IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 18, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIS 700, POLLETNA LIR MO, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ^bnovljena izdaja leto II. štev 79. Ljubiš svojo družino? Ce jo hočeš obvarovati pred grozotami atomske vojne, podpiši resolucijo za njeno prepoved ! TRST SOBOTA, 24. JUNIJA 1950. Cena 15 lir ies0>k g finte1’ irljl«»' 3bot»! rod"6 i m'’ ,o 3mai‘ a itve"1 i» tonti» 2I).4' :ara"’ ,nreVl pic v#*. pie5' irar**1 r#' poje z! due"' «P' dei’- 18.4° Ki»" ino»«; rišK'" ,]«*• ) 1. d"1' 'K 20> p d»1, '' d«1’ _ d»1' >• d* ! V»1' sf 6' r'cv"' d> je*1' itj. Pred dvema letoma Infórmi urad 8 komunističnih par-v Bukarešti zgodovinsko ](,Ucijo o stanju v KP Jugosla-’ Se marsikdo ni zavedal vse J dalekosežnosti in vpliva, ki imela v boddčih letih na i. I mednarodnega položaja. Da-je že vsem jasno, da ta do-nt ni imel samo namen kritl-». napake peščice izdajalskih ile|iev KPJ, temveč tudi odlo-i vPlivati na ves nadaljnji raz-Čolitidnih dogodkov v svetu in h, Fm več doprinesti k utrditvi ••tiperialističnega tabora miru "l^okracije. resolucija je padla v dobo ti- Sriprav imperialistov in vojnih ,|Jačev, ki so dotlej še podtalno J »trateške načrte za namera- napad na Sovjetsko zvezo. V , Q,3i jim je bila Titova izda- jj klika, ki je bila na oblasti e*a dostop v najožji krog vod- svetovne protiimperialistične , e. neprecenljive važnosti. Saj JJi Potom tega svojega agenta ,fJ.nbveščani o vseh namerah in ‘jjt *1 mednarodne demokratične IjJ' Poleg lega pa je mogel iz- L' Po direktivah imperialistov s razdiralno delo v demokratični p iabor 1 v Resolucija je bil oni meč, t Presekal nadaljnji dostop ^ "ceni v napredni tabor in s iJacmogočil nadaljnjo špijonažo (III etažo v korist imperialistov in Vojne. S tem So ti krogi >. m za to tajno fazo vojnih prl-, najvažnejšo oporo in pomoč (utrpeli na ta način največji V imenu ogromne večine tržaških Slovencev OF ZA in spi HI OŠ El to Ih KARO vanje d I0H0 ENAK emokratič OPRAVI :nih pr I0ST avic VU naj prekliče ukaz št. 183 in nezaslišano okrožnico conskega predsednika Palutana, ki žalita slovenski narodni čut in omejujeta pravice slovenščine - Naši dijaki morajo polagati izpite v Gorici Kongres ASIŽZ bo julri ob 9. v Domu pristaniških delavcev Prisostvovale Lodo delegatke in Češkoslovaške, Madžarske in Poljske - UDI bodo zastopale posl. Maria Maddalena Rossi in posl. Giuliana Nenni - Pozdravi iz inozemstva Palutan cenzuriral lepak ASIŽZ in odbil dovoljenje za javno zborovanje na trgu Garibaldi in drugi procesi proti tito-if ‘‘enim agentom državah ljud-fijamokraeije so naknadno raz-%i * in *0 prav po zaslugi j. UcUe L U. -- široko razpredle ■Zar°to' ki jo je po naročilu oalistov izvajala Titova tolpa hudskim republikam in njiho-v|adam. Po tej, iz Amerike %kni *aroti naj oblast in na njeno ‘ »n i/. ni zaroti naj bi strmoglavili oblast in na n ili fašistično diktaturo po Ti- mesto ol^ f? i» idŽ:P’ H 4 d» i $e f if S % ni8' g /s» ,re» v8' nd tr )■ ■fi- li- joi' ri 0 / 28 Vzorcu. Tako pridobljene v - naj bi imele nalogo izolirati in. ačno napasti Sovjetsko zvezo K™ z ameriškimi imperialisti in ^ v‘mi ostalimi zavezniki. Toda ■ ®v>nska listina je prekrižala vse r(5°%ske naklepe, ki bi brez tli, ? neizogibno in v Zelo krat-casu dovedli do tretje svetov--h'°ibe. Namesto da bi slavili J0 obletnico Resolucije, bi po ^verjetnosti danes že okušali Ltoofalne posledice Titovega iz-,j|)va v obliki tretje svetovne V?' Tako pa je ta poslanica ko-in demokratom vsega Preprečila nenaden zahrbten ba SZ in s tem na ves delav-ll razred sveta in vse napredno £Č8tVo. itj^dovinskega pomena pa je ta 1, a tudi v razvoju sil v svetu. .‘Senjem komunističnih partij tajništvo Osvobodilne ironie slovenskega naroda za STO. ki predstavlja vse demokratične Slovence Tržaškega ozemlja in s tem ogromno večino slovenskega prebivalstva sploh, z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, ■da vojaSke in civilne oblasti v posmeh vsem načelom demokracije In predpisom mirovne pogodbe omejujejo že itak zelo okrnjene demokratične pravice tržaškega prebivalstva na splošno in posebej še narodne pravice Slovencev. Tržaško prebivalstvo vidi v ien ukrepih, za katere je treba iskati glavno krivdo v neupravičenem .podaljšanju tuje okupacije našega Ozemlja, načrtno likvidacijo siener-nih pravic civiliziranih narodov in postopno oživljanje fašističnega sistema. Ne more biti slučaj, da je pri tem prizadeto skoro izključno le demokratično prebivalstvo in njegove organizacije, dočim so izrazito tašistične organizacije deležne čudovite prizanesljivosti s strani oblasti. Posebno v zadnjem času prepovedujejo tukajšnje oblasti javna zborovanja, ki naj bi obsodila terorističen režim titofašizma v coni B, cenzura ne dovoljuje lepakov, ki hočejo javnosti pokazati bedo in druge posledice okupacije v coni A ter protiljudska nasilja v coni B. Od okupacijskih oblasti postavljen conski predsednik ne dovoljuje niti, da bi o teh vprašanjih razpravljali izvoljeni občinski sveti. Na drugi strani ,ia ne ukrene ničesar proti očitni fašistični propagandi in razpihovanju narodnostne mrznje. I Prav posebno pa smo po tej protidemokratični politiki vojaških in fcivilnih oblasti prizadeti mi tržaški Slovenci. Čeprav nam je po mirovni pogodbi z Italijo priznajta popolna narodna enakopravnost, nam oblasti, zlasti še zaupna voja- ška uprava odrekajo ..osnovne.^ AkcVa za nabiranje podpisov proti rodne fjravicé. Z ukafcMfr atomski bombi se na našem ozemlju rejeno, da morajo dijaki klasične gimnazije polagati izpite ne v Trstu, temveč v Gorici, to je v drugi državi. V imenu vseh demokratičnih Slovencev najodločneje protestiramo proti vsem tem kršitvam demokratičnih svoboščin in še prav posebno proti nezaslišanemu zapostavljanju Slovencev in kratenju njihovih narodnih pravic ter zahtevamo, da Zavezniška vojaška uprava, kot zaupna omasi organizacije zoru-ženih narodov, takoj prekliče vse zakone in odredbe, ki kakor koli omejujejo po statutu STO zajamčeno enakopravnost obeh tu živečih narodnosti, kakor tudi da ukrene vse potrebno, da se ne bodo več kratile demokratične svoboščine, do katerih imamo Tržačani .pravico prav tako kot vsi drugi narodi. OSVOBODILNE FRONTE ZA STO TAJNIŠTVO Za ukazom VU št.183 smo doživeli Slovenci novo krivico in ponižanje. Conski predsednik Palutan je v izvrševanju gornjega ukaza šel še korak dalje ter je v okrožnici od 11. maja povedal, v čem še sploh obstajajo nase «narodne pravice»: Slovenščina je pomožen jezik, ki mora biti v vseh pismenih dokumentih — in to v občinah s skoro izključno slovenskim prebivalstvom — na drugem mestu za uradnim jezikom italijanščino. V vseh tiskanih obrazcili morajo biti črke slovenskega besedila za polovico manjše od onih italijanskega. Za vse državne akte pa je tudi v slovenskih občinah prepovedana uporaba slovenščine: prav tako smejo župani govoriti le italijanski, kadar nastopajo kot državni uradniki. To je kratka vsebina pisma predstavnika civilne oblasti, ki je bil imenovan od okupacijske vojaške uprave, ki jè pred 9 meseci izdala prosluli ukaz št. 183, s katerim je prepovedala uporabo našega jezika v Trstu in Miljah, dočim ga je milostno dovolila poleg «uradnega italijanskega jezika» v ostalih občinah. Ne glede na skrajno žaljiv ton. ki globoko žali naš narodni ponos, je treba pribiti, da je ta oblastnik V svoji šovinistični vnemi šel še mnogo dalje kot zakonodajalec sam in da omejuje rabo slovenščine mnogo preko okvirja ukaza št. 183. Vojaška uprava je zato dolžna, da to okrožnice prekliče ter gospoda Pu-lutaha pozove na odgovornost. Slovenci ne bomo trpeli, da bi nam okrnjevale naše narodne pravice še druge, nepoklicane oblasti, ko nam jih je že okupacijska oblast preveč odvzela. G. Palutan pa je s tem napravil ne le med Slovenci, temveč tudi med vsemi demokratičnimi Italijani najboljšo propagando za priključitev Trsta k Italiji. Kdor je bil morda še do danes slep, bo ob tej okrožnici spregledal, kako bi se nam Slovencem godilo, ko bi bil Palutan Scelbov prefekt, če že kot conski predsednik izdaja tako sramotne in krivične odredbe. Tudi okrožnica in odredba, da morajo dijaki slovenske klasične gimnazije v Trstu polagati izpite v Gorici je, razumljivo, vzbudila med vsemi Slovenci in poštenimi Italijani val ogorčenja. Poleg KP STO in OF so poslale svoje protestne resolucije na consko predsedstvo in Vojaško upravo tudi SHPZ in druge demokratične organizacije. Jutri ob 9. uri bo zasedal v dvorani Kina ob morju kongres Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritveni govor tov. Marije Casali-Karlete. Volitve delovnega predsedstva in raznih komisij. Pozdravi inozemskih delegatk in predstavnikov demokratičnih organizacij. 2. glavno poročilo, ki ga bo podala tov. Bruna Modena, članica Glavnega odbora ASIZZ: «Za boljšo bodočnost naših otrok, se žene združene borimo proti atomski bombi». 3. ob 12.30 uri bodo inozemske delegatke obiskale podeželske vasi in sicer Križ, Opčine in Milje. Zvečer pa si bodo ogledale razstavo ženskih ročnih del v krožku «Du-gulin». V ponedeljek 26. t. m. bo kongres nadaljeval zasedanje in sicer: ob 14.30 uri bo sledila diskusija k poročilu tov Modene. Sledilo bo poročilo komisij za overovitev pooblastil, odobrenje resolucij in poročilo votivne komisije. Volitve Glavnega sveta ASIZZ in zaključni govor. V tem tednu je prejela ASIZZ iz Calih demokratičnih pokretov 'ijjjj v imperializma se je silovito k a Protiimperialistična fronta. jj21 SO nam velikanski uspehi v ■tisjj demokratičnem taboru. Sov-zveza zmagovito stopa z orja-;,ikoraki v komunizem — konč-sDešil. Prav zato se ameriški % Solisti boje njene uporabe v Sii-Ubne, industrijske namene in kj Prepričati svoje zaveznike, We,.uP°rablja le kot sredstvo za iJ.tenje človeštva. 'tj J1 ljudske demokracije so v 4L vi, ko so očistile vse te agente kj'alìzma, z velikim zanosom S|eS.eh delovnih področjih dosegle ^ nevidene uspehe. Ljudska S popolno gotovostjo vodi kij, državo in ljudstvo k vedno JjJdlu življenju. Nasprotno pa se Flaviji življenski pogoji širo-«L *°Vnih množic vedno bolj-slab- Sjjb.ega P°leta 50 dobila tudi osvo-Sibanja kolonialnih in pol-j,, ,-alnih narodov, ki so prav .J Lii^očila vse agente svojih tla-,p ji ’hqvV' Velika Kitajska je vstala kupacijska oblast zabranila uporabo Slovenščine v občinskih svetih Trst in Milje, dočim Je v ostalih skoro popolnoma slovenskih občinah milostno dovolila njeno uporabo in Se to le kot pomožni jezik poleg italijanščine. Na podlagi tega ukaza je predsednik cone razposlal okrožnico posameznim občinam, ki globoko žali slovenski narodni čut in nas ponižuje, na način kot se to žal, dogaja s kolonialnimi narodi Tudi slovensko šolstvo je zapostavljeno v vseh ozirih in so bile zaman vse upravičene .pritožbe. Hrav v poslednjem času je bilo od Stockholmska resolucija si utira pot v široke sloje prebivalstva Tudi duhovniki obsojajo zločinske načrte vojnih hujskačev Resolucijo za prepoved atomske bombe sta podpisala dekan mons. dr. Jakob Ukmar in župnik iz Trebč Rozman Alojz - Občinska sveta v Miljah in Dolini sta odobrila miroljubni poziv razvija nad vse zadovoljivo ter zavzema iz dneva v dan večji obseg. Številnim odborom partizanov miru se pridružujejo in ustanavljajo Se vedno novi odbori, kjer se vključujejo pripadniki raznih političnih skupin. To je dokaz, da je plemenita pobuda pdr-tizanov miru zainteresirala tudi ljudi, ki niso našega političnega prepričanja, vendar pa se zavedajo velike nevarnosti, ki grozi vsemu človeštvu sveta. Tudi ljudje iz nasprotnih političnih taborov prihajajo postopoma aa prepričanja, da bi bila atomska bomba usodnega pomena za vse prebival- stvo, bodisi mesta ali vasi, ne glede na versko ati pomično pnpaanost. Atomska bomba ni smatrana nikako vojno orožje, marveč Je to le sredstvo za uničenje človeštva. Prav zaradi tega pomeni vsako uporabljanje atomske bombe strašen in neodpustljiv zločin, ki bi ne našel primera v zgodovini človeštva. Toda ljudstvo bo znalo peščica brezvestnežev in kriminalnih blaznežev. Stotine milijonov ljudi dviga svoj glas obsodbe proti tej peščici kriminalcev, ki bi s ceno stotisočeo preprečiti ta zločin, ki ga pripravlja človeških žrtev hotela kopičiti nove vojne dobičke. Mogočnemu protestu proti uporabi ZAHODNE VELESILE SO ODGOVORILE NA NOTO ZSSR ZA IMPERIALISTE JE BARANTANJE edina možna rešitev tržaškega vprašanja 'Riu, svobodnemu življenju in L ®raylja jasžio bodočnost socia-4(jt' Vietnam, Birmani ja, Malaka u8e dežele vstajajo z orožjem v Nói* ' 51 zagotove narodno neod-if LSt 'h človeka vredno življenje. NilaaPitalističnih državah se je na ‘»ik naukov Resolucije ojačila Vl. Pr»ti izkoriščevalcem, gospo-kri2i- k* je neizbežen znak Vejočega kapitalističnega si-Wj Pioti zasužnjevalnim gospo-L ^ manevrom ameriških tru-V tonti domači industriji ■ 8qvj Pl"°tt vojnim hujskačem 5 ’m domačim agentom. Ze da-X, Vidijo velike razpoke v eko-% -to1 ln vojnih načrtih ameri-jtoegj Berialistov, ki skušajo s silo X vse ostale kapitalistične dr-SVo) bojni voz. Ker imperiarti ne vzdrži več neenake borbe % ftoogo močnejšemu “asprot-\ V® Prisiljen zateči se k fašiz-»llle ko ZDA kot tudi ostale vali1 boi-r^ave tirajo imperialisti ved-iNat,, °čitno v odkrito fašistično v r()- Prav to je najboljši znak ter in QH --- tQ=. t,em nakanam imperializma \i i' ‘n se bori kot velikan sve- s|abosti. S> -, „„„ ---------------------- -v,-, % aernokratični pokret, ki sé je iSltQ acbijih dveh letih na osnovi J Resolucije še neprimerno iln i!' Organizirano delavstvo V njevto° ljudstvo vseh dežel bo bih naukih preprečilo vse j, le J°vyažnikov človeštva in zla-sVoi finski naklep zanetiti tret-61°vno klanje. Po dveh mesecih molka so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije končno odgovorile na noto, ki jo je SZ poslala že 20. aprila glede rešitve tržaškega vprašanja, Odgovori, ki so jih zapadne velesile izročile vladi ZSSR so si v bistvu enaki. Poslužujoč se običajnih propagandnih in demagoških fraz skušajo prevaliti vso kiivdo za sedanje stanje na STO prav na SZ. Istočasno pa odločno zavračajo zahtevo SZ za izvedbo določb mirovne pogodbe, to je imenovanje guvernerja in odhod okupacijskih čet. V odgovoru pa vladi ZDA in Velike Britanije še posebno poudarjata, da nikakor ne mislita umakniti svojih čet iz cone A. Končno pa ugotavljajo vse tri veselile, da je edini način rešitve tržaškega vprašanja, v neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. V svojem odgovoru pa ne prinašajo zapadne velesile nikakili konkretnih dejstev, ki naj bi vsaj delno opravičila njihovo trdovratno stališče. Prav tako niso v stanju izpodbijati konkretnih obtožb o težkih kršitvah mirovne pogodbe, ki jih jasno in neizpodbitno navaja sovjetska nota. V svojem odgovoru so se le bežno dotaknile že obrabljene tristranske note za izročitev Trsta Italiji. Ta omemba pa je v kri Čečem protislovju prav z zaključnimi ugotovitvami, kjer govorijo o neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo — kot edini možni rešitvi tržaškega vprašanja. V svojem odgovoru na sovjetsko noto so zapadne velesile zopet pokazale, da nočejo rešiti tržaškega vprašanja v korist prebilstva oben con. Očividno je, da hočejo zapadni imperialisti obdržati še nadalje «status quo», to je anglo-ameriške čete v coni A, jugoslovanske pa v coni B. Značilno je tudi pisanje titofaši-stičnega tiska, ki se v bistvu popolnoma strinja s stališčem treh zapadnih velesil. Da bi pred jugoslovanskim narodom vsaj delno zakrili svojo vlogo imperialističnih hlapcev, se titofašisti navidezno obregujejo ob tristransko noto, ki so jo zapadne velesile sicer le bežno omenile. V ostalem so titofašisti popolnoma soglasni z odgovorom, ki so ga dale zapadne velesile SZ. Razumljivo je, da so titofašisti navdušeni za barantanje z De Ga-sperijem, posebno še, ker se to vrši pod diktatom ameriških imperialistov. Za svoje dragocene usluge netlicem nove vojne si titofašisti obetajo bogato nagrado, ki naj bi obstojala v priključitvi cone B in morda, na podlagi «etnične rešitve» v še večjem grižljaju. Toda titofašisti in imperialisti si zaman domišljajo, da bodo lahko uspešno zaključili katero koli ba rantanje. Titofašistične in klerofa-šistične želje o neki domnevni «et nični rešitvi», so in bodo ostale le prazne sanje. Temu je porok odločna borba slovenskega in italijanskega ljudstva, ki ne bo dopuščalo, da bi se še nadalje mešetarilo na njegov račun. Najboljši porok pa je obenem Sovjetska zveza, ki je že pri sklepanju mirovne pogodbe z Avstrijo, dala imperialistom, v po' gledu tržaškega vprašanja jasen od. govor, ki ne dopušča nikakih dvomov. VOJNI NAČRT za poplavo Nemčije BERLIN — Nemški partizani miru so iz Zahodne Nemčje prinesli slike, ki kažejo pripravljalna dela, da spuste v zrak veliko skale Lo-relei, ki bi zajezila reko Ren. S tem bi nastal ogromen jez, ki bi poplavil več nemških mest in pokrajin do švicarske meje. Načrte za to je napravil ameriški generalni štab, da bi v primeru vojne s poplavo preprečil sovjetskim četam dohod v Francijo. atomskega orožja se pridružuje tudi p-ebiualstve STO, z zavestjo, da bo na ta način ustavilo zločinsko roko vojnim kriminalcem. Saj bi postalo prav naše mesto ena izmed prvih žrtev atomskega bombardiranja. Pretekli teden so ustanovili odbor partizanov miru tudi pri zavarovalni družbi «Riunione Adriatica di Sicurtà». Železničarji imajo istotako svoj odbor, kjer sta zastopana dva pripadnika P.S.V.G., en komunist, en republikanec ter štirje člani brez stranke. Nadalje je dalo svoj pristanek stockholmski resoluciji vodstvo športnega krožka Ladjedelnice Sv. Marka. Poziv za prepoved atomske bombe sta nadalje podpisala tudi novo došlt župnik iz Trebč Rozman Alojz tn mons. dr. Jakob Ukmar, dekan iz Skednja. V Trebčah je podpisalo stockholmski poziv že nad 70% vaščanov. Ni dvoma, da bodo rdeče Trebče, kot za upravne volitve, tudi tokrat med prvimi vasmi, ki se bodo stoodstotno odzvale klicu partizanov miru. Stockholmsko resolucijo so podptsalt nadalje vsi dijaki prvega razreda A, slovenske trgovske šole. Le dva dijaka se nista pridružila. V tem tednu so se ustanovili novi odbori partizanov miru pri Accgat in med nameščenci zunanjih podjetij, ki delajo na tovarno Aquila. V nedeljo so podpisali resolucijo partizanov miru vsi prebivalci mestnega predela na trgu Barbacan. V taborišču razseljenih oseb na Opčinah pa je podpisala resolucijo večja skupina ubežnikov iz Jugoslavije in Madžarske. Občinski svet v Miljah je na izredni seji, ki je bila v torek, enoglasno odobril poseben poziv za mir in proti atomski bombi. Ta poziv so sestavili skupno občinski svetovalci vseh poli- lucijo za prepoved atomske bombe. Vzdržala sta se le di 11 je Ni, "»tik, vrst Mno ? ar *Pa< Nk ^ten fiipl Ker klitik L. 'k DOLNJA LENDAVA Stanovalci hiše na Partizanski St. 79 te več ko tri leta zaman jj^ da bi jim očistili vodnjak, v ki so utopljene mačke in podgane- - - na uprava stanovanj trdi, da s< nljii njak ne da očistiti, ker ne more očistil- «a‘ T »kt, . t h ti praviti, ker ni Ijajo in čistijo druge hiše, ****%, v, ' samo zaradi lepšega zunanjega i"(. ;j stanovalci hiše na Partizanski pa morajo noč in dan vdihavati s n , vi zrak in nosili vodo od sosed0"^^, ^ nosili vodo od sosedom ga ne vidi niti poverjeništvo za se . 6i izpada hiš uredila vse potrebno, te /j!1 preselili v hišo na Partizanski c~' stvo, ki je prav tako gluho ztt $ k eSti "'Pte at vu, iu j c p' uv turv. v jtum/ *•*- tervencije. Ali bi uprava stanoval1 ^ ^ ■ •„ 1950 ’ ks (Iz «Ljudske pravice» 6. junij« tyjtv Kako skrbijo za preskrbo z masti0 [D t / k V Kamniku je imelo podjetje ^ ^ kup mleka večje količine i,|^ so bile na zalogi več časa, ker benci niso skrbeli za pravočasno (j. Sitjanje. Izgovarjali so se, da P0S‘"eti! tin6s «'T. ZV poročila na poverjeništvo za d< nabave, vendar se je ugotovilo, 'hlT#*' , V vseh poročil poslali. Start 61 jtl 'l^ ni v S Skok sàm, kot skladiščnik kakšne količine masti ima v sk»- l(ne čču, ki je je bilo več kot pa s0Tlil‘- (- za s0 5j;> f- : _ dali. Nekateri uslužbenci so lith, predalih šunke in mast, ki je s> kj, večinoma pokvarjena. Izgorao I «strokovnjaka», ki bi ga očistil- ^ te neprijetnosti pa je v hiši ie ,, ,, 3 kot štiri mesece zamašeno strano ^ ., t>c se zaradi tega širi neznosen S"1 Pravijo, da stranišča ni mogoče materiala. Zdaj ‘ r>i Gen, ?tfa »arh J# I -Vll se, da so te stvari prinesli 0a,^ "Šap svatbi. Mi pa vemo, da se te niso napravile v dveh dneh, Poslovodkinja kmetijske zadiu’ (j‘ ■ j P’ . , or»1 Trzinu zaradt tega, ker ni ima10 ^||l ^ ni mogla SP° V mesecu tekmovanja naj bo tudi širjenje demokratičnega tiska izraz borbe za mir. Kdo bi jim to verjel? Upravni . kv, vi, da on ni tega kriv, ker je ® ' je *** Mtč utUJti v 5;ki pisanih obrazcev, ni mogla s,,v (j. v Kamnik, da ima mast na * ji rj.3 Skladiščničarka K Z. v Kam«1*” ^ ^ imela v skladišču zalogo mast* ^ ji j. 4. aprila. Razumljivo je, da 1 si (j ^ mast pričela kvariti. Izgovarjati Je, da ni vedela kam mora P pil' Poslovodkinja KZ Srednja vas n ^ ^ čuje in ne zapisuje količine t ki jo dajejo kmetje. Zato se ^ pit' Me, jezijo in govorijo, da je po „ infili več uslužbencev. tako poslovanje, kot je bilo v ^ k Itn»«; KZ i ( Dejstvo je, jktl, ‘ vasi, preveč uslužbencev, saj s0(n|C tt^ kaj kmetje brez kontrole oddal11 ^ ko, potrošniki pa so si ga sam1 k iz vrčev. i95»'-S (Iz «Ljudske pravice» 6. junij3 ^ k C 1 iu POZDRAV SVETOVNE ZVEZE DEMOKRATIČNE MLAD iš Ì Enotnost tržaške mladin6 predpogoj za mir in srečnejšo bodočngž! -.k s s s Tajništvo Svetovne zveze demokratične mladine je poslalo Zvezi demokratične mlad.ne STO naslednje pismo, ki je ponovna obsodba titofašističnih razbijaških poskusov za razdvajanje enotnih mladinskih vrst, bodisi na našem ozemlju kakor tudi v svetu. Svetovna mladinska organizacija razkrinkuje obenem titofašistični takozvani «kongres», ki naj bi služil za postavitev nove titovske špijenske agenture v službi imperialistov. Dragi prijatelji! Zvedeli smo za akcijo, ki jo izvajajo zadnje tedne v Trstu čigenti Titove klike za okrnitev enoim sti tržaške mladine in sejanje zmede v mladinske vrste, da bi jo s tem odvrnili od borbe za mir in borbe proti imperialističnim vojnim hujskačem. V coni B so agenti Tito-Rankovi-čeve klike spremenili Zvezo antifašistične mladine v organizacijo, ki jo vodijo podrepniki v službi Tita in imperialistov. Iz te organizacije so odstranili vse voditelje, ki so nasprotovali titovski politiki. Organizirali so neki takozvani «II. kongres ZAM STO», s katerim hočejo varati mladino, razbiti enotnost njenih vrst ter ustvariti na ta način pravo podružnico Titove klike v službi imperialistov. Izvršilni odbor Svetovne zveze demokratične mladine je sklenil že meseca januarja, da pretrga vse stike s titovskimi voditelji jugoslovanske mladine. Na zadnjem zasedanju v Berlinu je ponovno potrdil svojo obsodbo teh mladinskih podrepnikov Tita, ki so se izkazali kot največji sovražniki jugoslovanske mladine. Kljub vsem tem manevrom in največjim oviram je vaša organizacija, s svojo dosledno akcijo v obrambo interesov mladine in miru, visoko dvignila zastavo miru in enotnosti tržaške mladine, ki je nerazdruž-ljivo povezana z mladino vsega sveta. Tajništvo Svetovne zveze demokratične mladine pošilja vaši organizaciji tem potom prisrčne in borbene pozdrave, s prepričanjem, da bodo tržaški mladinci odgovorili NE na vse pozive titovskih izdajal- Enrico Boccara, glavni tajnik Svetovne zveze demokratične mladine. cev. Prepričani smo, da ovvari f ška mladina ne bo pustila j / od njihove demagogije, mar -e c(' bo še tesneje strnila okrog ganizacije in Svetovne zveza sVe|(l kratične mladine, ki branita stvar miru in bodočnosti jjf* ^ Sporočite tržaški mladini, da v borbi proti imperialiston^ gVo)l s ------- --------- . vse^ Nel strani demokratično mladin sveta, ki noče, da bi Trst os ^jji dišče špijonaže, spletk >n ja f Ij, provokacij, marveč zahtev**, stane Ozemlje, na podlagi Si štirih ministrov v resnici sv ter da se imenuje guverne • Da si pribori svobodo P T biti tržaška mladina en0* a v enotnost pa se mora iz dnev ;(,Q utrditi prav okrog poziva . t 1 s: nega odbora partizanov mirU prepoved atomskega orožja- ^ Titovci so pokazali sy°i obličje valptov in net**c„^0ve°:-i 1 vojne, s tem, da so !« „r0*‘ II. jugoslovanskim narodom in ' 0t°‘ izraziti se proti atomskem v» in za mir v vsem svetu. l-oIiA, ljs v stoekri1 v$ci t|| Z vašim podpisom ^ resolucije in z mobiliziraj po* slojev za podpis tega PoZ1 0peflee tudi vi podprli stvar miru’ tjtov,[] pa boste s tem razkrinka kot razbijače mladinskih valpte vojnih hujskačev. -pps? ste enotnost mladine ter vsej mladini Svobodnega b]agi>s ozemlja bodočnost miru *n ^ tržašk® ,1“' nja. Naj živi enotnost ašistii» dine! Naj živi Zveza antifaš Ufjgt Enrico s A junija 1950 fljžlEVlLNl AMERIŠKI MONOPOLISTI SO BILI PRIJATELJI NACIZMA iri «0 & [gHonakovski sporazum n njegove posledice m* jjetsP Med visoke ameriške osebnosti, rodi' _ s<> simpatizirale z nacizmom ali jVi So imele tesne prijateljske stike žejo njegovimi prestavniki v ZDA, je fišteti med drugimi: Herberta IVerla, takratnega šefa «Federai e P°r.reau Investigation» (FBI), ki je >či, * . vrsta Gestapa ali Ovre oz. da-petii» *st>je OZNE. Glavna naloga FBI ,fičaoi , Pobijanje komunizma. Ta orga-itje i" "cUa vodi v Ameriki zloglasno lé ra’ ,?*sUo za raziskovanje protiame-e, 0 , 'e delavnosti, katera je spravila 'f0111 aP°re vse tiste poštene ameriške P' ». '(iri'^U'^rate, ki so se že pred vojno ter' |( proti nacističnim idejam Hoo-in njegovih sovrstnikov, j U(ii senator Arthur Vandenberg, Je Postal po vojni najpopolnejši •Uleč zapadne demokracije ter 0*Ikomunističhi borec, je spadal •'ste prijateljev nacistov. ■nogo drugih, več ali manj zna-ameriških političnih osebnosti Padalo v vrste prijateljev in pod-, n'kov nacistov. Naj navedemo *em mestu nekaj imen: giornata William Bullitt in J. _56nnedy, ki sta takorekoč vodila J'ko ZDA pred in za časa zad-i, svetovne vojne; brata Allan in N Poster otrof1' lepi' i im'' cefi' •« , voi' , vii" i« ‘t ' liti I" »rrifl . ft 16 *#■ 1» isč , » Dulles, o katerih pa " govorili že na drugem mestu. 1 ; P® naj omen'mo le to, da je prvi, J ^e star voditelj neke ameriške ll‘rj,. J°nske mreže, drugi pa je «po-I" . 4 P' svetovalec» ministrstva za zu. zadeve. udi Randolph Hearst lastnik več t Polovice ameriških časopisov je . J^as poveličeval hitlerizem; da-„ Pa seveda poveličuje Atlantski Evropski obnovitveni načrt in - .,j,, tisto, kar nadaljuje nekdanjo or, ''‘stično politiko. Onerai Robert Wood, ki je bil ,) , jas član glavne direkcije Pa-eS,l„„ ,(pskega prekopa in ki je danes j ‘k delničar neke družbe, katere - Jdi ravnatelj je sam mister Ave- 0 lt Harriman, vodja Evropskega lQvitvenega načrta ERP. Ta druž-Je imenuje «Central Railroad» in >‘ .ji ?aa med največje železničarske st' j,ste ZDA. Nedvomno se prav zato 195® >_f‘s toliko govori o možnosti ob-itve zapadtio-nemških železnic .frani neke ameriške družbe ter ““močjo ERPa. J tega vidimo, da so bili predi'1 C1 Pretistavitiki velikih industrij-e’ . |j |. kompleksov največji prijatelji slL -6ria. To pa zato, ker so prav Največ računali na velikanske do-Je' ki jim jih je dejansko tudi ■ nesIa zadnja vojna proti Sovjet-^vezi. , j», **v iz istega razloga je imela ' j 'a monopolistična skupina po |.1a zastopnika v družbi filonaci-ne klike. Winthrop Aldrich je n. , 2astopal skupino Rockefeller in i. menes Behn; James Mooney Pino Morgan; William Knudsen P*no «General Motors»; Victor i« »tl «! Sili1 rt*1 V' p11* i ■I0l itd1, y1. Pi ji "le m 0* yeland»; William Rhodes Davis , zastopal petrolejsko industri- ^6r so te skupine trustov dejan-(. Vladale v ZDA in ker jim de-lAo tudi danes vladajo, je po-» jasno, da ni mogla politika ZDA drugačna, ne- 'r.oll J^hia jasno, da ni mogla biti l“ )i i,'. Pa politika ZDA drugačna, ne-„4 v',, bila napram vsem državam na te »«k P- Tako je bila ameriška poli- s‘ ,i jj sovražno usmerjena proti Španci1' tf n rePubliki, medtem, ko je odo-^ala avstrijski* Anschluss. Po inkovskih dogodkih je William "ili lvJSen poslal Hitlerju celo brzo-J0 čestitko. ! % ii ^Ptem, ko je Hitler osvajal de- rft jf 'k 1#' i t sl snuel takoimenovano družbo L; za deželo ter narod za tiaro-ie Hoover javno sam izjavil Pekem sprejemu, ki mu ga je 1 '"..(I .ifrPil časopis «New York Herald de .j Pne», ki je last bivšega filona-a Hearsta svoje prepričanje, da fn'tìJa in niti druge fašistične dr-6 ne marajo vojne proti zapadli? demokracijam zato ker se te demokracije ne upirajo po-fašizma proti vzhodu». e danes se dobe ljudje, ki trdi-so ZDA napravile vse, kar JHo v njihovi moči, da bi prejle zadnjo svetovno vojno. Ne sicer trdili, da se poedini le niso upirali vojni, med temi je bil zlasti pokojni predsednik ZDA Roosevelt, toda to je bilo vse premalo. Mnogo močnejši od teh poedinih mož so bili trusti in drugi vojni hujskači, ki so vedeli, da jim bo nova vojna prinesla velikanske dobičke. Pravcati vodja vojno-hujskaškega kroga je bil Hoover, ki je tudi danes to, kar je bil takrat. C e primerjamo besede, ki jih je izrekel Hoover leta 1938 z gesli Vandemberga in Harrimana o ta-koimenovanem «Atlantskem obrambnem paktu» ' vidimo, da ni v njih nobene razlike. V njih srečamo popolno soglasje idej, kar nam neizpodbitno potrjuje da je danes poželenje po novi vojni proti Sovjetski zvezi enako in še celo večje, kot je bilo za časa Hitlerjeve napadalnosti. Današnja zapadnjaška, posebno ameriška politika poskuša prika- zovati monakovski sporazum, kot neljubo «pomoto», ki pa se ne sme nikoli več ponoviti. . . V resnici pa ni bil ta sporazum nikaka «pomota», temveč dejanski manever Chamberlaina, Daladierja, kakor tudi manever tedanje ameriške zunanje politike po točno določenem načrtu, ki naj bi pripravil Hitlerja do čimprejšnjega napada proti Sovjetski zvezi. Angleški zgodo vinar-konservati-vec L. B. Namier je v svoji knjigi «Diplomatic Prelude, 1938-1939» napisal med drugim naslednje: «Antipatija do Boljševikov je igrala važno vlogo v politiki Chamberlaina napram nekaterim diktatorjem. . . Kakšna je bila vloga? Brez dvoma je bila taka, da je Hitlerja usmerjala proti Vzhodu, predvsem proti Sovjetski zvezi.» (Nadaljevanje sledi* * PREOBRAZEVALCI narave 5. SOLA ZA RASTLINE En sam Lysenkov klas tehta toliko, kot sedem najlepših klasov, ki jili pridelamo v naših krajih. Delavske zadruge in zvišanje zadružnih deležev Vodstvo Delavskih zadrug mora pravilno obrazložili članom Zadrug, zakaj je potrebno zvišanje deležev! - Do 31. maja 1950 je zvišalo deleže le 1400 članov - Če bodo te zvišali vsi člani, bodo Zadruge dobile dvanajst milijonov lir Številni listi so marsikaj napisali, zlasti v zadnjem času v pogledu Delavskih zadrug. Več ali manj so se zavzemali za to, da bi ta pre-koristna delavska ustanova dobila novo vodstvo, tako, ki bi dejansko odgovarjalo svojemu pravemu namenu, torej vodstvo, ki bi imelo stike z zadrugarji in ki bi se pred njimi ne skrivalo. Znano je namreč, da so Delavske zadruge imele svoj čas t. j. pred prvo svetovno vojno Tri po' koncu vojne do nastopa fašizma svoje demokratično in od članov izvoljeno vodstvo. Fašizem pa je iz zadrug napravil isto kot z vsemi drugimi ustanovami ali organizacijami: podvrgel jih je svoji diktaturi ter jim vsilil svoje komisarje. Po zadnji vojni se niso razmere bogve koliko izboljšale. VU je imenovala nove «komisarje», ne da bi se posvetovala prej s člani Zadrug. Torej imenovala je novo vodstvo in sicer na način, ki je zelo podoben onemu, ki so se ga posluževale ravnokar preminule oblasti. Tudi titofašisti so doprinesli svoj delež k razdemokratizaciji Delavskih zadrug. Mesto, da bi bili že koj po vojni vodili politiko, ki bi bila v korist Zadrug, so organizirali in pripravljali iakoimenovani «udar» v upanju, da se jih bodo polastili VU je s svojini ukazom št. 298 odredila takoimenovano štetje članov Zadrug. Vsak član pa mora ob ponovni prijavi zvišati svoj zadružni delež na 500 lir. Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da je ukaz VU zadel na veliko brezbrižnost članov Zadrug in to ne-le novejših članov in takih, ki se niso nikoli brigali za razvoj istih, temveč celo na brez-bižnost starih zadrugarjev, ki jim je bil razvoj Zadrug nekoč zelo pri srcu. Tu nastane vprašanje: zakaj . taka brezbrižnost in malomarnost? Po našem mnenju je te brezbrižnosti kriva predvsem nepoučenost zadrugarjev, za kar nosi dejansko krivdo prav sedanje vodstvo, ki ni v teku petih let svojega upravljanja ničesar storilo v tem pogledu. Iz verodostojnega vira se je nadalje izvedelo, da je tekom lanskega leta le . okrog 700 zadrugarjev izpolnilo pogoje, ki jih veleva ukaz VU. Do 31. maja, t. j. do dneva, ki je bil prvotno določen za zaključek štetja se je pa prijavilo komaj 1400 članov. In pomisliti je, da je vseh članov nad 30 tisoč!. Ni prvič, ko se Delavske zadruge nahajajo v težkih razmerah in da zato potrebujejo podpore od svojih članov, vendar pa do take potrebe, do sedaj še ni prišlo. O vsem, to je o potrebah in nepotre-bah pa so bili v prejšnjih časih zadrugarji vedno na tekočem. Imeli so vtis, da so Delavske zadruge dejansko njihova skupna last — to kar v resnici so! Za obveščanje svo- Dan kulture na Proseku : Nastop mešanih zborov jih članov je skrbelo predvsem vodstvo Delavskih zadrug. Oglejmo si na kratko, kako je vodstvo Delavskih zadrug. J.ik pred nastopom fašizma obveščalo svoje člane potom zadružnega biltena o zadružnem stanju. 31. decembra 1920 je znašal povprečen delež vsakega za-drugarja po 25,06 lir. Zadružni kapP tal pa je ob istem- času znašal povprečno 54 lir, medtem., ko je znašal tddružni dolg 332,55 lir za vsakega člana. Ob istem času so imele Delavske zadruge 45,41 lir gotovine na vsakega zadrugarja, za 352,09 lir blaga, za 55,20 lir vrednosti inventarja, za /6,80 lir vrednosti zgradb ali zemljišč, za 104,54 lir kreditov v tekočih računih za 19,50 lir deležev pri drugih zadrugah ter za 3,24 lir tranzitnih kreditov na vsakega posameznega zadrugarja. Iz tega vidimo, da ni povprečni delež zadrugarjev (25,06 lir) kril niti polovice vrednosti inventarja (55,20 lir). In že tedaj je vodstvo Delavskih zadrug zahtevalo, naj bi se .delež zadrugarjev dvignil na povprečno 50 lir za vsakega člana. Ze pred prvo svetovno vojno jo vodstvo Delavskih zadrug zahtevalo, naj bi se zvišal delež zadrugarjev na 50 kron, kajti le tako bi sc dalo dvigniti kapital ter uravnovesiti bilanco. Pa povrnimo se k današnjemu stanju, da se seznanimo z dejstvom, kaj prav za prav predstavlja danes zvišanje deleža za 400 lir. Ce bi ta delež zvišalo 30.000 članov Zadrug, bi dobile Zadruge o-krog 12 milijonov lir, kar pa po današnji valuti ne predstavlja bogve kakšno vsoto. S to vsoto bi ne bilo mogoče odpreti niti ene nove poslovalnice. Vsekakor pa bi 12 milijonov pomenilo na drugi strani znatno okrepitev te ustanove. Zato pa je potrebno, da vodstvo seznani svoje člane s temi vprašanji; kajti le če bodo člani pravilno poučeni — in torej če bodo pravilno razumeli položaj v katerem se nahajajo Zadruge, — jih bodo. podpirali, zavedajoč se, da podpi-, rajo svojo lastno ustanovo, ki je bila ustanovljena prav z bornimi kronicami, ki so jih žrtvovali predvsem tržaški delavci. In tega se dobro zavedajo stari zadrugarji, ki so ostali zvesti svojim Delavskim zadrugam, ali potrebno je, da se tega zavedajo tudi mlajši zadrugarji. Toda sedanje vodstvo ni v lem pogledu ničesar storilo. Vedno se jf skrivalo pred zadrugarji. Zato pa ne uživa zaupanja med njimi. Jasno je. da neke ustanove ne more predstavljati nekdo, ki ne uživa zaupanja v množicah, ki dejansko predstavljajo ustanovo. Zato pa je nujno potrebno, da se po končanem štetju skliče občni zbor ter izvoli novo vodstvo, tako, ki bo pravi lik resnično Delavskih zadrug. Bombaž je kaj vatna rastlina, o tem smo si menda edini. V deželah SZ je sicer te zdaimaj uspeval, a zdaleka ne tako, kakor bi trebalo: prav mnogo stranskih rodnih popkov je odpadalo, uspeval pa je bombaževec samo v toplejših krajih, a še tam le počasi. Pa ga je Lysenko «vzel v roke» in uganil: vrh ih spodnje mladike jemljejo bombaževi rastlini vse preveč hrane, ki je zato nedostaje stranskim popkom. Zato — prot z njimi! Uspeh ni izostal: rodni stranski popki so prejemali vet hrane in so se mogli razviti v lepe cvete, ki so dajali obilen plod. S pojaritvijo je pa pridal kaletemu semenu potrebno veljo toploto, zaradi lesar je rastlina hitreje doraštala, napravila plodove in semena v izdatno krajšem lasu, kar Ji je omogočilo odliino uspevati tudi v hladnejših severnih krajih, kjer je vegetacijska doba krajša. S krompirjem, a tudi še z drugimi rastlinami vsakdanje potrebe, pa le ne gre vse tako gladko, kakor bi Človek želel. Mehkužne Južnjakinje se da sicer usposobiti tudi za hladnejše kraje, toda le do gotove meje. Da bi pa spremljale človeka v visoke severne predele in celo tja na Spitz-berge jim je le odveč. — In — kako tua i obraniti krompir pred predolgotrajno svetlobo? Mar skrajšati predolgi polarni dan? No, le si že od davna podaljšujemo dan z umetno svetlobo, not pa z zapiranjem ali zavešanjem oken in vrat, zadeva ne bo baš težavna. Tudi niso rastlinjaki nič novega in v njih lahko po mili volji «podaljšamo ali skrajšamo» dan. Ha porečete: krompirja menda ne bomo sadili v rastlinjake, žita pa tudi ne bomo sejali tja: kdo pa je že videl rastlinjake nad obširnimi njivami? Je te res! Toda sovjetski človek je korenito obračuna! s preteklostjo, pa zakaJ ne pi tudi z malimi rastlinjaki starega kova? In tako je tudi storil! Zadet si je nalogo zgraditi obširne rastlinjake, ki bodo obsegali cele njive, kajti le tako bo uspel pridelati žito, krompir, pa tudi limone in pomaranče( zakaj Pd ne'/) povsod tam kjer sam živi, pa čeprav na Spitzbergih. V teh rastlinjakih bo mogoče zvišati alt znižati toplino, podaljšati ali skrajšati dnevno svetlobo, kakor bo pač kazala potreba. Vprašanje je le materiala, pred vsem stekla, ki Je drago, težko, krhko da bi iznašli snov, prozorno kakor steklo, trdno kakor kovina, tanko kakor papir, snov. ki bi kljubovala vročini in mrazu, ognju in vodi, vetru in viharju, a bi poleg vsega bila še tako poceni, da bi si jo mogli privoščiti v potrebnih ogromnih količinah. Ha nikar ne mislite, da so to le propagandne fantazije ali časopisne race! Strokovnjaki Agrofiztkalnega instituta se, izgleda, ne bodo več dolgo trudili, da bodo dali sovjetskemu kmetijstvu snov, ki bo odgovarjala vsem zahtevam v najvišji meri. Ob krom pirjevih gredah so pa položeni tiri, na katerih so postavljene hišice na kolesih: kadar je krompirju dovolj dnevne svetlobe, pomaknejo hišice nad grede, da jih naslednjega dne zopet odmaknejo. Te «jotoperiodlčne hišice» so pomagale krompirju v Leningradu donašati prav tak pridelek, kakor v njegovi pradomovini, v Peruju in Ctleju. Seveda se enako postopa tudi z drugimi juinjakinjami, ki ljubijo daljše noči. SOLA ZA RASTLINE limo v rano dozorevanje in obratno. Tudi moremo skrajšati razvojno dobo tako, da jih lahko sejemo dva — in celo trikrat letno. Lysenko je z ja-rovizacijo vzgojil v rastlinjaku celo pet rodov pšenice v enem letu: tri rodove jare in dva rodova ozimine. Z jaroviziranjem lahko doseženo mnogo hitrejšo vzgojo novih zvrsti rastlin s križanjem. Tudi Je Lysenko ugotovil, da moremo spremeniti s smo-trenim vplivanjem na razvoj rastlin ne samo dolgosti posameznih obdobij, temveč celo njihov razvoj in s tem njihovo naravo. V deželah puščavske su se. kjer sl prej videl le borno, koniaj svojega imena vredno rastlinstvo, je paravi-zacija omogočila bujno rast in obilen pridelek. Pokrajine trdih zim, kjer človek še nedavno niti pomisliti ni mogel na obdelovanje polja, kjer je moralo biti uvoženo slednje žitno zrno, slednji sad in vsaka življenska potrebščina se danes osamosvajajo, širi- I Jo polja, posejana z jarovtzirantm ži-i tom in gojijo obširne sadovnjake, pol-Tako dela sovjetski človek! Mnogo. ne sadja, vzgojenega po Mičunnu in je že napravil, mnogo ga še čaka. j njegovih vrednih naslednikih. Tam pa, KITAJKA,, se imenujejo jabolka, ki jih je prevzgojil Mičurin. Danes uspevajo celo v severni Altajski pokrajini, kjer ni do nedavnega uspevalo nobeno sadno drevo. Saj je Lysenko poleg že znanih razdobij rastlinskega življenja zaslutil še dvoje, troje, ki pa še niso ugotovljena, niti še dovolj raziskana. Tu dl je sovjetsko kmetijstvo nekam raz in sploh kaj neprimerno za zamišljene | vajeno: neka rastlina ne daje pridel-ogromne rastlinjake. Ravno zato se j ka, kakor bi si ga želel kolhoz v Si-danes trudijo sovjetski strokovnjaki, I biriji. Kolhoznikl pošljejo rastlino v KRESNI VEČER ogenj, copernice in še kaj Kres. To je praznik, ki so ga praznovali naši davni pradedje, ko so bili še nomadi. Ze tedaj so namreč zažigali grmade na čast Sveto-vitu, bogu sonca'in svetlobe. Te grmade so zažigali na dan, ko je bilo 'šohče na svojem'višku. Zato so ta dan smatrali za najmočnejši dan v letu. 'Toda kakor je bil Svetovitov dan najmočnejši dan tako je bila noč, ki mu je sledila, najstrašnejša noč v letu. To noč so imeli zlasti veliko moč zli duhovi, vraže in copernice. Za to se je bilo treba pred njimi dobro zavarovati. Predvsem je imel kresni ogenj to moč, da je preganjal zle duhove, ki so prinašali raznovrstne bolezni. Kresni ogenj je po veri naših pradedov imel čarodejno očiščujočo moč. Navadno so kresove zažigali na vrhovih hribov. Tako so veliki plameni osvetljevati tudi doline in preganjali zle duhove, copernice ter očiščevali ozračje raznih nečistih duhov in urokov. Da bi to očiščevanje imelo večji učinek, so zažigali brezove metle ter jih vihteli visoko v zraku, alt pa jih celo metali proti nebu. Čestokrat so tudi ljudje skakali čez ogenj ter st na ta način «očistili». Tudi živino spletejo tega dne tudi majhen venček ter ga zvečer obesijo nad hišna vrata. Drugje imajo spet navado, da okrasijo streho kravjih hlevov z rožami, ki se imenujejo kresnice. Te rože so namreč «imele» svojčas tako moč, da so preganjale copernice, ki so hotele molzti krave po noči ali pa jim celo škodovati na zdravju. Po nekaterih vaseh na Krasu, na Binici in v Brkinih še danes pastirji priženejo na kresni večer živino zelo zgodaj s paše. Pravijo, da bi krave v mraku zgubile mleko. Ho nekaterih predelih Slovenije so na kresni večer okrasili strehe s praprotjo. Ta je morala biti izruvana s korenina, kajti drugače ni imela v sebi zaželjene moči pred strelo. Toda tudi za dekleta, ki si niso mogla najti fantov je «poskrbela» svojčas kresna noč. Na Koroškem so n. pr. taka dekleta posipala po cesti bezeg. Pravile so, da jim to gotovo pomaga pri iskanju fanta. Med posipanjem so govorile: «Uez, beza, daj moža!» Na Štajerskem pa so nekoč verovali, da kresno sonce učinkuje s svojo čarodejno močjo tudi na vodo. Zaradi tega so smatrali, da je umi- so po nekod gonili čez kresni ogenj, vanje s kresno vodo posebno zdravo zato, da bi se je ne prijela nobena bolezen. Poleg kresnega ognja so naši pradedje uporabljali za «očiščevanje» kakor tudi za «obrambo» pred zli duhovi in copernicami tudi razna zelišča. Od tu navada, ki se Je ohranila tudi do današnjega dne, da se na kresni večer okrasijo vsa okna z majhnimi «pušeljci». Po nekod Prav zato so tudi fantje nekoč na kresni večer polivali dekleta z rodo. Politim dekletom so pravili: «Dobila je mivaka za možaka». Kresni večer je bil — in je še vedno, kjer se je prastara tradicija ohranila do današnjega dne — v ve liko veselje mladini. Seveda danuš nji svet ne veruje v nekdanje praz noverje. «šolo» z opisom vseh njenih nedo-statkov; za to postavljeni «učitelji» naj rastlino «nauče» roditi po željah kolhozntkob. In «učitelji» izkoriščajo nauke Mičurina in Lysenka ter vrnejo kolhoznikom v doglednem času «po pravljeno» rastlino. Ce pa «popravljena» rastlina kolhoznikom še ni po-všeči, jo ponovno pošljejo v «šolo». Isto vrsto rastline bi pa radi z obi-lim pridelkom gojili tudi kolhozniki tople južne Ukrajine. Potrpežljivi «učitelji» jo bodo prevzgojili, da bodo tudi južni Ukrajinci zadovoljni. Strokovnjaki danes vedo: vsaka rastlina ima svojevrsten razvoj, zato je treba v podrobnosti poznati posamezna razvojna obdobja vsake posamezne rastlinske vrste, kakor tudi zunanje vplive, ki so odločilni za posamezna obdobja. S poznavanjem teh dejstev je lahko odkriti sredstva, ki omogočajo močno izpreminjatt rastlinski razvoj. Ce danes povprašamo kolhoznlke Sirom prostrane SZ o Lysenku, nam bodo ti odgovorili: «Leto za letom nam akademik Lysenko pošilja nova navodila, kako naj delamo, da bomo zvišali pridelek naših njiv. Uči nas spoznavati rastline in njih življenje in kako moremo s pridom uporabljati nova spoznanja v korist svojemu kolhozu in torej naši ljudski državi. Kolhoz, ki bi še danes ne poznal Ly-senkovth del, je pač bela vrana!» ogromni pomen Lysenkovth dognanj v gospodarstvu SZ je torej na dlc.nt. Z jarovizacijo lahko skrajšujemo žw-IJensko dobo kulturnih rastlin in Jih ‘usposabljamo, da nam daje n obilen 1pridelek tudi v krajih, kjer so dani ugodni življenski pogoji le nekaj mesecev v letu, ne da bi pri tem trpela vrednost pridelka. Meja uspevanja južnih rastlin se je pomaknila daleč proti severu, a meja uspevanja severnih rastlin daleč proti jugu. Lahko u-redimo življenje rastlin tako, da dozore pred nastopom letne suše ali pred nastopom zimskega mraza. Rastline, ki dozorevajo sicer pozno lahko prtst- kjer je njiva še pred nekaj leti rodila samo enkrat, daje danes dva, trt pridelke. Nešteto je ljudi, ki zvesto sledijo poti Mičurina in Lysenka. AKADEMIK CICIN je križal žlahtno enoletno pšenico z ničvrednim, a zelo plodovitim in trajnim plevelom, s pirnico (agropyron) in ustvaril večletno pšenico, ki je od plevela podedovala izredno plodovt-tost in veliko odpornost proti mrazu, suši in boleznim AGRONOM A. DER2AVIN je pa vzgojil večletno pšenico s križanjem jare pšenice z divjo večletno ržjo iz Zakavkazja. AKADEMIK RUDNICKI je dal prebivalcem krajev daleč za severnim tečajnikom razno sadje tn zelenjavo, ki si ga morejo vzgajati v svojih polarno mrzlih krajih. Krompir, repa, koleraba In zelje že rastejo za tečajnikom. Ozimno žito pridelujejo v Hibinah na polotoku Koti kjer ni prej nikdar rastlo. Redkvica se je doselila celo do Spitzbergov. . . bmotreno in korak za korakom obvladuje sovjetski človek naravo, sl Jo pokorava po svoji volji in posega za- Prihodnjič bomo na tem mestu objavili zanimivo razpravo o preobrate vanju živali v Sovjetski zvezi. resino v njeno snovanje ter jo pre-drugačuje sebi v korist. Cim dalje bolj gtnevajo časi, ko je bil človek suženj svoje njivice, odvisen od naravnih neprilik, obsojen leto za letom v stalno bojazen ali mu žetev uspe alt mu jo uniči «zla usoda». Kaj bi neki danes rekel oni uradnik v notranjem ministrstvu carske Rusije, ki Je leta 1908. Izjavil v nekem svojem poročilu: «Smrt od lakote preti vsako leto znatnemu delu poljedelcev Rusije kot zelo verjetna usoda». . . Carski človek je čakal usodo, sovjetski človek st jo pa sam kroji. K. C. Konec A y| inilo je že več četrt stoletja. Mnogo nepovabljenih gostov se je IVI ta čas že mudilo v sovjetski deželi. Nekateri izmed njih so prišli celo do Moskve. Toda nobeden ni ubegnil usodi Švedov in usodi Nemcev. Ze davno je v tisti vasi, kjer je nekoč stala siromašna bajta Se-mjona Kotka, velik in bogat kolhoz, ki ga vodi Mikola Ivasenko. in v tem bogatem in velikem kolhozu je vzorna in po vsej Sovjetski zvezi sloveča farma svinj, in to slovečo farmo vodi žena tovariša Ivasenka Jevrosinja Fjodorovna ali po domače — Frosja. Tudi gozdiček nedaleč od vasi še stoji. In je ostal v tem gaju mlad hrast, pod katerim počivajo slavne kosti Trofima Remenjuka in njegovega tovariša mornarja Vasilija Careva. Njuni imeni je že zaraslo lubje in ni ostala sled za žebljem, s katerim je bila na hrast pribite mornarjeva čepica. Toda ljudje vedo za grob in se pokojnih dveh spominjajo v svojih pesmih. Mladi hrast je svetilka nad tihim grobom s svojim zobčastim listjem. Pravimo — mladi hrast. Kakor je bil mlad, tako je mlad ostal. Saj je treba dosti časa, da hrast ostari. Kaj pa je hrast v dvajsetih letih? A slava junakov nikoli ne zastara. In lejte, sleherno pomlad, kadar odbije ura na Spaskem stolpu v Moskvi, pojezdi na Rdeči trg ljudski komisar za obrambo, maršal Sovjetske zveze Kliment Vorošilov, da sprejme prvomajski parado. Na iskrem konju zlatičaste dlake obide vojsko in pozdravlja njene negibno zamrle, kakor iz sivega granita izklesane oddelke. Nato stopi s konja, izroči uzdo konjarju in se vzpne na levo krilo Leninovega mavzdoleja. Od tam se razlega v pretresljivi tišini, brez naglice, njegov močni in razločni glas: «Jaz, sin delovnega ljudstva. . .» Semjon Fjodorovič Kotko in njegova žena Sonja Nikanorovna stojita na tribuni poleg mavzoleja. Vzpenjata se na prste in upiratev poglede v oddelke mladih borcev Proletarske divizije, da bi morda opazila svojega sina. Saj prav za to sta bila prišla za en dan iz Zapo-rožja, kjre vodi Semjon Fjodorovičtovarno aluminjevega kombinata. Semjon Fjodorovič se je sicer malce spremenil, zredil se je in v njegovih namrščenih obrvih se pobliskujejo sivkaste rese. Na glavi Sonja Nikanorovna je oblečena tako, kakor se v Zaporožju oblačijo ne več mlade žene ravnateljev: nosi polsten klobuček in suknen plašč z ovratnikom iz zajčjega krzna, ki nalikuje sedul, rokavi so obrobljeni z enakim krznom. Tudi ona se je zredila in na glavi se ji tu in tam zasveti kak sivkast las. Okrog oči so se nabrale dobrohotne sive gubice, oči pa so ostale prav tako mladostne,« velike in višnjam podobne. «Joj, Semjon,» šepeče Sonja naglo, «na častno besedo, jaz ga vidim. Glej ga tamle! Četrti v drugi vrsti z leve strani. Naj me zadene kazen božja, če ni. Le poglej! Poleg njega stoji prav tak tovariš z enako čelado in v enaki bluzi, samo da je bledikav, plavolas, naš Trofim pa je kostanjev.» «Sonja, bogme, da te občudujem. Kako je mogoče v tolikšni množici borcev spoznati enega samega moža? Ne delaj mi sramote pred svetom. Rajši glej parado in molči. Kje pa misliš, da je Trofim?» «Poglej, tamle. V drugi vrsti, četrti z leve.» «To ni naš Trofim.» «Jaz pa pravim da je to naš Trofim». «Dobro, pa naj bo naš Trofim, če že hočeš tako,» vljudno odgovori Semjon in stisne čeljusti. A čez trg se s presekanim, močnim dihom razliva: «Jaz, sin delovnega ljudstva. . . In vzklik odmeva povsod naokoli: «Jaz, sin delovnega ljudstva. . .» grmijo svetlikave plošče mavzoleja, kjer stoji na levem krilu, v grobem suknjiču iz vojaškega blaga, v svoji strogi in dobri preprostosti — Stalin, ki sprejema parado. «Jaz, sin delovnega ljudstva. . .» prepeva vzvabljeno ozračje. «Jaz, sin delovnega ljudstva. . .» odzvanja bron spomenika Mimjinu in Požarskemu. «Jaz, sin delovnega ljudstva. . .» prepeva vzvavljeno ozračje. «. . . Jaz se obvezujem, da bom na prvi poziv delavsko-kmečke vlade vstal v obrambo Zveze sovjetskih socialističnih republik zoper /se nevarnosti in napade s strani njenih sovražnikov in da mi v borbi za Zvezo socialističnih republik in za stvar socializma in bratstva narodov ne bo žal ne truda ne življenja » «Jaz, sin delovnega ljudstva...» (Moskva — 1937 — septembra.) ima usnjeno čepico iti oblečen je v plavkast dežni plašč, ki ga je bil oblekel zato, ker se je davi pripravljalo k dežju. Toda dan se je zvedril, postalo je vroče in je Semjon Fjodorovič razpel plašč. Na suknjiču je pripet red Rdeče zastave, na Semjonovem komolcu pa visi rumena bambusova palice, ki ri jo je bil lani kupil v letovišču Soči. 27. nadaljevanje ■ d»" k < ì VALENTIN K AT A J E V f’ e o1' s? L ^ sy0? l|(,po tretjem strelu se je vzpelo iz same nemške baterije šest črnih ,jet* ti,| °v. Proti nebu so zleteli kosi zabojev s strelivom. Vzletela so S(T Tovorni koti ji so padali in se zapletali v vprego. Posadka se 0/ Zletela. - f V,"Junak si, Semjon! Mlati še! 6‘8- ✓ Mlati do konca! Dva zaporedna "Ogenj !» (Jh že je z brega drevila četa za četo in je presekala pot nemški JSI' ki se je tako iznenada prikazala, pred vsemi pa se je v koleslju 'ji Zinovij Petrovič, po gosposko zamotan v ovčji plašč, dentei so ta dan že drugič bežali. A kakor je bil pravilno rekel ufelJ Petrovič, vojna še daleč ni bila pri kraju, marveč se je šele "Na. V^va meseca je bilo treba tolči Nemce čelno in za hrbtom, na des- *h levem krilu, šele nato so dokončno zapustilyi Ukrajino. Toda 'i(.Ntineje pripovedovati k?< tem ni naloga pesnika, marveč zgodovi- 6, pa lahko k svoji pripovesti dodamo le še to, da je postal od-Zinovija Petroviča najprej brigada, potem divizija, in da je s % avetičan dokončal borbo proti Nemcem konec oktobra leta osem- a’ nakar ie stopil v popolnem sestavu pod zastavo kmečko-Lt^ke Rdeče armade. Baterija tovariša Samsonova se je razvila v SfJtion in je bil za poveljnika ene izmed baterij postavljen Semjon C0- Za starejšega telefonista je vzel k sebi svojega tovariša Mikolo ‘ nka. Kar pa se žena tiče —- Sonje, Frosje in Semjonove matere Se dolgo vozile z oddelkom v pratežu drugega razreda. To se V8tia ni skladalo s pravilnikom, toda Zinovij Petrovič je za Se->ž priznanja za njegovo hrabrost, storil izjemo. V tem pratežu 1>1$ ka razreda je Sonja sredi devetnajstega leta rodila Semjonu * spomin na tovariša Remenjuka, prvega predsednika Vaškega a in prvega Semjonovega svata, ki so ga bili intervencionisti :•'inski način mučili iti umorili, so sina imenovali Trofima. Za ,1i|| ahom Klembovskim ni bilo sledu. Nemara pa ga bodo kje še St ' Naša zgodovina ve za primere, da so carski oficirji kar po tri-,V’odali svoje orožje: prvikrat Nemcem, drugikrat delovnemu \Vu in tretjikrat spet Nemcem. Ampak Klembovski bo zdaj težko Pa Če bi tudi kakršne koli najemniške cape navlekel nase. KONČNO SO SE LE NAŠLI — V zadnji številki «Demokracije» se belčki zelo navdušujejo nad titovsko prireditvijo, ki je bila preteklo nedeljo na njinovem sveloivanskem stadionu. V svojem nepopisnem navdušenju gredo celo tako daleč, da «računajo, da je bilo na prireditvi prisotnih okoli 10.000 oseb». Kaj takega si ni upal pisati niti titofaši-stični «Primorski», ki se je omejil na «ugotovitev» o «ogromnem» številu udeležencev. «Primorski» je na ta način zgubil prvenstvo v «časnikarskih balah», ker ga «Demokracija» z daleka prekaša. Čestitamo! Delčki so postali napram titofaši-stom kar čez noč zelo ljudbeznjivi in prijateljski. Tito/ašisti niso torej več plačana skupina aktivistov, marveč so za belčke kar nenadoma... «SHPZ, ki je imela krasno uspelo penso in folklorno prireditev». Zanimivi so tudi «nasveti», ki Jih Iju-oeznjivo dajejo tito/ašistom, kot na primer, da bi se prireditev vršila zvečer, ob razsvetljavi reflektorjev.» Značilno je, da so belčki za to « prireditev» tito/ašistom hvaležni, ter Jim zagotavljajo, da «bodo Tržačani prav tako napolnili stadion, kadar koli bodo prireditve u strogo narodnem slogu in duhu.» Kaj pa naj pomeni ta «strogi narodni slog Ut duh»? Aha, belčki so pač zelo veseli, ker se na titofašistični prireditvi ni govorilo o «komunstični frate-lanci», nad katero se belčki kaj radi spodtikajo. S tem so dali belčki titofašistični prireditvi res dragoceno m značilno spričevalo. Titovske prireditve so torej beičkom kar po godu. Morda pa bo tttotašistom to odkrito hvalisanje in navdušenje Delčkov vendar nekoliko nerodno, saj so vendar, vsaj na videz, politični nasprotniki. Saj delajo prav belčki veliko reklamo o «Titovem komunizmu». Kako je torej mogoče, da so «Titovi komunisti» pripravili «krasno uspelo prireditev, ki je bila u strogo narodnem duhu?» Glej spako, v bodoče sploh ne bo več treba, da bi se tito/ašisti trudili s prevažanjem «množic» iz vseh koncev in krajev. Saj so se belčki sami ponudili ter jim zagotovili, da bodo napolnili titovski stadion, seveda pod pogojem, da bo vse «v strogo narodnem slogu in duhu». O tem so belčki lahko brez skrbi, ker se jim tito/ašisti ne bodo izneverili, 'temu so najboljši porok razni stari in zakrnjem titovski nacionalisti kot protikomunist Dekleva, četnik Pahor, Joro in ostala litojašistična sodrga, ki izrablja slovensko kulturo za svoje najogabnejše protiljudske spletke. Vsekakor pa je «pohvala» Delčkov za titotašiste najboljše in odlično spričevalo «borbe za čistost načel marksizma-leninizma». Morda pa nas bodo v najkrajšem času l belčki i titofašisti iznenadili celo s kakim skupnim nastopom v «strogo narodnem slogu in duhu». ZAKAJ TAKO SKRIVANJE? — Titofašisti se že več časa besno zaganjajo proti Enotnim sindikatom in na vse prete ge kričijo, da niso dovolj «borbeni» in slične bedarije, katere v zaključku vedno zabelijo z «ugotovitvami», da je «vedno večje število delavcev, ki zapuščajo ES in se pridružujejo... «sindikatom» zaupnika OVHE in špijana Bortola Pe-tronija. Toda glej čudo, kljub temu, da se tržaški delavci kar prepirajo in tekmujejo kdo se bo prvt vpisal v «bratovščino» poklicnega špijona — vsaj tako namreč izgleda po trditvah «Primorskega» — so titofašisti «rodili» svoj «razredni sfndlknf industrijskih delavcev» v največji tajnosti. Sele v nedeljo, to je isti dan ko so uprizorili svoje «sindikalno rojstvo» je «Primorski» objavil točen spore d in kraj «sindikalne komedije». Zakaj torej taka konspiracija? Ali so se morda tito-tašisti bali ,da bi dvorano do zadnjega kotička napolnili pravi delavci in ne razni plačanci iz njihovih gospodarskth ustanov? Vsekakor pa bodo razbijaški poskusi špijona Bortola Petrontja naleteli pri imperialistih in klerotašistih na splošno odobravanja. Saj se sam klerofašisttčnl «Giornale di Trieste» zelo pohvalno izraza o bivšemu zaupniku fašistične GVRE in sedanjemu inštruktorju UDBe — Bortolu Petroniju. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Novi titovski žolti sindikati poslednja rezerva imperialistov Neuspeh titovskega razbijaštva ES jih je prisilil, da so nastopili javno z ustvarjanjem novih fašističnih „sindikatov" - Odpusti v ladjedelnici «Giuliano» - Nevarnost odpustov v Salto Prireditev otrok pri Sv. Ivanu V nedeljo je imel slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu lepo kulturno prireditev, da tako na najprimernejši način zaključi šolsko leto. Prosvetno društvo «Škamperle» jim je radevolje odstopilo za to priliko svojo dvorano, katera je bila podobna ptičji svatbi, toliko se je nabralo naših malčkov, ki si jih spremljale skrbne mamice. Pod vodstvom voditeljice Treb čeve in učiteljice Černigojeve so mali, a korajžni malčki izvedli svo) skrbno naštudirani program: pesmi, recitacije, igrice in prizorčke, ki so pri malih gledalcih, a ‘tudi pri mamicah vzbudili veliko zanimanja in odobravanja. Po končanem sporedu se je ena od prisotnih mater zahvalila v imenu vseh voditeljici Mariji Trebeč, učiteljici Marij Černigoj in ostalemu osebju vrtca za njihovo požrtvovalno delo. Ga. Trebče v a se je zahvalila za lepe besede in šopke ter pozvala vse slovenske starše, naj pošiljajo svoje otroke v slovenske vrtce in šole. Za tem je sledila pogostitev, ki jo je pripravilo PD «Škamperle» in h kateri so mnogo prispevali zlasti gostilničar Mirko Suban in drugi. Razstava slovenskih učencev iz Rojana Učenci in učenke slovenske nižje industrijske strokovne šole v Tr- stu-Hojanu priredijo ob zaključku šolskega leta 1949-50 razstavo deških in dekliških ročnih del ter risarskih izdelkov. Hazstava bo odprta danes, 24. t. m. ob 11. uri in bo trajala do vključno 29. t. m. v šolskih prostorih v Rojanu ulica Montorsino t. Vabljeno je vse občinstvo! V preteklem tednu so titovski agenti na našem ozemlju napravili nov korak v izdajstvu delavskega razreda, s katerim so se razkrinkali kot poklicni razbijači in provoka-orji v službi delodajalcev: ustanovili so takozvane «razredne enotne sindikate». Ustanovitev titovskih žoltih sin dikatov, ki imajo nalogo razbijati delavske vrste, je dokaz poloma dosedanje titovske politike v pogledu delavskega razreda. Vsem so znani razni poskusi titofašističnih agentov, da bi od znotraj razbili Enotne sindikate, kot edine razrdi-ne sindikate. Ta politika je prihajala javno do izraza posebno v razdobju pred kongresi ES, ko je titovski tisk (Primorski dnevnik itd.) pozival in dajui direktive ter propagandni material za razijanje ES od znotraj. Vsi njihovi dosedanji napori pa so ostali brezuspešni, ES so še bolj trdni kot kdaj koti po- Tekmovanje v širjenj u demokratičnega tiska Kdo bo prvi? Kampanja za širjenje demokratičnega tiska je v polnem teku. Kar se tiče širjenja «Dela» je prišlo do vidnejših izprememb predvsem na Kolonkovcu, kjer se je dvignila razprodaja na ItiO izvodov. Tako je sedaj Kolonkovec na prvem mestu, in je dejacrsko prehitel tudi Križ. Kar se tiče listov «Unità» in «Lavoratore» pa je položaj naslednji: Na prvem mestu je tov. Gosetti; takoj za njo pa je tov. Kriščak, tako, da je prava nevarnost, da Gosettijevo celo prekosi. Na tretjem mestu pa se bije takozvani boj med Sv. Alojzijem in Skednjem. S tem pa še ni rečeno, da ne pridejo v poštev ostali kraji bodisi v mestu, kak ir tudi na deželi. Zato kar pogumno na delo, tovariši! Tudi Trebče, Bolj enee, Ricmanje, Mač kovlje, Prosek-Kontovel morajo priti do veljave! Iz dosedanjih izkušeni je razvidno, da je tudi v tem oziru najuspešnejše kolektivno širjenje posebno v večjih krajih. Praktičen Vzgled imamo v čem primeru prt tovariših pri Magdaleni, zlasti pa na Kolonkovcu. Kateri kraj in kateri razprodaja-lec bo prihodnji teden na prvem, kateri na drugem in kateri na tretjem mestu? . . prej. Poslednja stavka industrije in splošna stavka pa sta nasprotno dokazali, da so postali ES vodilna sila delavskega razreda Trsta, ob kateri se razbijajo in krhajo sile razbija-ških žoltih sindikatov Delavske zbornice. Danes so ti žolti sindikati v razsulu. Delavske množice spoznavajo razbijaške in provokatorske voditelje DZ ter jih zapuščajo. Vedno večja enotnost delavskega razreda okrog svojih razrednih sindikatov, okrog ES in vedno težji neuspehi razbijaških voditeljev in agentov imperializma so prisilili imperialiste, delodajalce in njihove hlapce, da so spremenili taktiko ter vrgli v odkrit boj proti delavski enotnosti poslednjo rezervo reakcije, titofašistične agente. Od raz-bijaškega dela znotraj ES (ki jim je popolnoma spodletelo) so prešli k razbijanju delavskih vrst od zunaj: ustvarili so svoje žolte sindikate. Titovski žolti sindikati se ustanavljajo v določeni mednarodni situaciji, ko imperialisti mrzlično pripravljajo novo svetovno vojno. V ta namen združujejo vse svoje sile, tudi tiste, ki so bile do danes v rezervi. Tako vidimo na mednarodnem sindikalnem polju obisk žoltih sindikalnih voditeljev Anglije in Amerike v Jugoslaviji. To so isti sindikalni voditelji, h katerim so šli po «direktive» razbijaški voditelji tukajšnje DZ. Danes se povezujejo titofašistični voditelji sindikatov Jugoslavije z ljudmi iz žolte mednarodne sindikalne federacije ter pripravljajo svoj vstop v to federacijo. Popolnoma v skladu s tem zunanjepolitičnim razvojem je torej dejstvo, da ustanavljajo tudi na STO titofašisti svoje žolte sindikate. Ustanovitev razbijaških titovskih žoltih sindikatov je dobila polno podporo tukajšnjih,,oblasti. Čeprav ne predstavljajo v resnici nikogar, razven skupine plačanih agentov, so prejeli. takoj «priznanje» oblasti. Tako so mogli takoj zahtevati, da se agentura v našem mestu vrsto čisto kapitalističnih podjetij. To so razna mizarska, avtobusna in prevozna podjetja, razni Infuriti, Adriaimpexi itd. Ze ta materialna, kapitalistična baza veže titofašizem v Trstu nujno na delodajalce in torej na ustvarjanje žoltih, razbijaških protide-lavskih sindikatov. Na ostalem sindikalnem polju se vodi borba proti vedno novim odpustom. V preteklem tednu je zajela gospodarska kriza tudi ladjedelnico «Giuliano», kjer so odpustili začetkoma 9 delavcev in sta bila dva delavca ponovno sprejeta le na intervencijo sindikalnih predstavnikov. Kriza te ladjedelnice se je začela po zadnji splovitvi ladje «Ariel». Sedaj ima ladjedelnica le še majhna naročila, a po izpolnitvi teh bo kriza popolna. Ravnotako so odpusti na dnevnem redu v podjetju SALTO. Odpu- sti so bili odgodeni na intervencijo sindikalnih predstavnikov za 60 dni. Trdovratnost delodajalcev, ki nočejo začeti pogajanj z delavskimi predstavniki, je prisilila delavce in nameščence Javnih skladišč, da so stopili v enourno stavko. S tem so opozorili delodajalce, da ne bodo dovolili, da bi se kdo iz njih norčeval. V ostalem sta bili sklenjeni delovni pogodbi glede tobačne in gradbene stroke. V agitaciji se nahaja osebje INAMa. Sekcijski odbor AS1ZZ pri Magdaleni organizira v soboto, dne 24. Junija v gostilni Baldon, ulica Uo-stalunga 2, zabavni večer s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov kongresa Zena, vabimo vse demokrate, da se udeležijo veselice v čim večjem številu! V nedeljo 25. junija t. 1. bo na vrtu Ljudskega doma in na športnem igrišču v MILJAH od 16. do I ure popolnoči Veselica akcijske enotnosti med Ital. socialistično stranko in Komunistično z godben'm koncertom in plesom. partijo STO Ob 19. uri na trgu Marconi ZBOROVANJE govorili bodo: za Italijansko socialistično stranko SALVATORE TEINER, tajil k tržaške federacije It. soc. stranke zi Komunistično partijo s i o VITTORIO VID ALI, generalni sekretar KP S TO in FRANC GOMBAČ Pozdrave vodstva It. soc. stranke bodo prinesli: posl. GIULIANA NENNI in posl. GIUSTO TOLLOY ; posl. GIANCARLO PAJETTA bj prme el pozdrave vodstva KPI. PREVOZNA SREDSTVA Parniki: iz Trsta (trg Un ta) ob 10., 12.10, 14.30, 17.45, 19.40. iz Trsta (Scalo Legnami) ob 13.15 in 15.45. Iz Milj (za trg Unità) ob 19., 21.20; (za Scalo Legnami) ob 20.45. Avtobusi: iz Milj ob 22. in 22.30. V slučaju avtobusov iz Milj pojačano. potrebe bo število Seje občins kih s v e t < ) v v Trstu in Do 1 e e lini NI bo pi irba; IBUD1 iaenal SVETOV lopravnost fALCEV SIAU IN slovenščine v obči KP nah Predlog tovariša Pogassija za revizijo davkov na življenske potrebščine Protest tovarišice Casali-Karlete proti cenzuri predkongresnih lepakov žena TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 24. Janez Krst. Kres. Nedelja 25. Henrik. Ponedeljek 26. Virgilij. Torek 27. Ema. Sreda 28. Irenej. Četrtek 29. Peter in pavel (Sčip ob 20.58 min.). Petek 30. Emilijana. rcicA ov. rallinijana. (Povprečna dolžina dneva 15.42 ol min.). ZGODOVINSKI DNEVI: i 26. 1869. se je rodil veliki datisk' pisatelj Martin Andersen Nax<>- 27. 1875. se je rodil slovenski skl3-datelj Gojmir Krek. 28. 1948. je bila izdana zgodovinska resolucija IU. 28. 1942. je partizanski bataljon oS' vobodil pri Verdu 320 Sioven-vec, ki so jih Italijani peljali v internacijo. 28. 1389. so Turki v velikem boju na Kosovem polju porazili srb-slco vojsko in tako zavladali 28 stoletja nad Južnimi Slovani, A D I O TRST Tov. Gombač je na petkovi seji zahteval, da odbor postavi na dnevni red razpravo o ukazu VU št, 183 o omejitvi rabe slovenščine v občinah cone A, ki je postala z I zloglasno Palutanovo okrožnico še postavi njihova lista na volitvah v t bolj pereča. Ti protidemokratični 1LVI, čeprav niso nabrali niti predpisane osmine glasov. V svoji zahtevi so se opirali izrecno na zakone in grozili tako z intervencijo na oblast'. Tako so sami dokazali, kdo je njihov delodajalec in gospodar ter kalfšhi ko'tijihovf Cilji. Dokazali so pa tudi, da ne uživajo nikake podpore s strani delavskega razreda. Da pa titovski sindikati v Trstu ne morejo imeti drugega kot raz-bijaško, provokatorsko bistvo, dokazuje tudi dejstvo, da ima Titova OB 6. OBLETNICI TALCEV V RIŽARNI NIKOLI VEC VOJNE! Naša kri ni tekla zaman 6 let je minulo odkar je nacistična zver pomorila v Rižarni dvajset žena in dvajset mož. To je bila prva skupina cele vrste nedolžnih žrtev, katerih edina krivda je bila, da so ljubili svoj narod, svobodo in lastno družino. Oni so bili žrtev vojne pošasti, brez ozira na politična prepričanja. Vrsta borcev za svobodo, ki so prišli v kremplje gestapovskim rabljem, je bila prepletena s celo množico, ki ni biia sploh nič «kriva». Sinov ni doma7 Starši v Rižarno! Moža ni na delo? žena in otroci v koncentracijsko taborišče! Tak je bil nacizem Nacizem, fašizem, imperializem — vojna — to je tisto temno ozadje, ki je krivo nečloveških krivic in morja prelite krvi. Danes je minilo komaj 6 let in že je ponovno obzorje črno in preti človeštvu novo še stra.šnejše krvavo neurje. Zopet je vstal isti krivec imperializem in fašizem, ki poskuša zanetiti novo vojno. Naše ljudstvo pa se še spominja. Niso se še zacelile rane v naših srcih. Kri naših najbližjih je ona, ki je najdražja in je ni mogoče pozabiti. Globoka, pregloboka je rana, do srca izkopana in divje priprave krvavih morilcev s te in druge strani Oceana so jo ponovno prebudile. NIKOLI VEC VOJNE: to je slovesna obljuba, ki jo izrekamo ob tej 6. obletnici našim najdražjim. To je nadaljevanje tiste borbe, v kateri so padli naši najdražji. To je bilo tudi geslo velike množice, ki se je zbrala na dan obletnice v Rižarni ter poslušala tam govore tov. Gasparinija in tov. Abrama. LJUDSKI ODER - TRST V četrtek, 29. junija 1950 ob 20. uri na prostem v TREBČAH Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA Na nedeljsko predstavo kateri bo sledil ples, vabimo tudi okoličane. CENE VSTOPNICAM : Odrasli.............lir 100 Otroci..............lir 50 ukrepi vojaških in civilnih oblasti, ki na las sličijo fašističnim zakonom proti Slovencem in Zidom, globoko žalijo slovensko prebivalstvo in zaostrujejo narodnostno mržnjo. Zupanu očividno ni po godu takšna razprava m sl je zato pridržal, da bo odbor odločil dan razpravljanja o tem vprašanju. Tov. Radich obravnava vprašanje občinskih snažilk ter protestira, da jim je bil podaljšan delovni urnik od 6 na 8 ur, ne da bi bile prej zaslišane sindikalne organizacije. Prav tako hoče pojasnila, zakaj je od 234 snažilk nastavljenih le 39, čeprav je predvidenih 135 stalnih mest. Referent Cumbat se je izgovarjal, da je po pravilniku predpisan 8-urni delovnik, dočim je ostale odgovore ostal na dolgu. Na interpelacijo tov. Bidovca je referent Invvinkl obljubil, da bo cesta iz Skilanov proti Roeolu tlakovana s kockami in podaljšana tudi kanalizacija, čim bo na razpolago zadevni kredit. Sledili so razni sklepi, večinoma glede nakupov zemljišč in raznih potrebščin. Referent Forti je predložil predlog glede zvišanja užitnine na žlahtne ribe. kar so pred meseci že predlagali komunisti. Tov. Pogassi je zahteval, naj davčna komisija po dveh letih že enkrat pregleda sedanje cene življenskim potrebščinam in jim prilagodi davke, ki se danes odmerjajo po cenah iz leta 1948, ki so bile mnogo višje. Po sprejetju nove trošarine je bila tajna seja. « Na torkovi seji, ki jo je vodil dr. Forti, je tov, Casali—Karleta zahtevala, da odbor protestira zaradi nezaslišane cenzure conskega predsedstva, ki ne pusti pisati na lepakih o bedi, prostituciji in drugih nadlogah, ki jih povzroča okupacija po tujih četah v Trstu. Tov. Malalan zahteva kontrolo cen živilom, zlasti zelenjavi, na Opčinah; dalje napeljavo elektrike hišam ob n-penskem tramvaju in postavitev dveh javnih stranišč na Opčinah. Tov. Radich pa zahteva posredovanje župana, da se zagotovi delo V tržaškem Arzenalu, zlasti s popravilom ladje «Remo». Z ozirom na začeta posvetovanja glede ustanovitve Osrednje mlekar- ne zahteva tov. Bidovec, da se pokliče tudi domače proizvajalce in se tako zaščiti njihove interese. Ceppi pe zagotovil, da bodo klicani pravočasno in zavarovane njihove koristi kot je bilo sklenjeno. Nato so sledili odgovori na prejšnje interpelacije, in sicer na Agnelettovo, da bo zasilno popravljeno stopnišče od Miramara na Kontovel, na Gombačevo, da bo postavljen vodnjak na katinarskem pokopališču, Ghetzu, da bodo še pred jesenjo postavljene tramvajske čakalnice, dočim zaenkrat ni mogoče podajšati filobusa B do Paccanonija' Ža tem je bilo sprejetih več sklepov, od katerih je najvažnejši oni o povišanju prejemkov občinskih uslužvencev. Tov. Žbogar je obžaloval da je italijanska vlada povišala nižjim uslužbencem le 500 do 1000 lir dočim bodo višji dobili tudi po 21.000 lir poviška,. DOLINA V torek zvečer je bila seja občinskega sveta v Dolini. Se pred prihodom na dnevni red je župan tov. Lovriha povabil vse svetovalce, naj podpišejo stockholmsko resolucijo za prepoved atomske bombe. Njegovemu povabilu so se odzvali svetovalci SIAU in LF, ta-koimenovana neodvisna svetovalca Strajn Avguštin iz Doline in Strajn Ignacij iz Mačkovelj pa nista hotela podpisati omenjene resolucije. Za njiju torej «ne obstoja» nevarnost atomske bombe! Takoj za tem so svetovalci prešli k dnevnemu redu seje. Najprej je župan objasnil, da bi bilo zaman vsakršno sklepanje v zvezi z bodočim razlaščanjem zemljišč, ki spadajo v pas industrijskega področja v Zavljah. Zà njim pa se je oglasil k besedi svetovalec Bolčič Ta Bolčič ima vedno kaj novega za povedati. . . Razpravljal je na dolgo in široko o bodoči industrijski coni, vendar pa je bilo vse njegovo izvajanje le mlatenje prazne slame, kajti industrijska cona dejansko še ne obstoja in tudi razlaščanje zemljišč še ni v teku. Nato je župan obrazložil, da obstojajo o razlaščanju in odplačevanju zemljišč tozadevi zakoni. Načeli so takoj naslednjo točko, ki je bila prav za prav jedro seje, namreč razpravljanje o znanih diskri-nacijskih in za Slovence žaljivih ukrepih predsednika področja dr. Palutana. Zupan je obrazložil vse podrobnosti v tej zadevi. Poročal je tudi o korakih, ki so jih pod- vzeli vsi slovenski župani področja zato, da bi dosegli to, kar nam po vsej pravici pripada, namreč popolno enakopravnost slovenskega jezika. Na koncu je predložil resolucijo s katero se ostro obsoja diskriminacijsko postopanje ter zahteva za vse občine na tem področju popolno enakopravnost slovenskega jezika. Resolucija je bila z malim popravkom soglasno sprejeta. Svetovalec Purger je nato predlagal naj bi se ustanovila posebna komisija sestavljena iz svetovalcev vseh treh političnih skupin, katera naj bi sestavila novo energično protestno resolucijo za preklic diskriminacijskih odredb v pogledu slovenskega jezika in katero naj bi podpisali vsi občani ne glede na politično pripadnost. Resolucija je bila soglasno sprejeta, najprej pogodili s srenjskim odbo- rom, zato ni prišlo v tej zadevi do dokončnega sklepa. Nadalje so sklenili, da se bo zbiranje podpisov vršilo skupno, ne oziraje se na politično ali strankarsko pripadnost. Zupan je nato poročal o sklepih. ki jih je podvzel ožji odbor glede najemnine občinskega kamnoloma v Boljuncu. Najemnik se namreč upira zvišanju, kar pa občinski odbor ne more upoštevati. Na seji sveta je bil ukrep ožjega odbora soglasno odobren. Prav tako je bil soglgspo odobren. predlog o 10 odst. zvišanju plač občinskih' nameščencev. Zadnja točka, o kateri se je razpravljalo na seji je bila odobritev prodaje neke parcele zraven vasi, na kateri naj bi zgradili še letos nov prosvetni dom. Večina svetovalcev je bila mnenja, naj bi se interesenti .PRIMORSKI DNEVNIK, O ATOMSKI BOMBI Protisovjetske klevete v obrambo imperialistov in vojne aoroa partizanov miru je trn v peti vsem imperialističnim hlapcem, v sklopu njihovih naporov proti partizanom miru postaja njihova propaganda vedno bolj divja. Pred kratkim. se je vrši! na Dunaju kongres partizanov miru, o katerem so se razpisali vsi reakcionarni časopisi začenši od demokrščanskih, pa tja do titovskih. V neumnosti propagande pa je nedvomno presegel vse ostale časopise «Primorski dnevnik». V svojih protisovjetskih klevetah ne vidi več nikjer nobene meje in je napisal dobesedno <21. Junija); «Ali morda velika slika v centralnem glasilu KPA, «Volkstimme», ki kaže Dunaj v erupciji atomske bombe, ne pove dovolj jasno, da na Dunaj lahko padejo samo sovjetske atomske bombe . . .» Ta protisovjetska kleveta titovskih Imperialističnih hlapcev ne predstavlja samo višek kolonialnega hlapčevstva in nesramnosti, nego tudi višek fašistične zabitosti. Kaj naj vrže Sovjetska zveza atomsko bombo na Dunaj, če pa njene čete drže zaseden del tega mesta? Očividno bi atomska bomba uničila tudi det sovjetskih čet. Vse kapitalistično časopisje je že neštetokrat pisalo, da bi v primeru vojne Rdeča armada lahko zasedla v 14 dneh vso Evropo. Nedvomno nima že NOGOMET Jutri, 25. t. m.: Skoljet . Ponzianini, na igrišču v Trebčah ob 9. uri; Partizan - Greta, na igrišču v Boljuncu ob 9; Vesna - Trebče, na igrišču v Nabrežini ob 17: Redivo Koz. - Nabrežina B, na igrišču v Trebčah ob 17; Sv. Alojz - Primorje DZ, na igrišču v Boljuncu ob 17. uri. V četrtek, 29. t. m.: Partizan - Ponzianini, na igrišču v Trebčah ob 17. uri; Redivo Koz. -Vesna, na igrišču v Zavljah ob 17. uri. KOŠARKA Jutri 25. t. m.: (Cona) Sv. Marko - Skedenj, na igrišču DSZ ES ob 8. uri; Arzenal B - Rinaldi, istotam ob 9.15. Ponedeljek 26. t. m.: (Zenska ekipa) DSZ ES - Skor-klja, na igrišču DSZ ES ob 20, uri; (STO) DSZ ES - Arzenal A, istotam ob 21. uri. Torek, 27. t. m.: (Cona) Arzenal B - Studente, na igrišču DSZ ES ob 20. uri; Rinaldi - Partizan, istotam ob 21. Sreda 28 t. m.: Š p © V t (Zenska ekipa) Pristaniščniki -Magdalena, na igrišču DSZ ES ob 20; Magdalena - Skoljet, istotam ob 21. uri (STO). Petek, 30. t. m.: (Cona) Skedenj - Študentje, na igrišču DSZ ES ob 20. uri; (STO) FMSA - ECA, istotam ob 21.15 uri. Počiva Sv. Alojz, pri ženski ekipi pa FLENT. BALINCANJE Jutri 25. t. m.: I. SKUPINA: Mesghez B - Giardinetto B, na igrišču Mesghez ob 16. uri; Americana B - Dugolin B, na igrišču Americana ob 16. uri; Bellavista A - Arzenal B, na igrišču Bellavista ob 16; Baldi - Barkovlje, na igrišču Baldi ob 16; Nardin - Costalunga, na igrišču Nardin ob 16, Počiva Ace-gat A. II. SKUPINA: Pečar A - Bellavista B, na igrišču M.te Fiascone ob 16. uri; Zol-Ronchetto - Nabrežina, na igrišču Ronchetto ob 15; Vespucci A - Mesghez, na igrišču Vespucci ob 16; Dugolin A - Baldi B, na igrišču ex Paradiso ob 16.30; Corsi B - MM. GG., na igrišču Corsi ob 16. Počiva Americana A. III. SKUPINA: Esso Club - Potok, na igrišču Ca-ciun ob 16. uri; Prosek - Vespucci B, na igrišču na Proseku ob 15. uri; Ponz. Liberi - Sv. Mark B, na igrišču ex Celeste ob 16; Tirolese B -Postelegraf., na igrišču Tirolese ob 16.30; Sv. Alojz - Floricoltore, na igrišču Bellaveduta ob 16. uri. Počiva Magdalena. IV. SKUPINA: Sv. Iivan - Corsi A, na igrišču ex Soci ob 16. uri; Acegat B - Rava-sini Sv. Ana. na igrišču Mario ob 16; Giordinetto A - Pečar B, na igrišču Giordinetto ob 16; Tirolese A - Sv. Alojz B, na igrišču Tirolese ob 14.30; Sv. Mark A - Arzenal A, na igrišču ex Paradiso ob 14.30 uri. Počiva Bazovica. Zmdmka premei«’ Prosvetni večer v Slivnem V soboto, 17. t. m. smo imeli pri nas v Slivnem lep prosvetni večer ob številni udeležbi domačinov. Nabrežinska igralska skupina je lepo podala zabavno enodejanko «Čudež v pustinji», tovarišici Jole in Inči iz Križa sta zabavali s harmonikama in tov. Košuta je recitiral nekaj pesmi, pojasnil smisel prosvetnega delovanja ter pozval vaščane naj si tudi sami postavijo svoje prosvetno društvo, kar bo resno naše prizadevanje. LonJerci na Opčinah V nedeljo, 18. t. m. je gostovala dramska skupina iz Lonjerja na Opčinah z igro «Uroki» in pevskim zborom. Posebno nas veseli, da se je skupina mladih igralcev od svojega prvega nastopa že lepo raz-vila in kaže viden napredek. Tudi pevski zbor, ki ga vodi mladi ta- lentirani pevovodja tov. Cok je žel zasluženo priznanje. Lonjerci, kakor tudi opensko občinstvo so bili zadovoljni ter je med vsemi vladalo prijetno razpoloženje. Izvedeli smo, da se lonjerci pripravljajo že za novo igro ter jih vabimo, da nas ob priliki spet poselijo. PD «H. in Z. HAAS» na Vrdeli je dokončalo svoje letno gledališče ter bo v nedeljo, 25. t. m. ob 17.30 uri otvoritev s kulturnim sporedom in plesom. Govorita tov. Stane Bidovec in prof. Oscar Ferlan. Poletno gledališče je bilo zgrajeno z udarniškim prostovoljnim delom članov PD «Haas». V PD «Škamperle» bo v četrtek, 29. t. m. ob 16. uri prireditev s kulturnim sporedom, ki jo priredijo u-čenci osnovnih šol pri Sv. Ivanu. iz tega stališča nobenega smisla, da bi Sovjetska zveza metala atomske bombe po Evropi. Nasprotno pa so najrazličnejši ameriški državniki izjavili, da «lahko dajo evropskim zaveznikom samo eno zagotovilo, namreč, da bodo na svojem umiku vse uničili». Ameriški imperialisti so pred vsem svetom Jasno in glasno izjavili, da bodo napravili iz Evrope opusto-Seno deželo, samo titovski imperialistični pisuni nočejo lega videti, ker so za svoje provokatorsko delo dobro plačani. Končno pa je potrebna še ena ugotovitev. Narodi vse Evrope vedo, cla je v poslednji, vojni Sovjetska zveza bombardirala izključno vojaške objekte in so bili nasprotno nacisti, fašisti in zapadni imperialisti tisti, ki so vršili zločinske letalske napade proti civilnemu prebivalsvu. Tudi Ijud-svo našega ozemlja eh bridkih izkušenj še ni pozabilo in jih ne bo pozabilo, dama n so orej vsi napori «Primorskega dnevnika». ČETRTEK: 13.10 Slovenske 18.15 Glasben predavanje; 19. venščina za Slovence; 21. Rad "DEMOKRACIJA,, je za atomsko bomb» V svoji hlapčevski politiki ud'|lL Kot pobesneli psi so se tokrat gnali proti pobudi za nabiranje f « pisov proti atomski bombi. V Zveza malih posestnikov poziva vse tiste kmetovalce, ki nosijo svoje pridelke na trg, da se čimprej javijo pri Zvezi malih posestnikov, ul. Montfort št. 3, kjer bodo dobili dovoljenje za nadaljnjo prodajo. Ob težki izgubi sina LEGISA BRUNA izreka iskreno sožalje prizadeti družini Okrajni komitet KP STO, člani celice iz Medjevasi, Silvana, Devina ter prebivalstvo omenjenih vasi. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo «DELA». dobila večje število licenc za prodajo zelenjave- Odgov. urednik DUŠAN KOD' Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Rismond« Dovoljenje A. I. S. ZA BIRMO najboljših znamk, zlate verižice cgfiob late predmete dobite po najnhM*** pri - ex NORDIO, ul. Roma 19 Kupujem zlato, srebro in dragulj0 ^ NECCHI novi model BU za vezenje, krp0^. obšivanje luken)- šitje gumbov, lici cikcakaste šive. dela se izvršuje]0 v0. okvirja. Pouki zenje brezpto6*10' d ŠIVALNI STROdJ te. •N A OBROK E—_______________ TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽlC - Corso del P°Pol° industrijski tok vljarje in kro)^ prodaja JTo namestnik DEL^gj. R ADIO APAR A|- j boljših znamk v TULLI*? i« TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Salonski kvint«** 18.30 Oddaja za najmlajše: Tri *e' Ije, pravljica; 21. Sobotni Več«1’ 22. Večerni koncert: 23. Romance 1 serenade. NEDELJA: 9. Kmetijska odda)3' 11.30 Aktualnosti; 12. Od melodi)« do melodije: 17. To, kar vsakdo ra posluša; 18. Filmski trak; 19. P®’0, vor z ženo; 21. Z domače knjih1 police; 22.15 Zabavna in plesna fJaS-ba. , PONEDELJEK: 18.15 Beethoven-Kvartet št. 12.; 19. Evropski obnov1’ veni načrt; 21. Vokalni koncert M® rijana Kosa; 21.20 Schuman: SUJ* fonija št. 2. v C Duru; 23. Pl°š<* za lahko noč. ,.p TOREK: 13. Glasba po željah; Cambini: Quartet v D duru; 19. N8 mica pripoveduje; 21. Vzori mia-,, ni - Metternich; 21.30 Cajkovs*1’ Simfonija št. 5 v e molu; 21.10 lodije z juga. SREDA: 18.15 Komorne sklad" 20. Slovanski samospevi; 21. Voka1 kvartet Veseli bratci; 21.20 Beri®'] Symphonie fantastique; 22.45 ' Černe plošče. V Z( rodne motive izvaja pevski due*’ dii# oder - Žigon Jaka: Kadar se ut®8 oblak, drama v 3 dejanjih nato ” tra glasba. PETEK: 13. Glasba po željah; --Nekaj Gershwinovih skladb; 20-Klavirski koncert Mirce Sancinov 1 20.30 Tržaški kulturni razgledi) L Mojstri besede; 22. Brahms; Sim ■nija št. 1. nja anglo-ameriškemu imperiai'*,. «n nrpčli voHitplii nkrno «I lerfiO** i. so prešli voditelji okrog «Dem® j, cije» že tako daleč, da so se to postavili na stališče najbolj -sramnih in zločinskih vojnih huJs |0<- številki «Demokracije» namreč . krito pozivajo Slovence, češ naj nasedajo na pobudo komunistov ^ zbiranje podpisov proti ato1" „ bombi.» S tem torej odkrito poZ|V Slovence naj ne. podpišejo 5,0 holmske resolucije. ^ Belčki točej nočejo, da bi se ® povedala atomska bomba. Pie® (ji ta akcija za obrambo človeštva.^, je zajela v vsem svetu stotine lijonov ljudi je za belčke sev e «komunistična mahinacija». B® rr nič ne moti, da je stockholmsko solucijo podpisalo že nad l0® -«• lijonov ljudi, vseh političnih JCj pričanj in veroizpovedi, med visoki cerkveni dostojanstven ,, duhovniki, znanstveniki, ume ^ in drugi sloji, ki prav gotovo r komunisti. Pač pa se ti ljudje dajo odločilnega pomena, ki J° |0v za vse človeštvo akcija .partii miru j,»?)11 Slovenci naj vedo s kom * opravka. Odkrito in sovražno ^ lišče, ki so ga voditelji okrog vj-mokracije» uradno zavzeli Pr° ^ ličastni borbi za prepoved skega orožja je danes jasen ° v podle vloge, ki jo imajo be®* vojnih pripravah. Slovenski ® t») jih danes postavlja na 'sraILel* oder kot največje savražnike človeštva. Kmečka zveza ES je dne 21- L|i obnovil* Vabljeni so vsi prodajale' ponjave, ki so tozadevne licenc* rfJ žili v obnovitev, da se z(, zglasijo na sedežu Kmečke ul. Montfort st. 3. ,N *ii kij 'Dr l|) P Ho. *>t ti tu Mii !t>o "»i *tli D. S »'e "tli S i: S“ is S