Poštnina plačana v gotovini.
11.drž.ginn.
L j ubi jana
101.	V Ljubljani, dne 12. oktobra 1929.	Letnik XI.
KRALJEVINA. JUGOSLAVIJA.
DRAVSKE BANOVINE.
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Jugoslavije».
406.	Zakon- o izdelovanju, uvažanj#, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesi! in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja.
407.	Uredba o ureditvi ministrstva za poljedelstvo.
408.	Pravilnik za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije.
409.	Pojasnilo o analizi masti Iz tar. ši. 66. uvozne carinske tarife.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz «Službenih Novin kraljevine Jugoslavije«.
Številka 232 z dne 4. oktobra 1920.:
Objava ministrstva za notranje posle z dne 20ega septembra 1929.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet O v e k Fran, posestnik v Spodnji Hudinji, skupno z ženo Karolino in dvema maloletnima otrokoma.
Številka 233 z dne 5. oktobra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21 ega septembra 1929.: Postavljen je za šefa pisarniške službe ministrstva za notranje posle v 1. skupini " kategorije Fortić A. Anton, arhivski uradnik ljubljanske županije v 1. skupini ITI. kategorije.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 25. septembra 1929.: Postavljen je za šumarja v 3. skupini H. kategorije pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici J a n š a J. Hinko, pomožni šumarski tehnik v 4. skupini H. kategorije pri isti upravi.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 21ega septembra 1929.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev je sprejeta D a m o s Adela, uradnica v Planini.
Številka 234 z dne 7. oktobra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 27ega septembra 1929.: Pomaknjeni so:	v 3. skupino
I.	kategorije dr. Štuhec Anton, sodnik v 4. a skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; v 4. a skupino I. kategorije dr. K o š a n Janko, predstojnik okrajnega sodišča v Ormožu, in S v c -1 e k Stanko, sodnik! okrajnega sodišča v Ormožu —• oba v 4. skupini T. kategorije; v 5. skupino I. kategorije G o r e n c Franjo, sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru, Gorečan Franjo, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani, in dr. M u h a Vladimir, sodniki ‘okrajnega sodišča v Ptuju — vsi v 6. skupini T. kategorije.
Odlok ministra za finance z dne 5. septembra 1929.: Postavljeni so v dosedanji skupini dosedanje kategorije:
pri glavni carinarnici I. vrste v Beogradu: za carinika v 3. skupini IT. kategorije Popovič Kjubiša, carinik in vršilec dolžnosti upravnika carinarnice na Rakeku (po službeni potrebi); za carinika v 4. skupini II. kategorije Kolar f)skar, carinik pri carinarnici v Gederovcih (na Prošnjo), in Hadži-Oman dr. Ibrahim, carinik Pri carinarnici v Mariboru (po službeni potrebi):
pri glavni carinarnici T. vrste v Zagrebu: za carinika v 3. skupini IT. kategorije Domazet Marko, cariniki carinarnice v Ljubljani (po službeni po-trebi)? in Purič Živorad, carinik pri carinarnici v Mariboru (na prošnjo);
pri glavni carinarnici I. vrste v Ljubljani: za omika v 7. skupini L kategorije B i j e 1 i Ć Dušan, omik pri carinarnici v Zagrebu (po službeni Potrebi); za carinike v 3. skupini II. kategorije ' r u j i č Vojislav, carinik pri carinarnici v Osijeku, o d a n i č Miroslav, carinik pri carinarnici na Ra-
keku, Banič Drago, carinik pri carinarnici v Subotici, Petkovič Miodrag, carinik pri carinarnici v Veliki Kikindi, in Randič Josip, carinik pri carinarnici v Gederovcih (vsi po službeni potrebi); za carinika v 4. skupini II. 'kategorije Simič Rolja, carinik pri carinarnici v Zagrebu (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici I. vrste v Mariboru: za carinika v 3. skupini II. kategorijo F i p u š Boris, carinik pri carinarnici v Prekem (na prošnjo); za carinike v 4. skupini II. kategorije Popovič Luka in Del T o s Viktor pri carinarnici v Zagrebu, in Šišul Maks, carinik pri carinarnici na Sušaku (vsi po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici I. vrste v Novem Sadu: za carinika v 3. skupini 11. kategorije Dukano-v i č Ljubomir, carinik pri cavjnarnici v Ljubljani, in Mišmaš Ljudevit, carinik pri carinarnici v Mariboru (oba po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici I. vrste v Osijeku: za carinika v 3. skupini II. kategorijo Priča Žarko, carinik pri carinarnici v Ljubljani (na prošnjo);
pri glavni carinarnici I. vrste v Sarajevu: za carinika v 3. skupini II. kategorije K r u n i č Branko, carinik pri carinarnici v Dravogradu-Meži (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici L vrste v Skoplju: za kemika v 7. skupini I. kategorije Kranjec Marko, kemik pri carinarnici v Ljubljani (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici I. vrste na Sušaku: za carinika v 3. skupini II. kategorije S t i p a novi č Dragutin, carinik pri carinarnici na Jesenicah (na prošnjo);
pri glavni carinarnici 1. vrste v Solunu — srbski svobodni pas: za carinika v 3. skupini II. kategorije P a 1 j a g Dragutin, carinik pri carinarnici v Ljubljani (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici II. vrste v Veliki Kikindi; za carinika v 4. skupini II. kategorije Krstič Dušan, carinik pri carinarnici v Gederovcih (po službeni potrobi);	•
pri glavni carinarnici H. vrste v Dravogradu-Meži: za carinika v 4. skupini II. kategorije Košenina Josip, carinik pri carinarnici v Đevđeliji (na prošnjo);
pri glavni carinarnici H. vrste v Đevđeliji: za carinika v 3. skupini II. kategorije S te in dl Ulrik, carinik pri carinarnici v Gornji Radgoni (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici H. vrste v Zemuniku: za carinika v 3. skupini II. kategorije Gleščič Venčeslav. carinik pri carinarnici v Mariboru (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici II. vrsto na Jesenicah: za carinika v 3. skupini II. kategorije Rejc Metod, carinik pri carinarnici v Đevđeliji (na prošnjo), in za carinika v 4. skupini IT. kategorije Nikolič Aleksander, carinik pri carinarnici v Beogradu (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici II. vrste v Koprivnici: za carinika v 3. skupini H. kategorije Perič Mladen, carinik pri carinarnici v Mariboru (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici II. vrste v Kotoribi: za carinika v 3. skupini II. kategorije Sla vič Vekoslav, carinik pri carinarnici v Mariboru, in za carinika v 4. skupini II. kategorijo Kramer Vlado, carinik pri carinarnici v Ljubljani (oba po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici H. vrste v Podgorici: za carinika v 4. skupini II. kategorije B r o 1 i h Vitko, carinik pri carinarnici v Gornji Radgoni (po službeni potrebi);
pri carinarnici II. vrste na Rakeku: za carinika v 3.1 skupini II. kategorije Jeunikar Josip, carinik pri carinarnici v Zagrebu (po službeni potrebi);
pri glavni carinarnici II. vrste v Gornji Radgoni: za carinika v 3. Skupini II. kategorije K 1 o b u č a r Božidar, carinik pri carinarnici v Baru (na prošnjo), in Ivančan Josip, carinik pri carinarnici v Koprivnici (po službeni potrebi).
----------4..*.---------
Zakoni in kraljevske oredbe.
406.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico, v sporazumu z Našim ministrom za notranje posle, namestnikom Našega ministra za finance in namestnikom Našega ministra za trgovino in industrijo in po soglasnosti predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja.*
§ i-
Izdelovanje, uvažanje, izvažanje in prodajanje smodnika, strelnih vrvic, raznesil, ostalih razpočnih zmesi, vojaškega orožja in njegovih delov kakor tudi uvažanje nevojaškega orožja in njegovih delov je izključna pravica države.
§ 2-
Smodnik, vojaško orožje in vojaško strelivo izdeluje ali uvaža država sama.
§ 3.
Tvorniško izdelovanje in prodajanje na debelo strelnih vrvic, raznesil, ostalih razpočnih zmesi,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 30. septembra 1929.. št. 228/XCII.
uvoženega nevojaškega orožja in nevojaškega streliva in njih delov kakor tudi izdelovanje delov za vojaško orožje in strelivo sme odstopiti minister za vojsko in inornarnico sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo domači privatni industriji za 15 let.
Za ustanavljanje in obratovanje takih tvorni-ških podjetij veljajo obči predpisi, samo da pripada ministru za vojsko in mornarnico vrhovno nadzorstvo nad njimi. Izvršujoč to nadzorstvo, sme predpisati minister za vojsko in mornarnico sporazumno s pristojnimi oblastvi posebne pogoje za ustanavljanje, odnosno obratovanje teh podjetij, zlasti pa zahtevati, da se uporabljajo domače sirovine, kolikor jih je, in da se zaposluje v prvi vrsti domače delavstvo.
§4.
Smodnik se prodaja neposredno iz vojaških za-ložišč ali posredno iz privatnih založišč pooblaščenih prodajalcev po ceni, ki jo predpiše minister za vojsko in mornarnico.
Na isti način se prodajajo tudi strelne vrvice, raznosila in ostale razpočne zmesi, ki jih država izdeluje in prodaja.
§ 5.
Odobrila za uvažanje smodnika, strelnih vrvic, raznesi!, ostalih razpočnih zmesi, nevojaškega orožja, nevojaškega streliva in njih delov za nevojaške potrebe daje minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za notranje posle na podstavi nabavnih dovolil pristojnih velikih županov, odnosno uprave mesta Beograda.
Uvoz se odobri, če se omenjeni materiali ne izdelujejo ali ne izdelujejo v zadostni količini v državi.
§ 6-
Iz države so smejo izvažati smodniki, strelne vrvice, raznosila, ostale razpočne zmesi, nevojaško orožje, nevojaško strelivo in njih deli samo z odobritvijo ministra za vojsko in mornarnico.
§ 7.
Na strelne vrvice, raznosila, razpočne zmesi v predelanem stanju, nevojaško orožje, nevojaško strelivo in njih obdelane dele se pobira vojasko-monopolna taksa.
Te takse ni pobirati, če so omenjeni materiali za potrebe vojske in mornarniee.
Na raznesilno materiale, ki se uporabljajo za izdelovanje raznesi! in razpočnih zmesi kakršnekoli vrste, se pobira vojaško-monopolna taksa, ko se dajo izdelki, narejeni iz njih, v promet.
Na materije, označene za raznosila po § 11. tega zakona, ki se uvažajo zato. da se predelajo v izdelke, neporabno za raznosila, vojaško-monopolne takse ni pobirati.
Višino vojaško-monopolne takse odreja minister za finance na predlog ministra za vojsko in mornarnico.
Pobrana vojaško-monopolna taksa se steka kot dohodek v državno blagajno.
§ H-
O	tem, kaj je smatrati za raznesno materijo, in katero nevojaško orožje in nevojaško strelivo ima učinek, enaki vojaškemu orožju in vojaškemu strelivu, odloča pravnomočno minister za vojsko in mornarnico.
§ 12.
Industrijska podjetja, ki 'obstoje po prejšnjih koncesijah, morajo izpolnjevati pogoje § 8., drugega odstavka.
§ 13.
Monopolne takse, uvedene do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se pobirajo po istih stopnjah, dokler se ne odrede vojaško-monopolne takse po tem zakonu.
§ 14.
iS tem zakonom se ukinjajo in prestanejo veljati zakon o izdelovanju, uvažanju in prodajanju smodnika, dinamita in ostalih razpočnih zmesi z dne 17. aprila 1890. kakor tudi vsi predpisi, izdani po tem in po drugih zakonih.
§ 15.
Minister za vojsko in mornarnico predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in z ministrom za notranje posle pravilnik za izvrševanje tega zakona.
§ 16.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 21. septembra 1929.;
A.	T. br. 13.800.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Minister
za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
armijski general: Štev. S. Hadžič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
§ 8-,
Kdor neupravičeno izdeluje in daje v promet orožje, strelivo in njih dele, smodnike, strelne vrvice, raznosila in ostale razpočne zmesi ali sam prepaketira originalne omote smodnikov in raznesil, izdelanih v državnih smodniščmicah, kakor tudi oni, i ki take materiale zavedno kupuje, prodaja, prenaša j ali so kakorkoli zavedno udeležuje teh dejanj, se | kaznuje po predpisu člena 11. zakona o zaščiti | javne varnosti in reda v državi («Službene Novine» j z dne 11. januarja 1929., št. 9/IV*) in obenem se mu j konfiscirajo najdene priprave in materiali, narejeni izdelek in prevozna sredstva.
Tretjina pobrane kazni gre ovaditelju.
§ 9.
N* uvozno tihotapljenje predmetov vojaškega monopola se uporabljajo carinski zakonski predpisi.
§ 10.
Izvršne sodbe se morajo izvršiti najdlje v 30 dneh, pobrani denar pa se pošlje neposredno najbližji davčni upravi.
O konfisciranem vojaško-monopolnem materialu se obvestijo najbližja vojaška oblastva, ki ga morajo prevzeti in hraniti do izvršne sodno odločbe, odnosno do izvršne rešitve finančnega oblastva.
Uredbe osrednje vlade.
407.
Na podstavi drugega odstavka člena 5. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, člena 10. uredbe o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, člena 2. zakona o ustroju državne uprave in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta predpisujem to-ie
Uredbo
o ureditvi ministrstva za poljedelstvo.* A. Ministrstvo.
Razdelitev oddelkov na odseke.
Člen 1.
Obči oddelek.
Obči oddelek se deli na te-le odseke:
1.	) na administrativni odsek;
2.	) na personalni odsek; in
3.	) na finančni odsek za agrarno reformo.
Razen tega sta v sestavi občega oddelka ministrov kabinet in računovodstveni odsek.
V pristojnost ministrovega !ki a b i n e t a spada sprejemanje vse pošte in telegramov, ki se pošiljajo neposredno ministru; odpravljanje osebne ministrove korespondence in skrb za prijavljanje in sprejemanje oseb, ki zahtevajo sprejem pri ministru.
Administrativni odsek vrši vse administrativno posle, ki se nanašajo na celokupno ministrstvo; vrši nabavo vseh potrebščin ministrstva; upravlja ves arhiv ministrstva (vložni zapis-
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1929., št. 185/LXXVI.
nik, register, sprejemanje pošte, ekspedicija itd.), vodi inventar in knjižnico; vrši vse one posle po zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije in po pravilniku za izvrševanje tega zakona, ki je pristojno zanje ministrstvo; in vrši vobče vse posle, ki ne spadajo po svojem značaju v nobenega ostalih strokovnih oddelkov.
Personalni odsek vodi evidenco o celokupnem osebju ministrstva za poljedelstvo; vodi centralne uslužbenske liste in činovno listo; izdeluje in obdeluje na predlogo strokovnih oddelkov postavitve, napredovanja, odlikovanja, upokojitve in odpustitve vseh uslužbencev ministrstva ter izdaja potrdila o službenih podatkih; izdeluje in pri-pravlja rešitve za odobritev odsotstva, odmora in bolovanja ter vodi evidenco o njih; vrši vso korespondenco glede ocenjanja uradnikov in uslužbencev po komisiji za ocenjanje in reguliranja prejemkov in pokojnin vseh uradnikov in uslužbencev.
Finančni odsek vodi nadzorstvo nad odmerjanjem in zbiranjem zakupnine, odškodnin /.a oranje in seme in poplavnih prispevkov za zemljišča veleposestev, oddanih v začasen zakup; vknji-žujo odmerjeno zakupnino, izdeluje rešitve za izplačevanje onega dela zakupnine, ki pripada veleposestnikom, in rešitve za izplačevanje odškodnin za oranje in seme kakor tudi za izplačevanje; poplavnih prispevkov; izdeluje rešitve za izplačevanje začasnega obroka posestnikom čifčijskih posestev v novih južnih krajinah; obdeluje in pobira 10 % prispevkov od dovoljenih odsvojitev zemljišč veleposestev; vodi kolonizacijski fond in obdeluje rešitve za uporabljanje tega fonda; izdeluje rešitve za brezplačno prevažanje kolonistov in vodi evidenco o izdajanju bonov podrejenih naprav ter izdaja bone za brezplačen prevoz v onih primerih, kjer je to izrečno pridržano za pristojnost ministrstva; vodi evidenco o brezobrestnih posojilih, danih zvezam agrarnih za-jednic, ter vknjižuje izplačila in povračila teh posojil.
Računovodstveni odsek sodeluje pri izdelovanju proračunskega predloga ministrstva; zahteva otvarjanje in zatvarjanje kreditov v mejah proračuna in po zahtevah, prejetih od pristojnih oddelkov; pripravlja naredbe za izplačila iz otvorjenih kreditov za stalne izdatke; skrbi za to, da se trošijo proračunski Uroditi samo za potrebo, ki so jim namenjeni; vodi vse računske in depozitne knjige kakor tudi kontrolnik osebja in vrši ostale posie po zakonu o državnem računovodstvu in pravilniku o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih.
Člen 2.
Oddelek za gojenje rastlin.
Oddelek za gojenje rastlin se deli na te-le odseke:
1.	) na odsek za ratarstvo;
2.	) na odsek za vinogradništvo in sadjarstvo; in
3.	) na odsek za rastlinsko zaščito.
Odsek za ratarstvo skrbi za pospeševanje ratarstva, zelenjadarstva, travništva, dolinskih in planinskih pašnikov in južnih kultur; vodi nadzorstvo nad državnimi kmetijskimi poskusno-kontrol-nimi postajami; vodi nadzorstvo nad državnimi, samoupravnimi in privatnimi selekcijskimi in poskusnimi postajami; vodi nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov, ki so nanašajo na pospeševanje gojenja rastlin, kontrolo notranjega proizvajanja in uvažanja in prometa umetnih gnojil; vodi nadzorstvo nad državnimi in samoupravnimi oblastnimi , in Breškimi kmetijskimi referenti; vzdržuje zvezd z dotičnimi instituti na kmetijskih fakultetah ter sodeluje z ministrstvom za gradbe pri melioracijah in z družbami za oplcmcničovanje rastlin.
Odsek za vinogradništvo insadjar-s t v o skrbi za pospeševanje vinogradništva in sadjarstva in za rastlinske načine podelovanja in kon-serviranja grozdja in sadja; skrivi za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, zakona o pospeševanju sadjarstva in zakona o vinu; vodi nadzorstvo nad vsemi državnimi, samoupravnimi in privatnimi razsadniki trt in sadnega drevja, nad potovalnimi učitelji vinogradništva in enološkim! postajami.
Odsek za rastlinsko zaščito vodi nadzorstvo nad izvrševanjem zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev; vrši kontrolo nad notranjim proizvajanjem, uvažanjem in prometom preparatov za uničevanje rastlinskih bolezni in škodljivcev; vrši kontrolo nad uvažanjem živih rastlin in rastlinskih delov; organizira tečaje iz entomologije in rastlinske patologije za kmetijske strokovnjake.
Člen 3.
Oddelek za živinorejo in veterinarstvo.
Oddelek za živinorejo in veterinarstvo se deli na te-le odseke:
1.	) na odsek za konjerejo;
2.	) na odsek za govedarstvo, svinjerejo, ovčarstvo in kozarstvo z mlekarstvom;
3.	) na odsek za perutninarstvo, gojenje domačih zajce<v in čebelarstvo;
4.	) na odsek za svilarstvo;
5.	) na odsek za ribarstvo;
6.	) na odsek za statistično obveščevalno živinorejsko službo;
7.	) na odsek za notranjo veterinarsko službo; in
8.	) na odsek za zunanjo veterinarsko službo.
Odsek za konjerejo.
V	pristojnost tega odseka spadajo: uprava državnih kobilarn in dajanje smeri za delovanje privatnim kobilarnam, odrejanje pasem in plemen kakor tudi hipoloških okolišev in rejskih središč; licenciranje in premiranje plemenskih živali, pospeševanje konjerejskih selekcijskih zadrug in drugih družb; konjske razstave, pospeševanje gojenja oslov in mešancev med konji in osli itd.
Odsek za govedarstvo, svinjerejo, ovčarstvo.in kozarstvo z mlekarstvom.
V	ta odsek spadajo: odrejanje pasemskih okolišev za goveda, svinje, ovce in koze, licenciranje in premiranje plemenskih živali, reja plemenskih živali v državnih kobilarnah in na državnih posestvih, podpiranje živinorejskih selekcijskih zadrug in samoupravnih živinorejskih naprav, ustanavljanje poskusnih postaj in živinorejskih zavodov in preskušanje sposobnosti živine, podpiranje živinskih razstav in sejmov, urejanje planinskih gospodarstev, podpiranje privatne iniciative v vsakem pogledu, zlasti pa z nabavami plemenske živine, z informacijami o kupovanju in prodajanju in o organiziranju reje, propaganda in pospeševanje mlekarstva.
Odsek za perutninarstvo, rejo domačih zajcev in čebelarstvo.
Ta oddelek skrbi:
a)	za pospeševanje perutninarstva, ustanavljanje perutninarskih postaj in perutninarskih selekcijskih zadrug, prirejanje perutninarskih razstav z odrejanjem prikladnih pasem za poedine krajine, z organizacijo ižpremembe plemenske perutnine, z dajanjem navodil za kupovanje in prodajanje perutnine;
b)	za pospeševanje čebelarstva s podpiranjem čebelarskih družb in društev, z uvajanjem sodobnih priprav in orodja za čebelarstvo in z zatiranjem bolezni;
c)	skrbi za pospeševanje reje zajcev in drugih malih živali.
Odsek za svilarstvo.
V	ta odsek spada:
a)	svilarsko proizvajanje: skrb za izvrševanje zakonskih odredb za pospeševanje svilarskoga proizvajanja, uprava državnega svilarstva, nadzorstvo nad gojenjem sviloprejk in prodajanjem mešičkov kakor tudi kontrola koncesioniranih podjetij, pri-dobivanjo in razdajanje semena — jajčec sviloprejk, bakološki institut in poskusne postaje za svilarstvo, zasajanje in močnejša zaščita murbovja v vsej državi m brezplačno razdajanje sadik iz državnih razsad-nikov, podpiranje privatne iniciative, zlasti pa svilarskih zadrug in svilarskih družb, odrejanje odkupnih cen za sirove mešičke, intenzivna propaganda in poučevanje o povzdigi in pospeševanju državnega svilarstva vobče itd.;
b)	svilarska industrija: uprava in nadzorstvo državnih tvornic za svilo in organizacija prodajanja proizvodov v državi in v inozemstvu, skrb za izvrševanje zakonskih odredb o pospeševanju svi-larske industrije, napravljanjo državnih in privatnih filatur in tkalnic itd.
Odsek za ribarstvo.
V	področje tega odseka spadata:
a)	Sladkovodno ribarstvo:
1.) ribarski kataster; 2.) predpisi o zaščiti in raz-v°ju sladkovodnega ribarstva; 8.) nadzorstvo nad izvrševanjemj ribje Jovi v javnih in privatnih v°dah in predpisovanje, kako naj se vrši; 4.) na-pravijanje umetnih ribnjakov; 5.) skrb za zaplajanje rib v domačih sladkih vodah; 6.) ustanavljanje 1 Jfiobialožkih zavodov — postaj in drstišč in drugih naprav za poskuse v sladkovodnem ribarstvu in nadzorstvo nad njimi; 7.) voditev ribarske sta-
tistike; 8.) skrb za ribarsko orodje; 9.) skrb za ureditev modernih načinov za izvrševanje ribje lovi; 10.) skrb za trgovino z ribami v državi in z inozemstvom; 11.) skrb za čim hitrejše in praktičnejše transportiranje živih, presnih in konserviranih rib, nadzorstvo nad ribjimi tržišči v državi; podpiranje privatne iniciative pri naprav Ijanju instalacij za konserviranje rib; 12.) organizacija ribarskega pouka; 13.) skrb za gospodarske in socialne koristi ribičev (skrb za ustanavljanje ribiških zadrug in nadzorstvo nad njimi; sodelovanje pri zavarovanju ribičev) itd.;
b) Pomorsko ribarstvo:
Posli, navedeni v točkah 1.), 2.), 6.), 7.), 8.), 9.), 10.), 11.), 12.) in 13.) za slakovodno ribarstvo, spadajo v posle tudi za pomorsko ribarstvo.
Razen tega spada v pomorsko ribarstvo še to-lo^ postavljanje poedinih ribolovnih krajev in prostorov pod posebno zaščito (gojišča) in ustanavljanje potrebnih naprav za zaščito naravnega razplajanja morskih rib in drugih morskih proizvodov; naprav-Ijanje in podpiranje umetnih gojišč za morske proizvode in skrb za uničevanje morskih pošasti.
lOdsek za statistično obveščevalno živinorejsko službo.
Ta odsek skrbi za zbiranje in urejanje statističnih podatkov o številčnem stanju živali po vrstah, kategorijah in pasmah; za kapaciteto reje plemenskih in klavnih živali; za obveščanje naše in inozemske javnosti o naših proizvodili živinoreje, o potrebi sklicevanja živinorejskih konferenc za preskušanje obče ali specialnih situacij živinorejo in živinskega trga; za izdajanje dovolil za uvoz plemenske živine iz inozemstva; za državne in samoupravne živinorejske fonde; za pobiranje kazni, če so ne izvršuje zakon o pospeševanju živinoreje; in obveščanje interesentov o vseh razmerah živinoreje in vnovčevanje živine.
Odsek za notranjo veterinarsko službo.
V	področje odseka za notranjo veterinarsko službo spada to-le: Ta odsek
a)	podaja predloge o postavljanju, napredovanju, odlikovanju, upokojevanju in odpuščanju veterinarjev;
b)	skrbi za to, da se pravilno in enotno uporabljajo odredbo zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni;
c)	nadzira po svojih organih in napravah poslovanje veterinarskega osebja kakor tudi poslovanje poedinih oblastev, naprav in poedincetv, ki vrše posle po odredbah zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni tor sodelujejo pri zatiranju živalskih kužnih bolezni;
d)	ureja in kontrolira promet z živino, živalskimi sirovinami in proizvodi v notranjem prometu;
e)	vodi statistiko o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni, o cepljenju živali, o klanju živali, o izvozu, uvozu in provozu živali, živalskih sirovin in živalskih proizvodov;
f)	vpliva na izboljševanje higienskih pogojev pri domačih živalih in na odvračanje invazijskih bolezni;
g)	skrbi, da se ustanavljajo zavodi za proučevanje, preiskovanje, zatiranje in zdravljenje živalskih kužnih bolezni, ter vodi nadzorstvo nad državnimi in privatnimi bakteriološkimi in serološkimi zavodi in podkovskimi šolami;
h)	upravlja državni fond za zatiranje živalskih kužnih bolezni in veterinarski fond; nadalje nadzira občinske veterinarske fonde ter vodi statistiko o dohodkih in razhodkih teh skladov;
i)	sestavlja letna veterinarska poročila in letni proračun po veterinarski stroki; in
j)	vrši vse one posle, ki mu jih naloži minister z naredbo, kakor tudi one, ki mu jih daje načelnik oddelka v izdelavo,
Odsek za zunanjo veterinarsko službo.
V	področje odseka za zunanjo veterinarsko službo spada to-le: Ta odsek
a)	podaja predloge o postavljanju veterinarskih delegatov v inozemstvu;
b)	ureja in kontrolira promet z živino, živalskimi sirovinami in proizvodi v zunanjem prometu in skrbi, da se točno izvršujejo veterinarske konvencije, sklenjene s tujimi državami;
c)	sodeluje pri sklepanju veterinarskih konvencij in zbira gradivo za njih izdelavo;
č) vodi evidenco o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni v inozemstvu; in
d)	rešuje vse predmete, ki se nanašajo na zunanji promet z živalmi, nadalje vse posle, ki mu jih
nalaga minister, kakor tudi one, ki mu jih daje načelnik oddelka v izdelavo.
Člen 4.
Oddelek za agrarno politiko.
Oddelek za agrarno politiko se deli na te-le odseke:
f.) na odsek za kmetijski pouk;
2.	) na odsek za kmetijske organizacije;
3.	) na odsek za kmetijsko statistiko; in
4.	) na odsek za kmetijsko-trgovinsko politiko.
Odsek za kmetijski pouk.
Temu odseku je naloga, delovati za kmetijsko vzgajanje kmetovalcev.
To nalogo doseza s tem. da otvarja in organizira nove in vzdržuje stare državne kmetijske šole vseh oblik kakor tudi da nadzira samoupravne in privatne kmetijske šole, da pripravlja in strokovno izpopolnjuje učiteljski kader za omenjene šole; da vzdržuje tesnejšo vzajemno zvezo in obsežnejše sodelovanje s kmetijskimi fakultetami kakor tudi z drugimi šolami, kolikor se predava v njih kmetijsko gospodarstvo in gospodinjstvo in ki pripadajo drugim ministrstvom; da prireja kmetijske in gospodinjske kurze in tečaje in javna kmetijska predavanja za prebivalstvo; da tiska kmetijske knjige, učne knjige, brošure, lepake in časopise; da organizira in podpira čitalnice za kmetovalce; da prireja kmetijske ekskurzije v naprednejše krajine; da podpira mlajše kmetijske strokovnjake in absolvirane dijake kmetijskih šol zaradi njih teoretičnega in praktičnega izpopolnjevanja v stroki.
Odsek za kmetijske organizacije.
Temu odseku je naloga, ustvarjati ugodno pogoje in predlagati potrebne ukrepe za ustanavljanje kmetijskih organizacij vseh oblik.
To doseza s tem, da izpodbuja in navaja kmetovalce na grupiranje v kmetijske družbe, podružnice, zadruge, zveze, agrarne zajednice itd.; da organizira ali sodeluje pri organizaciji in da podpira naprave za kmetijski kredit, kmetijska zavarovanja in kmetijske zbornice kakor tudi da nadzira te naprave; da ustanavlja in podpira zadružne šole in tečaje in da pripravlja in izpopolnjuje zadružne strokovnjake.
Odsek za kmetijsko statistiko.
Temu odseku jo naloga, zbirati, obdelovati in objavljati statistične podatke iz vseh gran kmetijstva ter dajati prizadetim osebam in javnosti obvestila o stanju kmetijskega proizvajanja, o gibanju cen za kmetijske proizvode v državi in v inozemstvu.
To doseza s tem, da sodeluje z vsemi oddelki ministrstva za poljedelstvo in z občo državno statistiko kakor tudi z vsemi kmetijskimi organi, napravami in organizacijami v notranjosti države. Vzdržuje zvezo zaradi zamenjavanja statističnih1 podatkov z vsemi podobnimi napravami v inozemstvu, zlasti pa z mednarodnim kmetijskim institutom v Rimu.
Odsek za kmetijsko - trgovinsko politiko.
Temu odseku je naloga, predlagati potrebno ukrepe tako za orientacijo našega kmetijstva kakor tudi naše trgovine s kmetijskimi proizvodi o pogojih domačih in inozemskih tržišč, nadalje pospeševati počenjanje proizvajalnih in izboljševanje prodajnih cen naših kmetijskih proizvodov.
To doseza s tem, da zbira in proučuje podatke o domačih in inozemskih tržiščih in njih zahtevah, da proučuje in predlaga sporazumno z ostalimi oddelki tega ministrstva ukrepi' za izboljševanje kakovosti naših kmetijskih proizvodov s standardizacijo; da podpira podolovanjo naših kmetijskih sirovin v državi in da sodeluje z drugimi ministrstvi pri obdavčevanju kmetovalcev in njih proizvodov glede carinskih in prometnih tarif, kolikor se tiče to kmetijskih proizvodov, glede sklepanja trgovinskih pogodb in glede izgradnje raznih zakonov, ki se dotikajo koristi kmetijskega gospodarstva in kmeto-I valcev.
Razen spredaj naštetih odsekov obstoji še kot poseben odsek:
odsek za kmetijski kredit v Sarajevu, ki so mu podrejeni sreski pomožni skladi v Bosni in Hercegovini.
Člen 5.
Oddelek za agrarno reformo.
Oddelek za agrarno reformo se deli na ta-le odseka:
1.	) na odsek za severne krajine;
2.	) na mišek za južne krajine.
Odsek za severne krajine vrši:
a)	likvidacijo veleposestev po dosedanjih agrarnih zakonih; pripravlja končno likvidacijo veleposestev; izloča zemljo v agrarne namene, hi jo dodeljujejo nižja agrarna oblastva agrarnim interesentom, in sicer krajevnim agrarnim interesentom, optantom, kolonistom in dobrovoljcem; izvaja določanje objektov agrarne reforme in rešuje spore, nastale ob izločanju zemlje od veleposestev; raž-
in.
Kvalifikacija osebja.
Ölen 8.
Osebje ministrstva za poljedelstvo mora imeti to-le kvalifikacijo:
a) Načelnik, šef kabineta, inšpektorji, tajniki in pisarji občega oddelka morajo imeti pravno fakulteto ali strokovno fakultetno izobrazbo; ekonom
lašča zemljišča za hišne okoliše kmetovalcem, obrt- j mora imeti kvalifikacijo računsko - blagajniškega nikom in uradnikom; odobruje odsvojitve in obre-1 uradnika ministrstva za finance; revizorji morajo
menitve zemljišč, na katera je postavljena prepoved odsvojitve in obremenitve; odobruje odsvojitve po fakultativnem odkupu in rešuje vsa ostala vprašanja po veljavnih agrarnih zakonih;
b)	vrši kolonizacijo severnih krajin in rešuje prošnje za dodeljevanje zemlje dobrovoljcem, krajevnim interesentom in optantom, ki se jim še ni dodelila; nadalje mora definitivno deliti obstoječe kolonije, da se odrede vsem kolonistom gradbišča za hiše in dajo druge potrebščine, ki se morejo dajati po veljavnih predpisih; in
e) končno spadajo v ta odsek posli komasacij, zemljiških zajednic in poljske policije.
Odsek za južne krajine.
Odsek za južne krajine vrši: a) kolonizacijo južnih krajin; odločil
imeti kvalifikacijo uradnikov II. ali III. kategorije in arhivsko-administrativni uradniki morajo imeti kvalifikacijo, odnosno pogoje, za uradniko 111. kategorije.
b)	Načelnik, inšpektorji, tajniki in pisarji oddelka za gojenje rastlin morajo imeti kmetijsko fakulteto.
c)	Načelnik, inšpektorji, tajniki in pisarji oddelka za živinorejo in veterinarstvo morajo imeti, in sicer: načelnik kmetijsko ali veterinarsko fakulteto; inšpektorji, tajnik in pisarji za živinorejo morajo imeti kmetijsko, inšpektorji, tajniki in pisarji za veterinarstvo pa morajo imeti veterinarsko 1'akul-
j teto.
č) Vsi uradniki oddelka za agrarno politiko mo-o pred-' I a^°	kmetijsko fakultetno ali tej enako iz-
! obrazbo, razen statistikov in uradnikov oddelka za v Sarajevu, kjer se sme dopustiti
metih zamejničevanja zemljišč v Južni Srbiji za |
naseljevanje in dodeljevanje zemlje kolonistom, j	1. .^e	, ... x
, . J •'	.	.	•	,	•	.	. .	J'tudi kvalifikacija srednjih šol
dobrovolicem, optantom m krajevnim interesentom i	.T x	•	, , ,,
J ^	J	-	d) Načelnik in uradniki oddelka za agrarno
reformo, potrebni za posle likvidacije veleposestev
in za agrarne odnošaje v Južni Srbiji, Bosni in
in rešuje njih prošnje za dodeljevanje zemlje; skrbi za gospodarsko povzdigo kolonistov in dobrovolj-
(iv, Ipripiavlja pogoje za kolonizacijo, odobruje j	ni0raj0 imeti pravno ali kmetijsko
kupovanje zemljišč v Južni Srbiji m ustvarja načrt fakul^t u’radlliki trebni	le koionizacije
za kolonizacijo; podpira gradnjo h,s vodnjakov, y	in južnih krajinah pa lnorajo imeti fakul-
vodovodov in skrbi za higienske potrebe kolom-!	izobra^0 voWe
sto v; in
b) rešuje agrarne odnošaje v Južni Srbiji. Bosni,!
Hercegovini in Dalmaciji, in sicer:
rešuje v Južni Srbiji začasno čifčijske spore ter j pripravlja gradivo za zakonsko osnovo končni likvidaciji čifčijskega vprašanja; rešuje v Bosni in Hercegovini vloge v begluških in 'kmetskih sporih, dodeljuje erama zemljišča v Bosni in Hercegovini ter daje podpore onim, ki so brez hiše in ki se naseljujejo na erarnem zemljišču; rešuje v Dalmaciji sporo glede dohodka kmetiških zemljišč ter pripravlja gradivo za zakonsko osnovo končni likvidaciji.
II.
Vrsta in število položajev in z vanj.
Člen 6.
Ministrstvo za poljedelstvo ima to-le osebje:
1	ministrovega pomočnika;
5 načelnikov oddelkov;
šefa kabineta;
20 inšpektorjev;
2	referenta;
17	tajnikov;
13 pisarjev;
2 statistika;
1 geometra;
1 ekonoma;
4 revizorje;
8	arhivsko-administrativnih uradnikov;
12 zvaničnikov;
18	zvaničnikov-dnevničarjev;
11 služiteljev;
9	služiteljev-dnevničarjev; in
1 šoferja.
Odsek za kmetijski kredit v Sarajevu ima to-le osebje,-
1 nadzornika kmetijskega kredita;
1	računovodjo;
2	računska uradnika; in
1	arhivskega uradnika.
Razen tega ima računovodstveni odsek to-le osebje:
šefa računovodstva;
2	knjigovodji;
2 knjigovodjeva pomočnika;
2 pisarja; in
1 arhivskega uradnika.
Člen 7.
Poedinim oddelkom načelujejo načelniki, ki vodijo vse posle svojega oddelka in škrbe za to, da se opravljajo ti posli pravilno in pravočasno; za to so odgovorni ministru za poljedelstvo.
Minister za poljedelstvo odreja z naredbo uradnike, ki naj vršo dolžnosti šefov poedinih odsekov. Ti šefi vodijo posle odsekov in skrbe za to, da se opravljajo pravilno in pravočasno.
B.	Zunanja služba.
IV.
Vrste in število naprav kakor tudi položajev in zvan j osebja/zunanje službe.
Člen 9.
Za pospeševanje poedinih grau kmetijstva iu veterinarstva ima ministrstvo te-le naprave, ki so urejene s specialnimi zakoni, in sicer: srednje kmetijske šole v Valjevu in Bukovu; kmetijske poskusno in kontrolne postaje v Topčideru, Splitu, Osijeku, Ljubljani in Zagrebu; enološki postaji v Bukovu in Zagrebu; državne kobilarne v Stančiču, Goraždi, Dušanovu, Ljubičevu, Vrani in Karador-devu; bakteriološka in serološka zavoda v Križevcih in Ljubljani in centralni veterinarski bakteriološki zavod v Beogradu, direkcijo svilarstva v Novem Sadu in državno razredno loterijo.
Te naprave imajo to-le osebje:
1.	Srednje kmetijske šole:
2	direktorja;
10 profesorjev;
2	suplenta;
2 ekonoma-računovodji;
G služiteljev;
6	dnevničarjev-vrtnarjev in kletarjev; in 13 dnevničarjev-mojstrov in služiteljev.
2.	Kmetijske poskusne in kontrolne postaje:
5 direktorjev;
8	odsekovnih šefov;
20 asistentov;
5; zvaničnikov-laborantov; in
5	služiteljev.
3.	Enološke postaje;
2 direktorja;
6	asistentov;
2	pripravnika; in 4 služitelje.
4.	Državna kobilarna v Stančiču:
1	direktorja;
1	veterinarja;
1 pripravnika;
1 računovodjo;
1.	nadzornika konjušnice;
1 administrativnega uradnika;
3	zvaničnike; in
8 predstojnikov in mojstrov-dnovničarjev.
5.	Državna kobilarna v Goraždi:
1 direktorja;
1 veterinarja;
1	računovodjo;
2	zvaničnika; in
6 predstojnikov in mojstrov-dnevničarjev.
6.	Državna kobilarna v Dušanovu:
1 direktorja;
1 pripravnika;
1 računovodjo;
1 veterinarja;
1 zvaničnika; in
5	predstojnikov in mojstrov-dnevničarjev.
7.	Državna kobilarna v Ljubičevu:
1 direktorja;
1 veterinarja;
1 pripravnika;
1 računovodjo;
1 nadzornika konjušnice;
3	zvaničnike; in
10 predstojnikov in mojstrov-dnevničarjev.
8.	Državna kobilarna v Vrani:
1 direktorja;
1 veterinarja;
1 pripravnika;
1 računovodjo;
1 ekonomskega uradnika;
9	zvaničnikov; in
10	predstojnikov in mojstrov-dnevničarjev.
9.	Državna kobilarna v Karador-d e v u:
1 direktorja;
1 veterinarja;
1 pripravnika;
1 računovodjo;
1 nadzornika konjušnice;
1	upravnika žrebčarske postaje v Šabcu;
2	zvaničnika; in
15 predstojnikov in mojstrov-dnevničarjev.
10.	Bakteriološki in serološki zavodi:
3	upravnike;
3 pomočnik© upravnikov;
2 asistenta;
1	zvaničnika;
2	zvaničnika-dnevničarja;
1	laboranta;
2	laboranta-dnevničarja; in
3	služitelje-dnevničarje.
11.	Direkcija svilarstva:
1 direktorja;
1 blagajnika;
1 knjigovodjo;
1	arhivskega uradnika;
2	upravnika tvornic za svilo v Pančevu in Novi Kauiži;
3	knjigovodje tvornic za svilo v Novem Sadu, Pančevu in Novi Kaniži;
15 nadzornikov svilarstva;
1 služitelja;
7	zvaničnikov-dnevničarjev; in
6	služiteljev-dnevničarjev.
12.	Državna razredna loterija:
1	direktorja;
5	oddelkovnih šefov;
15 uradnikov;
6	zvaničnikov;
5 služiteljev;
3	zvaaičnike-dnevničarje;
2	služitelja-dnevničarja;
1 predstojnika zgradbe; in 1 strojnika.
Člen 10.
Razen naprav, naštetih v členu 9. te uredbe, ima ministrstvo:
a)	za zunanjo kmetijsko službo:
33 oblastnih kmetijskih referentov; in
8	potovalnih učiteljev za vinogradništvo in sadjarstvo;
b)	za zunanjo veterinarsko službo: 33 oblastnih veterinarskih referentov;
296 sreskih in državnih mestnih veterinarjev in veterinarjev, dodeljenih velikim županom in specialnim veterinarskim napravam;
28 pogodbenih veterinarjev;
1	veterinarskega delegata pri poslaništvu na Dunaju;
15 državnih mejnih veterinarjev;
2	veterinarja pri svobodnem pasu v Solunu;
4	služitelje-dnevničarje pri mejnih veterinarskih postajah;
23 zvaničnikov - dnevničarjev, dodeljenih oblastnim veterinarskim referentom;
c)	za posle agrarne reforme te-le urad e:
agrarno novosadsko direkcijo v Beogradu, agrarne direkcije v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani,
Splitu in Skoplju; agrarne urade v Zagrebu, Varaždinu, Novem Sadu, Vukovaru, Osijeku, Velikem BeiSkereku, Vršcu, Ljubljani, Mariboru, Skoplju, Bitolju, Štipu, Prištini, Novem Pazaru in Peći.
Pri teh uradih je to-le osebje:
6 direktorjev;
20 inšpektorjev;
20 referentov;
20 tajnikov;
31 pisarjev;
22 pripravnikov;
12 revizorjev;
4	ekonomi;
14 arhivarjev;
14 zvani&nikov;
35 zvanienikov-dnevniöarjev;
18 služiteljev; in
10 služiteljev-dnevničarjev.
V.
Kvalifikacija osebja zunanje službe, razen kmetijskih in veterinarskih naprav, urejenih s specialnimi zakoni.
Člen 11.
Oblastni kmetijski referenti in potovalni učitelji za vinogradništvo in sadjarstvo morajo imeti kmetijsko fakulteto.
Oblastni in sreski veterinarski referenti kakor tildi ostali veterinarji zunanje službo morajo imeti diplomo veterinarske fakultete.
Direktorji, inšpektorji, referenti, tajniki, pisarji in pripravniki uradov, naštetih v točki c) člena 10. te uredbe, morajo imeti pravno fakulteto; revizorji kvalifikacijo revizorjev ministrstva; ekonomi morajo imeti kmetijsko fakulteto ali vsaj srednjo kmetijsko šolo, arhivski uradniki pa kvalifikacijo kakor arhivski uradniki ministrstva.
C.	Prehodne in končne odredbe.
Člen 12.
Uradniki ministrstva za poljedelstvo, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v službi ministrstva za poljedelstvo, obdrže svoje položaje iu svoja zvanja, ne glede na kvalifikacijo, predpisano s to uredbo.
Člen 13.
«Glavno agrarno povereništvo» v Splitu, odnosno v Skoplju, nadomešča svoj dosedanji naziv z nazivom: «agrarna direkcija».
Dosedanji «županijski agrarni uradi», «okrožni agrarni uradi» in «okrožna agrarna poverjeništva» nadomeščajo svoj dosedanji naziv z nazivom: «agrarni urad».
Člen 14.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo veljati: uredba o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dno 8. julija 1919.,1 izpremembe in dopolnitve te uredbe z dne 20. aprila 1920.;'- uredba o ustroju ministrstva za agrarno reformo z dne 12. februarja 1920.3 kakor tudi izpremembe in dopolnitve te uredbe z dne 28. februarja 1921.4
V Beogradu, dne 31.julija 1929.;
K. br. 21.812/1.
Minister za poljedelstvo:
dr. O. Frangeš s. r.
408.
Pravilnik
za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije (izdan po členu 16. tega zakona).*
Člen 1.
Lastniki žag, označeni v členih 1., 9. in 14. zakona o zaščiti domače lesne industrije, ki je bil razglašen v «Službenih Novinah» z dne 31. maja 1929., ®t- 126/LII,6 morajo vložiti v roku, označenem v Členu 12. tega zakona prošnje pri pristojni šumski
1 Uradni	list	z	dne	13. avgusta 1919., št. 591/132.
” Uradni	list	z	dne	19. maja	1920., št. 214/50.
8 Uradni	list	z	dne	4. marca	1920., št. 130/29.
4	Uradni	list	z	dno	6. aprila	1921., št. 89/35.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. septembra 1929., št. 211/
/lxxxd.
upravi, odnosno pri sreskem načelniku, po najbližji združbi lastnikov malih žag ali po «Savezu domaće šumske industrije kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», öigar mnenje je konzultativnega značaja.
V	prošnji je treba točno označiti:
1.	) gozdni okoliš, odkoder želi prosilec, da se mu po navedenem zakonu rezerviraj lesna masa;
2.	) na kakšno količino in vrsto lesa reflektira;
3.	) kdaj (dan, mesec in leto) mu je bilo obratovanje žage dovoljeno;
3.) letno kapaciteto žage;
5.	) odkod se je doslej žaga zalagala z lesom in s kakšno vrsto;
6.	) čigava je dotična žaga in s čigavim kapitalom je bila napravljena;
7.	) potrdilo o državljanstvu lastnika žage;
8.	) potrdilo o izvoru kapitala, ki se ugotovi z uradnim potrdilom pristojnih zbornic, če pa je treba, tudi tako, da se pregledajo knjige podjetja.
Člen 2.
Šumsko uprave, odnosno sreski načelniki, pošljejo prejete prošnje najdlje v dveh mesecih pristojni direkciji šum s svojim mnenjem, v katerem označijo:
1.	) ali je zahtevani okoliš svoboden ali je obremenjen s servitutno potrebo ali drugim bremenom ali je odrejen za režijsko ukoriščanje;
2.	) vrsto fesa s približno skupno in sečno lesno maso v okolišu;
3.	) ali se sme ta lesna masa ukoristiti glede na odredbe gospodarskih in eksploatacijskih načrtov (kjer takih ni, se morajo v najkrajšem roku sestaviti);
4.	) ali je kaj drugih reflektantov na ta gozd in kdo se je doslej koristil s tem okolišem;
5.	) kolika je kapaciteta prosilčeve žage in odkod se je doslej zalagal z lesom in s kakšno vrsto;
6.	) od kdaj žaga obstoji;
7.	) ali je imela žaga doslej rezerviran okoliš;
8.	) ali vodi sam pravni lastnik žage svoje lastno podjetje, za katero zahteva les.
Člen 3.
Pri direkciji šum se ustanavljajo v ta namen po potrebi komisije iz dveh kvalificiranih šumar-skih uradnikov za poediue okoliše; odreja jih na predlog direkcije šum minister za šume in rudnike.
Ti strokovnjaki se morajo jemati v prvi vrsti izmed inspekcijskih in taksacijskih uradnikov dotičnih okolišev.
V	to komisijo spada vedno kot tretji član tudi šef pristojne šumske uprave, odnosno sreski šumarski referent.
Komisijam se dodeljuje potrebno tehnično pomožno osebje.
Člen 4.
Komisija mora sestaviti popoln elaborat po službenih podatkih, ki jih najde pri dotični direkciji šum, in po obvestilu šumske uprave kakor tudi po ogledu na licu mesta.
Pri izločanju mora vpoštevati komisija vse žage, ki obstoje in ki reflektirajo na gozd v okolišu, kateri ji je odrejen za poslovanje.
Komisija mora ugotoviti kapaciteto žage na dan 1. januarja 1929., ne da bi se ozirala na poznejše razširitve.
Žagam se smejo rezervirati samo okoliši, katerih letni etat se ujema z ugotovljeno kapaciteto žag; pri tem se računi povprečno 10 ur delovnega časa, odnosno dejanske potrebe po obratovanju v zadnjih letih, če ne ukorišča žaga vse priznane kapacitete.
Vsi oni gozdi, ki se smejo glede na gozdno gospodarstvo in etatne razmere v enem srezu ali območju ene šumske uprave izločiti za alimentacijo žage, se smejo razdeliti med poedine žage, ki naj uživajo ugodnost tega zakona, in sicer ko se predhodno popolnoma in trajno zavarujejo javne potrebe in potrebe okolnega prebivalstva.
Pri izločanju je treba gledati na to, da se Izločijo za poedine žage po možnosti oni okoliši, v katerih so obratovalo te žage tudi prej, in kolikor je v njih še lesa za sečnjo, skladno z odredbami gospodarskih in eksploatacijskih načrtov.
Sečine, ki so se ukoriščale v poslednjih desetih letih na prebiralni način, se ne vpoštevajo za rezervacijo.
Šefi šumskih uprav, sreski šumarski referenti kakor tudi člani komisije in njih pomožno osebje obremenjajo s stroški za te posle prosilca.
Če je v enem okolišu več interesentov, trpe interesenti potne stroške sorazmerno s kapaciteto svojih žag.
Člen 5.
Ce zahteva več žag isti gozdni okoliš, ki ga ni mogoče pravilno razdeliti ali iz njega zadostiti potrebnim količinam, in če ni drugih svobodnih okolišev, pozove pristojna direkcija šum interesente, naj se sporazumejo o razdelitvi. Ce se na ta način ne doseže pozitiven uspeh, je postopati tako-le:
Malim žagam gre vedno prednost pred srednjimi; za male je smatrati one, katerih kapaciteta ne preseza 3000 m8 na leto; izmed več malih imajo prednost one, ki so bliže zahtevanemu gozdu in ki se dlje časa zalagajo iz dotičnih gozdov.
Žage v oblasti, v kateri je gozd, imajo prednost pred žagami v drugih bolj oddaljenih oblastih, med temi pa one, ki nimajo sirovin, pred onimi, ki jih imajo.
Ko se rezervira okoliš, je treba vpoštevati one žage iz bolj oddaljenih oblasti, ki so tudi prej obratovale v dotičnih gozdnih kompleksih in ki imajo svoje investicije, proge, poti in drče, že izdelane.
Če se okoliši z navedenimi lesnimi masami zbog nedostatka gozda ali iz drugega razloga no morejo pravilno razdeliti, se vnovčuje letni etat z javnimi licitacijami, od katerih so po členu 4. omenjenega zakona izključena velika podjetja.
Gozdi, ki so postali svobodni na način, določen v členu 13. zakona o zaščiti domače lesne industrije, se morajo prav tako vzeti v poštev in uporabiti za zalaganje domačih žag.
Člen 6.
Pogodbena rezervacija se mora izvršiti po občem tipu pogodbe.
Te pogodbe morajo obsezati poteg ostalega:
a)	ime, priimek in prebivališče lastnika žage;
b)	označbo žage in kapaciteto žage, za katero se rezervira okoliš, kot kraj (potok, reka), kjer stoji žaga;
c)	označbo gozdnega predela, glozda, oddelka, pododdelka, ki sestavljajo rezervirani okoliš;
č) približno lesno maso, razpoložni letni etat, pri čemer je računiti tehnični les in drva, in sicer po-sebe za listnato in posebe za iglasto drevje.
Pogodba mora obsezati obvezo lastnika žage, da bo uporabljal les iz rezerviranega okoliša izključno za predelovanje na svoji žagi; če ga ne bi, je uporabiti vse ukrepe in kazni, določene v členu 9. omenjenega zakona.
Pogodba mora obsezati odredbo, da sme minister za šume in rudnike lastniku žage odvzeti rezervirani okoliš, če ne bi izpolnil katerekoli obveznosti pogodbe ali se ne bi ravnal! po zakonu o zaščiti domače lesne industrije in po tem pravilniku, in da nima lastnik žage nobene pravice, zahtevati kakršnokoli odškodnino v lesu ali v denarju za izgrajena občila in ostalo investicijo.
V	vsako pogodbo mora priti doslovno odredba prodposlednjega odstavka člena 9. omenjenega zakona.
Lastniki žag, ki so koristijo s tem zakonom, morajo izgraditi ob svojih stroških potrebna občila, ki se morajo s pogodbo točno določiti.
Stroški za izgradnjo teh občil se morajo vzeti po členu 11. zakona o zaščiti domače lesne industrije v poštev pri kalkulacijah takse.
Strokovni elaborat mora obsezati:
a)	podrobni tehnični popis žage;
b)	taksacijski popis okoliša z vsemi potrebnimi podatki;
c)	načrt rezerviranega okoliša z eventualnimi investicijami (poti, tuneli itd.) in
č) kalkulacijo gozdne takse.
Za ves rezervirani okoliš je treba sestaviti kalkulacijo gozdne takse po posebnih predpisih, izdanih od ministrstva za šume in rudnike, ki vpošteva vse razmere v okolišu. Ta taksa mora biti popolnoma realna ter mora služiti za morilo pri eventualnih izpremembah gozdnih taks v prihodnjih letih (člen 8. tega pravilnika).
V	kalkulaciji je treba točno razčleniti vsako poedino postavko, tako da se dd obračun gozdne mase vsak čas kontrolirati s pripomočjo načrta.
Vse kalkulacije pregleduje taksacijski odsek pristojne direkcije, odobruje pa jih minister za šume in rudnike.
Elaborati za vse rezervirano okoliše morajo biti dovršeni do konca leta 1931.
Člen 7.
V	rezerviranem okolišu se mora način sečnje prilagoditi sestavinskim in talnim razmeram. V zgolj jelovih, smrekovih gozdih kakor tudi v mešanih bukovih se odreja brez izjem prebiralno gospodarjenje.
Povprečna intenzivnost sečnje ne sme biti nikoli: večja nego 55 % mase debel nad 30 cm prsnega premera.
Odkazovati je v prvi vrsti debla najmočnejših dimenzij, potem pa je prehajati v srednje kategorije, pri čemer je paziti, da se doseže čim ugodnejši razpored debelinskih razredov.
Trajnost produkcije in naravno pomlajanje morata biti v vsakem primeru zavarovani.
Prepovedan je golosek katerekoli vrste dreves, na kakršnihkoli tleh in pod vsemi nadmorskimi višinami.
Izjemoma se dovoljujejo oplojno sečnje samo tam, kjer je to predpisano z gospodarskimi, pridobitnimi in eksploatacij skimi načrti.
Po drugi strani je treba vpoštevati sestavinske gozdnogospodarske razmere, razpoložno lesno maso, okolne servitutne potrebe in krajevne potrebe lesa za malo prodajo.
Po členu 5. zakona o zaščiti domače lesne industrije niso vpoštevni hrastovi gozdi, prav tako ne oni gozdi, ki so potrebni ali izločeni za druge državne potrebe.
Letni preliminar se odobruje po vloženih prošnjah, kakor jo to običajno pri poedinih direkcijah šum.
Člen 8.
Če se izpremene povprečne tržne cene rezanega gradiva najmanj za 20 %, no glede na Sortiment, sme izpremeniti minister za šume in rudnike v soglasnosti s predsednikom vlade (po členu 7. zakona o zaščiti domače lesne industrije) gozdno takso po novih kalkulacijah, ki jih predlaga pristojna direkcija šum po predpisih zakona o državnem računovodstvu.
Člen 9.
Po členu 15. zakona o zaščiti domače lesne industrije se dajo ugodnosti po tem zakonu največ za deset let od dno, ko je stopil v veljavo. Zato se ne odredi nobena rezervacija za daljšo dobo.
če ni dovolj lesne mase, se sme letna kapaciteta, prav tako pa tudi trajanje rezervacije znižati za oni čas, za katerega traja raz položna lesna masa.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga minister za šume in rudnike podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 29. avgusta 1929.;
št. 37.77G.	.	.	, ..
Minister za sume in rudnike:
dr. Korošec s. r.
409.
Pojasnilo o analizi masti iz tar. št. 66. uvozne carinske tarife.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem po zaslišanju carinskega «veta carinarnicam to-le pojasnilo:
Ob uvoznem ocarinjanju svinjske masti iz tar. št.6f>. uvozno carinske tarife naj jemljejo angažirani uradniki ogledke od vsake različne m^rke posebe, da jih pošljejo v kemijsko analizo.
Če je v eni ekspediciji samo ista marka, naj se vzame po en ogledek od vsakih 50 tovorkov.
Na ta način je jemati ob uvozu masti dveh ali več mark od vsakih 50 tovorkov ene marke po en ogledek, preko 50 do 100 tovorkov pa po dva oglcdka od vsake marko.
Če v eni partiji iste marke ni popolnih 50 tovorkov masti, je vzeti en ogledek kakor za popolno partijo 50 tovorkov masti.
V	Beogradu, dne 2. oktobra 1929.;
C. br. 41.280.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 5. oktobra 1929., št. 233/XCVI.
Razglasi velikega žagana ljubljanske oblasti.
U. br. 9935/1—III.
Razpust društva.
Podružnica «Slovenske (Straže» v Čemšeniku je razpuščena, ker že več let ne deluje, ker nima no
članov ne imovine in torej tudi no pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: Mencinger s. r.
L. št. 705.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 30. septembra 1929.
Srez	Ostalih	Na novo ! obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih I v oskrbi I
Skupina tifumih bolezni.					
Brežice		4	1-	1		4
Kamnik		2		1		1
Kranj		1				1
Krško		2		1		1
Laško ......	3		1		2
Logatec		4	,	•		4
Ljubljana, srez . .	1	1	,		2
Ljubljana, mesto .	2	•	,		2
Radovljica ....	1	.	.		1
Skupaj .	20	2	4		18
Griža. — D.vsenteria.					
Črnomelj		11	9	14	1	5
Kamnik			18	5	2	11
Novo mesto . . .	1	.	.		1
Skupaj .	12	27	19	3	17
Skr lati n k&.		— Scarlatina.			
Črnomelj		,	4			4
Kočevje		13	.	,		13
Kranj		4		,		4
Laško 		27	8	1	1	33
Litija		10		3		7
Ljubljana, srez . .	7	4	2		9
Ljubljana, mesto .	3	,	1		2
Novo mesto . . .	3				3
1 Radovljica ....	2				2
Skupaj .	69	16	7	1	77
Ošpice. —		Morbilli.			
J Litija ......	1 •	1	1	•	•
Davka.	— Diphteria et Croup.				
Kamnik		I	2	3		#
Kočevje		.	1	.		1
Krško		,	2	.		2
Laško 			1	.		1
Litija		1	,	1		
Ljubljana, srez . .	11	•	1		10
Ljubljana, mesto .	9	3	3		9
Novo mesto . . .	2	3	.		5
Skupaj .	24	12	8		28
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Radovljica ....	1	1 .	•	•	1
Šen. — Brysipelas.					
Brežice		1	1 •		•	1
Kranj			1	1	•	.
Krško		1	.	,	.	1
Ljubljana, mesto .	1		.	.	1
Skupaj .	3	1	1	•	3
Krčevita odrevenelost			— Tetanus.		
Kranj		1 1	.	1 1	1 -	1 *
V Ljubljani, dne 28. septembra 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Vet. br. 753.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 30. septembra do dne 6. oktobra 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kužonih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj goved.
Kočevje: Struge (Tržič, Lipa, Pri cerkvi in Rap-Ijevo po 1 dvorec, Paka 2 dvorca, Podtabor 3 dvorci).
Svinjska kuga.
Brežice: Mostec (Mostec 4 dvorci). Kamnik: Domžale (Stob 1 dvorec). Kočevje: Sv. Gregor (Dolenjo Podpoljane 1 dvorec). Dolenja vas (Prigorica 1 dvorec), Ribnica (Hrovače in Ribnica po 1 dvorec). Novo mesto: Dobrniče (Knežja vas 1 dvorec), Trebnje (Dolenji Podboršt 1 dvorec), Šmihel - Stopiče (Boričevo 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice: Zabukovje (Mrzla planina 1 dvorec). Kamnik: Dragomelj (Dragomelj 1 dvorec), Kamnik (Ravne 1 dvorec), Moste (Moste 1 dvorec). Nevlje (Vriše 3 dvorci, Uševk 1 dvorec). Kočevje: Dolenja vas (Prigorica 3 dvorci). Krško: Radeče (Močilno 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Devica Marija v Polju (Zgornja Zadobrova 1 dvorec), Vrhnika (Drenov grič 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Črnomelj: Metlika (Metlika 9 dvorcev).
V L j ubij a n i, dne 9. oktobra 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Černe Fran s. r.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem.
Pretiš. 198—3a/29—2.	3—1
Razpis.
Na podstavi pooblastila ministrstva pravde br. 73.387 z dne 23. septembra 1929. razpisujem mesto pisarja -pripravni k a v 9. skupini L kategorije pri upravnem sodišču v Celju z vsemi pripadajočimi prejemki in s sodno doklado mesečnih 200 Din.
Prosilci, ki morajo imeti dovršeno pravno fakulteto, naj vložo pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (člen 12. uradniškega zakona) pri podpisanem prodsedništvu najkesneje do dne 15. novembra 19 29. Prosilci, ki so že v državni službi, naj vlože prošnje po službeni poti.
Predsedništvo upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem v Celju,
dne 7. oktobra 1929.
Predsednik: dr. Vrtačnik s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblasfev.
Razglasa.
Preds. 851—5/29—1.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo M onda Jožka, poštnega uradnika v Mariboru, za tolmača madžarskega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Preds. 910—5/29—1.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. P e h a n i j a Bena, notarskega kandidata v Ljubljani, za tolmača nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1929.
U 329/29—3.	:	1809
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 25. septembra 1929., da je Mravljak Miha, star 27 let, po poklicu gostilničar v Bistriškem jarku nad Muto, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel öd dne 1. julija 1928. do dne 15. septembra 1929. v Bistriškem jarku nad Muto v svoji gostilni, tedaj v svoji obratovalnici z alkoholnimi pijačami in jedili, ne sumarno ne podrobno označenih cen alkoholnim pijačam in jedilom, torej življenskim potrebščinam, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II.,
dno 25. septembra 1929.
U IV 90/29—8 .	'	1797
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja
Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo s sodbo z dne 16. aprila 1929., da je Der v ar ič Štefan, gostilničar v Markišavcih št. 7, 30 let star. kriv
prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel v svoji gostilni niti sumarno niti podrobno označenih cen življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 50 Din denarne kazni in na 24 ur zapora, ki se izpremeni ob neizterjivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 16. aprila 1929.
S	8/29—154.
1796
Potrditev prisilne poravnave.
Konkurzna stvar: dr. F 1 e i s s Heinrich, imetnik tvornice čarapa «Savinja» v Novem Celju, pošta Žalec.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dne SOega septembra 1929. konkurzni dolžnik dr. Fleiss Heinrich s svojimi upniki za 25 % njih terjatev, plačljivih 90 dni potem, ko postane odobritev sodne poravnave pravnomočna.
Kot porokinja in plačnica je pristopila k tej poravnavi firma: G. Borkenstein & Sohn, A.-G., Wien, I., Domgasse 4.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 2. oktobra 1929.
S	6/29—39.	1795
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prozadolženec: Prem el č Gvidon, trgovec v Šoštanju.
Za razpravljanje in sklepanje o naknadno prijavljenih terjatvah in o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa naroki na dan 3 0. oktobra 192 9. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 9.
Prezadolženec in porok morata priti k naroku 'osebno.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I.,
dne 8. oktobra 1929.
A 263/29—2.
1756
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Telban Franc, posestnik in trgovec v So-vodnju št. 6, je dne 3. oktobra 1929. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v Sobi št. 5 dne 5. novembra 192 9. ob devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 4. oktobra 1929.
E 1686/29—10.
1807
Dražbeni oklic.
1777
P 139/29—10.
Razglasitev preklica.
S	sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 14. avgusta 1929., opr. št. L 11/29—ti, jo bila Zagorec Julijana, poljska delavka v Turnišču št. 151, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico ji je postavljena Kiičko Ana, rojena Zagorec, posestnica v Turnišču št. 151.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek L,
dne 26. septembra 1929.
Na predlog Ogrizka Jurija, trgovca v Gabrju, ki ga zastopa dr. Zangger Fritz, odvetnik v i Celju, bo dne 9. n o v e m b r a 19 2 9. ob devetih : pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška . knjiga Ostrožno, vh št. 222: hiša in gospodarsko : poslopje, cenilna vrednost 20.000 Din, 'zemljišča, i cenilna vrednost 5765 Din — skupaj 25.765 Din, najmanjši ponudek 17.213 Din 22 p.
K nepremičninam spada kot priteklina kmetijsko orodje v cenilni vrednosti 55 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2577 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 24. septembra 1929.
E 2019/29—10.
1628
Dražbeni oklic.
Na predlog Posojilnice v Vojniku, r z. z n. z., bo dne 2 6. o kit ob ra 192 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 84, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 4600 Din, zemljiške parcele 4860 Din 80 p — skupaj 9460 Din 80 p; gospodarske in užitne pravice Cečkove Frančiške so se cenile na 1500 Din, torej čista cenilna vrednost 7960 Din 80 p; najmanjši ponudek: 5400 Din. Vadij: 800 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IIL,
dne 4. septembra 1929.
Nc I 492/29.
Proglasitve za mrtve.
1787
E 1655/29—10.
1781
Dražbeni oklic.
Na predlog Turkovo Ane, posestnice pri Sv. Rupertu pri Gomilskem, ki jo zastopa dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celju, bo dne 9. novembra 19 2 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Latkova vas, vi. št. 86: hiša z gospodarskimi poslopji in priteklinami, cenilna vrednost 9369 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 18.744 Din — skupaj 28.113 Din. najmanjši ponudek 18.750 Din.
K nepremičninam spadajo te-le pritekline: 1 voz, 1 plug in razno gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 669 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2820 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IIL,
dne 25. septembra 1929.
E 154/29—5.
1771
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. oktobra 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba zemljišč: vi. št. 49, 25 in 63, katastrska občina Jeršiče, in vi. št. 240, 273 in 286, katastrska občina Ravno.
Cenilna vrednost: 36.550 Din; najmanjši ponudek: 24.362 Din.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane: za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Okllcnl rok | poteče dne j
Smrečnik Alojzij. rojen v Novi cerkvi.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 15.pehotnim polkom, 13.stotnijo, na rusko bojišče, kjer dne 30. julija 1915. baje padel.	Mati Neža Smrečnik.		1. 7. 1929.; TV 28/29-4.	1. januarja 1930.
Žitnik Valentin. rojen leta 1896., posestnik v Trnavi.	Odrinil v začetku vojne na bojišče ter prišel kmalu nato v srbsko ujetništvo. Dne 27. oktobra 1914. došlo poročilo iz Niša, da je tam umrl.	Žena Marija Žitnik.	—	1. 7. 1929.; TV 30 29-2.	
Ošep Franc, rojen dne 3. decembra 1886., delavec v Solčavi.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko bojišče; od dne 8. septembra 1914. pogrešan.	Žena Angela Ošep.	—	23. 7.1929.; TV 35/29-2.	1. marca 1930.
Škubej Silvester, rojen dne 1. decembra 1895., delavec v Kar-nici št. 6.	Odrinil meseca avgusta 1915. na italijansko fronto, kjer dne 23. avgusta 1916. baje padel.	Brat Janez Škubej.	—	22. 8. 1929.; TV 39/29-2.	10. septembra 1930.
Moškon Franc, rojen dne 23. oktobra 1893., delavec na Veterniku.	Odrinil dne 16. avgusta 1915. s 87. pehotnim polkom iz Celja na italijansko bojišče, odkoder zadnjič pisal jeseni leta 1915.; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Antonija Moškon.	—	22. 8. 1929.; TV 37/29-2.	
Škorjanc Franc, rojen leta 1880., posestnik v Škalah.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. na rusko fronto ter bil kmalu nato ujet. Iz Taškenta pisal leta 1915., da je težko ranjen.	Žena Helena Škorjanc.	—	2. 9. 1929.; TV 40/29-1.	1. oktobra 1930.
Leben Valentin, rojen dne 10. februarja ‘878. v Pirešici št. 26, naposled rudar v Dort-	mundu-Martnu.	Odrinil med svetovno vojno k 97. pehotnemu polku; od dne 30. junija 1915. pogrešan.	Seraphisches Liebeswerk v Ehren-breltsteinu.	—	11.9. 1929.; TV 41/29-1.	
Vrenko Filip, rojen dne 19. aprila ‘873. v Loki pri Fran-— kolovem.	Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko bojišče; od leta 1918. ni več glasu o njem.	Žena Marija Vrenko.	—	18. 9. 1929.; TV 43/29-1.	1. aprila 1930. •
Jevšlnek Franc, rojen dne 25. julija '881- v Gradcu, naposled strojevodja v Trstu.	Odrinil leta 1914. s telegrafskim in železniškim polkom na rusko fronto in potem na srbsko bojišče. Od meseca avgusta 1918. ni več glasu o njem.	Brat Jakob Jevšinek.	—	18. 9. 1929.; TV 44/29-1.	
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sc no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 16. septembra 1929.
E 362/29—7.	1623
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. oktobra 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Obrh, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: 56.443 Din 64 p; vrednost pri-teklin: 515 Din; najmanjši ponudek!: 37.630 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 9. septembra 1929.
E 271/29—10.	1782
Dražbeni oklic.
Dno 6. novembra 1 9 2 9. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javornik, vi. št. 161.
Cenilna vrednost: 78.410 Din; najmanjši ponudek; 39.205 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zar četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
E 2478/29—7.
1637
Dražbeni oklic.
Dno 31. oktobra 192 9. ob dosetih bo pri podpisanem sodišču v sold št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Zgornjo Šiško, vi. št. 101 in 601.
Cenilna vrednost: 138.595 Din; najmanjši ponu-dek: 150.000 Din.
Pravico, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 10. septembra 1929.
1720
E 251/29.
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Desnjak, vi. št. 125, in zemljiška knjiga Stara cesta, vi. št. 197.
Cenilna vrednost: 4870 Din 60 p; najmanjši po-nudek: 3247 Din 6 p.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred. začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na unidni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 20. septembra 1929.
Bazolasi raznih uradov in oblastov.
Št. 7463.	1792 3—2
Razglas o licitaciju
Oblastna tehnična uprava v Ljubljani razpisuje za prevzem del pri popravilu cest k bivši carinarnici v Celju iz tlakovinskega fonda prvo javno pismeno ofertno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 19. novembra 1929. ob 11. uri pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani v sobi št. 17. Prav tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 816.773 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski oblastne tehnične uprave.
Oblastna tehnična uprava v Ljubljani,
dne 7. oktobra 1929.
Razoi objave.
1793
E X 2434/29—6.	1716
Dražbeni oklic.
Dno 8. novembra 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Ješenco, vi. št. 10.
Cenilna vrednost: 60.261 Din IM) p; najmanjši ponudek: 40.176 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek X.,
dne 12. septembra 1929.
Št. 4047.
Razpis.
Podpisana direkcija šum razpisuje po odloku ministrstva za šume in rudnike br. 41.081 z dne 3. oktobra 1929. na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu v gozdnem kompleksu Mežakliji, v območju šumske uprave v Kranjski gori, na dan 3 0. oktobra 1 929. ponovno prodajo okoli 2000 prm8 izdelanih nesortiranih bukovih drv.
Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobivajo pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweiso'va cesta št. 1, in opremljene s kolkom za 100 Din in z 10%nim vadijem, naj se vlože do dne 30. oktobra 1929. do 11. ure pri podpisani direkciji.
Pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Kranjski gori.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 8. oktobra 1929.
E 1321/29.	1769
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Veliki Okič, vit. št. 7.
Cenilna vrtjdnost:	10.930 Din; vrednost pri-
teklin; 720 Din; najmanjši ponudek: 7770 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 26. septembra 1929.
1801
Št. 2/176—29.
Objava.
Plajnšek Ivan je izgubil vozno dopustilo (šofersko legitimacijo), ki jo je izdal kr. policijski komisariat v Mariboru pod št. 312 dne 19. decembra 1928.
To dopustilo se proglaša za neveljavno.
V Mariboru, dne 7. oktobra 1929.
Upravnik policije: Kerševan
Št. 37.800/1929.	1798
Razglas o licitaciji.
Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za poluletno zalaganje svojih ambulatorijev in članov z zavojnim materialom primeroma 1600 kg vate, 1600 kg vate iz sta-ničnine, 25.000 m hidrofilne tkanine, 35.01K) povez-kov kalika razne širine in dolžine, 26.000 zavojev iz mulja razne širine in dolžine, 2000 zavojev iz malca, 3000 m impregnirane hidrofilne tkanine. 1000 trioglatih robcev in 1000 m Billrothovega in Moze-tigovega batista.
Za dobavo tega blaga se razpisuje s tem pismena ofertna licitacija na dan 2 7. novembra 1929. ob enajstih; do tega roka se morajo izročiti zapečatene pismene ponudbe v vložišču podpisanega urada. Na zavitku je treba označiti: «Ponudba na licitacijski razglas št. 37.800/1929. za dobavo zavojnega blaga».
Vse ponujene cene so morajo umeti franko vklad, franko poštnina, odnosno voznina, ocarinjeno.
Vsaki ponudbi se morajo priložiti vzorci za ponujene vrste blaga.
Osrednji urad ni zavezan, sprejeti najcenejše nudbe.
Vsak ponudnik mora položiti do gorenjega roka pri blagajni osrednjega urada jamčevino 20.000 Din.
Ponudbam, opremljenim s kolkom za 100 Din, je treba priložiti potrdilo pristojne trgovske zbornice, da so sme dražitolj udeleževati javnih licitacij, in njegovo pismeno izjavo, da so mu licitacijski pogoji znani in da pristaja, dražiti po njih.
Ponudba se mora predložiti na tiskovini, ki jo lahko dobi vsak dražitelj pri podpisanem uradu za 5 Din. V tej tiskovini so obseženi tudi vsi natančnejši pogoji dobave. Ponudbe, ki se ne bi podale na teh tiskovinah, nedoločne pogodbe in ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem kakor tudi naknadne ponudbo, izročene po odrejenem roku. se ne morejo vpoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Mihanovičeva ulica br. 3/111.), dne 7. oktobra 1929.
vse
po-
s. r.
1823 3-
Poziv upnikom.
E 180/29—7.	1719
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. novembra 1 929. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Gregor, vi. št. 100 in 101.
Cenilna vrednost: 61.148 Din; vrednost priteklin; 5170 Din; najmanjši ponudek: 40.765 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 19. septembra 1929.
Razpis nagrade producentom jajc.
Ministrstvo za poljedelstvo razpisuje z razpisom z dne 26. septembra 1929., št. 27.268/111, nagrado 5 0 0 0 Din onemu producentu, ki bo prinašal prvi po tem razpisu stalno na enega spodaj navedenih trgov jajca, obeležena z datumom, kdaj so izležena, in s producentovim imenom (njegovo firmo).
V ta namen bo proglasilo ministrstvo v dveh do treh mesecih — od dne tega razpisa — en dan za kontrolni dan. Na ta dan morajo prijaviti producenti pri gradskom poglavarstvu — v Ljubljani pri mestnem magistratu, tržnem nadzorništvu —, da prodajajo jajca z napisom datuma in z imenom firme (podjetnikovim); ^obenem morajo predložiti o tem dokaze (lastne kontrolne knjige, fakture, potrdila kupcev ali slično).
Prvenstvo bodo imeli ob enakih pogojili oni, ki so člani (peradarske, živinarske selekcijske zadruge) perutninarske zadruge in katerih pridelana jajca imajo povprečno največjo težo.
Ob enaki vrednosti ali enakih pogojih se moreta razdeliti tudi dve nagradi.
Kontrolna mesta bodo v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Somboru, Subotici, Osijeku, Zagrebu in L j u b 1 j a n i.
Obrazce za dnevno beleženje jajc dobe producenti. če jih žele, pri občinskih poglavarstvih označenih kontrolnih mest.	1800
, Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. oktobra 1929.
Firma: «Uran u s», tovarna pločevinastih in kovinastih izdelkov, dručba z o. z. v Ljubljani, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 13. junija 1929. v likvidacijo.
Upniki naj prijavijo morebitne terjatve podpisanima likvidatorjema.
Likvidatorja:
Gerzinič Peter s. r.,
zasebni uradnik, Akacijeva cesta št. 10,
Bizjak Stanko s. r.,
zasebni uradnik, Sv. Petra nasip št. 43, oba v Ljubljani.
1790 3—2
Poziv upnikom.
delavska stavbena za-Mariboru, je prešla v
«D o m», registrovana druga z omejeno zavezo v likvidacijo.
Upniki naj po § 40. zadružnega zakona priglase morebitne terjatve.	Likvidatorji.
z	Razid društva.
Lovsko društvo v Dolnji Lendavi se je prostovoljno razšlo.
V Dolnji Lendavi, dne 9. oktolira 1929.
Za bivše načelništvo:
Pollak Emil s. r.,
ravnatelj Tovarne dežnikov, d. d.
1794	Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. a razreda I. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1927./1928. na ime: Košak Ignacij iz Novega mesta.
Proglašam ga za neveljavno.
Košak Ignacij s. r.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani-