IX. LETNIK 12. ST. DECEMBER 1968 Cena 30 par ali 30 S din SKUPIN O ST (jtastCo-szdC Cju&tJcaAO. 'mGsie.-'fu>£|e Pred kadrovskimi službami stoje še velike naloge OBČINSKA SKUPŠČINA JE NA ZADNJI SEJI MED DRUGIM RAZPRAVLJALA TUDI O REZULTATIH PETLETNEGA OBDOBJA V KADROVSKI POLITIKI OBČINE IN NJENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ. Kadri, njihovo znanje in sposobnost so še vedno med odločilnimi faktorji za dosego ciljev gospodarske in družbene reforme. Uspešnost gospodarjenja v zaostalih ekonomsko tržnih pogojih, obvladanje vedno bolj zapletenih nalog delovne organizacije, modernizacija in boljše izkoriščanje delovnih sredstev, uvajanje sodobne tehnologije in moderna organizacija dela so v veliki meri odvisni od znanja in strokovne usposobljenosti kadrov, še prav posebno pa od sposobnosti visoko in višje strokovnih ter vodilnih kadrov. Brez številnejših in smotrno razporejenih strokovnih kadrov ne bo mogoče doseči tistega vzpona v proizvodnji, produktivnosti in ustvarjanju narodnega dohodka, ki ga predvidevamo v družbenih načrtih in ki bi zagotovil večji splošni in osebni standard delovnih ljudi. (Nadaljevanje na 2. str.) Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji razpravljala tudi o kadrovski problematiki v delovnih organizacijah. Več o tem lahko preberete na 2. strani. Odgovornost za regeneracijo ZK 0$ luUCefu Osnovne organizacije ZK četrti Zelena jama — Jarše so v letošnjem letu sprejele v svoje vrste 41 novih članov. Povečini so to mlajši člani. Največ sprejemov je bilo potem, ko je izšlo pismo IK CK ZKJ. Tudi akcijski program četrtne organizacije ZK Zelena jama — Jarše vsebuje poglavje o regeneraciji partije in o delu z mladino ter tako nalaga vodstvu četrtnega organizacije kot •Matičnim organizacijam, da spremljajo delo in življenje •Mlade generacije. Le z nave-*ovanjem stikov z mladimi, s spoznavanjem in razumeva-Mjem njihovih problemov in težav je mogoče mlado generacijo vključevati in usmerjati v organizirano delovanje. Nekatere matične organizacije, bolje rečeno nekateri komunisti, so ta problem razumeli in se zavedali nujnosti regeneracije. V teh organizacijah je zato ta akcija bolje uspela kot v tistih, ki so s tem odlašale, imele pomisleke in razpravljale na način, ki že davno ne ustreza današnjemu času in vlogi ZK. Področje Zelene jame in Jarš zajema velik del ljubljanske industrije in drugih podjetij in skoraj polovico celotne občinske industrije. Prav zato so na tem področju tudi možnosti pomnožiti vrste komunistov večje kot drugje. Tiste osnovne organizacije, ki doslej še niso o tem razpravljale ali pa so razpravljale površno, bodo morale pač spremeniti svoj odnos do tega problema. Odgovornost za to je naložena vodstvu matičnih organizacij, pa tudi posameznikom, ki so sprejeli osebne zadolžitve. Četrtna konferenca bo konec leta na svoji konferenci razpravljala o inventuri svojega dela in takrat ne sme izostati tudi obračun sprejema v ZK. Petindvajset let je minilo od tistih pomembnih dni, ko so bili v Jajcu sprejeti zgodovinski sklepi, ki so pomenili mejnik v vsej zgodovini jugoslovanskih narodov. In nekaj tednov pred tem si je slovenski narod prek svojih zastopnikov na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju »pisal sodbo sam«, kot je zapisal Cankar, in so se njegove preroške besede uresničile. O pomembnosti teh dveh in tudi drugih — zasedanj tistega časa je zgodovina že izrekla — ali pa še bo svojo souoo. O tem, da so v Jajcu sprejeti sklepi marsikomu prekrižali umazane račune, ne more biti dvoma in tega se vse bolj zavedamo, čimbolj se odmikamo od teh zgodovinskih dogodkov. Bili smo trn v peti tako Churchillu kot Stalinu ali pa kralju Petru in Draži Mihajloviču. V vsej zgodovini človeštva bi lahko na prste našteli primere, da si je neki mali narod v tako izredno težkih razmerah gradil svojo državnost in se boril za mednarodno priznanje svojega pravičnega boja. Resnica o nas je zelo počasi prodirala v tujino. Prvi je sprevidel svojo zmoto prav Churcnal. Njegov hrabri in modri nastop v spodnjem domu angleškega parlamenta in prihod angleške vojaške misije k nam potrjuje Titovo oceno, da je bil Church... sposoben politik in realist. Ce nam morda danes kdo očita to ali ono, lahko mirne vesti dokažemo, da smo bili vedno sami prav tedaj, ko nam je bilo najtežje in da smo prejeli prvo pomoč od tistih, od katerih smo se najmanj nadejali. V najtežjih mesecih med V. ofenzivo in po njej je Maša Pijade 40 dni neprestano noč in dan ždel na improviziranem letališču pri Žabjeku v Črni Gori; prosil je Moskvo za pomoč — a te ni in ni bilo. Rekli so, da smo predaleč od njih (!?). »Dajte, pošljite nam vsaj skromno pošiljko zdravil za ranjence, ki množično umirajo, ker jim ne moremo nuditi pomoči!« (Moša). V predmestju Varšave so bi le leta 1944 njihove čete le streljaj daleč od poljskih rodoljubov — in vendar so dopustili, da jih je nacistična SS-sovska soldate- Upokojenci oziroma delavci, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za upokojitev, so kot pojav zelo problematični. Pri reševanju njihove problematike nastopa več momentov z zelo nasprotujočim delovanjem. Predvsem zasedajo delovna mesta, na katere pritiska mlada delovna sila. V večini primerov je njihova pokojnina premajhna, da bi jim zagotavljala eksistenčni minimum ali pa je vzrok za njihovo nadalnje delo nizek osebni dohodek in s tem nizko odmerjena pokojnina ob morebitni upokojitvi. Manjša skupina so strokovnjaki, ki jim ob polni pokojnini nudi (v lastnem interesu) delovna organizacija honorarno delovno razmerje, ali pa ti nočejo oditi zaradi želje po povečevanju ekonomske blaginje. V obeh primerih pa izdatno obremenjujejo fonde pokojninskega zavarovanja in fonda zavodov za zaposlovanje. Tudi o tej problematiki je pred kratkim razpravljala občinska skupščina. V 22 anketiranih delovnih organizacijah zaposlujejo 69 upokojencev (vi- ško v neenakem boju zde-setkovala in tako rekoč do tal porušila Varšavo. Toda v teh težkih dneh — kakor tudi pozneje — smo imeli ob strani ves svobodoljubni svet, ki se je zavzemal za nas, za naš pravični boj. Nikoli ne bomo pozabili in vedno bomo hvaležni našemu violinistu svetovnega slovesa Zlatku Balokoviču, ki je med vojno med našimi rojaki v Ameriki požrtvovalno zbiral prispevke za NOV. Tudi naš slavni uče- ; njak Nikola Tesla je na smrtni postelji v januarju leta 1943 naročal našemu poslaniku v ZDA Savi Ko-sanoviču, naj sporoči njegovim rojakom v Jugoslaviji, da se tudi naprej tako hrabno držijo, kot so se doslej. In prav zavoljo tega, ker je bil ta boj tako težak in cena svobode tako visoka, ne moremo in ne smemo dovoliti, da nam te pridobitve danes kdorkoli ruši in razjeda tudi znotraj. Lahko se spremo okoli tega, kaj je bolj ali manj napredno, kdo je staromoden in kdo sodoben, ne moti nas posebno, če nekdo nosi beat-frizuro, mini-krilo ali kaj podobnega. Ce pa nekdo na najbolj gnusen način blati našo osvobodilno vojno in njene udeležence zmerja s tolovaji, kot to že nekaj časa dela skupina okoli Kataloga in Tribune, potem je treba takim in podobnim »lite- j ratom« stopiti odločno na prste. Naj s tem v zvezi zaključim s citatom iz stališč uredništva mariborskega študentskega lista, v katerih je med drugim rečeno tudi tole: »Verjamemo in verujemo namreč, da se slovenski j narod lahko uresniči in po- ! trdi zgolj z borbo, da akcija slovenskih študentov lahko temelji le na izročilih Osvobodilne Fronte. Kdor hoče svet spreminjati, kdor hoče krojiti po- i dobo našega časa danes in | tukaj, se naj stvariteljsko vključi. Stati ob robu in j pljuvati pomeni nezmožnost opredelitve do sveta, kakršen se nam kaže. Takšna nezmožnost pa seveda izključuje vsakršno revolucionarno akcijo in konkretno preseganje nezadostnosti tega sveta«. F. F. šina pokojnin — do 500 din (12), 500—1000 (11), nad 1000 din (15) in 25 z nepolnim delovnim časom). Ker bi bil zelo težko spremenljiv pavšalen zaključek, naj delovne organizacije in njihovi samoupravni organi poskrbijo za prenehanje dela z vsemi že upokojenimi delavci, skoraj ni mogoče mimo dejstva, da prenekaterim upokojenim osebam šele osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnina zagotavljajo eksistenčni minimum. Komisija, ki je problematiko obravnavala, pa meni, da bi morale delovne organizacije prav zavoljo tega zelo hitro ob posameznem primeru oceniti, ali narekuje na-dalnjo zaposlitev upokojenega njegov težak socialni položaj ali pa so vzroki drugje, oziroma jih sploh ni. To bi moral biti edini kriterij pri zaposlovanju. V vseh drugih primerih pa se morajo delovne organizacije ravnati po določilu iz 108. čl. TZDR, ki daje pravico prekiniti delovno razmerje delavcu, čim ta izpolni pogoje za upokojitev! Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina JEjubjana Moste-Polje čestitajo vsem občanom in članom delovnih kolektivov ob Dnevu republike Kakšna merila za upokojence? p. p. Pred kadrovskimi službami stoje še velike naloge .<* 'fy' ' 1 ■ WJ 7*: Nedavna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL/ Mo-ste-Polje je bila posvečena narodni obrambi in volitvam Razprava o obrambi in volitvah (Nadaljevanje s 1. str.) Taka in podobna stališča vsebujejo vsi v zadnjem času sprejeti dokumenti naših najvišjih predstavniških in družbenopolitičnih organov in organizacij. Ko so organi skupščine v luči teh dokumentov kritično analizirali naše razmere in konkretni položaj na posameznih področjih dejavnosti v občini, niso mogli mimo dejstva, da številne kritične ugotovitve o vodenju in izvajanju kadrovske politike močno zadevajo tudi razmere v nekaterih močnejših delovnih organizacijah. ORGANIZACIJE KADROVSKIH SLUŽB Kadrovsko službo v delovnih organizacijah opravljajo na različnih nivojih. Izhodišče pri obravnavanju organizacije kadrovske službe v delovni organizaciji pa je, da to funkcijo v podjetju sploh opravljajo. Naše največje delovne organizacije, kot so KTH, Teol, Saturnus, Žito, AE, SAP itd. so že uvidele potrebo po sodobni organizaciji kadrovskih služb in po enakopravnem obravnavanju te službe z drugimi. V celoti lahko organizacijo kadrovskih služb v obravnavanih delovnih organizacijah ocenimo kot pozitivno. To pa je le eden od vidikov. SE VEDNO NEUSTREZNA STRUKTURA V KADROVSKIH SLUŽBAH Vmarsikaterem podjetju so po zaostritvi pogojev gospodarjenja prvo notranjo rezervo odkrili prav v kadrovskih službah oziroma v številu delavcev v njih, ki že tako ni bilo zadovoljivo. Po normativih lahko kadrovik strokovne in administrativne naloge uspešno opravlja za 100 — 200 zaposlenih. V nekaterih naših podjetjih pa se je to razmerje povečalo tudi na 1 :312. Se dosti bolj pereč pa je pogled v strokovno strukturo kadrov! Od 57 zaposlenih delavcev v kadrovskih službah jih ima 34 za eno ali celo tri stopnje nižjo strokovno izobrazbo od predpisane. Sodeč po resničnem položaju v kadrovskih službah nekaterih delovnih organizacij prisojajo reševanju kadrovskih in socialnih problemov drugorazredni značaj, ki jih je sposoben vsakdo reševati. Zato je prva naloga samoupravnih organov v teh delovnih organizacijah, da to problematiko ustrezno uredijo. NASPROTJE MED POTREBAMI IN RESNIČNIM STANJEM Kljub očitnemu povečanju števila zaposlenih z visokošolsko izobrazbo še vedno obstoji veliko nasprotje med potrebami in ugotovljenim stanjem. Nekatere gospodarske organizacije so znatno povečale število visokostrokovnih kadrov (KTH, AE. SAP, Saturnus, Toplarna, Žito), tako da brez zaposlenega visokostrokovnega delavca danes ni nobena gospodarska organizacija. Bolj porazen pa je podatek, da 8 industrijskih podjetij (nad polovico) ne zaposluje nobenega ekonomista (Saturnus, Totra, Indos, Arbo, Mineral, Žito, Crevarna) in 7 industrijskih podjetij nobenega pravnika (KTH, Teol, Tovarna kleja, Indos, Žima, Arbo, Crevarna). Najbolj primanjkuje ekonomistov (60), gradbenih inženirjev (20), strojnih inženirjev (11), pravnikov (6), inž. agronomije (22) itd. SO DELOVNE IZKUŠNJE LAHKO USTREZNO NADOMESTILO ZA IZOBRAZBO? Kljub povečanim naporom delovnih organizacij pri zaposlovanju ustreznih izobraženih kadrov in kljub doseganju ne- katerih pozitivnih rezultatov, ki se kažejo v številu visoko in višje strokovnega kadra, v strokovni strukturi zaposlenih delavcev na odgovornih delovnih mestih še vedno ni prišlo do korenitejših sprememb. Vprašanje je, ali so (dolgoletne) delovne izkušnje dovolj velika protiutež pomanjkanju strokovnega znanja. Izkušnje in primeri kažejo, da taki kadri niso vedno kos čedalje zahtevnejšim nalogam delovne organizacije. Dolgoletna delovna doba je marsikdaj vzrok zaostalosti in konservatizma. Pri 45 % (in še celo neustrezni) zasedbi delovnih mest moramo priznati, da nismo storili vsega, kar bi bilo potrebno. STRUKTURA VODILNIH KADROV JE NAJBOLJŠA V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU Zelo porazna je ugotovitev, da je izobrazbena struktura vodilnih kadrov v industrijskih podjetjih slabša od povprečne izobrazbe v vseh gospodarskih organizacijah. Se slabše je stanje v delovnih organizacijah s področja prometa, kjer je od vodilnih delovnih mest z zahtevano visoko in višjo izobrazbo ustrezno zasedenih le 35% mest, kar je močno pod občinskim in celo slovenskim povprečjem. Med vodilnimi delovnimi mesti so glede na zahtevano izobrazbo najslabše zasedena mesta vodij finančnega sektorja, kjer se od 20 mest na 12-tih zahteva visoka izobrazba, ustrezno zasedeno pa je le eno! Iz podatkov o delovnih izkušnjah vodilnega kadra je možno zaključiti, da več kot polovica sedaj zaposlenih vodilnih delavcev opravlja delo na istem vodilnem mestu že 10 al> _več let. Druga in pozitivnejša pa je ugotovitev, da mlajši strokovni kadri le prodirajo v krog vodilnih. Pri tem je treba opozoriti, da večina podjetij pri razpisih' za vodilna delovna mesta še vedno pretirava, saj postavlja prezahtevne pogoje za delovne izkušnje in leta prakse. Taki kriteriji so često oz. celo največkrat ovira za sprejem in uveljavitev mlajših, tudi sposobnih kadrov. KAJ MISLIJO O TEH PROBLEMIH ODBORNIKI? V svojih razpravah so se odborniki dotaknili še drugih problemov, o katerih govori analiza: štipendiranje in šolanje kadrov, višine štipendij in sredstev za strokovno izobraževanje, zaposlovanje vajencev in pripravnikov ter zaposlovanje upokojencev. Pia Kuharič je v svoji razpravi opozarjala, da je potrebno težiti k čimboljši strukturi zaposlenih oziroma povečati število strokovnjakov glede na število zaposlenih. Kritizirala je podjetja, ki jim štipendiranje predstavlja predolgotrajen proces in si zagotovijo strokovni kader z razpisi. Stane Keber in Jože Počl-vavšek sta razpravljala o neustrezni kadrovski strukturi. Oba se strinjata, da bi morale kadrovske socialne službe izločati in izbirati med kadri, ki ne kažejo željo po strokovnem izpopolnjevanju, in med mladimi, ki se želijo razvijati. Če smo od leta 1963 napravili v teh rečeh premajhen napredek, je dejal J. Počivavšek, ne gre kriviti reforme. S. Keber pa je govoril še o razlikah v znanju in storilnosti nosilcev take izobrazbe. Poudaril je, da ni vsak, ki ima univerzitetno diplomo, že strokovnjak in da o teh papirnatih strokovnjakih, ki ovirajo prave strokovnjake in proizvodnjo, premalo ostro razpravljamo. Ivan Kuhar je razpravljal o mladi generaciji, nezaposleno- sti in pomanjkanju človeško-samoupravnih odnosov pri reševanju kadrovskih zadev. Opozoril je, da je vse premalo načrtnosti glede kadrovskih potreb ter s tem v zvezi opozoril na škodljive posledice odhajanja mladine v tujino. Republiški poslanec Vlado Črne je poudaril, da je vpliv gospodarskih organizacij na učni program posameznih fakultet premajhen. Prav tako je po njegovem mnenju absolutno nezadostna sedanja povezanost delovnih organizacij z aplikativnimi in raziskovalnimi institucijami. Zadnji čas je, da se znanost in gospodarstvo tesneje povežeta. Tudi vodja kadrovske službe v Saturnusu, Karla Novak, je opozorila, da bi bilo potrebno več pozornosti posvetiti analizam vodstvene strukture in tudi neposrednemu proizvajalcu, ki marsikdaj nima končane niti osnovne šole. Cimprej bi bilo treba razčistiti tudi status večernih šol in dopolnilnih tečajev, ki bi jih morali prištevati k šolski izobrazbi oz. k pogojem za kvalifikacije. Na koncu je skupščina osvojila predložena stališča in priporočila o vodenju in izvajanju kadrovske politike v delovnih organizacijah ter sprejela sklep, da bo komisija v dveh do treh tednih sklicala sestanek vseh kadrovskih služb ter obdelala probleme še bolj strokovno in podrobno. 22. seja dne 7. novembra 1968 — Občinska skupščina je na podlagi poročila, ki ga je pripravila skupščina komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, razpravljala o kadrovski problematiki gospodarskih delovnih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje. Po zelo temeljiti diskusiji je skupščina — glede na stanje in ugotovitve v poročilu — sprejela stališča in priporočila o vodenju in izvajanju kadrovske politike v delovnih organizacijah. Skupščina občine bo prek svojih kadrovskih organov spremljala izvajanje stališč in priporočil skupščine in bo po preteku enoletnega obdobja o tej problematiki ponovno razpravljala. ☆ — Odborniki so poslušali poročilo postaje milice Moste o problematiki javne varnosti. Na področju javnega reda in miru je postaja milice dosegla viden napredek. Alkohol je še vedno zlo, ki botruje največ težkim kršitvam javnega reda in miru. Občutno manj še ha-zardirajo in to predvsem zaradi represivne delavnosti organov milice in izboljšanja življenjskih razmer sezonskih delavcev, ki so bili nekdaj glavni hazerderji. Organi milice imajo v zadnjem času vse več problemov s krošnjarjenjem, klateštvom in potepuštvom, upadajo pa kazniva dejanja. Največ je bilo v tem času klasičnih tatvin (206), vlomov (131), tatvin motornih vozil (42). Pomembno je omeniti tudi 10 poskusov posilstev in 8 roparskih napadov na občane. Vse večja motorizacija povečuje tudi število prometnih nesreč, ki jih skuša postaja milice preprečiti v okviru svojih možnosti. V razpravi so odborniki opozorili na negativne faktorje, ki vplivajo na delo milice. Predvsem so opozorili na nizke dohodke miličnikov, nezadostno število delavcev in težavnost nočnega in prazničnega dela miličnikov. ☆ — Skupščina je prejela obsežno poročilo oddelka za gospodarstvo o izvajanju sklepov Na zadnji seji IO SZDL občinske konference Moste-Polje sta bili na dnevnem redu dve zelo pomembni točki. V prvi so člani IO poslušali in razpravljali o delu koordinacijskega odbora za narodno obrambo, v drugi točki pa so obravnavali problematiko, ki se pojavlja v zvezi z nalogami volilne komisije in jo pred celotno članstvo socialistične zveze postavljajo bližnje volitve v vse predstavniške organe. Prva naloga 11-članskega koordinacijskega odbora za narodno obrambo je uskladitev programov in navodil republiškega koordinacijskega odbora za mobilizacijo vseh razpoložljivih sil v občini, ki bi ob morebitnem napadu prevzele obrambo, civilno zaščito, zdravstveno pomoč, preskrbo itd. V ta občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje v zvezi z reševanjem problematike obrtne dejavnosti. Skupščina je razvrstila posamezne probleme glede na njihovo aktualnost, delo upravnega organa pa je bilo usmerjeno v urejanje najaktualnejših problemov osebnega dela z zasebnimi sredstvi za delo. Skupščina je reševala naloge po naslednjem vrstnem redu — problematika zasebnih avtoprevoznikov, »črna obrt« in odstopanje od obstoječih družbenih norm pri opravljanju obrtne dejavnosti, problematika obrtne dejavnosti družbenega sektorja in nadaljnja problematika obrtnih dejavnosti. Da bi se obrt še nadalje krepila in razvijala v skladu z družbenim načrtom občine, je skupščina sprejela sklepe, ki bodo usmerjali in zagotavljali dosedanjo (glej članek Za enotno davčno politiko gre, NSK št. 10/1968) aktivnost občine na tem področju. ☆ Skupščina je dala soglasje k preselitvi sedeža podjetja ECBI — Ekspres ekonom biro Ljubljana v Proletarsko ulico št. 1. ECBI je podjetje, ki opravlja organizacijske, knjigovodske, računovodske in druge storitve, kot so analiza in raziskava trga, reklama in propanagda, mehanografska dela v okviru racionalizacije knjigovodske tehnike, sestava splošnih aktov za manjše gospodarske organizacije itd. ☆ — Na odborniško vprašanje, ki se je tikalo znižanja osebnih dohodkov hišnikom in snažilkam stanovanjskega podjetja Bežigrad — Moste in delitve 60 »/o mesečnega dohodka kot dobička delavcem uprave, je stanovanjsko podjetje odgovorilo: podjetje ni nikomur znižalo osebni dohodek, pač pa je ukinilo plačevanje tistih opravil, ki jih ti delavci niso opravljali (ta dela zahtevajo visokokvalificirano delovno silo — pojasnilo stanovanjskega podjetja). — Podjetje ne deli nobeni skupini delavcev nikakršnega dobička, ker le-tega tudi ne ustvarja.« namen bo treba zagotoviti precejšnja sredstva iz proračuna. Zato naj bi vse organizacije, ki delujejo v okviru koordinacijskega odbora, pravočasno obrazložile svoje potrebe. V bodoče bo potrebno formirati in ustrezno opremiti zdravstvene ekipe, predvajati po šolah obrambnovzgojne filme in sploh tem vprašanjem posvetiti še več pozornosti v množičnih informacijskih sredstvih. V diskusiji so poudarili, da je program vseh skupin enako važen in da ne kaže dopustiti krepitev nekaterih skupin (npr. gasilcev) na račun drugih. S tem v zvezi so pripomnili, da se mora obseg dejavnosti posameznih skupin vedno teritorialno prekrivati s krajevnimi skupnostmi. Nekateri udeleženci razprave so menili, da bi se morala tudi mladina usposobiti vsaj v osnovi uporabljati orožje, oz. da bi bilo potrebno v pouk predvojaške vzgoje vnesti primerne popravke in spremembe. Zelo pomembna je politična priprava predvsem mladine, ki ji je treba jasno povedati, zakaj se pripravljamo na obrambo in zakaj ter proti komu s« bomo v primeru napada borili. V zvezi s političnimi pripravami in predavateljsko aktivnostjo je IO kritično ocenil stališča nekaterih organizacij, kot npr. DU Moste, ki hoče, kot kaže — finančno izkoristiti nastalo situacijo, saj je cena delavske univerzo Moste za organiziranje ciklusa predavanj o tej problematiki 30 °/o višja kot cena delavske univerze Boris Kidrič. V drugi točki dnevnega reda so razpravljali o volitvah, člani IO so poudarili, da je treba čimprej začeti s pripravami za izvedbo ter da je nujno utrditi vodstva v terenskih organizacijah in zamenjati neaktivne člane. V vseh terenskih organizacijah je treba vzpostaviti dovolj močna in reprezentativna telesa za izvedbo vseh nalog, ki jih nalagajo prihodnje volitve. V volilni komisiji bo potrebno združiti in pritegniti k delu vse obstoječe družbenopolitične organizacije — od ZK, ZM, ZB NOV. Pritegnitev novih tovarišev bo prva naloga občinske volilne komisije. V komisiji bo nujno formirati dve skupini, ki bosta vsaka za svoje področje (občinski zbor in zbor delovnih skupnosti) pregledali dosedanje delo odbornikov in v sodelovanju s sindikati in drugimi strokovnimi združenji predlagali volivcem nove kandidate. Pred občinsko volil* no komisijo in pred komisijami posameznih krajevnih organizacij stoji ~* zaradi možnosti subjektivnih napak In ocen — veliko in odgovorno delo. Oceniti bo treba dosedanje delo poslancev in odbornikov. V razpravi so posvetili precej pozornosti zboru delovnih skupnosti in njegovim odbornikom. Za odbornike zbora delovnih skupnosti je značilna mnajša delovna aktivnost, neredno so udeležujejo sej občinske skupščine, prav tako so premalo aktivni tudi v svojih volilnih enotah. Tak zbor po je seveda tudi zelo problematičen so uspešno delo celotne občinske skupščine. Naloga kadrovskih komisij je, do v bodoče predlagajo v delovnih organizacijah čimveč kandidatov, ki prebivajo, ne pa samo delajo v naši občini. Prav tako bodo morale komisije zaradi sprememb v številu prebivalcev napraviti analize in ugotoviti, ali dosedanje volilne enote še ustrezajo nespremenjenemu številu odbornikov. P. P. Vesti iz občinske skupščine Gfjčani pišejo... ZAKAJ TAKO? Spoštovani tovariš urednik! Pošta Prežganje nas je v začetku oktobra obvestila, da bo od 26. oktobra naprej prejemala poštni sklep šele po 15. uri popoldne. S to odločbo pa se vse množične organizacije, šole m prebivalstvo ne strinjamo, saj bomo npr. pošto, ki bo prispela v petek, dobili šele v ponedeljek! V zvezi s tem je nastalo med prebivalci tako ogorčenje, da smo bili primorani vložiti pritožbo. Razumljivo je, da tri dni star časopis ni več zanimiv. Dostaviti pa je treba tudi razna vabila za seje, sestanke, konference itn. Vsa ta vabila so večinoma vezana na kratek rok. Živimo v času hitrega razvoja in napredka. Zato ne moremo razumeti, da kar naenkrat za našo pošto, ki leži v neposredni bližini Ljubljane, v jutranjih urah ni prevoznega sredstva!? Znano pa je, da vozi skozi Zasavje vsak dan dovolj vlakov in avtobusov. Ce pa v tem predelu ni prevoznega sredstva, predlagamo, naj bi vozil zjutraj pošto službeni dostavni avto, ki vozi Po pravilu vidimo na vsaki seji občinske skupščine nekaj republiških poslancev. Nekateri izmed njih so prisotni domala na vseh sejih. Malo slabši je stik z zveznimi poslanci, ki pa se. če jim le dopušča čas, tudi udeležijo sej. Povsem drugače pa se obnašajo razni odborniki. Predvsem je problematičen zbor delovnih skupnosti, saj je moralo — kot smo zvedeli — predsedstvo nekajkrat po odsotne odbornike zbora delovnih skupnosti celo z avtomobilom, ker drugače zaradi nesklepčnosti enega zbora skupščine ne bi mogli pričeti z delom. Neredno prihajanje odbornikov na seje občinske skupšči- pošto v Dobrunje. Po našem mnenju bi bilo to celo bolj ekonomično in zanesljivo. Odpadel bi prevoz z vlakom in nato z avtobusom. Ceste pa so vzdrževane, ker vozi šolski avtobus prav do šole Prežganje. Predlog so podprli vsi prebivalci, ki želijo tudi naprej redno prejemati pošto, kot doslej. Za naše razmere odgovarja samo dovoz pošte zjutraj in delovni čas v istem času, ko sla odprti trgovina in ambulanta. Pričakujemo razumevanje pri podjetju. Pri naši zahtevi bomo vztrajali. Rozalija Škulj Prežganje KDAJ OMEJITEV HITROSTI NA ZALOŠKI CESTI? Tovariš urednik! Čedalje glasnejši so tisti, ki se sprašujejo, kdaj bo omejena hitrost za motorna vozila na Zaloški cesti. Njihova zaskrbljenost je povsem upravičena. Promet na tej cesti je iz dneva v dan gostejši. Gostejši pa je tudi vrvež občanov, ki dnevno večkrat prečkajo to cesto. Najbolj kritično stanje je pri moščanski tržnici, avtobusni postaji in pred VI. gimnazijo. Zadnje čase je prišlo do vrste prometnih nesreč na tem delu ceste, nekatere celo z smrtnim izidom. V večini primerov je bil vzrok neprimerna hitrost voznikov ne, svetov in komisij ter tudi čedalje večje število neopravičenih izostankov je bilo vzrok za pismo predsednika občinske skupščine vsem odbornikom. V njem jih opozarja na obilo odgovornega dela ter jih prosi, da aktivno sodelujejo pri izpolnjevanju vseh nalog, ki jih mora še opraviti občinska skupščina do konca mandatne dobe. S pismom soglašamo, predvsem pa mislimo, da bi morali bodoči zbori volivcev in delovnih ljudi od odbornikov zahtevati, da častno in odgovorno izpolnjujejo svoje od-borniške dolžnosti. P. P. Da bi preprečili porast nesreč, bi bilo prav, da bi pristojni občinski in prometni organi Ljubljane razmislili o omejitvi hitrosti na tem predelu ceste. T „ Spoštovani tovariš urednik! V eni prejšnjih številk je Naša skupnost razgrnila pred bralci načrt izgradnje industrijske cone v Mostah in načrt za sosesko MSI — Moste, kot se imenuje bodoči poslovni, kulturni in trgovski center vzhodnega dela Ljubljane in obenem naše občine. Maketa projekta nudi res veličastno sliko prihodnosti in Moščani bomo posebno na tak center vsekakor ponosni. Pri tem pa bi vseeno vprašal, kdaj bodo asfaltirali dve cestišči, ki sta menda edini ostali neasfaltirani na Kodeljevem — to sta Malejeva in Puterlejeva ulica. Prebivalci teh dveh ulic bi zelo ra-ri vedeli, kdaj bosta tudi ti dve ulici taki, kot so druge. Rucj0if Vrtačnik Kodeljevo ODGOVORI NA PISMA BRALCEV Zal ni mogoče k vsakemu vprašanju dobiti takoj tudi odgovor, ker prihajajo pisma bralcev največkrat tedaj, ko je časopis že pripravljen za tiskarno. Danes posredujemo naslednje odgovore: »Nikola Jovanovič je v 10. številki vprašal, kje se dobijo stalne vstopnice za odprto kopališče na Kodeljevem. Vprašali smo sekretarja občinske konference SZDL Jožeta Mencingerja: »Vstopnice po 30 in 50 N din prodajajo za to zadolženi člani krajevnih skupnosti Kodeljevo in Moste«. O problemu cestnih križišč (prehodov pri Pletenini in pri avtobusni postaji pred občino), na katerega je opozoril v svojem pismu Primož Pohleven, je zahteval informacijo tudi odbornik občinske skupščine ing. Janez Debeljak. Urad za promet je dal nas- lednji odgovor: »Križišče Pokopališka ul. - Zaloška c. bo izgubila sedanjo prometno vrednost, ker bo to funkcijo prevzelo križišče z novo Kajuhovo cesto. Glede na to, da bodo Kajuhovo cesto rekonstruirali že spomladi, bi bili vsi drugi posegi nerentabilni. Križišče Grablovičeva ulica — Zaloška cesta (pri Pletenini) obravnavajo urbanisti v sklopu študije o gibanju prometa in mora biti rešitev podana do konca tega koledarskega leta. Glede prehoda za pešce ob avtobusni postaji pri občini je referent za vzdrževanje komunalnih naprav Jože Piškur takole odgovoril: »Skupščina se zaveda potrebe semaforizacije omenjenega križišča, vendar sedaj nima na razpolago nobenih finančnih sredstev, ki bi omogočila ustrezno ureditev tega prehoda«. Tovarišu Rudolfu Vrtačniku s Kodeljevega odgovarja predsednik Občinskega komiteja ZMS Ivan Kuhar: »Svet za kulturo in prosveto pri Ob- Samoprispevek — Ta mesec je imela sejo komisija za krajevne skupnosti. Na dnevnem redu seje, ki so se je udeležili skoraj vsi predsedniki KS, so bila vprašanja narodne obrambe in pa delitev sredstev, ki jih je občinska skupščina namenila kot participacijo na sredstva zbrana s samoprispevkom. V letu 1968 je skupno 17 krajevnih skupnosti zbralo 76 milijonov dinarjev sahiopri-spevka. Od tega zneska odpade skoraj 51 milijonov na denarna sredstva, 6,6 milijona zbranih sredstev v materialu in 18,6 milijona v delovnih urah. Občinska skupščina je za razne potrebe (kultura, telesna vzgoja, krajevne ceste) namenila 84,7 milijona sredstev, ki so jih krajevne skupnosti dobile po ustaljenem ključu z ozirom na število prebivalstva. Od tega zneska je bilo 11,5 milijona razdeljenih kot participacija na zbrani samoprispevek. Največ samoprispevka so zbrale naslednje krajevne skupnosti: Zadvor 30,5 milijona in sicer 23 milijonov v denarju, 4,6 milijona v ma- činski skupščini, Občinski komite mladine ter uprava kluba Slovan so imeli nedavno tega sestanek na katerem so formirali programski svet kluba. Klub je dal izdelati svoj žig in bo vstop mogoč samo s člansko izkaznico. V klubu dnevno dela več ur tudi upokojen učitelj, ki kot mentor sodeluje s klubom in skrbi za red. Ker je občinska skupščina obljubila, da bo za honorar mentorju in za delovanje kluba preskroela potrebna sredstva, mislimo, da nadaljnje delovanje kluba ne bo več kamen spotike. Na zadnje pismo Rudolfa Vrtačnika nam je posredoval odgovor Jože Piškur: »V prihodnjem letu nameravajo iz prispevka za mestno zemljišče asfaltirati ter urediti pločnike in razsvetljavo v Pugljevi ulici, verjetno v letu 1970 pa še Malejevo in Puterlejeva ulico. Zaradi dejstva, da se število makadamskih cest v občini stalno zmanjšuje morajo biti bolje vzdrževane. ključ za restavracijo terialu in 2,7 v delu, Dolsko 21 milijona (13,2, 5,2 7,2), Besnica 5,5 milijona (420.000, 570.000, 4,5 milijona) ter Polje 4,7 (4,6, 99.000). Ustrezno zbranemu samoprispevku je nujno participirala krajevna skupnost Zadvor in sicer skoraj 5 milijonov. Kot že velikokrat je tudi ta akcija zbiranja samoprispevka potrdila tezo, da so občani pripravljeni odreči se marsičesa in zelo iznajdljivo poiskati sredstva takrat, ko jih k temu silijo potrebe in občutek, da od drugod ne bo pomoči. Krajevne skupnosti Kodeljevo, Jarše, Zelena jama in Moste niso zbrale ničesar. S tem ni rečeno, da nimajo problemov, ki bi jih lahko urejevali z lastnim denarjem. Otroško varstvo in asfaltiran pločnik ni ekvivalent zdravi pitni vodi in elektriki. Zato lahko prebivalci teh področij mirno sede, kritizirajo ter čakajo, da jim družba dokončno organizira njihova področja krajevno skupnost, medtem ko vas in zaselki mrzlično zbirajo denar, da si zagotovijo najosnovnejše eksistenčne pogoje. f- p- Odborniki in poslanci Nad odstotki, ki kažejo število mladine z nedokončano osnovno šolo, smo vsak dan bolj zaskrbljeni. Nič manj skrbi nam ne povzroča velik osip v srednjih šolah in na univerzah ter občutno zavlačevanje študija. Med vzroke za tako stanje štejemo tudi ne« pravilen odnos do procesa vzgoje in izobraževanja ter premajhna skrb za pravilno funkcioniranje tistih instrumentov, ki ta proces omogočajo, dodatno usmerjajo in olajšujejo. — Nedavno izvedena anketa v 22 delovnih organizacijah naše občine zgovorno ilustrira razmere ter pozitivne in negativne premike v procesih štipendiranja in šolanja, zaposlovanja vajencev in pripadnikov. Zgovorno ilustrira tudi sposobnost našega dolgoročnega presojanja. — Akti, s katerimi je urejeno izobraževanje in štipendiranje, vnašajo na to področje trdnost in jasnost, ki koristi tako kolektivom in njihovim članom kot širši skupnosti. Take akte je doslej sprejelo 12 organizacij. — V zadnjem času zelo zaostaja štipendiranje vi- sokošolskih kadrov. Očitno je, da tudi podjetje v naši občini vzgaja pretežno kadre s srednjo izobrazbo in so glede višje — in visokošolskih kadrov še vedno usmerjena v razpise. Torej zopet poseg na najpomembnejše področje z istočasno najpreprostejšim in najboljšim sredstvom. Trideset štipendistov iz obdobja pred reformo prav gotovo ne bo zapolnilo vrzeli v podjetjih. — Sistem kreditiranja študija, ki se je drugje že pokazal kot zelo uspešen, je v naših podjetjih pri načrtovanju za usposabljanje in pridobivanje kadrov popolnoma neznan. — Za kritje stroškov strokovnega izobraževanja in šolanja kadrov v letošnjem letu so podjetja namenila 252 milijonov starih dinarjev ter od tega porabila slabo polovico. Res je, da so sedaj nekatera podjetja v večjih ali manjših gospodarskih težavah, vendar je štednja pri sredstvih za izobraževanje izredno kratkovidna in neumestna. — Večina gospodarskih organizacij do sedaj ni izpolnila pričakovanj v zve- zi z zaposlitvijo pripravnikov. Nesprejemljivo je dejstvo, da več kot polovica anketiranih delovnih organizacij pripravnikov sploh nima. Tak odnos do pripravnikov ni v korist reševanja ugotovljenih problemov niti ni v skladu z interesi družbene skupnosti pri reševanju brezposelnosti. V dolgoročnejši kadrovski politiki bi morali pripravniki najti osrednje mesto, saj bi podjetje z večjo prizadevnostjo, smotrnim in načrtnim usposabljanjem za delo v krajšem času pripravilo, oziroma usposobilo pripravnike tudi za zasedbo odgovornejših delovnih mest. — Skoraj vsa podjetja, ki nimajo rešenega zaposlovanja pripravnikov, tudi vajencev ne zaposlujejo. Torej so vsa opozorila družbenih faktorjev na kritičen problem zaposlovanja mladine, ki dokonča osnovno šolanje, in njihova priporočila (tudi občinske skupščine) o potrebi povečanega vključevanja mladine v uk in zaposlitev, bolj ali manj naletela na gluha ušesa tistih, ki bi k reševanju tega problema lahko največ prispevali. Če se po vsem povedanem vrnemo na izhodišče, bi lahko zapisali tole: Čeprav je videti, da gospodarske organizacije na velik odstotek učencev, ki šolanja ne dokončajo, nimajo nobenega vpliva in bo treba vsaj v prvi fazi vzroke za tako stanje poiskati drugje, je le res, da bi lahko precej ublažile položaj prav s tem, da bi vse gospodarske organizacije občine vodile skrbno, enotno in koordinirano akcijo štipendiranja in šolanja. Pri tem je enako pomemben vsak dinar tudi manjših podjetij in delovnih organizacij, ki sedaj slabo skrbijo za ta področja. In še enkrat, čisto na rob v podkrepitev povedanega zadnjič in danes: »Svetovne in naše izkušnje kažejo, da odnosi iz pravilno urejenega in strokovno vodenega predšolskega varstva prekašajo povprečno zrelost vrstnikov — novincev, ki niso bili v varstvu. Pravilno zasnovano varstvo šolarjev prav tako izkazuje boljše učne in vzgojne uspehe v šoli, kar bi nedvomno perspektivno v veliki meri zmanjšalo visok odstotek mladine, ki ne dokonča šolanja«. Mislimo, da bi se morala podjetja bolj orientirati v celoten proces vzgoje in izobraževanja — dodatno sodelovati pri financiranju vzgojno-varstvenih in podobnih zavodov na svojem področju, pa odpiranju novih vajenskih mest in potem z ustreznim sistemom vodenja oziroma mentorstva in štipendiranja lastnih kadrov in prakse ustvarjati zdravo kadrovsko politiko ter izgrajevati vi-sokostrokovni vodstveni in tehnični kader. Uspešen »tandem« dveh vzgojnih ustanov 850 učencev brez telovadnice Osnovna šola »Vide Pregare« ima zelo razgibano zgodovino. Kdo bi vedel, kje vse so sedaj otroci, ki so v tem poslopju naredili prve korake v svet številk in abecede. Prvotno so stavbo gradili za onemogle, nato spremenili načrt in jo namenili mladim, skoraj najmlajšim. Pouk v obnovljeni šoli se je začel v šolskem letu 1946 GLEDALIŠKA DEJAVNOST V OBČINI Vzpodbude za naprej In stara šola je bila tista prva leta prav tako zasedena kot danes. Takrat je morala dajati učenost vsem otrokom iz Most, Zelene jame in Kodeljevega. Danes pa je kljub novozgrajenim šolam v občini še vedno tako preobremenjena kot je bila prva leta. Ravnatelj osnovne šole Vida Pregare, Ivan Zupančič Novi ravnatelj na šoli »Vide Pregare« Ivan Zupančič nam je pripovedoval o življenju, ki poteka med šolskimi zidovi od jutra do večera, šola ima 16 učilnic, letos 29 oddelkov, 850 učencev in dve izmeni. Zaradi neprekinjenega pouka šola svojim učencem ne more v popoldanskem času nuditi prostorov za različne prostovoljne dejavnosti v zadovoljivi meri. To nudi veliko večino otrok vzgojno varstveni zavod »Angela Ocepek«, ki sicer nima zgodovine, saj je bil zgrajen šele pred kratkim, se pa lahko pohvali z uspehi in priznanjem staršev otrok, ki so tam v varstvu. Značilno za vzgojno varstveni zavod je, da skupno s šolo deli probleme in uspehe in da so na strokovnem področju pri vsem tem tudi njegovo kapacitete preobremenjene. Kljub temu v zavodu uvidevno sprejmejo vse tiste šolarje ki so zaščite in varstva najbolj potrebni. šolske telovadnice so bile problem od nekdaj. Telovadna ura je že tako kratka, še krajša pa je, ker morajo otroci šole »Vide Pregare« hoditi k telovadbi v Titov dom. Sola namreč telovadnico nima. Pred leti izdelani načrti za telovadnico so v arhivu, ker »ni denarja«!? Če je slabo vreme, imajo učenci telovadbo v razredih ali 'po hodnikih, v sončnem vremenu pa se učenci zopet zatečejo k zavodu »Angele Ocepek« in telovadijo na tamkajšnji športni ploščadi. Pomanjkanje načrtne telesne vadbe pri pouku šola nadomestuje z vključevanjem svojih učencev v telovadbo in druge športne dejavnosti v TVD »Partizan«. »če bodo obveljali prvi vtisi potem je moje mnenje o kolektivu, ki ga vodim in o šoli zares najboljši,« je dejal tovariš Zupančič. »Človek je ma-loda ne presenečen, ko spoznava delovno skupnost, ki se v celoti zaveda svojih obveznosti in družbenih odgovornosti, ki ceni skupne koristi in složno rešuje težave najsi so videti še tako zamotane. Problem šolstva je v neurejenih materialnih razmerah. Treba jih bo čimprej temeljito rešiti sicer se šole ne bodo mogle dokopati do notranjega miru tako potrebnega za njihov nemoten razvoj. Sredstva se dajo pridobit tudi z racionalizacijo, vendar se lega pravila žal ne držijo povsod. Vprašanje pa je, koliko |e vzgoja 36 otrok v enem oddelku racionalna. Tudi amortizacija je kamen spotike v financiranju šolstva. Vse šole dobivajo amortizacijo na enakih izhodiščih, mislim pa, da bi morale dobiti stare šolo vsaj malo večji kos, ker jih je teže vzdrževati«. Na enake probleme in težave nas je opozorila ravnateljica vzgojno varstvenega zavoda Breda Zdešar. Temeljna izobraževalna skupnost dodeljuje sredstva na število vzgojnega osebja, ne pa na število otrok, tako da so na boljšem tisti zavodi, ki imajo manj otrok. Njihov vzgojitelj je glede na potrebno večjo intenzivnost dela precej prikrajšan pri osebnem dohodku. Tudi v finančnem pogledu ma-nevrijajo med Scilo in Karidbo. Kar »zaslužijo« glede na nizko število otrok pri nizkih režijskih streških, »požre« drago vzdrževanje, čeprav ima zavod idealno lokacijo in močno zaledje, paviljonski sistem, moderen in nov inventar pa le ni vse tako brezhibno In brez problemov. Zavod stoji pravzaprav na smeten in drugih odpadkih, ki so zapolnili nekdanjo jamo. Dosedaj so se v nepodkletenem delu stavbe vsula že tri stranišča. Če bi pri gradnji zavoda sodelovali peda- gogi-praktiki, bi se dalo izvesti še marsikatere pocenitve, združitve prostorov, ali pa bi bili prostori bolj funkcionalni. Kljub temu pa so toliko funkcionalni, da sprejmejo 420 otrok, kar je mnogo večja številka, kot jo dopuščajo najbolj tolerantni normativi. V zavod vsako leto vpisujejo stare In nove gojence. Med vpisom ne odklanjajo nikogar. Vzdrževalnina, ki predstavlja razliko med dejanskimi stroški in sredstvi TIS se giblje od 140—160 N din. Najmanjša je vzdrževalnina za šolarje, najdražja pa za malčke v dislocirani enoti Selo. Za ta denar imajo otroci celodnevno oskrbo s 5-obroki. Velika ugodnost za starše in otroke je stalna zdravstvena in zobozdravstvena oskrba, ki jo zavod nudi svojim varovancem. Ta vzdrževalnina niti ni velika, če pomislimo, da je milijon stotisoč dinarjev samo enkratni strošek za igrače, ali da je potrebno na pol leta obnavljati zalogo brisač in drugega higienskega pribora. Starši razumejo take in podobne probleme zavoda in ker imajo v delo vzgojiteljic in drugega osebja zaupanje, so tudi pripravljeni, takrat ko gre za kvaliteto vzgoje ali oskrbe globlje seči v žep. Tudi šola ima dobre stike s starši, šola ima vpeljane redne roditeljske sestanke in stalne govorilne ure. Prav tako tesni so stiki s predstavniki družbeno- političnih skupnosti, ki sestavljajo svet šole in s predstavniki gospodarskih organizacij, ki šoli včasih pomagajo z denarjem ali materialom, kot npr. Saturnus. Po svojih najboljših močeh in materialnih možnostih skrbi učno osebje, da bi bil pouk čim bolj kvaliteten. šola ima vpeljan kabinetni pouk, vendar zaradi pomanjkanja prostorov kabineti niso vedno prosti. Za mali živalski vrt skrbijo hišnik, biolog in tisti učenci, ki jim biologija ni samo učni predmet, če bi bilo na razpolago več sredstev, bi ta živalci vrt šola lahko še bolj razširila, kar bi pripomoglo k večji nazornosti pouka. »Učenčevo obzorje je treba poleg rednega pouka širiti tudi s pomočjo drugih metod in oblik, kot so razna življenjska predavanja, filmska estetska in literarna vzgoja, razni krožki ipd.«, je dejal tov. Zupančič. Kako pomembne so vse te metode, smo videli že pri delu predšolskih otrok v zavodu. Ti otroci so mnogo bolj razgibani, laže sodelujejo pri šolskem delu in se hitreje »znajdejo« v novih okoljih. Kvaliteta šolskega pouka res že postaja odvisna od kvalitete predšolskega dela oz. male šole. Kako močno se kaže vpliv vzgoj-no-varstvenega zavoda se pokaže v prvem polletju, ko se ti otroci kar težko uživijo v novi režim, saj jim po svoje utesnjuje njihovo dosedanjo brezkrbno ustvarjalnost. In tudi to smo — kot v šoli — povprašali za strokovno izobrazbo in kvaliteto vzgojiteljic. Breda Zdešar nam je odgovorila: »Nevrotičnost otrok, ki jo ustvarja vsak dan hitrejši tempo življenja, prevelika (toda nujna) odsotnost staršev od doma in drugi dejavniki nam narekujejo potrebo po kvalitetnih in strokovnih vzgojiteljicah. Samoupravni organi zavoda so v vsem času stremeli /a kvalitetne pedagoške in zdravstvene delavce. Se bolj so zasledovali to težnjo, ko je bilo nekaj strokovnih spodrsljajev pri vzgojiteljicah s samo formalno izobrazbo (gimnazijo). Marsikje še danes preveč prevladuje mnenje, da je za take zavode vse dobro. Vendar pri nas v razpisu zahtevajo pedagoško akademijo s končanim učiteljiščem, oz. za predšolsko varstvo absolventke srednje vzgojiteljske šole; sicer pa največkrat izbiramo med praktikantkami, ki so bile v zavodu na praksi. DPD Svoboda Zalog jc lani pripravila tri premiere, in sicer Bocing-Boeing, Plešoči osliček in Zupanova Micka — skupno so imeli štirinajst predstav. Sodelovali pa so tudi pri različnih proslavah. Tudi letos imajo bogat program. Pripravili bodo proslavo ob obletnici Cankarjeve smrti, najmanj eno gledališko predstavo in več lutkovnih igric. » Gledališka sekcija PGD Senožeti dela v zelo slabih pogojih v gasilskem doma. Kljub temu pa je lani uprizorila ljudsko igro Revček Andrej-ček in jo desetkrat ponovila doma in v bližnjih krajih. Sodelovala je tudi z osnovno šolo pri proslavah dneva republike, dedka Mraza in dneva žena. * Letos bodo uprizorili dvoje dramskih del in sodelovali pri vseh proslavah. Takoj v jeseni so nad 70 ur prostovoljno delali pri obnovi odra, novi električni napeljavi itd. • DPD Svoboda Zadvor prejšnjo sezono ni bila dovolj aktivna, letos pa že pripravlja igro Arzenik in Stare čipke. Tako je upati, da bodo spet razgibali svoj kraj, kot je bila pri njih to že tradicija. Imajo namreč sorazmerno dobre pogoje za delo in zelo hvaležno občinstvo. * KUD Javor jc uprizorilo lani Streicherjevo veseloigro Kam iz zadreg in Linhartovo Županovo Micko. Pri režiji jim jc mnogo pomagal član ljubljanske drame Marjan Benedičič, ki je tudi za druga društva žrtvoval mnogo svojega časa in svojih izkušenj. Letos bodo uprizorili dramatizirano delo A. Christie Deset zamorčkov, mladinska sekcija pa še posebej misli na Mihalkovo komedijo Robinzo- V ponedeljek, 14. 10. 1968 smo imeli na VI. gimnaziji Moste letno konferenco ZM. Na njej smo pregledali dosedanje delo mladinskega aktiva in sestavili program za nadaljnje delo. Mladinski komite in šolska skupnost sta se sestajala vse tedensko enkrat po šesti učni uri in čeprav nimata svojega prostora, dokaj vestno opravljala svoje dolžnosti. Sodelovala sta pri vodstvu idejne vzgoje mladih in pri krožkih, pri sestavljanju programa mladinskih ur, uvajanju javnega ocenjevanja in samoupravljanja dijakov na šoli, prirejala številna posvetovanja o učnem programu, o učbenikih, o javnem ocenjevanju, kako izboljšati učni uspeh na šoli in o vlogi ZK. Na šoli deluje mnogo krožkov, ki so uspešno opravljali svoje delo v preteklem letu, za nadaljnje delo pa so že pripravili programe. Od vseh je bd med najuspešnejšimi gledališki krožek, ki je priredil številne proslave, najbolj pa se je odlikoval s komedijo J. Devala Etičnne. Letos ima v načrtu novo igro in daljšo proslavo za počastitev Prešernovega dne. Literarni krožek je izdal dve številki svojega glasila Gejzi-ri, priredil je tudi več literarnih večerov, na katereh so mladi umetniki seznanili sošolce s svojimi deli. Klub OZN deluje že dolgo časa na naši šoli, prireja predavanja s političnimi, gospo-mi temami in seznanja dijake darskimi in drugimi aktualni- na in dekleti. Igralska skupina bo sodelovala tudi na občinski reviji. Društvo skrbi za izposojanje knjig, za oglede TV oddaj in za proslave v kraju. • KUD Hrušica je izvolilo spomladi nov upravni odbor, ki je že sestavil svoj delovni program za tekoče leto. Društvo ima zelo dobre delovne pogoje, lepo dvorano s centralnim ogrevanjem, velik oder itd. Upamo, da bo Hrušica posnemala spodbudne zglede nekaterih naših društev, ki uspešno delujejo v slabših pogojih. • Dramska skupina PGD Slape jc bila ustanovljena lani. Že prvo leto so uprizorili tri enodejanke in priredili več proslav za domačine. Z lastnimi sredstvi so si uredili oder, zavese, razsvetljavo in drugo v prostorih gasilskega doma. Bodoči program, ki vsebuje veseloigro Dobrodošla miss Agata, pravljično igro Modra vrtnica za princesko, prireditve za dedka Mraza in različne proslave, je bogat in kaže veliko prizadevnost tamkajšnje madine. Sodelovanje z osnovno šolo Polje pa bo odprlo nove možnosti in še širši razmah lej mladi dramski družini. * KUD Prežganje jc sodelovalo lani pri občinski reviji s Krčmarico Mirandolino in pri različnih proslavah. Letos pripravljajo igro v Ljubljano jo dajmo in drugo, čeprav imajo slabe delovne pogoje. * KUD Dolsko lani ni sodelovalo na občinski reviji dramskih skupin. Trenutno pa se tudi tam prebujajo in upamo, da nas bodo kmalu prijetno presenetili z živahno kulturno dejavnostjo. šole s problemi svetovnega družbenega življenja. Sestavili so tudi že program za na-dalnje delo. Na šoli živahno deluje tudi športno društvo Sloga. Prirejalo je medrazredna tekmovanja v košarki, nogometu, rokometu, odbojki in lahko atletiki. Člani so sodelovali tudi na tekmovanjih srednjih in strokovnih šol, tekmovali z vojaškimi ekipami Graničarja in ekipami tovarne Saturnus, sodelovali pri štafeti zmage, pri manifestativnem pohodu Po poteh tovarištva in spominov, pri medobčinski Titovi štafeti. Med zimskimi počitnicami so priredbi enotedenski smučarski tečaj na Rudnem polju. Mladinska organizacija je posvetila veliko pozornost tudi drugim dejavnostim: izbrala je 15 članov za vstop v ZK, 9 dijakov je delalo v brigadi Zagreb 1968, zbirali so prispevke za gradnjo Onkološkega inštitiurta, v okvviru RK so prirejali zbiralne akcije različnega materiala za socialno šibke v občini, omogočili prvo pomoč pri pohodu Ob žici partizanske Ljubljane in prirejali številna zdravstvena predavanja. Da bo nadalnje delo še bolj uspešno, so dijaki sprejeli naslednje sklepe: šolska skupnost in mladinski komite bosta še naprej kar najtesneje sodelovala, vodila dn razširila izvenšolske dejavnosti, skrbela za idejno vzgojo mladih in vodila samoupravo mladine na naši šoli. Ivica Hočevar Naša skupnost že dalj časa ni nič objavljajo o vzgojnovarst-venem zavodu Angelca Ocepek, zato tokrat poleg prispevka objavljamo tudi fotografijo, na kateri se vidijo otroci pri delu Na VI. gimnaziji zelo razgibana dejavnost mladih Visok jubilej Totre Obiskali smo Dolenjsko Konec tega meseca bo tovarna pozamenterije, trakov in elastike TOTHA v Hrušici praznovala 40-letnico. Vsako desetletje nekega kolektiva predstavlja pomemben uspeh, zato smo obiskali jubilanta, o katerem se je pred slabima dvema letoma v naših časopisih precej pisalo glede tega in onega. Krajevni odbor SZDL Be- v domu nam je lepo prikazal Gabrijela Tratnika smo vprašali, kako se pripravljajo na jubilej: »-Nimamo nikakih posebnih priprav; dopoldne nameravamo imeti slavnostno sejo delavskega sveta, popoldne pa bo zabava z zakusko, seveda pa bo za člane kolektiva prost dan. Delavce, ki so v tovarni že deset ali dvajset let ter naše upokojence bomo nagradili.« Predsednik nedavno organizirane mladinske organizacije, Jože Keber, je povedal, da je organizacija priredila do sedaj le nekaj skupnih izletov z mladino Pletenine. »■Sploh je naše mladince težko spraviti skupaj, ker ima vsak svojega konjička in po končanem delu ne kažejo do- kovno izobrazbo in kvalifikacijo.« Ko je govorila o svojem delu, je še povedala, da si zelo želi kvalitetnega orodja, ker je število izdelkov in njeno dodatno nepotrebno delo odvisno tako rekoč od orodjarjev. Rada bi tudi poznala delovne norme za posamezne izdelke, ki jih sedaj ne pozna. Predsednik sindikata, Tone Gašperšič ml., meni, da sindikat še ni preživeta oblika. Težave nastopajo le pri izvrševanju sklepov, ki jih je težko izvesti v praksi. V zadnjem času ima sindikat precej težav s strukturo svojih organov. Ce gledamo na sindikat v njegovi klasični obliki, je vprašanje, kako se bo npr. inženir zavzemal za delavske pravice volj zanimanja za skupno aktivnost. Razen tega je Totra razdeljena na več med seboj oddaljenih obratov, tako da tudi težko pridemo skupaj. Imam občutek, da se da z mladino bolje delati na terenu kot v delovnih organizacijah. Vzrok dosedanji slabi aktivnosti mladinske organizacije je bil tudi razprtije v tovarni. Ker se je slab in nesiguren položaj in situacija v obeh pogledih popolnoma spremenila, upam, da bomo našo mladino uspeli bolj aktivirati. Inž. Janeza Gregoriča, tehnologa v tovarni, smo povprašali predvsem o tehnolsoških problemih in načrtih. Povedal je, da bo tovarna še letos dala tržišču nove polietilenske cevi velikega formata. Te cevi, ki so antitoksične in jih je bilo treba do sedaj uvažati, bodo uporabljali lahko v kemični, Prehrambeni in drugih industrijah. »Velike probleme imamo zaradi že omenjene razdrobljenosti obratov, zato ima naša orodjarna izredno težke pogoje, saj moramo vsako orodje, namenjeno za izdelavo plastičnih izdelkov, prepeljevati do strojev v Zadobrovi in nazaj, dokler ne ustreza zahtevam Proizvodnje. Te nadloge pa bomo kmalu premostili, saj imamo že lokacijo za nov obrat in tudi nekaj kreditov. Vse to bo prispevalo, da bomo lažje združili sedanje obrale, zgradili še nekaj novih in razširili tehnologijo.« Milena Brčon, delavka pri stiskalnici v obratu plastike v Zadobrova, dela pri tem stroju že pet let, sicer pa je priučena delavka. »Delovni pogoji in odnosi v kolektivu su v redu, edina težava za ženske je nočno delo. Rada bi se poklicno bolj usposobila, vendar ne vem, ali 50 v podjetju kakšne možnosti, ^ bi si pridobila boljšo stro- oziroma ustrezno rešitev. Prizadevali si bomo, da te stvari uredimo, ker vemo, da bo to v dobro celemu kolektivu. Taki in podobni problemi se občasno pojavljajo skoraj v vsakem Kolektivu. Poslovni uspehi, ki se kažejo v zadovoljivi prodaja njihovih izdelkov, razširitev tehnologije in stalno uvajanje novih artiklov ter družbena angažiranost, ki se kaže v patronatu nad osnovno šolo Hrušica, vse to so dejstva, ki pogojujejo zaupanje v ta kolektiv. Ob njegovem jubileju mu čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov. srnica je za svoje članstvo organiziral izlet. Prijavilo se je nad 50 članov iz štirih podružničnih odborov Po nepotrebnem čakanju avtobusa smo lepega oktobrskega dne zjutraj odbrzeli proti Ljubljani in nato prek Grosupljega do Taborske jame. Ob 11. uri smo odšli proti Turjaku, nato pa skozi Rašico naprej v Velike Lašče in Ribnico ter se ob 12. uri ustavdi v Kočevju. Podali smo se v Šeškov dom, kjer so se nekaj dni prej zbrali delegati na proslavi 25-letnice Kočevskega zbora slovenskih odposlancev. Vodnik zgodovino NOV tega kraja in predvojnega političnega boja med Slovenci in kolonijo Nemcev. Vožnjo smo nadaljevali proti Bazi 20, nato pa smo odhiteli proti Dolenjskim Toplicam, Podturnu, Črnomlju in Metliki, še skok čez Gorjance, nato pa skozi Novo mesto, ob ponikalnici Te-meniai na Begenšperk in — domov. Bilo je mnogo lepega, našla pa bi se tudi kaka pomanjkljivost. A takih izletov sl še želimo. Stane Žontar Mercator vam nudi in njegove delovne pogoje. Delavci sami pa so vezani na normo in nimajo niti časa ne veselja delovati na sestankih, ker se jim to takoj pozna »pri kuverti«. Sindikat deluje na vseh področjih življenja v tovarni. »-Prav sedaj smo sodelovali pri sestavljanju predlogov za stanovanjski pravilnik in pravilnik za delitev osebnega dohodka.« Branko Grošelj nam je sedanjo sliko o kolektivu in delu tovarne precej dopolnil. »Uveljavljanje delavskega samoupravljanja predstavlja pri nas velik problem. Predstavnike volimo po delovnih enotah — prav, a pri tem sistemu lahko nekatere kategorije delavcev izpadejo. Mladinci so npr. razbiti po enotah in zelo težko je dvema ali trem mladincem pri množici starejših in izkušenih članov delovne enote prodreti v delavski svet. Po mojem mnenju bi morali tvoriti svojo mladinsko enoto, ki bi volila svoje predstavnike v organe samoupravljanja. Podobna je situacija pri dvajsetih kovinarjih, ki delajo v orodjarski enoti. V razgovoru simo že nekajkrat omenili negativni vpliv oziroma dediščino starega vodstva in nekdanjih sporov v tovarni. Moramo povedati, da se še vedno rahlo čuti vpliv nekdanjih skupin. Kot predsednik delavskega sveta si v bodoče želim hitrejšega reševanja nekaterih problemov. Ne samo mi, tudi člani mestnega sindikalnega sveta so opazili, da splošni sektor ni tako učinkovit. kot bi moral biti. Pravilniki, ki jih izdelujemo, so dokaj nerealni in pa predvsem — delamo jih predolgo. Zaostriti je bilo treba tudi problem tehnološkega osebja. Na vprašanje in očitke delavcev, da ne vedo, kaj dela inženir, ki prejema 160.000 S-din dohodka, bo treba dati odgovor Trgovsko podjetje MERCATOR PE ŠPECERIJA, prodajalna pohištva Ljubljana Proletarska 4/1 nudi vsem svojim kupcem pod zelo ugodnimi pogoji, tj. na 24-mesečno in 12-mc-sečno odplačevanje brez porokov naslednje industrijsko blago: 1. pohištvo, spalnice, kuhinje, dnevne sobe In dru- in tapetne ele- gc lesne mente, 2. preproge in posteljnino, 3. gospodinjske aparate (pralne stroje, hladilnike, štedilnike, električne, plinske in kombinirane, peči na olje in plin, šivalne stroje), 4. električni material (televizorje, tranzistorje in drobni električni material). 5. lestence vseh vrst. Vse navedeno blago je v prodaji po konkurenčnih dnevnih cenah. K dnevu republike 29. novembru kolektiv prodajalne čestita vsemu delovnemu ljudstvu. Vabimo vas na ogled pro-dajalnc in nakup blaga. Postregli vas bomo tako, da boste kar najbolj zadovoljni! MERCATORJEVA POSLOVALNICA V PROLETARSKI 4/1 JE LEPO ZALOŽENA Z ELEKTRO MATERIALOM IN GOSPODINJSKIMI APARATI. KAR OMOGOČA KUPCU VELIKO IZBIRO ZDRAVA PREHRANA V sodobnem življenju pripisujemo pravilni prehrani vedno večji pomen. Marsikdo se sprašuje, zakaj je potrebno toliko govoriti o tem, ko so vendar ljudje, ki niso ničesar vedeli o vrednosti beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov ter o vplivu vitaminov in rudninskih snovi v dnevni prehrani, dočakali celo visoko starost. Res je, da tisti, ki je, ne umre dd lakote in da nekateri ljudje lahko kljub nepravilni prehrani dočakajo visoko starost. A le nekateri, ne vsi — in ne vsakdo! Vsa znanost se nenehno in vedno hitreje razvija prav tako tudi veda o prehrani. Vemo, iz katerih snovi je sestavljeno naše telo, danes vemo, kako se modamo hraniti, da bi bili zdravi, da bi delali z veseljem in uspehom ter bili osebno zadovoljni. Nepravilna prehrana pa vsega naštetega ne more nikomur zagotoviti. Se več, njene posledice so včasih težje, kot si predstavljamo, saj nas tudi zdravniki v ambulantah in bolnišnicah neštetokrat opozarjajo, kako nepravilna prehrana tudi usodno vpliva na razvoj otroka pa tudi odraslega človeka. Mirno lahko trdimo, da je pdavilna prehrana naša najboljša obramba proti naporom sodobnega življenja in najboljše zagotovilo, da se bomo čutili mlade, zdrave, dela zmožne tudi v poznejših letih in ne samo v zgodnji mladosti. Statistični podatki zdravstvene službe in ankete o stanju prehranjevanja otrok in mladine dokazujejo, da pri nas največ grešimo v prehrani otrok, začenši s prehrano nosečnic pa otrok v zibeli in s prehrano predšolskih in šolskih otrok. Zato ne bo odveč, da si zapomnimo tole: Prehranski stro-ovnjaki so na osnovi raziskovanj izdelali posebne tabele, ki nam prikazujejo, katere snovi so v posameznih živilih. , Naše telo potrebuje za obstoj. in delo gradbene, energetske in zaščitne snovi. V gradbene snpvi sodijo živila, ki vsebujejo‘beljakovine. Te so v živilih živalskega izvora (mleku, mlečnih izdelkov, mesu in mesnih izdelkov, v ribah in v jajcih). Beljakovine pa vsebujejo tudi živila rastlinskega izbora, kot npr1, razne stročnice, fižol, grah, bob, leča, soja, krompir itn. Pripomniti pa moramo, da beljakovine, ki jih črpamo iz živil rastlinskega izvora, ne vsebujejo vseh li-st;h snovi kot beljakovine v živilih živalskega izvora. In če se hočemo pravilno hraniti, bomo vedno skrbeli, da bomo v vsakodnevnem jedilniku imeli nekaj živalskih in rastlinskih beljakovin. Če drugega ne moremo, moramo imeti vsaj dovolj mleka. Energetske snovi so v maščobah in ogljikovih hidratih. Maščobe dobimo v surovem maslu, margarini, masti, smetani, slanini in v olju. Razen tega je skrita maščoba še v mesu, ribah, jajcih, mleku, siru, orehih ih drugih živilih. Ogljikove hidrate vsebujejo živila rastlinskega izvora. Sem spadajo sladkor, med, marmelada, krompir, stročnice, kruh in žitni izdelki. Zaščitne snovi so rudninske snovi in vitamini. Oboji dajo hrani pravo vrednost. V velikih količinah nam jih nudita sveže sadje in zelenjava. Tudi mleok, surovo maslo, margarina in črni kruh so bogati teh dragocenih snovi. Hrana mora biti torej pestra in pravilno sestavljena, to se pravi, v vsakodnevni prehrani morajo biti zastopane vedno vsaj po eno do več živil iz vsake skupine živil. Za predšolske in šolske otroke je priporočljivo, da imajo pet obrokov. Vendar pomnimo, da mora otrok dobiti močnejši zajtrk, kot ga ponavadi dajemo sedaj. Zal ugotavljamo, da otrok največkrat hiti v šolo s kosom kruha ali pa spije čaj ali kavo kar stoje. Tako začne naš otrok delati UMRL JE JOŽE STOPAR borec, revolucionar in aktivist Umrl je tiho, kot je bilo tiho in neopazno njegovo življenje, in neopazno vse, kar je napravil. Za svoje delo ni nikoli iskal priznanj in nagrad, kot pravi proletarec pa je bil vedno v središču boja delavskega razreda. Rodil se je 1907. v Trstu. Več kot 30 let je živel v Mostah. Ze pred vojno se je s svojimi brati in ženo vključil' v rtapredna delavska društva: Brez omahovanja pa se je na samem za- četku vojne med pryimi vključil v OF. Njegovo 'stanovanje je bilo vedno na razpolago aktivistom, ki so se skrivali pred okupatorjem in domačimi izdajalci. Med drugimi se je v njegovem stanovanju skrivala tudi Pepca'Kardelj. Okupatorju in izdajalcem pa njegovo delo ,in ženina aktivnost nista ostala skrita, oba so aretirali, Jožeta odpeljali'v'Gonars, ženo Milko pa internirali na Rab. Doma pa" je ostala petletna hčerka sama brez skrbnega očeta in matere. Po okupaciji Italije je vstopil v partizanske vrste na Primorskem. Po vojni ga zopet srečamo v prvih vrstah pri obnovi .domovine, kot aktivista v mnpžič-nTh organizacijah in na svojem delovnem mestu v Oljarni, kjer se/je z vso vnemo lotil dela. Zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil član delovnega kolektiva Saturnus. Za svepje delo med vojno in po vojni je hil JOŽE Stopar odlikovan z Redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Medaljo za hrabrost in Redom zaslug za narod š srebrno zvezdo. S smrtjo JOŽETA STOPARJA smo izgubili pravega proletarca in borca in njegov Uk bo‘ ostal še dolgo v spominu vseh, ki smo ga poznali. —■'■‘Učiti se*— i^rve jutranje ure brez goriva — hrane. Zato je važno, da dobi v šolah vsai mlečne malice, če ne tudi kosila. MALICE V naši občini je dobro razvita mreža šolskih kuhinj, kjer pripravljajo malice. Vendar ugotavljamo, da je še vedno mnogo otrok, ki ne prejemajo malice. Malice ne prejemajo zato, ker so ali izbirčni (večina) ali (nekateri) ker nimajo denarja. Kaj radi učenci kritizirajo, da ni malica dobra, ker je da je preveč mleka, salame itn. Mislimo, da v interesu zdravja otrok ni sedaj vprašanje, kaj hoče učenec jesti! Šole morajo skrbeti za pravilno prehrano otrok in za prehrambeno vzgojo. Skrbe naj, da lahko vsak učenec do- bi v šoli malico ob pravem Času in da jb lahko nemoteno tudi zaužije.'- Šolam pa morajo pomagati starši. Malica stane Ig" 13 N dinarjev rrieŠečno', kei’ Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana in občinska skupščina Moste-Polje plačujeta kuharice, vodo, kurjavo in druge stroške priprave in razdeljevanje malic. Občinska skupščina Moste-Poilje' pa skrbi tudi za tiste učence, ki ne morejo plačevati niti prej omenjenega zneska. Prav tako daje dotacijo za prehrano vozačev na oddaljenih šolah. Res je, da so malice v vsaki šoli drugačne. Prehranski strokovnjaki in zdravniki pa predlagajo, da je najboljša malica tista, kjert učenec dobi dnevno 2 dl mleka in kos črnega kruha. S tako pripravljeno ma-> dobi učenec vse potrebne hranilne snovi ih bo najlažje počakal kosilo, predvsem pa uspešno sledil pouku. Mleko naj bo torej osnovno živilo v malicah. KOSILA Zaradi vedrto večjih potreb učencev pa. kosilih.so vodstva šol poskrbela tudi zanje. Kosilo stane dnevno samo 3 N dinarje in je glede na zahteve po pravilni prehrani popolnoma zadostno. Normative za ta kosila je izdelal studio za otroško varstvo pri CZNG. Normativi so bili preizkušeni tudi na nekaterih šolah. OSKAR ZA BOK PALETO ZANIMANJE ZA ZAPLENJENE AVTOMOBILE Na fotografiji: najrazličnejši tipi vozil, ki čakajo v carinski ogradi na nove lastnike. Na južnem delu Javnih skadišč ima ljubljanska carinarnica ograjeno deponijo za zaplenjene avtomobile. Največ je osebnih avtomobilov, ki jih tujci zaradi trčenj na naših cestah pustijo pri nas. Carinarnica te avtomobile skoraj vsak mesec javno prodaja najboljšim ponudnikom. Zani- manje zanje je izredno veliko in pridejo interesenti od vsepovsod. Marsikdo pride tako poceni do dobrega avtomobila. Tudi nekateri Moščani, ki prodajo zaradi bližine še lažje zasledujejo, se redno udeležujejo te atraktivne in živčne tekme v prekašanja drugih ponudnikov z višjo ceno. S tem, da je blago v box paletah, je zavarovano pred poškodbami in tatvinami, palete pa sc lahko zlagajo druga na drugo in jc s tem prihranjen tudi skladiščni prostor. Mnogi pa menijo, da je največja prednost box palete v tem, da je prikladna za tran-sportiranje občutljivega blaga. Center za napredek trgovine in embalaže je podelil podjetju Javna skladišča nagrado Oskar 1968 za izboljšano izvedbo box palete. Malce nenavadno se sicer sliši, da se to podjetje ukvarja tudi z izdelavo embalaže, vendar je bilo skoraj pnimorano, da samoiniciativno išče rešitev, kako prihraniti skladiščni prostor. Tako je prišlo tudi do proizvodnje nagrajenih palet, katere zazdaj uporablja podjetje le v svojih skladiščih. Zaradi velike praktičnosti in ugodne cene pa se zadnje čase za nagrajeno paleto zanima tudi več drugih podjetij. Zapis s pohoda po poteh II. grupe odredov Megla se je še vlekla nad Ljubljano, ko so sq pred poslopjem . občinske . skupščine zbrali’ udeleženci pohoda po poteh II. grupe odredov, ki ga je v nedeljo, dne .27. 9. t. 1. organiziral izvršni odbor počitniške’ zveze. Po pozdravnem (jpvoru predsednika izvršnega: odbora počitniške zveze Ernesta Jazbin-ška so udeleženci icremli. proti spomeniku žrtev’ fašističnega nasilja na URHU. Pri spomeniku padlih žrtev so po-iožili lovorov venec "ter, z enominutnim molkom , počastili njihov spomin. O grozotah, ki so se med NOV dogajale na tem hribčku v neposredni bližini okupirane Ljubljane, pa je zbranim pripovedoval Alojz Tratnik. Z' Urha so se odpeljali prek Pečarja in Besniške doline na Prežganje, kjer jih je pričakalo toplo jesensko sonce. Enourna hoja s Prežganja na Janče in uživanje jesenske opojnosti ter njenih lepot Je bilo spodbudno za dobro počutje udeležencev pohoda. Svoj delež k temu pa so dodali tudi trije harmonikarji. Pd zajetnem okrepčilu na Jančah so udeleženci odšli proti spomeniku na TUJEM GRMU, kjer je bila maja 1942 srdita borba med II. grupo odredov in mnogoštevilnim dobro obroženim okupatorjem, ki je za vsako ceno hotel uničiti partizansko enoto, prebijajočo se proti Savi in Štajerski strani. Spomin na te težke dni iz NOV je pri spo,-meniku obujal udeleženec te borbe Venčeslav RODE. Po končani slovesnosti pri spomeniku so udeleženci odšli v planinski dom, kjer so imeli kosilo in družabno popoldne. Veselja, razigranosti in mladostne vneme je bilo prehitro konec lin skupina 40 ■ udeležencev je krenila proti domu. Razpoloženje med udeleženci je bilo več kat prešerno, saj je pohod pomenil enkratno in nepozabno doživetje. S tem pohodom je bilo zaključeno tekmovanje republiške počitniške zveze pod geslom »SPOZNAVAJMO KRAJE, DOGODKE IN SPOMENIKE NOV«, v katerem so meščanski počitničarji prejeli prvo nagrado. Ivan Kuhar Del udeležencev pohoda po poteh II. grupe odredov Delovne organizacije čestitajo ob Dnevu republike in se priporočajo 1 3 §C30 solidno in poceni opravlja: PROMETNO PODJETJE j r LJUBLJANA, Središka ul. 4, tel. 311-223 314-841 31-221 telex 311-224 — redni avtobusni promet in izletniške vožnje v tuzemskem in medna- ! rodnem prometu — tuzemski in mednarodni transport blaga — tuzemske in mednarodne turistične storitve — gostinske storitve Za cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV »SAP LJUBLJANA« \ LJUBLJANA — VEVČE Ustanovljene 1842 IZDELUJEJO Eno in obojestransko površinsko oplemenitene papirje za umetni tisk. ! I Originalni papir za umetni tisk »Emona« je sposoben za najvišje dosežke grafične tehnike v ofsetnem, globokem tisku in knjigotisku. Papir za umetni tisk »Avala« za ofsetni, globoki tisk in ! knjigotisk. Kromo papir »Slavija« za ofsetni in globoki tisk. Ilustracijski papir v zvitkih za rotacijski, ofsetni in globoki tisk. ; Fini brezlesni tiskovni in pisalni papir za vse vrste kva- ; litetnih izdelkov in za druge kvalitetne izdelke papirne ; predelovalne industrije. Srednjefini papir bel in v barvah za grafično In predelovalno industrijo. Sulfitno celulozo za vse vrste finih papirjev. Pinotan, strojilni in vezilni ekstrakt za kožno in meta- I lurško industrijo. Zahtevajte vzorce! STANOVANJSKO PODJETJE Bezigrad-Moste crtomirova«> KRIŽANKA J t 2 3 4 5 i 6 7 8 9 L 10 u 11 12 L, 13 14 m| 16 17 18 19 p 20 21 □ 22 23 24 P 25 26 27 28 29 30 1 31 32 33 1 34 35 36 37 38 r9 40 41 P 42 43 □ 44 h 45 □ □ 46 47 48 49 P 50 51 52 53 54 □ S 55 n 56 r n! 57 1 58 — r i Vodoravno: 1. osnutek, skica, 6. zgornji del telesa, 10. slovenski narodni heroj, rojen leta 1918 v Podlipoglavu (Janez), 11. ime dveh hidro-central na reki Kolpi severozahodno od Karlovca, 13. disciplina alpskega smučanja, 14. kinematograf na področju nase občine, 16. veznik, 17. nova vrsta, odstavek, 19. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 20. ota, 22. največja afriška reka, 23. •me ljubljanske radijske napovedovalke Jarčeve, 25. diplomatski predstavnik papeške stolice, 28. angel, upodobljen kot krilat deček, 30. črki z začetka abecede, med katerima je črka D, 31. zelo natančna ura, 34. začetnici ruskega skladatelja, ki živi v Ameriki (»2ar ptica«), 36. preprost enocelični organizem, 37. dodatek, dostavek, 40. moško ime, 42. skrajšana oblika imena Arthur, 44. priljubljeno ime za tisočaka, 45. krilo rimske legije, 46. obokano stebrišče, 49. osebni zaimek, 50. vrsta koktajla italijanskega izvora, 53. znan hrib In sprehajališče v Splitu, 55. vrsta avstralskega medveda, ki živi na drevju, 36. neomikan človek, surovež, 57. majhna utežna enota, 58. mitološki tebanski kralj, ki je dal Antigono živo zazidati. Navpično j 1. zemeljska ožina na Malaki, 2. bolgarsko gorovje z najvišjim vrhom Musala, 3. majhen denarni prispevek; sedanja utežna enota v Grčiji. 4. zdravnik, po katerem se imenuje zdravstveni dom v naši občini (dr. Miha), 5. kemični znak za iridlj, 6. napadalec zagrebškega Dinama in državni reprezentant (Kra-znodor), 7. tri najvišja nordijska božanstva, 8. svečenik starih Perzov, 9. ameriško moško ime (drsalec Scott), 10. del moške garderobe, 12. priljubljena izletniška točka na območju na- skupiti O ST OcASlCO SZDL UlueUiANA AAOS^S-OOUil Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 12/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1 80 N dinarjev, posamezna številka 0.30 N dinarjev. Tisk -Kočevski tisk-, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Še občine, 13. slovnični pojem, 14. smučarski korak, imenovan po nor-verški pokrajini Telemarken, 15. del električne napeljave, 18. otočje v Bengalskem zalivu severozahodno od Sumatre, 21. sodobni nemški skladatelj (Werner), 23. koroški kraj ob Dravi med Dravogradom in Radljami, 24. črn tropski les, 26. riževo žganje, 27. ime slovenskega političnega delavca Martelanca, 29. odgovor na kontro pri kartah, 32. nikalnica, 33. koroški ljudski ples, 34. najvišji poglavar muslimanov, 35. močan človek, 38. akademski slikar in grafik, ki deluje v naši občini (Stane), 39. trd, zmrzel sneg, 41. morski rak, 43. pastirska staja visoko v gorah, 46. pokrajina v severnem delu Južnega Vietnama z glavnim mestom Hue, 47. moško ime, 48. kemična tovarna v Podgradu, 51. himalajska koza, 52. jezik Bantu črncev v Afriki, 54. ime češkega reformatorja Husa, 56. začetnici pred 15 leti umrlega slovenskega revolucionarja in politika. NOVE ZAČETNICE HUDODELEC (), NOTACIJA (), ZAGRADA (), ADRI-JA (), REŠET AR (), DAVNINA (), ISTRA (), PELIKAN O. Vsaki gornji besedi spremenite prvo črko tako, da boste dobili novo besedo znanega pomena. Nove črke vpišite v oklepaje. Po vrsti brane črke v oklepajih dajo naziv mladinske organizacije iz naše občine. POSETNICA RIKO AZIL Riko je zaposlen v neki tovarni v naši občini. V kateri? REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: Vod.: 1. Loire, 6. park, 10. Bobnar, 11. Eliot, 13. Pugled, 14. Pregare, 16 UT, 17 Asirec, 19. lev, 20. lar, 22. Ear, 23. Brane. 25. tnalo, 28. vlaeo, 30. 1K, 31. balansirka, 34. go, 36. zenit, 37. tango, 40. obseg, 42. Kim, 44. trk. 45. Nat, 46. malica, 49. Mo. 50. Grajzer, 53. Len-nep. 55. avion, 56. Mahnič, 57. amba, 58. Uniat. REBUS: veslanje — v (črki) eS (rastlina- lan |6. POSETNICA: dr. Zinka Opis. Štore ^otroški dispanzer. OBVESTILA Seznam porok od 16. 10. - 16. 11. 1968 18. 10. 1968 Pavlič Anton, Sp. Zadobrova 44 in Gradišnik Marija, Sp. Zadobrova 44. 19. 10. 1968 Marolt Milan, Zg. Zadobrova 80 In Bavcon Zdenka Breda, štrekelj Drago Milan, Lj. Zvezna 3 in Radelj Veronika, Lj. Pokopališka 24. 26. 10. 1968 Pupis Marjan, Sp. Kašelj 66 in Kranj Terezija. Gregorič Ana, Lj. Vide Pregarčeve 43 in Sešek Jožef. Kastelic Karl, Veliko Trebeljevo 3 in Mahkovic Marija, Janče 4. Zidar Jurij, Dolsko 56 in Werk Nevenka Antonija, Lj. Vide Pregarčeve 22. Murgelj Nada, Vevče43 in šprajc Marjan. Leuštek Vjekoslav, Lj. Puterlejeva 17 in Prijatelj Lidija, Lj. Puterlejeva 17. 9. 11. 1968 Dežman Frančišek, Zg. Zadobrova 135 in Mandelj Hedvika, Zg. Kašelj 1. 16. 11. 1968 • Mlakar Veronika, Lj. Bavdkova 1 in Petrač Tomislav. Vukovič Slobodan, Lj. Vide Pregarčeve SD in Babič Savka, Lj. Zakotnikova 1. Maček Marjetka, Sostro 32 in Fortuna Alojzij. UMRLI Marolt Valentin, 25. 10. 1968, Gaberjem; Mohar Pavla, 27. 10. 1968, Volavlje 81; Kompare Amalija, 23. 10. 1968, Zalog 72; Koželj Ivan, 8. 11. 1968, šmartinska 100; Mazovec Angela, 5. 11. 1968, Vevče 179; Cene Frančiška, 14. 10. 1968, Dobrunje 35: Cilenšek aPvla, 14. 10. 1968, Ob zeleni jami 9; Plankar Alojzija, 10. 10. 1968, Koblarjeva 35; Jakoš Petra Marija, 22. 10. 1968, Polje 120; Detiček Alojzija. 23. 10. 1968, Cilenškova 22; Vidmar Tomaž, 25. 10. 1968, Poljska pot 12; Kozjek Pavle, 27. 10. 1968, Jarška 77; Hrovat Katerina, 30. 10. 1968, Kodrava 13; Mavec Helena, 6. 11. 1968, Polje 474; Železnik Janez, 24. 10. 1968, Litijska 29a; Končar An- ton, 12. 11. 1968, Volavlje 18; Jančar Janez, 9. 11. 1968, Vevče 145; Ilovar, deklica 19. 10. 1968, Polje 38; Tornič Filip, 18. 11. 1968. Sp. Kašelj la; Rahne Ivan, 15. 11. 1968, Senožeti 29. Kino SPORED ZA MESEC DECEMBER 1968 KINO »TRIGLAV« samo 1. »*WINNETOU IN OLD Fl-REHAND« — nemško-jugoslovanski barvni pustol. film; 2. - 3. -VELIČASTNO PREVARANI SOPROG« — italijanska komedija; samo 4. -PROTEST« — jugoslovanski film; 5. - 7. -TOLPA AL CAPONEJA- -ameriški kriminalni film; 8. — 9. »VLAK« — ameriško-francoski vojni cinemascope film; 10. - 12. -NALOGA ESKADRE 633« — angleški barvni vojni cinemascope film; 13. - 16. -VELIKA DIRKA OKROG SVETA« — ameriški barvni zabavni cinemas. film; 17. - 18. »KAM PO DEŽJU« - makedonski barvni film; 19. - 22. »MY FAIR LADY« - ameriški barvni cinemascope musical; 23. - 24. -DIVJA REKA- - ameriška barvna cinemascope drama; 25. - 28. -JUNAK IZ TEXASA« -samo ob 16. url ameriške barvne risanke (Tom in Jerry) -BOBNI TABUJA« — samo ob 18. in 20. uri nemški barvni pustolovski film; 29. - 31. -PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE« — mehiški glasbeni film. KINO »VEVČE« samo 1. »ONIBABA« — japonski cinemascope film; 4. - 5. »ODISEJA V TANKU« -sovjetski vojni film; 6. - 8. »KROGLA ZA ZLIKOVCA« -ameriška barvna kavbojka; 11. — 12. »GRK ZORBA« — ameri-ški-grški film; 13. - 15. »HEROJI TELEMARKA« -ameriški barvni panavision vojni film; NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI JOŽETA MAŽOVCA za januar - oktober 1968 Knjižnica v Mostah, Polju, Hrušici in Jaršah ter čitalnico na Zaloški c. 16 so obiskovali v tem obdobju bralci 42.971 krat. Med njimi je bilo 31.194 ali ca 73% mladine. Izposodili so si 108.774 knjig, v čitalnici pa so brali ca 12.000 enot periodičnega tiska. Od izposojenih knjig je bilo 19 c/o strokovnih in poljudnoznanstvenih, 26 % mladinskih, 26 % romanov z družbenosociolno tematiko, zgodovinskih, bio in avtobiografskih romanov, poezije in dramatike, pa seveda tudi 29 % lažjega leposlovja. NOVITETE V KNJIŽNICI JOŽETA MAZOVCA NOVEMBER 1968 PSIHOLOGIJA: Herbert Marcuse — Čovjek jedne dimenzije; Erič Weil — Hegel in država; Mladen Zvonarevič — Psihologija; DRUŽBENE VEDE: Marica Dekleva Modic — O domski vzgoji; Statistični letopis SR Slovenije 1968; UPORABNE VEDE: Dragan Honzak — Sadjarstvo; Zdenka Humar — Otrok odklanja hrano; UMETNOST, ALPINIZEM: Germain Bazin — Povijest umjetnosti; Od prethistorije do naših dana; Branko Gavella — Igralec in gledališče; Julius Kugy - Iz življenja gornika; DOMOZNANSTVO-ZGODOVINA: Karel Levičnik - Artileristi pre-komorci; K. M. Panikkar — Azija in zahodno gospostvo; Stanko Petelin — Vojkova brigada; Herbert Rittlinger — črna pustolovščina; Svet med Muro in Dravo; PESNIŠTVO: Anakreotika ali Pesmi o vinu in ljubezni; Partizanske pesmi; Srečanje — Lirika in grafika — Koroška Slovenija; LEPOSLOVJE: Jan Baukart Hongapaj — Štorije vujeca Balaža no druge; Danilo Lokar — Bela cesta; Aron Tomasi — Abel; Marjan Tomšič — Krog v krogu; Tarjei Vesaas - Nočna straža; KNJIGA ZA OTROKE: Kristina- Kruhek; Voja Caric - Babica; Josef Lada — Maček Mikeš; Metla Vsepometla; Ela Peroci — Klobuček, petelin in roža; Valerija Škrinjar Tvrzova — Bosonoga; Leopold Suhodolčan — Pikapolonček; Dane Zajc — Bela mačica; V ČITALNICI NA ZALOŠKI CESTI 16. JE VSAK DAN OD 8 - 19 URE NA RAZPOLAGO NASLEDNJI PERIODIČNI TISK: Avto moto, Avto, Borec, Ciciban, Delavska enotnost, Delo, Dialogi, Dramska knjižnica, Ekran, Gospodarski vestnik, Komunist, Kurirček, Ljubljanski dnevnik, Maneken, Mladina, Moderna organizacija, Naša skupnost, Naša žena. Naši razgledi, Novi filmi, Obzornik, Obzornik za matematiko in fizika, Otrok In družina, Pavliha, Pionir, Pionirski list, Priroda, človek in zdravje, Problemi, Prosvetni delavec. Proteus, Rodna gruda, Sinteza, Sodobna pedagogika, Sodobna pisarna, Sodobnost, Sportske novosti, Statistični pregled SRS Slovenije, Svijet, Teorija In praksa. Tedenska tribuna, Tovariš, Tribuna, Ur. list SRS In SFRJ, Večer, življenje In tehnika, In tujejezične revije: Life, Bunte, Neuse, Štern, Ouick. 18. - 19. »STRASNE ZGODBE« -japonski barvni fantastični cs film; 20. - 22. -NA SVIDENJE CHARLIEI« — ameriški barvni zabavni cs film; 25. - 26. -NAGAJIVI DELFIN« -ameriški barvni mladinski film; 27. - 29. -ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM« — ameriški barvni cinemascope pravljični film. KINO -ZALOG« samo 1. »ZBOR ANGELOV« — ameriški barvni cinemascope film; samo 5. -V PRIMERU NESREČE« -francoska kriminalka; 7. - 8. -PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA« — ameriški barvni zgodovinski cs film; samo 12. -HEROJI TELEMARKA« -ameriški barvni vojni cs film; OBVESTILO Občinski koordinacijski odbor za narodno obrambo obvešča vse občane, da bo v mesecu decembru obnavnavana naslednja tema iz obrambne vzgoje: OSNOVNA NAČELA VSELJUDSKE OBRAMBNE VOJNE S POUDARKOM NA POSEBNOSTI SLOVENIJE. 14. - 15. »VESELA AMERIŠKA PA-RADA« — ameriški zabavni film; samo 19. -NAGAJIVI DELFIN« -ameriški barvni mlaainski film; 21. - 22. -CAT BALLOU- - ameriška barvna kavbojka; samo 26. -STANLIO IN OLIO« -ameriški zabavni film; 28. - 29. -ŽUTI« (ŠUT) - nemški baivni pustolovski cs film. KINO »ZADOBROVA« samo 1. »JEZDEC IZ GUN CREEKA« — premiera ameriškega vvestema; samo 4. »V PRIMERU NESREČE« -francoska kriminalka; 7. - 8. »WINNETOU IN OLD Fl-REHAND« — nemško-jugoslovanski barvni film; samo 11. -HAZARDER- - ameriški psihološki cs film; 14. - 15. -ČLOVEK Z ZAHODA- -ameriški barvni cs western film; samo 18. »POREDNI DELFIN« -ameriški barvni mladinski film; 21. - 22. »ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM« — amer. barvni pravljični cs film; samo 25. »STANLIO IN OLIO« -ameriški zabavni film; 28. - 29. »DVOBOJ V TEXASU- -italijanska barvna vv kavbojka. Kandidatom za voznike motornih vozil AVTO SOLA AMD MOSTE prične vsako sredo TEČAJ prometnih predpisov in tehnike vožnje za voznike motornih vozil A, B, C in F kategorije. Tečaji so popoldanski in večerni ter trajajo 10 dni. Cena tečaja je 65 din, cena mo-to-ure pa 24 din. Učilnica je opremljena z vsemi potrebnimi prometnimi rekviziti (magnetne plošče, makete križišč itd). Pri poučevanju se poslužujemo najsodobnejših metod, filmov in diapozitivov. Sistem poučevanja je tak, da kandidatu jamči sigurno pridobitev znanja iz snovi, ki mu je potrebna za današnje zahteve v prometu in solidno pripravo za vozniški izpit. AMD MOSTE vabi vse kandidate za voznike motornih vozil, da se teh tečajev zanesljivo udeleže. Prijave sprejema avto-šola AMD MOSTE Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, tel. 310-415, vsak dan od l. — 20. ure, ob sobotah od 7. — 12. ure. AMD MOSTE Smufarski lefaji za odrasle Avto moto društvo Moste Kakšen bo dan, ko boste brali to številko Naše skupnosti, ne vem; danes, ko to pišem pa »diši«* po snegu. Prvi, ki zaznajo prihod bele odeje, so smučarji, ki ob tem signalu (ko »diši«*) stopijo takoj v akcijo. »Pravi«* smučar takrat stopi v klet ali odmakne omaro in izvleče svoje smuči. Pregleda robnike in okovje ter se odloči ali za popravilo ali za krepak poseg v žep. Ko je vse to opravljeno, pride na vrsto posvet o načrtu njegove zimske dejavnosti. Prvič: ugotoviti je treba, ali bo dosti snega to zimo ali ne. Torej: ali bomo smučali pod Urhom, na Jančah, na Blaževem ali na Gradu ali pa le ob sobotah in nedeljah na Gorenjskem. No, če sem kupil smuči, sem jih zato, da ^om smučal, torej bo treba iti na Gorenjsko vsaj za teden dni. Toda kam? STOPI — bi brali v televizijski reklami — vse vaše skrbi s tem v ^vezi prevzame turisi.v.no podjetje . . .1 čistotako pa resni. Res pa je, da so tudi v naši občini organizacije za smučarje, in sicer: za smučanje šo- larjev skrbe šole in občinska zveza za telesno kulturo, izurjenejši ali starejši smučarji pa so včlanjeni v smučarski klub Golovec. 2e lansko leto je SK Golovec organiziral tečaje za tiste (predvsem starejše) osebe, ki se žele naučiti smučanja vsaj za razvedrilo. Toliko pa je seveda nujno, kajti slabo je razvedrilo, če zimsko nedeljo na smučkah presediš (ali pre-ležiš) v snegu. Lansko leto so se te-eaja SK Golovec udeležili predvsem člani kolektiva Papirnice Vevče, letos pa SK Golovec še posebej vabi prav vse, ki bi se pod vodstvom učitelja smučarja radi naučili »dilcati«*, naj se prijavijo v njihove tečaje. To še posebej zato, ker bodo letos organizirali toliko tečajev, kolikor bo prijav-Ijencev. Tečaje bodo organizirali gle- de na želje prijavijcncev. Pri tem velja še posebej poudariti, da je prijavnina za tečaje dokaj nizka in dostopna žepu vseh, ki imajo smučke in se žele na njih obdržati vsaj nekaj časa takrat ko drve (beri polže) niz-dol po bregu. Se nekaj — tečaji trajajo teden dni, bodo pa na Španovem vrhu nad Jesenicami, kjer ni bojazni, da ob še tako »slabi** zimi ne bi bilo snega. Se druga vprašanja o tečajih vam v prvi stopnji razreši občinska zveza za telesno kulturo Moste-Polje, v drugi pa seveda SK Golovec — ki mu moramo »s tega mesta** izreči priznanje, saj je prvi Športni klub v naši občini, ki organizirano skrbi za rekreacijo starejših. Tudi v letošnji sezoni so kartisti AMD Moste želi velike uspehe, saj so ekipno že četrto leto prvaki Jugoslavije, v posamičnem plasmanu pa tretje leto prvaki v obeh kategorijah, tako v kat. 100 ccm kakor tudi v kat. 125 cm. Največji uspeh je med kartisti vsekakor dosegel Toni Grilj, ki je že tretje leto zapored državni prvak v kat. 100 ccm. V kategoriji 125 ccm pa je v tem letu dosedaj dvakratnega državnega prvaka Ivana Jelenka zamenjal Miro 2IVEC. V zadnjih letih je karting pri nas v Jugoslaviji dosegel že precejšnjo razvojno stopnjo. Tako se je v letošnji sezoni borilo za najboljša mesiva v obeh kategorijah 50 kartistov, in sicer 36 tekmovalcev v kategoriji 100 ccm in 14 tekmovalcev v kategoriji 125 ccm. Po številnih in borbenih tekmah za državna prvenstva, ki so jih priredila avto moto društva Jugoslavije v tem letu, so si naši tekmovalci razdelili naslednja mesta: Cd 36 tekmovalcev v 100 ccm so si priborili prvih deset mest naslednji tekmovalci: 1. Toni Grilj - AMD MOSTE 2. Marijan Radakovič — AMD Zagreb 3. Ludvik Turk — AMD Moste 4. Stanko šubelj — AMD Moste 5. Janez Globevnik — AMD Bled 6. Franc Gajšek — AMD Celje 7. Janez Oblak — AMD Vrhnika 8. Stjepan Santavec — AMD Zagreb 9. Ivan Boch - AMD Zagreb 10. Ljubo Smerdel — AMD Moste 125 ccm 1. Milko 2ivec — AMD Moste 2. Branko Mihelčič - AMD Koprivnica 3. Gino Rotoša — AMD Koper 4. Ivan Povijač - AMD Koprivnica 5. Vinko Kokalj - AMD Moste 6. Zvone Jenko — AMD Koper 7. Boris Kočevar — AMD Koper 8. Aldo Ujčič - AMD Pazin 9. Ivan Jelenko — AMD Moste 10. Anton Sudžuka — AMD Zagreb Svečan trenutek podelitve športnih priznanj ROKOMET V ekipnem plasmanu pa je nastopi- Kakšni bodo rezultati v naslednji lo 7 ekip, ki so si razdelile mesta in sezoni v borbi za prva mesta v dr-točke po naslednjem redu: žavnem prvenstvu, je težko reči. Ce točk 1. AMD Moste 1.240 2. AMD Zagreb 853 3. AMD Koprivnica 718 4. A D Koper 637 5. AMD Slander-Celje 168 6. AMD Pazin 119 7. AMD Vrhnika 70 bomo v društvu razpolagali z zadostnimi sredstvi, se bomo lahko tudi v letu 1969 potegovali za prva mesta tako v ekipnem kakor tudi v posamičnem plasmanu. Vendar pa moramo biti pripravljeni tudi na zelo močno konkurenco in nam to tudi otežkoča dajati kakršnekoli prognoze za bodoče uvrstitve. Bogo Krenčič DROBNE VESTI Sredi novembra so telovadke TVD Partizan Zelene jame priredile odprto prvenstvu Zelene jame v orodni telovadbi. K tekmovanju so se poleg domačih tekmovalk prijavile le še tekmovalke šolskega športnega društva škofjeloške gimnazije Trata. Prvih osem mest so zasedle domačinke, zmagala pa je tokrat Bernarda Miiller pred Perišlčevo in La-bovičevo. ★ Vse asfaltne ploščadi v naši občini, ki so jih v lanskem letu zgradili s sredstvi sklada za družbeni standard, so letos že tudi dokončno opremljene. Vse imajo rokometne gole in koše za košarko. Ta igrišča so pri šoli Vide Pregare, pri šoli Moškrič, pri šoli Sostro, v krajevni skupnosti Jarše in v krajevni skupnosti Zadobrova. Vsa igrišča bodo vzdrževale krajevne skupnosti (v nekaterih primerih šole), s čimer bo mogoče lažje krotiti mlade občane, ki so pre-pripričani (v — žal — premnogih primerih), da ta igrišča niso njihova last. Mladi neodgovorneži so občutno poškodovali vhodna vrata in ograjo športnega parka na Kodeljevem. To ni prva namerna poškodba tega objekta, pač pa doslej največja. Zal nekateri mladi vse prerodi uničujejo tisto, česar si drugi, ki tega šo nimajo, tako vroče žele. Storilci so nekateri mladinci iz bližine športnega parka. ★ Vse kaže, da bo TVD Partizan Zelena jama ustanovil v letovadnici osnovne šole Jože Moškrič v Jaršah svojo podružnico. Zazdaj bodo v tej telovadnici enkrat tedensko vadile najboljše telovadke tega društva, Sčasoma pa bodo začeli tudi z vadbo splošne telesne vzgoje, a v začetku le za najmlajše do 3. razreda osnovne šole. ★ Mladinci rokometnega kluba Slovan so osvojili — brez prave konkurence — prvo mesto v jesenskem delu Ljubljanske lige članov. Občinsko prvenstvo osnovnih šol Solarji osnovnih šol naše občine so zaključili jesenski del svoje lige v rokometu. To tekmovanje nikoli ne postane nezanimivo, še vsako leto so se ušteli tisti, ki so proglašali katero izmed ekip za favorita ali za najboljšo. Tako je bilo tudi letos, ko res nihče ni pričakoval, da bodo pionirji s šole Pregare boljši, celo toliko boljši od starih favoritov s šol Polje in Ketteja in Murna. Res je treba reči, da izstopajo po svoji kvaliteti, da pa so preostale 4 ekipe povsem izenačene. To pa pomeni, da učitelji telesne vzgoje z vseh naših šol res načrtno delajo v krožkih šolskih športnih društev. Drugače je pri dekletih, kjer sta razred zase ekipi šole Ketteja in Murna in Polja. Tudi med drugimi so razlike, in sicer take, da sta si ekipi šol Sostro in Vide Pregare enakovredni, ekipa iz Jarš pa je edini primer, ko ima rekdo vnaprej rezervirano zadnje mesto. (Upajmo, da smo se ušteli). LESTVICA jesenskega dela: Pionirji: Vida Pregare 4 4 0 0 66 : 24 8 Polje 4 2 1 1 44 : 53 5 Jože Moškrič 4 2 0 2 50 : 42 4 Kette-Murn 4 1 1 2 34 : 58 3 Sostro 4 0 0 4 33 : 50 0 Strelci: 1. Ružič VP 33 golov 2. Dekleva JM 28 golov 3. Potočnik P 21 golov Pionirke: Kette-Murn Polje Vidu Pregare 4 2 0 Sostro 4 1 0 Jože Moškrič 4 0 0 Strelke: 1. Ambrožič P 16 golov 2. šubelj Š 13 golov 3. Klasič KM 12 golov 4 4 0 0 42 : 8 8 4 3 0 1 38 : 15 6 Športni dan na moščanski gimnaziji 14 : 19 4 20 : 24 2 2 : 49 0 Gimnazija Moste je v okviru športnega dre izvedla Interno atletsko tekmovanje za prvenstvo zavoda. Ude-deležba dijcKOv je bila številna. Odlično organizacija In pravo športno ozračje pa sta prispevala k lepim uspehom. Doseženi so bili naslednji rezultati: Na športnih ploščadih pri osnovnih šolali je vedno zelo živahno. To potrjuje tudi tale posnetek, ki je bil narejen v Polju MLADINKE: Tek na 60 m: 1. Tinca Bitenc 8,4 2. Valenka Gostič 8,7 3. Natalija Delijo 8,7 Skok v daljino: 1. Darinka Velikovrh 4,56 m 2. Tinca Bitenc 4,01 m 3. Natalija Delijo 3,95 m Tek na 500 m: 1. Tinca Bitenc 1 :34,1 2. Milena Žabjek 1:35,0 3. Blanka Lamberger 1:37,2 Met krogle: 1. Marta Bukovtc 10,80 m 2. Darinka Velikovrh 10,75 m 3. Zdenka Kovačič 10,20 m MLADINCI: Tek na 100 m: 1. Bojan šterk 11,8 2. Sašo Perdan 12,0 3. Andrej Lobnik 12,4 Skok v daljino: 1. Sašo Perdan 5,40 m 2. Iztok Bisaro 5.10 m 3. Vojko Čuček 5,10 m Tek na 1000 m: 1. Andrej Lobnik 3:00,0 2. Edo Fister 3:04,8 3. Franc Povirk 3:05,4 Met krogle: 1. Bojan šterk 14,92 m 2. Viaao Lippai 12,96 m 3. Edo Fister 12,15 m Jože Spat Mladinski klubi O mladinskih klubih zadnje čase precej govorimo. Kaj tudi ne, saj to neposredno prizadene slehernega mladinca, ko je govor o mladinskih problemih. Klubska oblika dela mladih je namreč tista, ki zadovoljuje niz interesov mladih ljudi v sredinah, kjer preživljajo svoj prosti čas. Razveseljiva je ugotovitev, da je v naši občini v tem pogledu storjen viden premik. Danes obstajajo štirje dokaj dobro organizirani mladinski klubi (Kodeljevo, Moste, Šmartno ob Savi in Dolsko). Možnosti za ustanovitev novih pa je v posameznih krajevnih skupnostih še veliko. Prav bi bilo, da bi družbene organizacije posameznih terenov klubom posvetile več konkretne skrbi, saj je marsikateri mladinski klub tudi klub občanov. I. K.