««♦. a
-1
:
•	s
•	I
;
f t* ##»♦> J(,