★ »a PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE r , -ITT 100/icd/\ Poštnina Plačana v gotovini Leto VI - otev. loo Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST. sreda 21. junija 1950 Cena 15 lir Enotni v borbi za narodnostno enakopravnost Enodušno ogorčenje in odločni protesti vsega sloven-tkega prebivalstva cone A Tržaškega ozemlja zaradi nesramnega sramotilnega pisma demokristjanskega predsednika cone o zapostavljanju slovenščine, je na sinočnji seji občinskega sveta ponovno pri-lla do konkretnega izraza: kakor so vsi slovenski občinski Sveto valci občine Hevin-Na-brežina na svoji zadnji seji odločno in enotno brez razlike na politično opredeljenje obsodili naj novejši poskus zapostavljanja slovenščine, tako so vsi občinski svetovalci dolinskega občinskega sveta eno-dušno in složno protestirali troti vsakršni neenakopravnosti našega jezika z italijanskim in sklenili poslati ostro protestno resolucijo proti žaljivemu pismu predsednika cone. Hkrati pa so sestavili šestčlanski odbor zastopnikov vseh političnih skupin, ki bo pokrenil podpisno akcijo med vsemi Slovenci cone A brez razlike na politično opredeljenost, akcijo, ki bo enoten in strnjen protest vsega slovenskega prebivalstva ne samo proti~najnovejšemu poskusu sramotenja našega iezi~ \a s strani demokristjanskega predsednika cone, temveč protest proti vsem rasističnim zakonom s katerimi nas je hotel taiizem iztrebiti iz teh krajev, zakonov, ki jih P£t l®* Po porazu fašizma imperialistična vojaška uprava še vedno noče ukiniti. Hkrati pa bo naše ljudstvo zahtevalo ne samo ukinitev teh fašističnih zakonov, temveč tudi ukinitev vseh ukazov imperialistične vojaške uprave kot je na primer poniževalni ukaz št. 183 iz 2. septembra 1040 in vsi ostali ukrepi, ki na kateri koli način kršijo narodnostno enakopravnost Slovencev na an-gloameriškem področju Tržaškega ozemlja. Tržaški Slovenci se ne moremo v nobenem primeru zadovoljiti, da bi bila slovenščina enakopraven uraden jezik z italijanščino v štirih slovenskih občinah Tržaškega ozemlja cone A. Mi zahtevamo popolno enakopravnost slovenščine prav tako tudi v narodnostno mešanih občinah Trst in Milje! In prav to nam krivični in sramotilni ukaz št. 183 odreka, meditem ko uvaja za štiri slovenske občine slovenščino le kot pomožni jezik. Pa ne samo v občinskih u-rad,ih cone A, temveč v vseh javnih uradih mora postati slovenščina enakopravni urad--ni jezik! Zato zahtevamo Slo-venci uvedbo slovenščine kot uradnega jezika tudi v uradih Predsedstva cone, sodiščih, na Poštnih uradih, na davkarijah, P uradih finančne uprave, že-tczniških uradih itd. itd.. S tem v. zvezi je logično in nujno, da zahtevamo v vseh teh javnih uradih — občinskih, Pokrajinskih, conskih in uradih angloamcriške vojaške u-Prave tudi slovensko urad-ništvo! Predobro namreč poznamo metode italijanskih iredenti-stov. ki hočejo prav s tem, da hočejo nameščati slovenskega hradništva po vseh omenjenih Uradih, dejansko v isti sapi o-nemogočiti, da bi slovenski •larii pošiljali svoje otroke v slovenske šole, pri čemer slovenskim staršem prišepetava-jo; saj ko bo Vaš otrok končal dovensko šolo, ne bo mogel flobit; službe; saj v.tdite, da slovenskega uradništva eno-‘tarno ne notrebujc-mo... Mi se dobro zavedamo, kakšen dvorezen nož predstavljajo vsi šovinistični in iredentistični i-talijanski poskusi in poskusi njihovih imperialističnih go-‘Podarjev, da bi zapostavili m zbrisali slovenščino s tega o-zemlja! Po eni strani govorijo: *aj imate slovenske šole, po drugi strani pa bi hoteli z i-~ rinjanjem slovenščine iz vsega javnega življenja onemogočiti Zaposlitev absolventom slovenjih šol in s tem prisiliti slo-venske starše, da ne bi pošilja- njeno povedli borbo tudi proti vsem manevrom in izigravanjem enakopravnosti slovenskega šolstva z raznimi dvojnimi in prednostnimi lestvicami za slovenske šolnike, manevrske poskuse izrinjanja slovenske šole iz središča mesta, pošiljanja slovenskih srednješolcev na izpite v inozemstvo itd itd. Prav na svoji zadnji seji je izvršilni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje zavzel z dvema resolucijama — ki smo ju včeraj objavili —: odločno stališče, ki se glasi: Enotna in strnjena borba vseh tržaških Slovencev za dosego popolne narodnostne enakopravnosti! Za dosego tiste pridobitve naše narodno-osvobo-dilne borbe-, v kateri smo Slovenci dali toliko krvi in materialnih žrtev! Prepričani smo tudi, da v tej naši pravični in dosledni borbi nismo sami. Prepričani smo, da imamo v njej podporo tudi vsega resnično demokratičnega in vsega poštenega italijanskega prebivalstva. SZ izvaja direktno kontrolo nad držaiiami ljudske demokracije Z lažmi o jugoslovanski vojski hoče Bolgar Živkov opravičiti prisotnost čet SZ v državah vzhodne Evrope - Jugoslovanska protestna nota zaradi bolgarskega izzivanja na meji - Prihod inozemskih brigad v Jugoslavijo kljub kominformovskim nakanam BEOGRAD, 20. — Današnja «Borba» prinaša članek, ki sta ga podpisala dva polkovnika Jugoslovanske armade, ki pravita med drugim, da so od a»-Četka kominformovske kampanje proti Jugoslaviji do novembra lanskega leta bolgarske, madžarske, romunske in albanske oblasti izzvale 450 incidentov ob jugoslovanski meji in od 1- januarja do .1. junija letos pa še nadaljnjih 352. List prinaša te podatke v odgovor na nedavno izjavo sekretarja CK Živkova, ki je trdil, da «je jugoslovanska vojska fašistična vojska, ki ogroža mir na Balkanu«. «Zivkov». nadaljuje «Borba», «si je naložil kaj malo prijetno nalogo, da služi kot zaslon pred zlobnimi protijugoslovanskimi načrti sovjetskih voditeljev in njihovih satelitov, izmišljajoč si nevarnosti in grožnje, ki jih majhna socialistična država, ki ljubi mir kot Jugoslavija, lahko predstavlja za 200 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze v drugih državah Vzhodne Evrope«. Ko zavrača trditve Živkova, po katerih bi naj bili danes v Jugoslaviji tuji vojaški inštruktorji in po katerih bi nvj jugoslovanski proračun za o-borožene =ile znašal 51 odst. celotnega proračuna, medtem ko v resnici d°se§a le 10,8 odst. celotnega državnega proračuna, pravi «Borba». da imajo izjave Živkova samo ta namen, da opravičujejo prisotnost sovjetskih čet v državah Vzhodne Evrope. Tudi dejstvo, da Sovjetska zveza skuša kolikor more zavirati sklepanje mirovne pogodbe z Avstrijo, le potrjuje, da je želja Sovjetske zveze, čim dalje obdržati svoje čete y Vzhodni Evropi. Sovjetski voditelji smatrajo prisotnost ruskih čet s državah ljudske demokracije za potrebno v ta namen, da izvajajo, nad njimi neposredno nadzorstvo; dokaz za to so številne čistke y vladnih organih in v partijah teh držav. Predsednik komisije za zunanje zadeve v grškem parlamentu Kazamatis je s svojo nedavno izjavo v Parizu očitno smatral za potrebno, dj ponor-no kali komaj nekoliko razčiščene odnose med Jugoslavijo in Grčijo. Ta grški šovinist je namreč ponovno zanikal eksistenco makedonske narodne manjšine v Grčiji, čeprav bi moral vedeti, da je prav ugodna rešitev tega vprašanja pogoj, brez katerega si ni mogoče misliti vzpostavitve odnosov dobrega sosedstva med obema državama. Verjetno je treba tako grško stališče pripisati vplivu reakcionarnih sil v Atenah, ki y nasprotju z interesi grškega ljudstva ne marajo normalizacije odnosov med ITALIJANSKO DELAVSTVO V OBRAMBI SVOJIH PRAVIC Pol milijona tekstilnih delavcev zahteva izenačenje z drugimi industrijskimi delavci RIM, 20. — Danes so stopili v protestno stavko tekstilni delavci. Smatra se, da je stavkalo kakega pol milijona delavcev. Ta 24 urna protestna stavka je bila napovedana proti izzivalnemu stališču industrijcev, zaradi katerega so se 15. t. m. razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Znano je, da so tekstilni delavci v I-taliji slabše plačani od ostalih industrijskih delavcev, in še manjše so pa plače industrijskih delavk. Industrijci opravičujejo tako stališče _s_ kaj enostavnimi izjavami, češ da so bili tekstilni delavci vedno manj plačani kot drugi in da so bili celo s tem zadovoljni. Drugi celo trdijo, da je prav to način za nadaljnji razvoj tekstilne industrije. Svojo nesramnost do tekstilnih delavcev hočejo opravičiti tudi s takimi izgovori, kot so na pr., da je delo v tekstilni industriji lažje od dela v drugih industrijah in da italijanski tekstilni delavci manj producirajo kot delavci v drugih državah. Ze poldrugo leto se tekstilni delavci bore za izenačenje z stalimi kategorijami in zahte- vajo sklenitev nove pogodbe v tem smislu. Vendar so bili vse doslej vsi ti napori zaman, tako da tem zapostavljenim delavcem ni ostalo drugega, kot da pričnejo stavko. Jutri ob 19 uri bodo stopili tudi v 24 urno Stavko delavci mnogih kategorij, kot na pr. prevozniških podjetij, podjetij ki prevažajo razna živila in med drugimi tudi donašalci ekspresov in brzojavk. Ta stavka bo omejena na nekatere pokrajine gornje Italije. V poslanski zbornici se je danes zelo razburil obrambni li *uojih, otrok V slovenske šo- k. nakar bi rekli: Saj vendar ‘a slovenske šole nimate do-^Ij slovenskih učencev.... Podel in zahrbten ter hinav-in jezuitski je načrt itali-iar>8kth starih in novih faši-Ltoo in šovinistov vseh barp! ‘'°da Slovenci ga predobro *J°*namo in prepričani naj bo-lio' da jim ga bo naša enot-in strnjenost ter odloč-''bst d0 temeljev prekrižala! ;2at0 bomo enotno in str- BERLIN, 20. — Minister za 'ndustrljo v Vzhodni Nemčiji Selbman Je sporočil, da bo * kratkem odpotovala v Pe-Y,n* trgovinska delegacija lz l rzhodnc Nemčije, ki po za-toi * Pogajanja za sklenl-taL tr«ovlnskega sporazuma “ obema državama, Nedavno je bil na Dunaju prvi kongres avstrijskih borcev za mir. Za ta l. kongres avstrijskih »partizanov mirus so se za ceh temeljito pripravljati že od januarja meseca. V začetku samo preko partijskega in njemu sorodnega tiska. Nato z aktivnim delom, z ustanavljanjem raznih komitejev in odborov za mir po vsej Avstriji, u tvornicah, podjetjih, mestih in vaseh. Hkrati s tem pa so začeli široko podpisno akcijo proti uporabi atomske bombe, ki so jo spremljali s pretresljivimi članki o grozotnih učinkih atomske bombe in slikami otrok, ki apelirajo na svoje starše, naj jih obranijo tega zla. Teden ■dni pred kongresom je glasilo KPA aVolksstimmeu objavilo celo sliko, ki ponazoruje padec atomske bombe na Dunaj, padec, katerega dejstvo se razširja v. oddaljenost 250 km od Dunaja. Tik pred kongresom pa je isti list za nameček. objavil še sliko egloba miru» in pozval dunajske meščane, da v dokaz svoje težnje po miru nalepijo izrezane kopije teh globov po vseh oknih svojih stanovanj. Tako 50 se — v glavnih črtah — odvijale priprave za dunajski kongres miru. Kakor v. drugih podobnih informbirojevskih akcijah za mir, pa tudi u teh jgripravah in njihovem stopnjevanju bije v oči umetno vzbujanje vojne psihoze. Kaze, da je bil namen tega stopnjevanja ustvariti takšno panično vojno psihozo, da se bodo ljudje plaho ozirali v hebo, če niso morda nad njimi že avtoni, obloženi z atomskimi bombami Ali morda velika slika v centralnem glasilu KPA aVolks-stimmea, ki kaže Dunaj v erupciji atomske bombe, ne pove dovolj jasno, da na Dunaj la h ko padejo samo sovjetske a tomske bombe, o kolikor bodo nadaljevali današnjo poli tiko priveska zahodnega bloka)? trumoma hiteli podpisovati resolucijo za mir. Ustvariti takšno razpoloženje, kakor da je vojna neposredno pred toliko in toliko ‘totls°ce'’ I* milijonov podpisov, kar *» N z druge strani dalo org torjem legitimacijo o uP nosti, ia več, nujnosti kongr . Akcija, ki ja informbiroj ci razvijajo na takih skongre sih miruv v zvezi z atomsko bombo, pa je prav gotovo na-sprotna izjavi, ki jo je dal ^ta-lin 26.IX.1946 l. angleškemu novinarju Aleksandru Werlhu in v kateri je med drugim pouda ril, da so «atomske bombe namenjene zastraševanju ljudi s slabimi živci..Takrat je billi ta izjava namenjena osem o- KONGRESI MIRU \ znamenju vojne psihoze nim, ki so po poskusih na Bikir ni h plašili z atomsko bombo. Sedaj Pa kongresi in njim podobne akcije «miru» govojre predvsem o atomskih bombah in jih uporabljajo kot svoj glavni argument. Zatorej se tudi za tem ne more skrivati nič drugega kakor »zastraševanje ljudi s slabimi živ cin in pritisk. Se več, za tem, da na teh kongresih govore samo o atomski bombi kot sredstvu agresije in organizirajo podpišite akcije v tem smislu, se skriva težnja, da bi govorili samo o tem in ne o miru kot takem, miru, ki je nedeljiv, c-nak za vse, ki je vezan predvsem na priznanje in praktično izvajanje " načela o enakopravnosti vsakega naroda. Brez dvoma je. danes vprašanje miru ono vprašanje, ki neposredno zadeva ogromno večino vsega človeštva. Delovno ljudstvo vseh držav danes noče ne sama atomske bombe, marveč vojne sploh, noče nobene agresije, političnega ali ekonomskega pritiska, noče delitve interesnih sfer, ki 'so klica, za novo vojno, barantanja med velikimi na račun malih. Medtem ko so. na drugih kongresih q vseh bistvenih vprašanjih borbe za mir molčali, pa na dunajskem kongresu ni bilo' tako. Prof. Hans Thirring, znani avstrijski znanstvenik in azlskovalec atomske energije in član stalnega odbora pristašev miru, znan po svojem odprtem pismu sovjet, književniku Iliji Ehrcnburgu, v katerem je kot dokaz nesoglasja besed sovjetskih državnikov z njihovimi dejanji navedel primer politike, ki jo Sovjetska zveza vodi proti Jugoslaviji, je na samem kongresu ponovno ožigosal politiko Sovjetske, zveze in njenih satelitov. Med drugim je pozval delegate Sovjetske zveze in tako imenovanih ljudskih demokracij, naj delajo na tem, da bodo njihovi voditelji spoštovali pravico vseh narodov Konares avstrijskih borcev za mir ni uspel- Zunanji znak tega je bil, da se je glavne tna-ni/estacije «zu mira pred dunajskim magistratom udeleži o vsega samo okrog 2000 Dunajčanov. kar predstavlja komaj nekaj več kot tisoči del prebivalstva tega velikega m estri. Vzrok temu, da kongres avstrij-borcev za mir ni uspel, v tem, ker avstrijsko ljudstvo vidi in tudi na svoji koži čuti veliko neskladnost med besedami in dejanji oodi- teljev Sovjetske zveze in njenih satelitov. Ni uspel, ker hoče avstrijsko ljudstvo danes podpis avstrijske mirovne pogodbe, odhod zasedbenih sil in resnično neodvisnost (kar bi bilo vsekakor najlepši praktičr ni korak k utrditvi miru). Ni uspel nič manj tudi zato, ker avstrijsko ljudstvo vidi med drugim, da Sovjetska zveza, itprvoborec za mir in enakopravne odnose», podi danes najhujšo diskriminacijsko politiko in ekonomsko blokado proti Jugoslaviji, da prominet-ni avstrijski komunisti (tisti, ki so organizirali podpisno akcijo proti atomski bombi) izjavljajo tako imenovanim tito-istom—in to skoraj neposredno pned toliko proklamiranim kongresom — da «bi bilo treba vreči atomsko bombo na titovske bandite, in podobno. Vse, kar pošten avstrijski demokrat vidi danes v politiki Sovjetske zveze in njenih agentur, ni niti v skladu Z zvenečimi spred kongresnimi in kongresnimi parolamia. še manj pa z resnično borbo za mir. minister Pacciardi. Njegovo razburjenje je veljalo italijanskim sodiščem. Gre namreč za razsodbo, s katero je apelacij-sko sodišče v Rimu potrdilo sodbo nižjega sodišča, ki je obsodilo urednika nekega rimskega tednika, češ da je žalil admirala Maugerija, očitajoč mu izdajstvo med zadnjo vojno. Minister je dejal, da je njegov protest naperjen predvsem proti tistemu deiu razsodbe, kjer se govori, da so je italijanska mornarica predala na Malti. Pacciardi trdi, da Se mornarica ni predala, temveč da se je samo pokorila ukazom zakonite Vlade ter prešla v sobojevni-štvo z zavezniki, ,prj čemer je prispevala v osvobodilni vojni To je storila pokoravajoč se u-kazom svojih poveljnikov in ne da hi kdajkoli povesila svojo zastavo, je dejal Pacciardi. Medtem ko so nekateri časopisi že objavili ves£, da zaznamuje letošnje tako imenovano sveto leto pravi neuspeh, pa drugi trdijo, da 5tvar kar dobro uspeva. Baje je prišlo v Rim že čez milijon tujcev. Navajajo nekaj primerov bolezni med romarji ter tudi dva primera smrti zaradi srčne kapi, niso pa še doslej objavili števila čudežev, ki se bodo skoraj gotovo dogodili. se niso. Grčijo in Jugoslavijo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo danes bolgarskemu poslaništvu v Beogradu protestno noto, ki se nanaša na zadnji oboroženi napad skupine bolgarskih vojakov na jugoslovanske obmejne straže, in sicer v noči od 16. na 17. junij. Nota poudarja, da ta napad, ki je sledil takoj napadu v noči od 14. na 15- junij, jasno dokazuje, da grg za organizirano izzivalno akcijo proti Jugoslaviji. Skupina kakih dvajset bolgarskih vojakov je prešla mejo v bližini točke, kjer se stikajo jugoslovanska, grška in bolgarska meja. Bolgarski vojaki so se plazili do jugoslovanske obmejne postaje Ravnice, ki je okrog 150 m od jugo-slovansko-bolgarske meje. Potem se je skupina razdelila: del se jih jg vrnil na bolgarsko ozemlje, del jih je pa ostal na jugoslovanskem ozemlju. Trije bolgarski vojaki so se nato pomaknili kakih 200 m severno od obmejne postajg namenom, da bi nenadoma napadli Jugoslovane. Z istim namenom je prešla jugoslovansko mejo že skupina štirih bol garskih vojakov. V določenem trenutku so Bolgari odprli ogenj, uporabljajqč pri tem avtomatsko orožje. Jugoslovanske straže sq odgovorile na napad. Ker Bolgari niso mogli izvesti svojih načrtov, so se v temi umaknili. Jugoslovansko zunanje ministrstvo najodločneje protestira proti tej premišljeni kršitvi in proti pogostim oboroženim napadom na jugoslovanske obmejne straže. Te napade sistematično organizirajo bolgarske vojaške oblasti. Jugoslovansko ministrstvo obenem zahteva zaključuje nola, da bolgarska vlada ukrene vse potrebno, da se preneha izzivalno delovanje bolgarskih vojaških oblasti proti Jugoslaviji. Na tiskovni konferenci v zvezi z bližnjim prihodom inozemskih mladinskih delovnih brigad v Jugoslavijo, je pred-stavnik glavnega odbora Zveze ljudske mladine Jugoslavije Jakša Bučevič izjavil, da so bile zaman kominformovske nakane v okviru Svetovne zveze demokratične mladine in Mednarodne študentske zveze, ki naj bi osamile jugoslovansko mladino. Po kominformovski reso. luciji so si namreč njeni po-borniki v omenjenih organizacijah na vse načine prizadevali in izvajali vsakršen pritisk, da bi jugoslovansko mladino izoli za moč mladini LAKE SUCCESS, 20. — Izvršilni odbor Mednarodnega fonda za pomoč mladini, ki je včeraj imel svojo redno sejo, je odklonil jugoslovanski predlog, da bi povabili LR Kitajsko, naj se udeleži te seje. Seje se niso u-deležili predstavniki SZ, Poljske in CSR. Znano je, da so se vse te omenjene države umaknile lani marca meseca iz izvršilnega od-bora, ker ta ni hotel izključiti iz svoje srede predstavnika nacionalistične Kitajske. BEOGRAD. 20. — Slovensko filmsko podjetje «Triglav film« je končalo s snemanjem filma o vel.kem slovenskem pesniku ljudskem umetniku Otonu Zupančiču, ki je umrl lani junija meseca. Film bodo v kratkem predvajali po slovanskih kinematografih. Slovenska akademi ja znanosti in umetnosti pa pripravlja sedaj ob obletnici smrti velikega pesnika razstavo njegovih rokopisov. Najnovejša laž rimskega radia Nov dokaz, da se italijan.; sti ska klerofašistična vlad a direktno ali indirektno poslužuje prav. vseh sredstev, da bi v polemiki, ki se vodi o sporazumu. med Jugoslavijo in Italijo glede tržaškega vprašanja, je Vest rimskega radia, ki javlja, vda bodo morali istrski mladinci bujskega o-kraja cone B Tržaškega o-zemlja morali služiti vojaški rok v. jugoslovanski armadia. V. našem dnevniku smo v zadnjih mesecih do dna razkrinkali brezštevilne laži, ki so jih brez izjeme vse italijanske po Ulične struje preko svojega tiska in drugače tro sile o jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Za to najnovejšo laž, za katere razširitev so se klerofašisti poslužili radijske postaje svoje prestolnice, pa navajamo danes le izjavo jugoslovanske novinarske agencije Tanjug, lei pravi med drugim: Najnovejša vest rimskega radia o Istrskem okrožju je naravnost fantastična ter je navaden izrodek domišlije italijanskih iredentistov. Vest ima očitno namen preprečiti ustvaritev takšnega ozračja, ki bi moglo koristiti rešit Vi tržaškega vprašanja na realistični, razumni in enakoprav- izvršujejo sabotažna dejanja na sovjetskem področju škodo nemški demokratski ljudski vladi. Ulbrichj trdi, da ia sabotažna dejanja vršijo nemški vojni ujetniki, ki so se vrnili iz- Jugoslavije. Ulbrich-toy članek da slutiti, da se res pripravlja nova čistka V vrstah eriotne socialistične stranke, ki je nastala po fuziji komunistov in socialistov. «Več primerov je«, piše Ul-bricht, «ko bivši' nemški vojni ujetniki vršijo propagando pod plaščem titoizma«. Clan Politbiroja Helmud Lehraann je v nedeljo izjavil, da mora nemški delavski razred dokončno in popolnoma eliminirati ostanke sociatne-de-mokracije. ni podlagi. BEOGRAD, 20. — Tanjug poroča, da je državni arhiv v Beogradu zbral okrog 45 milijonov dokumentov, važnih za spoznavanje novejše srbske zgodovine. Po osvobojenju je arhiv začel zbirati dokumente o narodnoosvobodilni borbi. V najkrajšem času Pa p0 začel objavljati znanstveno gradivo o dogodkih v Srbiji pred balkanskimi vojnami. O LONDON, 20. — Trygve Lie, glavni tajnik OZN, bo odpotoval v London, kjer bo 3. julija govoril na zborovanju, ki ga bo organiziralo angleško društvo za OZN. Pravijo, da bosta tudi Attlee in Eden imela vsak svoj govor. Veino več ameriškega orožja v Evropi VVASHINGTON, 20. — Iz dobro obveščenih ameriških krogov prihajajo vesti, da bodo v bližnjih 30 dneh poslali v Evropo državam atlantskega pakta čez 100 tisoč ton ameriškega orožja. 20 ladij natovorjenih z najmodernejšim orožjem bo odplulo iz ameriških pristanišč proti Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. V juliju pa bo čez 60 ladij prepeljalo v Evropo čez 170 tisoč ton orožja. Ameriški zunanji minister Achescn je govoril v White Sulphur Sp ringe 48 guvernerjem ameriških zveznih držav. Acheson je pozval guvernerje, naj aktivno podprejo program utrditve skupnosti svobodnih držav, s tem da se gospodarsko, socialno in politično dvigne življenjski standard ljudstev gospodarsko zaostalih dežel. Dalje je Acheson govoril o obnovi zdravih gospodarskih odnosov med državami atlant-ske skupnosti. Omenil je liberalizacijo evropskih gospodarskih izmenjav in plačilno zvezo, ter dejal da mora Evropa prodati šo več Ameriki, tako da bo lahko preprečila pomanjkanje dolarjev Acheson se je omenil vprašanje gospodarsko zaostalih držav in trgovinske izmenjave njimi. BEOGRAD, 20. — V Beogradu so proslavili 200-letni-co smrti velikega skladatelja Johana Sebastijana Bacha Nova letalska zveza Beograd-Frankfurt BEOGRAD, 20. — Jutri bodo uvedli novo letalsko mednarodno p.rogo med Beogradom in Muenchenom rui Bavarskem. Letala bodo letela na tej progi dvakrat tedensko, in sicer sredah iz Beograda preko Zagreba, ob četrtkih pa narav, nost v Muenchen in nato še naprej v Frankfurt. v Ljubljani LJUBLJANA. 20. — Minister za znanost in kulturo LR Slovenije Jože Potrč je ©tvoril Ljubljani v Modemi galeriji umetnosti prvo razstavo jugoslovanskih grafikov. Na razstavi bedo najboljša dela, ki bodo nato razstavljena na Holandskem, v Belgijj tn V skandinavskih državah. Bivši nemški ujetnik v FLRJ širijo ,.titoizem" v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 20. — Podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je danes glasilu K P «Neues Deutsch-landj) objavil članek, v kate-rem piše, da titoisti in trocki- AvslrsisKa zbornica odklonila zakon o prepovedi KP CAMBERRA, 20. — Predstavniška zbornica je odklonila popravek k zakonu o razpustitvi KP. Zaradi tega je ministrski predsednik Menzies sporočil, da bo zvezna vlada razpisala volitve V °bc zbornici, če bo laburistična stranka še naprej ovirala uvedbo tega zakona, ki ga je predložila liberalna stranka. Cez tri mesece bo vlada ponovno pred* ložila ta zakon senatu in Če bo zakon odklonil bo Menzies tedaj predlagal glavnemu guvernerju Mac Cellu razpustitev parlamenta. S tem bo preprečena uresničitev tega, kar si je zamislila vlada, da bi namreč razpustila KP. Vprašanje Jeruzalema na glavni skupščini OZN LAKE SUCCESS, 20. — V neki radijski oddaji, ki so jo organizirali novinarji OZN, je delegat Iraka pri QZN Avni Kaladi izjavil med drugim, da nameravajo arabske države izročiti vprašanje internacionalizacije Jeruzalema Varnostnemu svetu v primeru, če tega vprašanja ne bo zadovoljivo rešila prihodnja glavna skupščina OZN. Egiptovski minister za zunanje zadeve Mohamed Sladehin je glede odločitve skrbniškega sveta OZN, da se vprašanje Je. ruzalema preda glavni skupščini, izjavil, da je to nov dokaz nezmožnosti OZN in nespoštovanja velikih držav do tega organizma in njegovih sklepov. BEOGRAD, 20. — Makedonski glasbeniki so ustanovili društvo, ki si je zadalo nalogo, da bo razširilo glasbeno umetnost v Makedoniji. Za predsednika društva so izvolili Josipa Siona. LR KitaisHa iinenoiiala suoie zasiopnihe u zauezniSKem sueiu na Japonshem Pogajanja med ZDA in Španijo di letos pomagali jugoslovan. skim tovarišen pri raznih delih, med katerimi je tudi gradnja študentovskega mesta v Beogradu. Ti mladinci bodo imeli svoje liste in predavanja na radiu Bučevič je zaključil z izjavo, da bo jugoslovanska miiadina še naprej vzdrževala in še poglobila stike z mladinci vsega sveta. Danes je maršal Tito sprejel predstavnike obrtniških zadrug, s katerimi se je razgovarjal približno eno uro Tito je poudaril važnost obrtniških zadrug in potrebo, da se še poveča ta sektor čigar visoko kvalitetni proizvodi so pomembni nele za notranjo potrošnjo temveč tu di za jugoslovansko zunanjo trgovino. B. STANISAVLJEVIC jo. da se bodo letalska pogajanja med Španijo in ZDA v kratkem uspešno zaključila. V ZDA se nahaja podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Tomas Suner, ki je vodja španske delegacije. Na depart-manu za zunanje zadeve so Su-nerjevo prisotnost dobrohotno sprejeli, ker bo ta verjetno vršil neuradna pogajanja v zvezi z gospodarskimi in finančnimi odnosi med Španijo in ZDA. Ameriške oblasti ministrstva za zunanje zadeve In civilnega letalstva so praktično zaključila preučevanje letalskih zvez s Španijo. Verjetno da bo Španija, če bo zaprosila, lahko vzpostavila letalsko zvezo Madrid - New York in dve nad Karibskim morjem. TOKIO, 20. — Agencija Tass poroča, da je minister za zunanje zadeve LR Kitajske Cuen-laj poslal predsedniku zavezniškega sveta na Japonskem Williamu Sebaltu brzojavko, v kateri zahteva izključitev kuo-mintangovih delegatov iz tega organizma in istočasno ga obvešča, da je njegova vlada imenovala generala Cuceteja za na-čelnika> kitajske delegacije v zavezniškem svetu. V isti brzojavki je Cuenlaj zaprosil Sevalta, naj obvesti ameriško in britansko vlado o tem koraku. V diplomatskih krogih komentirajo korak zunanjega ministrstva LR Kitajske na različne načine. Vsi so si več ali manj edini v tem, da z najrazličnejšimi jalovimi izgovori skušajo dokazati, da je zahteva LR Kitajske neupravičena. Diplomatski opazovalci se poleg tega obešajo na stališče, ki ga ves čas v zavezniški komisiji zavzema sovjetski delegat Derevjan-ko, ki je sedaj na počitnicah. Slednji ni nikdar postavil tega vprašanja, niti ni nikdar protestiral proti prisotnosti kuo-mintangovega delegata. Gotovo je, da bodo ameriški krogi že našli «juridično bazo«, s kate- skih pa je Slovenski pregovor pravi «Laž ima kratke noge«. Včasjh slišiš: laži tako, da bo laž verjetna. Goebbels je bij pa bolj »pametena. On je trdil; »Lazi na veliko, nekaj bodo že verjeli«. Katerega teh gesel se drže kominformisti? Pozabavajmo se s člančičem iz zadnje številke «Dela»; ,tTi-tovci nočejo, da bi se turisti iz Jugoslavije pogovarjali s Tr-žačania. «Delo» piše. da je prišel samo majhen najbolj zanesljiv del društva »Tone Tomšiča iz Ljubljane. Resnica je, da sta manjkala dva tovariša, kljub temu da sta imela potni list. Oba pa zato, ker sta imela prav ob tem času izpit. Eden izmed njiju bo najbrže »vseeno zanesljiva — po logiki eDelaa — ker je pač eden najboljših članov — bande titofa-šističnih ubijalcev (v jeziku aDelan) oziroma KPS (v človeškem jeziku). No, kar se tiče UDB-jevskih agentov, ki jih v članku kar mrgoli, pač velja pravilo, da laži, debele kot buča, vidi vsak in jih ni treba%posebej ovreči. Zanimivo pa je to, da tovariši iz SKUD-a «Tone Tomšiča sploh niso bili v nedeljo dopoldne pri Sv. Jakobu, kot to trdi «Delo«, ker so bili na stadionu «Prvi maja pri otvoritvi razstave. Bo treba par sto prič. da to potrde, gospodje od «Dela»? Pač Pa so bili tam toVaripi Skozi sito iz Slov. Benečije, vendar pa oni menda v najdemokratič-nejši sltalijia, kjer ne vlada Tito-Rankovičev teror, lahko dobe »Nove borbe« in slične ropotije na kupe, če hočejo seveda, pa se zdi, da jim ne diši preveč. uDeloa piše, da so se jim približali Sentjakobčani-Slovenci. Bila pa je organizirana skupinica kominformistov in italijanskih šovinistov. »Delo« pravi, da titofašistič-ni prosvetarji Ve morejo napraviti praznika sami brez im-porta iz Ljubljane; m jz Ljub. Ijane je prišlo vsega skupaj reci in piši 21 plesalcev in 6 gostov (enaindvajset plus šest je sedemindvajset). Zdi se, da jim je žal, sDelua namreč, 'da niso šli plesat med grmovje po cesti z litri v rokah na Proseku. (Bi pač lahko figurirali tisočglavo množico in b; se število narodnih noš kar naenkrat potrojilo). Kaj m to že dovolj laži za mali člančič z 42 vrsticami? Kaj gospodje od «Dela», Goebbels je bil le pameten, ko je trdil: «Laži na veliko nekaj bo le ostalo» #»» Ko smo že Wi Goebbelsu in njegovih lažeh, se spomnimo še enega načina pisanja, tako Goebbelsa kot ((Dela«. Mogoče uredniki pri «Delu« ne vfdo, da je Goebbels (pa ne samo on, temveč tudi Vatikan in sploh vsa reakcija) uporabljal neko posebno metodo proti Sovjetski zvezi, prav isto, kot jo «Delo« sedaj uporablja proti Jugoslaviji. Vzame se časopis (Goebbels n. pr, «Bravdoa — «Delo» pa «Ljudsko pravico«!, iztrga iz njega neko opravičeno kritiko in se to priobči kot nepopisno strahoto, da bi se pač ta osamljen primer posplošil. Za to mahinacijo ni treba preveč soli in kljub temu se zdi zelo prepričljiva. Ce hočete, vzemimo konkreten primer; «3000 kg pšenice čaka no mlatev, delavci pa na zagotovljeno preskrbo«. Tak je citat v poslednji številki »Dela«. Treba je priznati, da je citat «Delo» točno prepisalo in da ga odkupna baza v Rogaški Slatini res lomi. Vendar se tukaj postavljata dve vprašanji: Kako je neki z demokracijo v te j strahotni Jugoslaviji, da lahko «Ljudska pravicaa prinaša take notice. Pa saj jih je v isti številki še več in mnogo ostrejših, kot n. pr.: «Kdaj bodo v ljubljanski kurilnici spremenili odnos do ljudi«. Za vraga, saj v Jugoslaviji «ni do- voljeno niti zamrmratia, kaj, pa kritizirati! To «resnicoa! nam kominformisti že dve leti vtepajo v glavo. Kako je sedaj, je dovoljena kritika, ali ni? Cisto jasno je, da je. Prav V zvezi z načinom pisanja je izbira tega citata. Hočejo pač pokazati, da gre brez sovjetskega osrečevanja vse po zlu v Jugoslaviji. Ce bi bilo vredno bi lahko poiskali na ku. pe takih in sličnih citatov v sovjetskem časopisju (samo manj ostrih, oziroma točneje, nikoli adresiranih na evišjea), sicer pa: reakcionarji vseh branž so se jih %>osluževali in se jih še vedno poslužujejo. Tudi Agnelettova ((Demokracija«... Oportunistom vseh barv tukaj v Trstu pošteno delo smrdi, jim je že bolj všeč anglo-amerihanska okupacija ali pa celo De Gasperijeva Italija, kjer si za kričanje plačan, kot pa Jugoslavija, ki gradi socializem. Ti slavni komunisti pač vedo, da je Stalin nekoč dejal, da so z graditvijo socializma vezane težave, vendar so to težave rasti, težave napredka. Težave, ki obstajajo v Jugoslaviji so pa te vrste. «Delo» pa naj kar objavlja demokratično kritiko iz jugoslovanskega časopisja, saj je ta kritika najboljši dokaz, da jugo slovansko ljudstvo lahko svobodno izraža svojo voljo pa tudi svoja nezadovoljstva v posameznih nepravilnih primerih. Za prihodnjič pa svetujemo «Delu», da izbira bolj ostre citate, saj je v isti številki «Ljudske pravičen članek «S sedanjo proizvodnjo igrač nismo jjovsem zadovoljnin. Pa še nekaj o slovarju! Pravijo, da je jezik ogledalo duše. No, če v dušo ne verjamemo, je pač ogledalo duševnosti človeka. Tisti, ki zmerja uporablja grde besede, kriči in vpije, najbrže duševno ni čisto čist. Ce pa pogledamo «DeIo» lahko vidimo že na prvi pogled: Titojašistični režim. Jugoslavija — vojno oporišče, jugoslovanski vlasto držci, fašistična tolpa, klika, banda itd. Tokrat pa moramo »Delo« resno pograjati. Se se ni povzpelo tako tvisokon, da zmerja ljudi s psi. kot to delata «Pravda» in «Nova borba«. Zakaj tako zaostajate?! Pa menim ne b0 tako hudo, ko je najbrže le slučajna upo-stitev. Vendar bt bil pes, svinja in slična zoologija krona vašega jezika, ali ne? Pravijo, da je jezik ogledalo duše, pa ne samo nje. Tisti, ki govori resnico, ne kriči in ne zmerja. Pa kaj hočemo, ko te običajne življenjske resnice ne veljajo za kominformiste. ro bodo skušali «juridično» o-vreči upravičenost zastopnika LR Kitajske v zavezniškem svetu. Koristi ameriških imperialistov so pač te, da imajo Japonsko v svojih rokph. Japonska KP je danes izdala resolucijo, v kateri je obsodila krivično postopanje, čistko cen-tralnega komiteja japonske KP, katero je odredil general Mac Arthur. Izjavo KP je objavilo danes na prvi strani glasilo komunistične partije »Rdeči prapor«. Izjava pravi, da ta odredba o čistki nikakor ne bo niti za korak zaustavila borbe KP. Nasprotno, pod vodstvom začasnega odbora se bo dejavnost nadaljevala. Uvodni članek glasila KP komentira odredbo poli-cije, ki prepoveduje po vsej državi manifestacije in demonstracije in trdi, da pomeni ta korak kršitev človečanskih pravic. ki jih jamči ustava. Državni tajnik za obrambo Louis Johnson in načelnik glavnega stana general Omar Brad-ley sta danes začela pregledovati ameriška letalska in pomorska oporišča na Japonskem. Pred tem sta oba imela dvodnevne razgovore z Mac Arthurjem. Verjetno je, da bosta pred svojim odhodom na Ala-sko ponovno imela razgovore z Mac Arthurjem in sicer v petekl LONDON, 20. — Poročajo, da je britanska ladja «Indian Enterprise« prejšnjo noč zletela v zrak na Rdečem morju. 7300 tonska ladja je imela na krovu 50 oseb. Kljub takojšnjim reševalnim delom, so rešili le 1 člana posadke. KomlnlDnnovske ttnie lil pil Ppoilp RIO LE JALE1RO, 20. — Flavio Costa, vodja brazilske nogometne reprezentance, je izročil danes zvečer brazilski nogometni zvezi noto, ki so jo podpisali vsi igralcj in ki z ogorčenjem zavrača zatrjevanja nekega levičarskega (pat kominformovskega) lista, da se Brazilci upirajo udeležbi Jugoslavije v tekmah za svetovno nogometno prvenstvo. BEOGRAD, 20. — nCrveng zvezdna je pred 2.000 igi-alci premagala košarkarje moštva »Trst« s 53:51. REKA, 20. — 27. in 28. junija bo plavalni dvoboj med «Primorjema z Reke, prvakom Jugoslavije, in avstrijskim prvakom «Union» z Dunaja.. Vsi občinski si/etovalci občine Dolina soglasno obsojajo zapostavljanje slovenščine ■ I- Mnost- Sinoči ob 7 uri je bila v Dolini seja občinskega sveta-Predno -je župan Lovriha pre. še1! k dnevnem redu, je govoril o. stokholmski resoluciji miru. Apeliral je, da bi podpisali občinski svetovalci to resclu-cijo, ker ne gre za mišljenje ene ali druge stranke, temveč le za prepoved atomske bcmbe. Milijoni podpisov bodo morali po njihovi kominformistični logiki vplivati na Varnostni svet, češ da jih bo moral ta vzeti v pretres. Tako enostavno kot si morda on to predstavlja pa -to ni. Treba je železne, logike, ki na enakopravnosti narodov edina lahko zagotovi pogoje miru. «Naš dušni pastir škof Santina na katerega se •je skliceval tu nič ne pomaga s svojim blagoslovljenim podpisom ki ga je blagovolil dati. Slovenskemu ljudstvu vsaj je ta podpis popolnoma odveč, ker predobro pomni vse grehe, ki jih je škof Santin zagrešil nad n'jim samim in nad slovensko duhovščino. Citanju zapisnika je sledila druga točka dnevnega reda, ki je pretresala zadevo z razlastitvijo zemljišč v industrijskem pasu y Zavljah. Gre za to, da ljudstvo ne bo opeharjeno, kadar bodo prišla na vrsto za odkup njegova zemljišča Za enkrat pridejo v poštev za to le zemljišča tržaških velikih industrijcev in trgovcev, ki so jih tam pokupili že leta 1902, Tov. Bolčič, zastopnik Ljudske fronte, je predlagal, naj bi se že sedaj pozanimali, kakšne cene bodo postavili in v tem smislu je bil tudi spre. jet sklep. Težišče sinočnie seje je bilo na tretji točki dnevnega reda, ki je obsegala diskusijo o navodilih predsedstva cone glede uveljavljenja ukaza 183 in o uporabi slovenske a jezika. Zupan Lovriha je izjavil, da so v občinskem svetu že razpravljali o tem, da bodo napravili dvojezične tiskovine, da pa jjh je prehitelo. Sestali so se slovenski župani in nesli ge- Glede osrednje mlekarne kliče občinski odbor na posvetovanje najprej tuje producente in šele potem domače iament, kjer, da je mio *vse _ t v ________________ prejeto z odobritvijo :sindikal- Direkcija pošte in telegrafa dvorana najprimernejši prostor za takšna in podobna obžalovanja. Odbornik Cumbat, ki je odgovoril Brocchiju, je namreč tudi obžaloval kominformistič-nega govornika, ker je ta malo prej obžaloval italijanski par- Ceprav se začenjajo po novem seje šele ob 18. uri, je včeraj šeie pol ure kasneje prišlo toliko svetovalcev, da je bila seja sklepčna. Pred prehodom na dnevni red so bila na vrsti vprašanja, ki so jih postavili: Casali, Malalan, Delise, Radich, Giam-piccoli, Bidovec in drugi, odgovarjali pa so: Geppi, Bonetti, irivinkl ter deloma tudi predsedujoči advokat Forti, edini predstavnik liberalne stranke, ki je včeraj namesto obolelega župana Bartolija in odsotnega podžupana Visintina vodil prvič sejo občinskega sveta. Pri teh interpelacijah smo izvedeli, da je zelenjava in druge živilske potrebščine ki prihajajo Iz Trsta na Opčine v tamkajšnji prodaji za 60 do 80 odst. dražja kot pa v Trstu. Pri tem je občinski odbornik Geppi dejal, da je treba zaradi pocenitve «mettere in vera funzione la libera concorrenza«. To pomeni, da bodo Openci še dolgo čakali, da se bodo cene znižale, ker to «svobodno konkurenco« slavijo že pet let z rezultatom, ki je — predraga zelenjava. Mnogo bolj verjetno bo, da je manipulacija —, kar je tudi omenil Geppi — preobilna ter da se zelenjava kvari ter da jo je treba v veiikib količinah metati proč in da do treba zaradi tega zgraditi novo tržnico. Dalje smo izvedeli, da kopališče Lanterna še vedno ni izpraznjeno, da je na Opčinah premalo javnih stranišč, da je še mnogo hiš brez električne luči itd. Glede osrednje mlekarne je odbornik Geppi povedal, da je vest v časopisih o posvetovanju občinskega odbora s producenti mleka iz Italije netočna. Toda iz Geppijevega pripovedovanja sledi tudi, da njegova trditev nt povsem točna, kajti Geppi je tudi dejal, da mora občinski odbor najprej «pomiriti med seboj« organizacije proizvajalcev mleka iz sosednih italijanskih pokrajin, ki se — kot se zdi medseboj prepirajo, katera bo zasedla tržaški mlečni trg z u-stanovitvijo nove mlekarne. Iz vsega njegovega pripovedovanja sledi da se bo šele potem začela tista «prava posvetovanja« s producenti mleka in tedaj — tako je svečano obljubil Geppi — bodo najprej poklicali na posvetovanje predstavnika domačih proizvajalcev mleka, četudi pravzaprav vodijo pogajanja že sedaj s tujimi proizvajalci mleka, le da ta posvetovanja Geppi ne imenuje posvetovanja, temveč pomirjenje med producenti sosednih pokrajin... kar pa — je dejal — ni lahko. Nekaj minut je bilo v občinskem svetu govora tudi o težkem položaju delavstva v Tržaškem arzenalu, o čemer je naš list že večkrat pisal, položaju, ki je tako obupen, da delavstvo arzenala prejema že dolgo mesecev komaj 50 odst. svojih polnih plač v primeri s prejšnjim zaslužkom zaradi pomanjkanja dela. Prizadeti so zlasti mizarski delavci. Skoro vsi delavci delajo še vedno samo 24 ur na teden. Adv. Forti, ki je predsednik Tržaškega Lloyda, je poudaril, da se Lloyd in še mnogi drugi prav zares že mnogo časa trudijo, da bi delo dobavili. Toda, dejstvo je, da njihov trud ni do sedaj pokazal uspeha, čeprav se bo gen. Airey v svojem prihodnjem poročilu na Varnostni svet ponovno hvalil, kako se je Trst gospodarsko dvignil pod njegovo upravo. Nadalje smo iz vprašanj in odgovorov izvedeli, da bi podaljšanje filovije «D» od trga Oberdan stalo 4 milijone lir za 600 metrov do izpod vojaške bolnišnice, ter da zaradi tega ta linija ne bo podaljšana v tisto smer, temveč kvečjemu — tako se zaenkrat samo predvideva — do glavnega kolodvora. Zvedeli smo tudi. da se vreče, ki jih uporabljajo pri odvažanju smeti (Nettezza urbana) perejo kvečjemu vsakih 10 dni namesto vsaka dva dni. Po zaključku z vprašanji in odgovori so najavili nekatere manj važne sklepe občinskega odboia. na kar je šele prišla na vrsto 14. točka dnevnega re. da letošnjega spomladanskega zasedanja. Glasovali so o novem delegatu občine v Siroti-šču sv. Josipa («Orfanotrofio S. Giuseppe«). Občinski odbor je predlagal demokristjana Jakoba Bartolija (ne župana!), ki so ga tudi na tajnem glasovanju izglasovali, pri čemer je edina konkurentka kominformistka Casali jeva dobila 11 glasov. Občinski odbornik Dulci je na(o govoril ° sklepu občinskega odbora o oddaji monte-belskega konjskega dirkališča v zakup ter zagovarjal mnenje odbora, da se dirkališče odda v zakup na podlagi privatne li. citacije, katero naj bi izvršila ta ali one privatna družba za organizme nje konjskih dirk, in sicer iz Trsta, Rima, Milana ali Neaplja. Od občinskih svetovalcev se je prvi oglasil k besedi član MSI Bruggeri, ki je zagovarjal stališče, da bi bilo bolje odddati dirkališče z javno licitacijo ter omenil slabo upravljanje dosedanjega zakupnika. Končal je, z izjavo, da bo glasoval proti Sklepu. Občinski odbornik Franza je dalje iznesel predlog odbora o povišku r.a službeni položaj za občinske nameščence. Po odmoru se je še prej oglasil občinski svetovalec, ki je razložil vzroke, ki so dovedli odbor, da se je odločil za privatno licitacijo. To, je poudaril, se je med drugim izkazalo za zelo koristno tudi v drugih italijanskih mestih, kot Bolo-nji in Neaplju. V novo pogodbo pa naj bi vnesli klavzulo, po kateri bo pogodba zapadla, če tega ne bo zakrivila višja sila. Predlog odbora so svetovalci, razen indipendentistov, ki so se glasovanja vzdržali, soglasno odobrili, odbornik Cumbat pa je prisotnim občinskim možem prečital sklep, o katerem je govoril že Franzil, glede poviška na službeni položaj za občinske nameščence, češ da so to uvedli že tudi po Italiji. Sklep naj bi stopil v veljavo z retroaktivno močjo, in sicer od 1. julija 1949. leta dalje, V imenu Vidalijeve kominfor-mistične skupine mu je odgovoril svetovalec Brocchi, poudarjajoč, da bi o tej zadevi morala občina prej vprašati za svet sindikalne organizacije tukajšnjega ozemlja. Nadaljeval je. da bi moral občinski svet obžalovati, da je italijanski parla. ment sprejel neko podobno odločitev, ki pa je delavcem prinesla le borni povišek 500, 700 ali 800 lir. Končal je, z izjavo da bo kominformistična skupina glasovala za predlog, da pa obžaluje, da sklep ne zadeva tudi delavce in začasne nameščence. Zanima nas kaj bo ukrenilo kominformistično vodstvo ES... Z medsebojnim obžalovanjem so še nadalje obžaloval i_ drug drugega, kot da je občinska nih organizacij, tu v Trstu, kot povsod drugje, pa ni naloga občine, da skliče predstavnike sindikatov, temveč so slednji v interesu delavcev dolžni potruditi se na občino ali kam drugam. Sklep občinskega odbora je bil nato soglasno sprejet. Odbornik Dulci je prečital še 3 sklepe odbora, Forti, ki je seji predsedoval, pa je svetovalcem sporočil, da bodo svetovalce o datumu prihodnje seje obvestili pismeno na dom. •neralu Robertsonu resolucijo protj ukasu 183. Zagotovil jim je, da bo ZVU to prcu ila, po 15 dneh pa je pr šla omen na okrožnica prof. R lutana, Slovenski župani so Se zopet, sestali in stopili d0 njega samega. Ko so ga vprašali, kaj bi napravil, če bi bil na naš:m mestu, jim je odgovoril, da ne ve, ka-j bi, «pač pa tudi vi ne spite.« Izjavil je, da smo S'o-venci dobili po vojni v l-ko pravic. V zvezi z iz av:i pr-f. Palutana -je tov. Bolčič, frontni občinski svetovalec, naved 1 nekaj konkretnih primerov, ki več kot zgovorno prikazujejo, koliko pravic smo Slovenci po vojni dobili. 31. januarja 1920. leta ie dr. Zanola, predsednik advokatske zbornice izjavil, da se mora uporabljati odslej naprej izključno italijanščina, iz česar sledi, da se je uporabljala poprej tudi sloverščima. V zvezi s tem so sklenili sodniki t :bu-nala, da ne bodo več sprejemali vlog v slovenskem jeziku. "v j Trstu -je 12. februarja 1920. le- j ta izdala odlok, da v Julijski! krajini gredo brzojavi v ita. | ljianskem, francoskem, nem- i škem ali japonskem jeziku, ni- ! kakor pa ne ,v slovenskem. Na- j vedel je še nekaj drugih prav krepkih primerov, ki nam prikazujejo, koliko pravic smi Slovenci v Trstu imeli in v kakšnem kričečem nesorazmerju so te pravice s temi, ki jih imamo zdaj. Sprejeta je bila resolucija proti diskriminacijski okrož i-ci predsedstva cone. Sestavil Se je ož-ji odb r jz 6 občinskih svetovalcev: dveh zastcpni ov Ljudske frenie, dveh ko-mlnformistov in dveh n odvi. snih, Pckrenili bedo pedpisno akcijo, s katero bo ljudstvo podkrepilo to resoluci’o. Csvo. jen je bil predlog, da bi napravili tako akcijo vsi t ž^ški Slovenci brez razlika strankarske pripadnosti. Na seji so še' pretresali go-sDodarske probleme z ob Meškim kamnolomon v Bohju-cu in razpravljali o parceli v Do-lini, na kateri bi se z;dal kul. turni. dom. Ker pa je ta parcela dejansko last prenje, se bodo morali predhodno z njo posvetovati. Občin kini usluž bencem se poviša plača za 10 odst. osnove plače mesečno. S tem je bila seja zaključena. Zdravniški preqled olrok za počitniške kolonije V četrtek 22. t. m. ob 16 bo v prosvetnem krožku na Opčinah, Alpinska ul. 129 (pri Repičevih), zdravniški pregled otrok, ki so se prijavili za počitniške kolonije v Sloveniji. Pregled otrok velja za vasi Opčine, Bane, Konkonel, Briščki, Col in Veliki Repen. Otroci naj pridejo na pregled v spremstvu mater. DOPIS IZ DEVINA Še več takih praznikov Iz naše vasi, Stivana in iz Medje vasi se nas je precej udeležilo Dneva slovenske kulture, ki ga je organizirala Slovensko - hrvatska prrosvetna zveza na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Ta' veliki dan naše slovenske kulture na Tržaškem ozemlju je pokazal, da kljub vsem naporom reakcionarnih režimov, da bi raznarodili naš narod, slovenska kultura in Slovenci na tem ozemlju še vedno živijo in se zavedajo svoje narodnosti. Ob vsaki priliki, ko se v naši vasi srečamo, sc vedno spominjamo na ta lep praznik naše kulture in se dolgo razgovarjamo, kaj vse smo videli in doživeli. Zal naj bo vsakomur, ki se ni udeležil te velike narodne manifestacije in smo prepričani, da ob drugi priliki ne bo nihče izostal. KOLEDAR LffadaJli&e - - 'Radio* SREDA, 21. junija Alojzij, Miloš Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 9.58, zatone ob 23.42. Jutri četrtek 22. junija Ahacij, Gostimir SPOMINSKI DNEVI 1S0S je umrl sloveči ruski skladatelj N- A. Rimski - Kor-sakov. Rodil se je 1844. Iz Šempolaja Umrla je Ivanka Gruden V soboto 17. t. m. je po sedemdnevnem trpljenju zadeta od kapi preminula 73letna Ivana Gruden, po domače «iz nove hiše« znane bivše gostilne. 7, njo smo izgubili delavno, skrbno iv resno gospodinjo. Resno in objektivno je presojala vsako zadevo. Posebno se je odlikovala po svojem čutu za pravico in resnico. Zate je, Čeprav že tako priletna, razumela napredno gibanje in kot članica OF dosledno zagovarjala nošo pravično borbo. Izredno je občutila narodnostne krivice in sovražila naše nasprotnike, zlasti fašiste. Lahka naj ji bo domača zemlja, ki jo je tako ljubila. Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. lisi sovražnim ttisliega razreda v suni M proti Enotnim razrednim sindikatom To kar se dogaja v tovarni ILVA, je najboljši dokaz podlosti kominformističnih sindikalistov - Enotni razredni sindikat odločen sodelovati pri volitvah s svojimi kandidati - Tajništvo Akcijskega sindikalnega odbora obsoja podli fašistični napad kominformističnih' zločincev na tov. Bartola Petronia Po dolgih še nepojasnjenih [ sindikalni organizaciji, za-.adi j vedli, se Je izkazalo ravno odlašanjih, bi se morr.le v so-j česar jfe logično, da sta tudi sa ! nasprotno. In to so prav dobro bot ) 17. t. m. vršiti v tovarni mo obe sindikalni organizaciji' razumeli tudi -delavci v tovarni dolžni te določbe spoštovati; I ILVA, ki so spoznali, da bi •ni pa nihče drugi obvezan t: | vodstvo tovarne ne branilo postavitve kandidatne liste organizaciji, katera bi bila volj- ILVA volitve za notranji odbor v podjetju. Poleg Del .vske zbornice in ES so tud; IJnotnt j določbe -poštovati. ker pogodbe razredni sindikati predi -žili. sploh podpiral ni- Zato r.o pred-svojo kandidat; o listo, Predlo- • stavniki Enotnih razrednih s:n-žitvi kandidatne list. Enotnih j dika.tr,v 1 rjavili, da je izgovor razrednih sindikatov so se se- j sindikalnih organizacij popol-veda z vso odločnosti-.) uprli\ noma neutemeljen ter v na-člani obeh zgoraj navedenih j sprot-ju z ukazom št. 4 Vojaške organizacij; pr:, v tako je na- - uprave, po Katerem je zahteva sprotovalo tej kandidatni listi j Enotnih razrednih sindikatov tudi vodstvo podjetja. Obe sin-; popolnoma zakonita, dikaini organizaciji kot tudi j pj.; vSem jetn je zelo značil-vodstvo tovarne so svoje sta-] no stališče, ki so ga zavzeli lisce opravičevali s tem, češ, prectstAvniki Delavske zborni-da 'lahko predloži listo samo j ce, ES in vodstva tovarne. Ni •tista organizacija, ki ima v j namreč ie naključje, da sp se podjetju najmanj eno osmino članov, v primeru ILVE torej 180 delavcev. Na takšen izgovor člani Enotnih razrednih sindikat >v niso mogli pristati, kajti znano je, da je pogoj, ki so ga na- ] ko podli, da so hoteli vso stvar vedli vodstvo tovarne in sindi- j prikazati kot nekak sporazum kalne organizacije, ena izmed i Enotnih razrednih sindikatov glavnih določb pogodbe, ki sta j z vodstvom tovarne. Toda po jo medsebojno sklenili obe I vsem tem, kar smo sedaj na- znanil delodajalci jn predstav-niki obeh sindikalnih organizacij na isti liniji proti Enotnim razrednim sindikatom. Da bi svoje podlo delovanje prikrili delavstvu, so bili ES celo ta- IZPRED SODIŠČA ZA DOLOČEVANJE NAROKOV Trije hominformistični razgrajači bodo sojeni pred višjim vojaškim sodiščem Kot sm<> v naši nedeljski številki že poročali, so v soboto okoli polnoči, isti dan, ko so neznani kominformistični besneli napadli in težko ranili tovariša Bortola Petronia, teroristični pristaši Vidalijeve kom-informistične struje, razgrajali tudi prea poslopjem v Ulici Ruggero Manna 29, kjer je sedež naših demokratičnih organizacij. Štirje kominformistični teroristi so pred poslopjem vpili na vse grlo, razgrajali ter metali kamenje v poslopje, zagotavljajoč, da nas bodo v esmih dneh uničili z bombami. Policiji se je takrat posrečilo, da je aretirala 3 Vidalijeve razgrajače, četrtemu pa se je posrečilo zbežati ter je še danes njegovo ime neznano. Aretirani 25-letni Anton Cek iz Ul. Ginnastica 83, 23-letni Ivan Abram iz Ul. Crispi 55 in 28-letni Milan Oblak, ki je brez stalnega bivališča, so se tako v ponedeljek in včeraj znašli pred zavezniškim vojaškim sodiščem za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Baylis-sa, ki je y ponedeljek razpravo odgodil na včerajšnji dan, včeraj pa odločil, da se bodo Smrtna prometna nesreča na cesti Nabrežina - Sv. Križ Ponesrečil se je 16 letni Legiša Bruno iz Medje vasi 7, ki je nekaj ur po prevozu v bolnišnico umrl za posledicami hude poškodbe Včeraj ob 18 so z avtomobilom j peljal. Ponesrečenec je ob 21.15 Rdečega križa pripeljali v tukaj- umrl za posledicami hude po- šnjo glavno bolnišnico 16-letnega Legišo Bruna iz Medje vasi 7, ki je bil v nezavesti. Zdravniki, ki so ga takoj pregledali, so ugotovili, da sl je prebil lobanjo ter zaradi resnega stanja ranjenca niso mogli izreči svoje prognoze Ponesrečenca so uslužbenci Rdečega križa pobrali pol ure prej na križišču glavne ceste Nabrežina - Sv. Križ s stransko cesto, po kateri Je iz Devina privozil neki kamion finančnega oddelka civilne policije, v katerega se Je Bruno Legiša zaletel s svojim kolesom, na katerem se je škodbe. Nemaneqa utopljenca še niso identificirali V naši včerajšnji številk) smo poročali, da so pol milje od obale našli truplo neznanega moškega, ki naj bi pil po mr.enju strokovnjakov star 25 do 30 let ter že več ko 3 mesece v vodi. Policija naproša vsakogar, ki bi lahko pripomogel k neznančevi identifikaciji, da se zglasi na najbližji policijski postaji. vsi trije kominformistični razgrajači zagovarjali y petek dopoldne pred zavezniškim vojaškim višjim sodiščem. Obteženi pa so štirih kaznivih dejanj, in sicer povzročitve škode, kaljenja javnega reda, groženj ter tatvine stola, katerega so ukradli izpred nekega bara v Ul. Gaspare GozzL Zasačili so jo ko je hotela krasti V zlatarno Trevisan v Ul. Mu-ratti 4 je včeraj zjutraj ob 10.15 prišla neznana ženska, ki je lastnici zlatarne Trevisan Norma izrazila željo, da bi rada kupila zlato zapestnico. Neznanka pa je izrabila trenutek, ko je lastnica pogledala vstran ter hotela izmakniti 2 zlati zapestnici v vrednosti 80 tisoč lir. Ugrabili so ga, pretepli ler ga vsega okrvavljenega odvrqli Včerajšnje »Ultime notizie« so cbjavile vest, da so včeraj zjutraj pred vhodom v stadion «Prvi maj« pri Sv. Ivanu našli nekega Renata Riboklija iz Ul. Trento 16, kjer ga pa nihče ne pozna, ki je bil ves okrvavljen. Časopis je tudi poročal, da so ga na njegovem stanovanju, verjetno Iz političnih nasprotstev, ugrabili neznanci, ga nato odpeljali s svojim avtomobilom, pretepali ter ga nato pred stadionom odvrgli iz avtomobila. To je tudi vse, kar je do sedaj znanega o tem skrivnostnem dogodku, o katerem pa policija ni izdala nobenega poročila, tako da je še bolj zavit v neprodirno meglo. na sllužiti njihovim interesom, pač pa se je odločno uprlo postav tvi kandidatne liste članov Enotnih razrednih sindikatov, ker dobro vedo, da pred- kršnim nakanam razrednega sovražnika, torej gibanje, ki je lahko reševalo zahteve delavskega razreda ter je povzročilo mnogo skrbi in preglavic delodajalcem ter sovražnikom delavskega gibanja. Takoj po objavi zloglasne resolucije je prišlo do razkola tudi v delavskem gibanju in s tem v zvezi tudi do likvidaci- stavljnjo ti ie resni.V o razred, i Je sindikalne borbe v Trstu; po sindikalno organizacijo, ki se bo povsod in vedno borila za interese delavskega razreda. Ko je v ponedeljek zjutraj vodstvo tovarne iLVA vnvlo članom Enotnih razrednih sindikatov nredloženo kandidatno listo, so delavci poslali vodstvu •tovarne ter volivni komisiji pismo, ki ga V celoti objavljamo. Vodstvu tovarne ILVA ter paritetični' volivni k miši i Delavci, člani novo ustanov-T lenega Enotneno razrednega sindikata, industrijski delavci, ftrtni sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednega sindikata zaposlen^ v • tovarni ILVA, obveščajo vodstvo, da je njih namen predložiti s«--; o kandidatno listo na prihodnjih volitvah novega odbora v pod jetju. S predložitvijo svoje kandi-datn» liste nameravajo zgoraj omenjeni delavci aktivno sode. lov.ati P sindikalne;,', delovanj n v podjetju ter se tako posluževati vseh demokratični pravic, ki jih predvidevajo določbe sindikalne borbe. Na osnovi teh pravic so rred-stavniki delavcev pripravljeni razpravljati z vodstvom tovar. ne o vseh nerešenih prob'e-mih, ki so se pojavili med delavstvom ter vodstvom tovarne Kar se tiče pa bodočih volitev odbora v podietju, ras epo zarjamo na stališče, ki ra je *av:ei paritetični volivni odbor, katero pa nikakor ne odgovarja odredbi Vojaške uprave št. 4, ki je Še vedno v veljavi. Ce ta odbor svojega stn-Všča ne bo iznremenil, bodo člani vključeni u Enotnem razrednem sindikatu indvst.ri'°kih delavcev imenovali spoje predstavnike, ki jih bo vod’tv r moralo rriznati ter se z njimi tudi pogajati. Prilagamo kandidatno listi odbora v podjetju ter delnvc v, ki naj bi sodelovali v parite-Učnem votivnem odboru. Resolucija Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov na Tržaškem ozemlju je na svoji seji dne 19. junija 1950 razpravljalo o napadu na svojega člana tov. Bortola Petronia, ki ga je izvršila kominformistično-fašistična banda. Tajništvo je označilo ta napad kot izraz borbe, ki se danes vodi v Trstu. Kakšna je danes politična funkcija kominformizma v Trstu in v svetu in kakšnim interesom ta služi? Odgovor je kaj lahek, če upoštevamo dogodke na osnovi razrednih interesov. V tem primeru so si dogodki sledili takole: V Trstu je obstajalo močno delavsko gibanje, ki je bilo zmožno postaviti se po robu vsa- GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v P.ETEK 23. t. m. ob 20. uri PEVSKI KONCERT sopranistke Zlate Gjungjenac-Rošove in tenorista Rudolfa Francla članov ljubljanskega opernega gledališča. — Koncert bo v dvorani v Ul. Gdlatti 7. Folkloristi, pozor! Vse folkloriste obveščamo, da bo danes 21. t. m. ob 20.30 zvečer na stadionu «Prvi maji) pričetek običajnih rednih vaj. Vsak naj prinese s seboj telovadne copate za vežbanje ter obenem tudi noše. Pridite vsi in točno! IZLETI ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanje do 28. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.200 lir. za vse to gre seveda «zaslu gan kominformizmu, ki je s svojim podlim delovanjem zašel na pot groženj, ustrahovanj, kar je imelo za posledico popolno odtujitev delavcev iz sindikalnega življenja. Ce pregledamo položaj, ki se je ustvaril na sindikalnem področju v Trstu, potem lahko ugotovimo, da je največji dobiček iz tega spora odnesel prav delodajalec; zato lahko trdimo, da je kominformi-zem služil edinole razrednemu sovražniku — kapitalizmu. Napad na tov. Petronia služi tem interesom. Sedaj je ko-minformizem pokazal svoje pravo lice. Delavci, ki so uvideli kam vodi pot, po kateri stopa kominformizem, so se začeli od te oddaljevati ter so pristopili k resnični obnovi razrednega sindikata. Koga lahko plaši sindikalna organizacija, ki se naslanja na resnično razredno osnovo, torej sindikalna organizacija, ki vodi delavstvo v borbi proti izkoriščanju? Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora ve, da se take sindikalne organizacije lahko boji samo razredni sovražnik. Kdo ima torej interes spraviti s poti najbolj dosledne borce za obnovo razrednega sindikata, če ne razredni sovražnik? Iz vsega tega lahko torej zaključimo samo to, da je kominformizem, ki organizira ter propagira napade ter podla dejanja res samo tolmač ukazov razrednega sovražnika, da predstavlja tudi sam razrednega sovražnika. Toda tukajšnji kominformi-sti naj si ne delajo iluzij mi-. sleč, da bodo lahko s takšnimi metodami odvrnili delavski razred od njegove borbe; takšne metode bodo lahko samo še pospešile delovanje akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov v tem smislu, da bodo vedno novi in novi delavci spoznali pravičnost započete borbe, ter se bodo tej priključili. Komin-formisti pa naj si zapomnijo, da s silo ne bodo dosegli ničesar; zavedajo naj se, da sta fašizem in nacizem prejela od ljudstva to, kar sta si zaslužila. Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora pozdravlja tov. Petronig ter poudarja, da ni napad niti najmanj odvrnil članov od započete borbe, temveč jih je še bolj utrdil v prepričanju o pravilnosti borbe, ki so Jo začeli. Prav tako je tajništvo prepričano, da bo tov. Petronio po okrevanju še z večjo odločnostjo nadaljeval borbo proti razrednemu sovražniku. Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja IZLET V BOLNICO «FRANJA» BO V NEDELJO 25. t. m. Zveza partizanov za nabre-žinski okraj sporoča vsem, prijavljenim za izlet v bolnico ((Franja«, ki bi se moral vršiti 18. t. m. bo Veseli kvintet; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Poje SlovensK sindikalni kvintet; 15.00: NaP°' ved1 časa in poročila; 15.10 15.30; Iz s'ovanskih baletov. 18.00: Glasbena oddaja za P*“. nirje; 18.70: Ljudska univerza, 18.40: Pesmi Rahmaninova P0J mezzosopranistka Sonja Draksl* .’ pri klavirju Marijan Vodopive*; 19.00: Napoved časa in poročila-19.15: Lahek spored izvaja tan™ buraški orkester SKUD Levstik« iz Viča p. v. Matka jakoviča; 19.50: Jezikovni vori; 20.00: Koncert violin*^,' Karla Rupla, pri klavirju Maj jan Lipovšek: 20.20: Gogolj: AL ras Buijba; 21.00: Iz ruske sLn,. fonlčne glasbe; 21.30: Igra jh; bavni orkester Radia LjubljaJ] 22.C0: Prenos poročil Zvezne L-State Beograd; 22.15: Homan,; 22.30: Iz "el Slavka OstefC 23.30: Poročila. «ADR A - EXPRESS» IZLETI 9. JULIJA IZLET lil ('(Ililijo Vpisovanje do 23. t. m- Nenadoma nas je zapustil v starosti 77 let naš oč« Anton Zavrtanik Pogreb bo danes v sredo 21. t. m. iz kapelico ,v Antona na 2alah v Ljubljani. Ljubljana, Trst, Solkan, Kajnnik, 21. junija 1950. 2alujoži sinovi dr. Peter, Marijan, Jožsf, hč! Marija Por- Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32 Uspela enodnevna stavka v podgorski predilnici Naj se tekstilci ne dajo premamiti kompromisom, ki bi jih morda hotela vsiliti ta ali ona sindikalna organizacija Delavci in delavke podgorske predilnice so se malone stoodstotno odzvali pozivu FIOT na splošno 24urno stavko tekstilnih delavcev po vsej Italiji, ki je Bila oklicana za včeraj 20. t. m. V zvezi s tem naj ponovno poudarimo da menda ni najti v državi tovarne, kjer bi bili de. lavci, zlasti pa delavke izkoriščane na tak način kakor se to dogaja ravno v podgorski Predilnici. Ob zmanjšanem številu osebja in povečanem številu statev zahtevajo delodajalci od svojih delavk enako zmogljivost, kakor da tudi človek Predstavlja kovinski mehanizem, pri katerem se da z malenkostnim postopkom povečati število obratov. Ne glede na Pomanjkljivo prehrano in odtrgani počitek, predstavlja tak način pretiranega izkoriščanja zlorabo pisanih in nepisanih socialnih zakonov ter omalovaževanje vseh doslej sklenjenih pogodb. Potem ko so vse dosedanje pritožbe in številni Protesti brezuspešni, so postali v zadnjem času delodajalci še bolj brezobzirni ler so enostavno odklonili vsak sporazum z delavstvom, ki bi kakor koli spre- menil v pogodbi dosedanje določbe nekaterih postavk. Največji odpor kažejo proti temu, da bi se v kar zadeva delovne pogoje, tudi tekstilne delavce obravnavalo tako kakor delavce ostalih industrijskih strok. To pa je poglavitna zahteva tekstilnega delavstva: doseči hočejo enake pogoje glede dopustov, prazniške-ga in nedeljskega dela, starostne doklade, percentualo na a-kordno delo in primerno plačane nadure. Poleg tega zahtevajo delavke, da se najtežja in zdravju škodljiva dela poverijo le moškim, ki naj se jim za to priznajo primerne doklade. V glavnem pa se je spor zaostril zaradi vpeljave vedno novih strojev. V tem pogledu zahtevajo delojemalci naj se uvede posebna kontrola, ki bo preprečila pretirano izkoriščanje in naj se takoj prekličejo vsi odpusti. Delavkam pa naj se prizna pri zvečani produkciji primerna odškodnina v sorazmerju s povečanim dobičkom delodajalca. Cim je prišlo do prekinitve tudi poslednjih pogajanj dne 15. t. m., tekstilnim delavcem in delavkam ni preostalo druge- IZPRED SODIŠČA Družinski prepiri - zmešnjava v družini Lassing iz Ul. Vit-torio Veneto št. 100 vlada med materjo in sinom, snaho, posebno Pa med bratoma, Petrom m Pavlom že več let ostro nesoglasje. V tej hiši je po poroki živel s svojo 731etno materjo Koglot vd. Lassig Marijo 411et-m sin Pavel in njegova 401etna žena Nardin Jožica. Obdelovali so zemljo in živeli od pridelkov. Leta 1947 se je k družim vrnil Pavlov brat 411etni Peter in zahteval tudi on, kot sin Koglot Marije, ki je lastnica vsega posestva, svoj kos kruha. Mati mu je dodelila v hiši so-bb in ga sprejela z velikim veseljem. Takega sprejema pa ni bil deležen s strani svoje svakinje, ki ji ni bilo po volji, da se je ta že pozabljeni sin vrnil jest njihove žulje. Tudi njegov brat Pavel, ki se je z njim pod isto streho rodil istega dne, ga je sprejel bolj hladno. Z njim je bila vljudna samo mati, ki je zanj skrbela kot za vse ostale in se s takim vedenjem zamerila posebno snahi. Ze po prvih mesecih skupnega življenja je Prišlo med njima do prvih prepirov. Pavel je očital Petru, da 3e njegove žulje, da ne skrbi za mater da ji nikdar ne kupi ene obleke in da ji marsikdaj Pozabi dati tudi hrano. Pavel in njegova žena, ki sta slutila, da jih Peter namerava spoditi s posestva in si pridobiti vse simpatije stare matere *n z njimi tudi vso dediščino, sta ga vsak dan bolj postrani gledala. Dan za dnem sta se z njim kregala Jn ga ostro psovale- Očitala Šta mu da je tat, ker odnaša s hiše njihovo blago in še drugo, tako da je za Petra Postalo življenje doma neznosne. 30. junija lanskega leta pa ie napočil pravi sodni dan. Pe-lor se je namreč namenil v klet Po sodček vina. To je brata ^avla, ki je sam pridelal vino, tako razsrdilo, da je stekel za Petrom in ga v kleti prijel za Vrat in ga hotel zadušiti. Krik jn grobe psovke, ki so se iz ''leti razlegale po vsej hiši, so Privabili v klet tudi mater, ki ie s svojimi od starosti težkimi togami komaj prišla po stop 0'oah. Ko je videla, da Pavel namerava zadušiti Petra, je pobrala debel kolec, ki je bil Prej v podporo sodu, in z njim ‘reščila Pavla po glavi in tako rešila, kakor je izjavila včeraj Pred sodniki, Petra gotove smr. ti. Sosed, ki je bil priča temu pretepu in ki ga je posebno bolelo, da sta brata razlila cel sod vina, je o dogodku obvestil orožnike in jih zaprosil za pomoč. Tako je sod vina pripravil pred sodne oblasti vso družino. Pavel in njegova žena Jožica sta bila obtožena, da sta stalno zmerjala Petra in mu očitala, da je tat. Petru je obtožnica o-čitala, da je tistega dne z nogo sunil svakinjo, ki je nameravala z njim v kleit, nadalje Pavlu, da je. ob tisti priliki zvil roko materi,, ki mu je hotela, zapreti vrata v kuhinjo in končno še materi, da je udarila po glavi sina. Pred sodniki je vsak na dolgo in široko povedal svojo. Pavel in njegova žena sta trdila da je Peter vražji človek, medtem ko sta Peter in mati izpovedala Pavlove grehe. Vsak je tako prepričljivo dokazoval krivdo drugega, da sodniki niso več vedeli, komu naj_bi verjeli. Predsednik sodišča dr. Suich je vse obtožence pozval, naj se sporazumejo. Toda ta njegov predlog je naletel na gluha ušesa. Vsak je_ želel, da bi bil njegov sovražnik pravično kaznovan. Sodniki pa, ki jim ta želja ni ostala prikrita, so vse oprostili, in sicer Petra. Pavla in njegovo ženo zaradi pomanjkanja dokazov. Ko. glotovo pa ker je sina udarila po glavi v silobranu. #** Junija lanskega leta so nežna-ni tatovi vdrli v brivnico Mo-settija Ivana v Tržiču in odnesli dva večja stroja za sušenje las. Nekaj časa nato pa so orožniki izsledili, da se za prodajo teh strojev zanimajo že večkrat ob. sojeni 461etni Verzegnassi Rug-gero iz Ronk, 441etni brivec Or-zan Nazario in 451etni Inghes Vincenc iz Vidma. Vse tri so orožniki aretirali, ker so mislili, da so oni izvršili tatvino. Toda pri zasliševanju so vsi trije soglasno zatrjevali, da sta jim stroje dala v oskrbo dva neznanca, ki sta jim naročila, naj jih tudi prodajo. Ker jih orožniki niso mogli obdolžiti tatvine, so jih obdolžili pa kupčevanja z ukradenim blagom. Zaradi tega so bili na goriškem kazenskem sodišču vsi trije včeraj obsojeni vsak na 4 mesece zapora in plačilo 4000 lir globe. Skupno bodo morali poleg tega poravnati tudi sodne stroške. ga, nego da se vržejo v odločno delavsko gibanje, ki jim bo zajamčilo uresničitev postavljenih zahtev. Spričo dosedanjih izigravanj delodajalcev pa kljub uspeli včerajšnji stavki ni mogoče trditi, da bo že prvi dokaz delavske solidarnosti iz-modril izkoriščevalce. Toda čim je bila borba načeta, se gibanje j tekstilnega delavstva ne sme zatekati k popuščanju in se na ta način vrniti na prejšnje postojanke ter še nadalje prenašati izkoriščanje. V primeru, da bi včerajšnja stavka ne upognila gospodarjev, so s strani. FIOT predvidene še drugačne mere, ki bodo delavsko gibanje razširile na vse italijanske pokrajine. Solidarnost in nepopustljivost tekstilcev podgorske" predilnice lahko doprinese pri tem gibanju upoštevani delež, vendar le na ta način, da se ne da premamiti morebitnim kompromisom, ki bi jih nameravale ob ugodni priliki vsiljevati sindikalne organizacije. Tokrat ne gre le za delavstvo podgorske predilnice, marveč za tekstilce vse Italije, ki jim brezobzirni delodajalci onemogočajo človeka dostojno življenje in upropaščajo njihove družine. In to le z namenom, da množijo svoje kapitale. Neodjenljivost in delavska zavest sta v zgodovini delavskih gibanj dosegli že velike delavske zmage in morata tudi tokrat izpričati, da je ni sile, ki bi mogla zrušiti solidarne delavske množice. Učna delavnica za brezposelne obrtnike pripravnike S 1. julijem bodo v Ulici XX settembre v Gorici odprli učno delavnico ter zaposlili v njej 120 pripravnikov mehaniške, varilske in zidarske stroke. Poučevanje bo trajalo od dva do osem mesecev in bodo med tem časom gojenci prejemali po 200, odnosno 300 lir dnevno poleg 60 lir za vsakega člana družine, ki morajo zanj skrbeti. Ob zaključku tečaja bo vsak prejel nagrado 3000 lir. Za vse ostale informacije naj se interesenti obrnejo na Urad za delo. GORENJE IX POLlEIJE BKDO Gradnja vodovoda in domači brezposelni Po številnih pritožbah, prizadevanjih in prošnjah se je pri nas doseglo toliko, da so se končno lotili gradnje vodovoda tudi za Gorenje in Dolenje br-do. Kljub temu pa, da so pričeli z deli že oktobra lani, se pravi, več kakor 8 mesecev, ni poznati nobenega napredka, kajti pri gradnji sta zaposlena le dva domačina in trije delavci iz Furlanije. Obe naši vasi štejeta 25 hiš in v teh hišah ča. ka na zaposlitev 26 delavcev. Ni mogoče razumeti, zakaj bi vsaj nekaj teh delavcev ne zaposlili pri vodovodnih napeljavah, s čimer bi odpomogli veliki revščini v naših vaseh ter obenem pospešili dolgotrajno delo. Mladina iz obeh vasi je že nekajkrat ostro nastopila proti takemu načinu postopanja odločujočih, ki bi se vsekakor lahko zavzeli za domačine, potem ko so znali ob volitvah pritegniti številne naivneže v demokr-ščansko stranko. Ni mogoče popisati žalostnih praznikov v na- ših vaseh, ko mladina brez zaslužka in brez denarja postaja doma in si ne more privoščiti še tako nedolžnega veselja. V primeru novih volitev si bodo de. mokrščanski propagandisti v teh krajih zaman skušali pridobiti novih pripadnikov, pač pa je pričakovati po trenutnem razpoloženju, da jih bo zapustila tudi večina onih, ki se je dala 1947. leta premamiti lažni-bim obljubam. KINO VERDI, 17: «Zločin v noči«, E. Partner. VITTORIA, 17: ((Prepozno je jokati«, D. Lamour. MODERNO, 17: Nov program. EDEN, 17: «Smrt prihaja iz Scotland Yarda», P. Lorre. ESTIVO, 21: ((Nesrečna ljubezen«, I. Lupino. IZ SVOBODNE GORIŠKE V Anhovem so odprli sezonski dom igre in dela To je lična zgradba, zgrajena na montažni način iz salonitnih plošč. Stoji fib bregu Soče. Med vojno je bila zgradba razdeja. na. Obnoviti so morali pročelno stran, izvršiti temeljno notranjo preureditev in urediti tudi okolico. Opremo so izdelali domači mizarji tovarne po vzorcu tr. bo,včljskega rudnika, V stavbi je kopalnica jn prha, a na dvo. rišču stopničasti kopalni bazen, zgrajen , iz betona, ki meri 51 kv. m. Igrišče ima tudi gugalnico in plezalne vrvi ter druge naprave in igrače. Da bodo imeli malčki zaposlenih mater čim bolj udobno življenje, bodo iz odpakov prediva napravili tudi ležalnike in nabavili sončnike, da bodo otroci v času odmora na zraku lahko mirno zadremali in počivali. V domu je našlo, zatočišče že 48 malčkov. Zmogljivost pa je za o. krog 50 do 75 otrok. Tudi dečje jaslice, pravijo na upravi tovarne, bodo v teku enega meseca odprli. Sedaj končujejo vrtno ograjo in zunanja dela, medtem ko je notranjost že v glavnem urejena. V nadstropju imajo jaslice tudi veliko razgleda in sončno teraso. Zmogljivost teh pa bo 20 posteljic. Sedaj se bo lahko zaposlilo v tovarni več mater iz okolice, ki si žele zaposlitve, pa niso doslej imele komu pre. pustiti' svojih otrok v varstvo. To bodo prve jaslice v goriškem okraju. S tem so upra. va tovarne, delavski svet in sindikalna podružnica izpolnili svojo obveznost. Ponovitev ..Veronike Deseniške" v Štandrežu Dramska družina Prosvetnega društva O. Zupančič ponovi v nedeljo 25. junija na novem odru na prostem v Štandrežu Zupančičevo žaloigro »Veronika Deseniška’. Vsi, ki še. niste videli te prelepe drame iz zgodovine ceijskih grofov, ki je že pri svoji premieri žela veliko odobravanje med našim ljudstvom, pridite v nedeljo ob 21. v Standrež! Resnici na Hubo Glede na naš članek z na slovom ((Fašistični pretepači imajo še vedno proste roke«, ki smo ga objavili dne 16. t. m., se je oglasil v našem uredništvu tovariš Izidor Klavčič ter izjavil, da se je v omenjeni članek vrinila mala netočnost, kajti na orožniški postaji so mu predložili v podpis samo en zapisnik (katerega ni podpisal), ne pa dva kot smo pomotoma poročali. ARETACIJE Zaradi nadaljnjih poizvedb glede pretepa na plesišču «Lan-terna d’oro» je včeraj policija pridržala 211etnega Lavasinija Oskarja iz Ul. Rabatta 15. Iz varnostnih razlogov so organi javne varnosti včeraj aretirali 301etno Borni Sofijo iz Ul. Tunisi št. 30. Predno so jo odpeljali v zapor so jo izročili zdravnikom v bolnišnici pri Rdeči hiši. NESREČA NA. KOLODVORU Pri vstopu na vlak se je včeraj na južnem kolodvoru spodrsnilo 371etni Pilato Marti iz Ul. Colabini št. 1. Pri padcu si je Pilatova zlomila levo roko. Na pomoč ji je moral priti rešilni avto Zelenega križa in jo odpeljal v občinsko bolnišnico Brigata Pavia. Zdraviti se bo morala 30 dni. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 proli napadom in terorju komintonnislov v Trslu Ko Se je v Istrskem okrožju zved.lo za zl činski napad na tovariša Bortola Pe-trcnia, ki . so ga v soboto ponoči organizirali kominformi-stični zločinci, so se takoj zbrali člani sindikalnih podružnic na izrednih množičnih sestankih, na katerih so sestavili ostre protestne resolucije in jih poslali po soglasni odobritvi Iniciativnemu odboru za obnovo razrednih sindikatov in Zavezniški vojaški upravi v Trst. Delavci — sindikalisti Istrskega o-krožja, ki poznajo tovariša Petronia Bortola kot delavnega borca za pravice delavskega razreda mu želijo čimprejšnjega okrevanja. V resolucijah, ki jih prinašamo v izvlečku, je izražena odločna volja, da bedo nadaljevali z moralno podporo delavstvu y Trstu. Resolucija članov sindikalne podružnice okrajnega komiteja v Kopru pravi «Clani sindikalne podružnice pri Okrajnem kemiteju KP v Kopru, zbrani na izredni seji, najodločneje protestiramo proti terorističnemu in kominformističniemu divjanju, katerega žrtev je postal v soboto vodit^l-j razrednih ES STO-ja tov. B ;r-tolo Petronio, najdoslednejši pretifašist in borec za pravice delovnega ljudstva. Ves teror in napadi, ki se stalno ponavljalo na naše demokratične voditelje, kot pred časom na tov. Ukmarja, Laurentija jn druge naše tovariše dokazujejo, da vojaška uprava ni pedvzela nobenih odločnih korakov proti tem teroristom, kar daje potuho, da se ti napadi množijo, Zahtevamo, da vojaška u-prava ki je odgovorna za red in mir v Trstu in coni A takoj podvzame odločne ukrepe in krivce naj strožje kaznuje.« Delavci — sindikalisti bivše opekarne «Nardone» pri Izoli pravijo: ((Obsojamo metode, ki jih uporabljajo vidalijevci proti našim aktivistom. Prepričani smo, da bodo tržaški delavci v kratkem napravili' obračun s svojimi voditelji ko bedo spoznali svoje napake in kadar bodo videli tiste, ki se borijo za pravice delavskega razreda.« Člani sindikalne podružnice bivše tovarne ((Ampelra« v Izoli pišejo y svoji resoluciji med drugim-naslednje: »Odločno protestiramo proti divjaškemu napadu na tcv. Petronia Bortola. Nam je jasno, da se s takimi razbojniškimi napadi želi zadušiti in popolnoma zatreti sindikalno gibanje v Trstu. Odgovornost za take napade nosijo tržaški kominformisti z njihovim poglavarjem Vi-dalijem in njemu podobnim, ki se poslužujejo takih dejanj, da bi taij0 popolnoma pasivizirali tržaški delavski razred, ki bo, ako ne bo znova zavzel svoje tradicionalne borbene linije nasproti vladajočemu kapitalističnemu gospostvu, zapadel y šc večjo revščino in lakoto ket vlada sedaj v Trstu po krivdi oportunizma sindikalnih voditeljev. Izrekamo našo solidarnost tov Petroniu in mu želimo čimprejšnjega okrevanja. Ostali borno še nadalje bratsko združeni v borbi proti kapitalističnim izkoriščevalcem in izjavljamo, da bomo dali vso našo. pomoč za brat- Razslava v Pomorskem lehnikumu v Piranu V ponedeljek je bila odprta v Pomorskem tehnikumu v Piranu zanimiva razstava iz pomorstva. Razstava je razdeljena na pet oddelkov. V prvem so razstavljeni fotoposnetki s potovanja, v drugem so izdelki jadrnic in razni modeli, ki so jih ^izdelali člani Ljudske tehnike, v tretjem so razstavljeni izdelki strojne delavnice, v četrtem so modeli brezmo-tornih letal, v petem nautični instrumenti, kompasi sekstanti itd. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ;n od 16. do 18. ure vključno do 25. junija. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za naše pomorstvo, ki rase in se razvija odkar smo tako zmagovito zaključili prav tu na obalah Jadranskega morja našo borbo, da obiščejo to razstavo. Prav tako mora zanimati tudi druge, ki ne razumejo važnosti našega^ pomorstva. Vedeti moramo, kaj nam je danes morje, ko’ smo se srečali z njim in plovejo Po njem tudi naši parniki in ladje z zastavo nove socialistične Jugoslavije, Posebno naj bi Sj t0 razsta-vo ogledala naša mladina iz bližnje in daljne okolice Pirana. Prav ona je tista, ki ima danes vse pogoje, da se lahko udeležuje študija in širi obzor-I je. Ena najvažnejših današnjih nalog mladine je, da se začne malo bolj zanimati za pomorstvo. Ob obisku te razstave bo videla, kako raznolično je udejstvovanje, kako veliko in obširno je njeno polje učenja. Ta razstava pa že posebej poziva in kliče: «Na morje, na morje, mladina!« sko združitev delavcev vsega sveta.« Enako protestno resolucijo so poslali sindikalisti tovarne ((Arrigoni>>, ki med drugim pravijo: Pozivamo vse poštene delavce v Trstu naj se vztrajno borijo za enotnost in bratstvo delavskega razreda na vsem svetu.« Člani podružnice ES «Fructus» v Kopru pišejo: «V imenu 25 članov naše podružnice obsojamo nezaslišani napad na tov. Bortola Petronia, kateri je sledil napadom tov. Laurentija in zahtevamo od odgovornih oblasti, da stvar razčistijo in dajo tov- Petroniu popolno zadoščenje ter da krivce pravično obsodijo in razkrinkajo. S tem se bo ustavila zločinska gonja proti našemu ljudstvu vseh tpeh tukaj bivajočih narod"V». Člani sindikalne podružnice v Piranu pišejo: «Delovni kcK-.tiv. delavcev tovarne »Salvetti« je na sestanku dne 19. 6. zvedel iz časopisov za napad proti našemu someščanu tov Petroniu Bortolu. Odločno protestiramo proti brutalnim in značilnim fašističnim metodam, katerih žrtev j6 postal nas tovariš* ki je kriv samo tega, da brani naše delavce in si prizadeva povesti sindikate na m redno linijo in ne tako kot delajo kominformisti, ki se družijo z gospodujočim kapitalističnim gospodarjem.« Podobne protestne resolucije so poslale tudi naslednje sindikalne podružnice: «BOR», Mesini ljudski odbor Pirana, Piranskih ladjedelnic, Solin v Leri pri Piranu in Mestnega podjetja v Piranu. ii tečaj n. Vse kandidate nadaljevalnega tečaja za pevovodje obveščamo, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v četrtek 22. t. m. s pričetkom ob 8. uri. Zaradi važnib navodil, ki jih bodo tečajniki prejeli na tem tečaju, naj bo udeležba popolna. Podzveza SHPZ Koper Začasno ustavljen odkup hrušk in jabolk »Fructus« - veletrgovina s sadjem v Kopru objavlja sledeče: Strokovnjaki so ugotovili, da so hruške in jabolka, ki dospevajo na trg, prezelena in nevarna za morebitne bolezni. Zato je «Fruc-tus« začasno ustavil splošen odkup hrušk in jabolk. Zadruge naj odkupujejo le užitno sadje! Izdajanje žlvilsl nakaznic n Izdajanje živilskih nakaznic za mesec julij 1950 se vrši pri Istrski banki d.d. Koper za okraj Koper takole: 1) V četrtek 22. junija od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Piranu in pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru. 2) V petek 23. junija 1950 od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Kopru. Tajništvo Istrske banke d.d. Koper Vpisovanje v I. razred slovenske gimnazije v Kopru Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru obvešča, da bodo sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije danes in jutri ob 8. uri. Kandidati naj prineso z 9 din kolkovano prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu, rojstni list in zadnje šolsko spri. čevalo. Ravnateljstvo Dela na rižanski cesti se bodo nadaljevala v pospešenem tempu Začasno preusmerjen promet po cesti Koper - Sv. Anton - Kubed - Mostič bo cesta odgovarjala vsem zahtevam in obsegu dosedanjega prometa. Prav tako je bilo treba preje napraviti nove barake za obmejni prehod pri Kubedu in podobno, Ta proga bo sicer oko!j 8 km daljša, toda temu nedostatku se ni mogoče izogniti, ker bližnjega in krajšega prehoda iz Kopra proti Jugoslaviji nimamo. Pri tej priliki opozarjamo ponovno na važnost razširitve in moderniziranje ceste s Križišča pri Ankaranu d0 rižanskega bloka. Zato smo prepri-čani, da se bodo tako mladina kakor tudi starejši tovariši odzvali v čim večjem številu prostovoljnemu udarniškemu delu. Nova cesta skozi Rižansko dolino ne bo y prid samo bližnjim okoličanom, temveč gospodarskemu razvoju vsega na, šega okrožja. Kdor se je vozil po cesti proti Rižani, je opazil že dalj časa, da so tamkaj y teku dela za razširitev in moderniziranje ceste. Trenutno pa so ta dela nekoliko zastala. Vzrok je ta, da so namreč dela prišla do takega razvoja, ko je postal reden in neoviran promet po tej cesti, zlasti še ker je na nekaterih mestih dokaj ozka, skoro nemogoč. Zato je gradbeni oddelek pri okrožnem LO poskrbel za promet po drugi cesti. Med tem časom pa se bodo nadaljevala cestna dela y Rižanski dolini v pospešenem tempu. Predvideno je, da bo začasno šel ves promet, po cesti iz Kopra mimo Bertokov in Sv Antona do Kubeda in naprej po klancu navzdol do Mostiča, kjer bo prišel promet na staro cesto, ki pelje iz Rižane na Črni kal in naprej. Seveda je bir lo treba to novo smer nekoliko preurediti in popraviti, da tečaja v Valdoltri - Ankaranu II Po petih mesecih pridnega in požrtvovalnega učenja je 15. t. m. končal knjigovodski tečaj v Valdoltri, ki ga je organizirala okrajna zveza poslovnih zadrug v Kopru. Tečaj so zaključili z lepo prireditvijo, na katero so se tečajniki prav dobro pripravili. Spored je bil izbran. Med drugimi točkami so izvajali enodejanko ((Vsakemu svoje«, ki je bila prav dobro podana, nakar so sledile deklamacije, pevski zbor OZP pa je prav čustveno odpel štiri pesmi. Omeniti moram še, da 'je takoj' ob otvoritvi prireditve imel nagovor predstavnik ljudske oblasti, ki je na kratko obrazložil naloge, ki čakajo tečajnike pri njihovem delu na terenu. Končno je bilo 6 najboljših tečajnikov nagrajenih. Eden od tečajnikov se je zahvalil v prvi vrsti ljudski oblasti, ki je omogočila knji-govodstveni tečaj in ki skrbi za vzgojo in izobrazbo novih kadrov. Obljubil je, da se bodo tečajniki izkazali hvaležni s tem, da bodo delali z vsemi silami za razvoj zadružništva in za socializacijo naše vasi. Dvorana nekdanje bolnice je bila polna ljudstva in nameščencev OZPZ, ki so prišli na to prireditev z namenom, da dajo tečajnikom zadoščenje za njihovo vestno delo. Po končanem kulturnem sporedu je sledila prosta zabava in ples. Absolventi tečaja bodo po ne- Ustanovni občni zbor Sahov-kega društva v Kopru je bil 5.3.1949. Nato je v maju dedila usta-'ovitev Šahovskega društva ^iran-Portorož. V jeseni sc je šahovsko društvo Portmo"' o-“amosvojilo in v aprilu letos le bilo ustanovi ierio še Sahov-'ko društvo v Izoli. Teko so t Kopra. 18. julija in 15. septembra sta se vršila dva medkrajevna dvoboja Koper-Semedela, tudi na 8 deskah. Izid je bil prvič neodločen 4 proti 4. drugič Pa 5 proti 3 v. korist Kopra. Dvoboj moštva Šahovskega društva iz Kopra proti vzgojiteljem in spremljevalnemu o-sebju srbske pionirske kolonije 16- avgusta 1949 se je končal neodločeno 4 proti 4. Eno leto Šahovskega društva v Kopru Ob prvi obletnici obstoja društva Ob sodelovanju šahistov iz vrst JA in NZ je bilo prirejenih več množičnih brzopoteznih turnirjev v Kopru, Semedeli. Piranu in Portorožu. Najbolj množična sta bila 25. oktobra ob otvoritvi gospodarske razstave v Semedeli in 8. novembra v Ljudskem domu v Portorožu, ko je nastopilo več kakor 150 šahistov. V Semedeli je zmagalo med odraslimi igralci tržaško moštvo, med mladinci Pomo-skl tehnikum iz Pirana. V Portorožu je magalo piransko moštvo. 10. junija 1949 je bil odigran moštveni brzopotezni turnir za sindikalno prvenstvo Kopra. Nastopilo je 12 moštev; zmagala je sindikalna podružnica Zavoda za socialno zavarovanje. V jeseni 149 je bilo prvič izvedeno tekmovanje za sindikalno moštveno prvenstvo Istrskega okrožja po izločilnem sistemu. Borilo se je 9 moštev in si je priborila prvo mesto sindikalna podružnica pravosodnih ustanov iz Kopra. Člani Šahovskega društva Koper so odigrali več simultank v raznih klubih, društvih, šolah, in dijaških domovih, in sicer tov. dr. Berginc, Vogrič, Klobučar, Kalčič, inž. Viher, Kermavner, Kravanja in Žerjal. 25. aprila je na povabilo koptskega šahovskega društva odigral velemojster Vasja Pirc v Kopru simultanko proti 56 nasprotnikom. Dobil je 48 partij, 5 izgubil in 3 remiziral. Letos pa je v dneh 20. in 22. marca odigral velemojster dr. Milan Vidmar dve simultanki v Kopru in Portorožu. V Kopru je dobil 25 partij, 2 izgubil in 3 remiziral, v Portorožu pa je dobil 21 partij in 5 remiziral. Qba velemojstra sta tudi pre- davala o svojih doživetjih na mednarodnih turnirjih in o razvoju šaha v Jugoslaviji. 2. maja 1950 je 56 šahistov iz Istrskega okrožja sodelovalo pri množičnem šahovskem dvoboju med ljubljanskimi in primorskimi šahisti y Postojni. 4. maja se je nato vršil v Piranu prvi ženski šahovski dvoboj z zmago tovarišic iz Kopra. Istočasno sta igral! na 20 deskah moštvi iz Kopra in Pirana jn so zmagali koprsKi šahisti. V preteklem letu je 0ii0 tud. več dvobojev med Šahovsko sekcijo ZDTV iz Trsta in Šahovskim društvom iz Kopra. 2.10.1949 si je priborilo zmago tržaško moštvo v razmerju 6 proti 2. Sledil je brzopotezni turnir z zmago dr. Daveglia Gastona iz Trsta. 30. aprila 1951) je v Trstu na stadionu ((Pryi maj« tržaško moštvo po- razilo koprske šahiste v razmerju 6 proti 4. 21. maja 1950 so odigrali v Kopru igralci III. kategorije iz Ljubljane dvoboj na 10 deskah proti koprskim šahistom. Izid je bil 6 in pol proti 3 in pol v korist Ljubljančanov. Tudi mladinski šah se je razveseljivo razvil. Mladinski šahovski referent Istrskega o-krožja toy. Prijon Stefan si je na turnirju za prvenstvo Slovenskega Primorja v Idriji začetkom decembra 1949 priboril prvo mesto. Na brzoturnir-jih se odlikuje po dobri igri komaj 14-letni Stergar Edvard, ki si je osvojil mladinsko brzo-potezno prvenstvo Kopra v maju z 8 točkami od 9 dosegljivih. 14. maja 1950 se je vršil prvi pionirski šahovski tumir z 21 udeleženci, 16 Slovenci in 5 I-talijani. Prvi dve mesti sta zasedla pionirčka italijanske narodnosti Bibalo in Lonzar, tretje pa Slovenec Race. Razvoj šaha v Istrskem o-krožju je bil torej v preteklem letu zadovoljiv tako horizontalno — v pogledu množičnosti, kakor tudi vertikalno — glede jakosti igranja. V šahovskih društvih sodeluje tudi precejšnje število igralcev italijanske narodnosti, zlasti v Izoli. Ta razvoj je viden zunanji jzraz razumevanja ljudske oblasti za šahovsko kulturo, ki se je pričela razvijati v Istri šele dve leti po osvoboditvi. Sah je vzgojno sredstvo prvega reda, ki krepi tekmovalni elan in duh tovarištva, pospešuje smisel za skupnost, razvija v človeku pozitivne lastnosti kakor vztrajnost, borbenost, točnost, prisebnost, čvrsto voljo in samodisciplino, skromnost in ustvarjalni polet, odvrača pa od lahkomiselnosti, plehke zabave, iger na slepo srečo in pijanstva. Doseženi uspehi nas zavezujejo, da tudj v bodoče šahovsko napredujemo ter tako obogatimo kulturno življenje naših mest in podeželja. Sah je treba ponesti tudi v naše vasi in zadružne domove, v tovarne in delavnice, med ribiče in mornarje. To naj bo glavna naloga snujoče se Šahovske zveze Istrskega okrožja. kaj dneh' počitka odpotovali na prostovoljno delo za 15 dni. Sodelovali bodo v udarniški brigadi. Po končanem prostovoljnem delu se bodo odpravili na študijski izlet v Sloveniji,. pri čemer bedo obiskali tamkaj najvažnejše gospodar, ske objekte. V mesecu juliju tega leta nameravajo nastopiti službe pri naših kmečkih delovnih zadrugah. Prepričani smo. da bo njihovo delovanje tudi pri tem prvem koraku v praktičnem življenju uspešno. Posebno priznanje gre predavateljem, ki so vložili mnogo truda V to, da so dali tečajnikom solidno podlago za njihovo bodoče delo. S tem te-' čajem je OZPZ rešila problem mnogih kadrov, ki jih tako potrebujejo pri kmečkih delovnih zadrugah sploh. Tako bodo imele zadruge vseh tipov sposobne in dobre knjigovodje, s čimer bero imele zadruge dobro urejeno poslovanje. Izlet v Opatijo Avtomotociklistična sekcija pri okrožnem odboru Ljudsi.e tehnike v Kopru obvešča vse člane in motocikliste, da co priredila dne 25. t. m. skupen izlet v Opatijo ob mednarodnih motociklističnih tekmah. Kdor ima namen udeležiti se izleta, naj se javi pri okrožnem odboru LT v Kopru za vpis in prijavo motorja. Prepričani smo, ■'a se bo temu vabilo odzvalo veliko število tekmovalcev. Prijave sprejemam,, vsak dan od 8. do 17. ure v na. ših prostorih. OOLT avta-motociklistična sekcija Šahovske beležke Izid nagradnega brzopolezne-ga turnirja za prvenstvo Kopra v juniju.'V ponedeljek 19. t. m. je bil na verandi restavracije «Pri stadionu« brzopotezni turnir za prvenstvo Kopra v juniju ob udeležbi 16 šahistov. Prvo nagrado si je priboril tov. dr. Berginc Vlado s 6 točkami od 7 v finalu dosegljivih, drugo, tretjo, četrto in peto nagrado Pa so si delili z enakim številom 4 točk tov. Je-len Srečko, Kermavner Boris, Kranjc Ivo in Udier Rudi, šesto je prejel toV. Kalčič Rudolf, sedmo tov. Hilel Izak in osmo tov. Kravanja Pino. Šahovski dvoboj na 10 deskah okrožni ljudski odbor prošt okrajnemu ljudskemu odboru Koper, ki je bil 16. t. m. zaradi nepredvidenih ovir od‘-goden, bo v četrtek 22, t. m. s pričetkom ob 20. uri V prostorih kluba okrožnega ljudskega cdbora v Kopru. Kapitan inm štva sind. podr. okrožja je tov. Suša Karel, kapitan moštva sind. podr. okraja pa tov. Ko-darin Drago. Reprezentanca Šahov, društva jeseniških, kovinarjsv bo odigrala v soboto 24. t. m. zvečer v Kopru v Domu armije dvoboj na 10 deskah proti reprezentanci koprskega garnizona in v nedeljo 25. t. m. popoldne a'l zvečer v kopališču Sv. Nikolaja dvoboj proti reprezentanci Šahovskega društva Koper. Po možnosti bo odigrala v ponedeljek še dvoboj proti reprezentanci Pirana-Por-toroža v Portorožu. Tumir za mladinsko prvenstvo Slovenije bo odigran od 2. do 21. julija v Portorožu. Nastopilo bo 16 najboljših slovenskih šahistov-mladincev, ki so se na predtekmovanjih v Ljubljani, Mariboru. Celju in Novem mestu najbolje kvalificirali. Zmagovalec bo mladinski prvak Slovenije za leto 1950. Igrali bodo vsak večer na 8 deskah v Palace-hotelu ali v Ljudskem domu. S fizkulturnega izleta šolske mladine v Kopru Is ^»S Življenje Anice Kostič in nekatera vprašanja o naših težavah Z V primkru z moškim tovarišem je v kapitalistični dru' bi Zena dvakrat izkoriščana, prvič kot delavka, tako kot jo izkorišča on. drugič kot Zenska delovna sila. To se pri nas v Trstu očituje z redkimi izjemami akademsko izobraženih Zena in nekaterih drugih, v vseh delovnih področjih od tovarne do javnih in privatnih uradov. ze samo dejstvo, da j& na tem ali onem mestu Zena, zadostuje, da je do petindvajset odstotkov ali pa še več nize nagrajena, kot je na istem mestu in za isto delo nagrajen njen moški tovariš-Ali to še ni vse, to je ko maj tista stran, ki zadeva njo kot Zeno še posebej. O stane pa še druga stran, ki zadeva njo kot človeka in delavca ali nameščenca v tovarni ali podjetju. Na tej strani se vleče povest o niz kih mezdah, o plačah. ki ne krijejo izdatkov, o cenah življenjskih potrebščin, ki so v kričečem nesoglasju z njimi. Ta povest ni nič pri jetna in boleče se prepleta z Življenjem stotisočev tria ških družin, ki se zaman sprašujejo, kdaj je bo konec, kdaj bo prišlo izboljša nje in olajšanje. To vpraša nje leti na ustnicah očeta in matere in še na otroških ustnicah ga tolikokrat zaslutiš. Izboljšanja pa ni in olajšanja kot da ga noče biti. Nekdo je vendar temu kriv. Pravilno ugotavljamo vzroke in iz njih sklepamo zaključke. Pri tem pa pogosto pozabljamo, da smo temu sami neposredno nekoliko krivi- Pustili smo se uspavati, odkar so Enotni sindikati opustili borbo za dosego pravic, ki gredo vsakemu delovnemu človeku, in odkar niso nič drugega kot privesek Vidalijeve pustolovske politike. Ni bilo v nas dovolj odločne volje, da bi pomagali razkrinkavati, kako se vodstvo Enotnih sindikatov igra s koristmi delavstva, kako jih zapravlja in izdaja sovražniku. Vse to je krivo v veliki meri naše stiske• ki nas vedno bolj davi in ki prekipeva do roba. Ne moremo je več prenašati in moramo poiskati izhod iz nje- «Ali kje je?», se na tihem vsak dan zalotimo pri tem vprašanju. In v odgovor se nam oglasi lastna vest, ki nam očita, da smo imeli premalo zaupanja v lastne sile. Kominformi-zem je delavstvo skušal popolnoma oropati zanj. Stavke. katerih cilji se niso krili s cilji delavstva, so delavstvu odkrile, kako je to v osnovi zgrešeno, kot je pač zgrešena in škodljiva za delovno ljudstvo vsa politika Kominforma-Naj le del delovnega ljudstva drZi kriZem roke in še nadalje mirno gleda, kako se okoriščajo z njegovim delom, naj drvi v prepad, kamor ga peha kominformizem. Tega pač ne sme in ne more več. V lastnih silah mora iskati rešitev in izhod iz stiske, ker■ ga bo v resnici samo v njih našlo. Ce pa je moški poklican, da zbere lastne sile in da se ozre z zaupanjem nanje, je k temu ne samo v isti. temveč v še večji meri poklicana Zena, ki je v kapitalistični družbi dvojno izkoriščana- Naj se nikar ne pusti nadalje uspavati z raznimi uspavalnimi sredstvi v obliki papirnatih deklaracij za mir, ki jih trZaška ko-minformistična zenska sek- cija razglaša najraje v tovarnah, kjer je izbrano na kupu toliko Zena. Izpove naj to, kar jo boli. pove naj vzro ke, zaradi katerih je Življenje Zene delavke tako bedno. Bori naj se proti njim. Samo s papirnatimi dekla-racijami in z zbiranjem podpisov ga gotovo ne bomo u-stvarili, ker se ne da ustvariti, ne da bi bili odstranjeni vzroki, zaradi katerih nastajajo vojne med narodi. Medsebojno spoštovanje njihovih pravic, to je potrebno predvsem in prav tega ko-minformisti dejansko nočejo. To je tista stvar, v katero bi morala pronikniti Zena delavka in družinska mati, da bi stopila na plan v borbo proti temu zlu, ki je krivo v veliki meri vsega zla, ki tezi nad njo in njenimi v vsakdanjem Življenju. Zakaj pojde moj otrok na letovanje v Jugoslavijo? Moj otrok pojde na letovanje v Jugoslavijo, ker je to država socializma, ki je s svojo borbo za pravice malih narodov in za enakopravne odnose med narodi moje veliko zaupanje vanjo že neštetokrat potrdila, 'lam se bo vzgajal v bratstvu med narodi in ljubezni do vsega, kar je človeštvo ustvarilo na svoji poti k napredku. Moj otrok pojde na letovanje v Jugoslavijo, kSl mu gostoljubno ponuja svoje naravne lepote in v zameno ničesar ne zahteva, kar bi v njem naglodalo zamisel slovansko-italijanske g a bratstva, ki ga s toliko ljubeznijo gojim v njegovi duši. Z njegovim prijateljem malim Italijanom iz naše hiše bodo tam govorili, kot govori z njim doma njegova mamica. Z ničimei ne bodo vplivali nanj, da bi pozabljal na materni jezik. Moj otrok pojde na letovanje v Jugoslavijo, zato da se bo na zgledu jugoslovanskih narodov, na tem, koliko so oni žrtvovali v narodnoosvobodilni borbi in koliko žrtvujejo danes z graditvijo socializma za svobodo, še bolj naučil ceniti jo. Želim si, da postane enak jugoslovanskim junakom borbe in dela, tudi sam dosleden borec za svobodo in osvoboditev človeštva. L \ ase V soboto zvečer so člani Slovenskega narodnega gledališča pod okriljem dneva slovenske kulture uprizorili dramo Mire Pucove »Ogenj in pepela. Ta predstava je bila nekak uvod k prazničnemu razpoloženju vsega tu živečega slovenskega in italijanskega demokratičnega ljudstva. Ze ta večer je bilo lepo videti stadion ves v slovenskih in rdečih zastavah, ki so v vetru rahlo plapolale. Nadvse zadovoljna sem odšla proti domu, ker po tolikem času slišim našo besedo na odru in ne na skrivaj kot v dobi fašizma. Na misel so mi prihajale pesmi, ki sem se jih učila v šolskih klopeh: «jezik moj rodni, kdor te pozabi, nima srca«. V nedeljo ob 11 je bila otvoritev razstave «Naši kraji in ljudje«. Slike so krasne in preveč bi bilo na dolgo pisati o njih. Najbolj se mi je utisnila ona, ki predstavlja benečansko ognjišče. Pri otvoritvi so peli dijaki iz Dijaškega doma. Stopila sem tik blizu njih. Pesem: «Mi smo mladi brigadirji« je iz teh grl izbrano donela in me vso prevzela. Lepe misli so me navdajale. To je bodočnost našega naroda, to je cvet naših bodočih borcev, sinov in hčera onih iz domovinske vojne. Zato pozdravljeni «mladi brigadirji« in smelo naprej! Popoldan je bil spored zelo pester. Iskreni so bili pozdravi, ki so nam jih prinesli Korošci, Goričani, Istrani in bratje iz Ljubljane. Vsi zbori so nas razveselili s svojim pesmimi. Ona o »Soči« mi je bila najljubša, ker poznam njeno govorjenje. Temnozelena je, pa pojdi na hrib in videl boš v njeni prozornim sive kamenčke. In če si bil kdaj v Kanalu, kdaj v mesečni noči na mostu, boš razumel, da Kocjančič ni mogel drugače, kot da je spesnil «Soča m „Primorskemu dnevniku” „Primorski dnevnik“ voda je šumela«. Pevski zbori so dosegli svoj višek v skupnem nastopu. Kaj pa naj rečem o plesih? Eden je bil lepši od drugega. Nepričakovano so prišli konji, pričelo se je «štehvanje» in ples «vispki rej«. To je ljudstvo tako razveselilo, da ni imelo več miru. Na stadionu se vsi počutijo kot doma v lastni hiši. Z veseljem sem opazila, da je bilo tudi veliko otrok, naših otrok, ki morajo naši tudi ostati. Matere jih morajo pošiljati v naše šole in v naše kolonije, in ne tja, kjer bi napravili iz njih janičarje. Tudi naši srednješolci so se dobro izkazali. In bili smo jih res veseli. Dneva slovenske kulture ne bomo zlepa pozabili. BRATOŽ ANA, III. okraj, sektor Tomažič Tovarišica Bratoževa! Kar si napisala Primorskemu dnevniku, ui samo tvoje doživetje, temveč doživetje stotin in stotin naših žena na dan slovenske kulture. Nekako tako kakor ti se tudi one izražajo v pogovorih z znanci in znankami. Naj jim bo ta tvoj dopis za vzpodbudo, da bodo tudi Primorskemu dnevniku kaj povedale, tako lepo, kot si povedala ti. Kongres kominlormističnih žena Ze nekaj časa se sliši glas, da bo imela kominformistična skupina žena svoj kongres. Ta kongres je popolnoma špekulativnega zna. . dajajo tudi danes vse za boljšo i ni mogoče nič prepovedati, po čaja, ker kominformisti vidijo, | bodočnost ne samo njihovih otrok, prepovedanem še rajši posega. kako se ljudje vsak dan bolj od njih odvračajo zaradi njihovih podlih laži in obrekovanj. Kominformisti tudi vedo, kako velikega pomena je bil kongres resničnih antifašističnih in demokratičnih žena vsega Tržaškega ozemlja, in prisiljeni so bili tudi sami nekaj ukreniti. Predkongresni čas je zelo kratek in kongres naj bi bil v znaku borbe proti atomskemu orožju. Vsi smo proti atomskemu orožju, toda to še ni dovolj, kajti tudi brez atomskega orožja je bilo v pretekli vojni mnogo žrtev in opustošenja. Boriti se je treba za resnični mir, te borbe pa kominformisti ne poznajo. Namesto toliko besedičenja o atomski bombi, naj bi raje pogledali, kako živi tisoče in tisoče družin, kako hirajo po kletnih stanovanjih Ozrli naj bi se na mladino, ki je željna pouka in dela, pa nima ne enega ne drugega. Mlada dekleta zaidejo tako v nesrečo, da te presune srce ob njihovi usodi. Poskrbeli naj bi raje, da bi bilo število otroških vrtcev zadostno in da bi matere ne puščale otrok cesti za vzgojo. Toda niti tega niti onega kominformisti ne morejo storiti, ker so pač kominformisti in ker gre ljudska beda in gorje mimo njih, zato ker je za njih začetek in konec samo borba proti socialistični Jugoslaviji. Zaganjajo se vanjo, čeprav dobro vedo, da so jugoslovanske žene dale vse v narodnoosvobodilni borbi in da KRASNEGA «DNEVA SLOVENSKE KULTURE« NE BOMO NIKOLI POZABILI temveč otrok vsega sveta. Koliko je komihformističnemu vodstvu do resničnega miru, se je pokazalo v nedeljo na dan slovenske kulture, ko je delegacija iz Slovenske Benečije ogledovala tiskarno v Ul. Montecchi. Na pobudo kominformističnih voditeljev se je izbralo nekaj žena, vpile so in zmerjale, kot je to pri njih v navadi pri vsaki priliki, ki se jim ponudi. Kdor seje mrž-njo med ljudstvo, ta ni za mir, ta je od resnične želje po miru zelo daleč. POCKAR ROZALIJA, III. okraj, sektor Magdalena Tov. Počkarjeva, veseli nas, da si se zopet oglasila. V svojem de-pisu načenjaš vse polno problemov, ki so za vse demokratično ljudstvo velike važnosti in od katerih je tudi v^največji meri odvisno sožitje med našima dvema tu živečima narodoma. Prav praviš, da kdor seje mržnjo med ljudstvo, ta ni za mir, vendar pa moramo strogo razlikovati med tistimi zapeljanimi ženami, ki so nam iz svoje nepoučenosti pljuvale v obraz, nas zmerjale s ščavi in ki so tudi v nedeljo ob priliki, ko so si naši bratje iz Benečije ogledovali tiskarno v Ul. Montecchi, nastopile tako, kot bi ne smela nastopiti nobena žena. Da si človek mirno poVe svoje mišljenje, t. j. ena stvar. Drugo pa je zmerjanje, ki se še moškemu ne poda, nikdar pa ne ženi in mogoče še materi povrhu. Ostani nam borbena in zdrava, kot si, ter se še kaj oglasi. Moji nedeljski vtisi Tržič, dne 14. junija 1950. Hčerkinemu vabilu na nedeljsko kulturno prireditev sem se rada odzvala, saj mi tu v Tržiču ne doživljamo nič lepega. Čeprav je sonce silno pripekalo, skoraj ga nisem čutila, ker so me narodne pesmi, ki so jih peli slovenski pevski zbori, vso prevzele. Se prav posebno pa sem oživela, ko so prihajale v skupinah nače lepe slovenske narodne noše. Narodni plesi, ki sem jih nekoč, ko sem še bila dekle, tudi sama rada plesala, so me pa kar zanesli nazaj v mlada leta. Eden izmed onih, ki jih je odplesala skupina iz Dekanov v svojem »brškem opasilu«, je bil v tistih časih celo prepovedan, pa kaj je to pomagalo, kljub temu smo plesali, saj mladini Sem že večkratna stara mamica, pa so me v nedeljo kljub temu pete srbele. Moj mož, ki je sedel poleg mene, pa je venomer vzklikal: «Nisem si mislil, da bom videl kaj tako lepega, ko bo spet kakšna prireditev pridem, pa čeprav pež iz Tržiča y Trst, da se naužijem«. Dala sem mu popolnoma prav. Ne veste, dragi tovariši iz Trsta, kako tudi mi v Tržiču, na tostran meje potrebujemo kaj takega, da nas prebuja iz mrtvila v življenje. Se več naj bo takih prireditev, ker nam vzbujajo samozavest in borbenost«. Bratje iz Slovenije, oni iz Koroške, Benečije, Trsta in okolice, Istre in drugod, vsi so bili sijajni, hvala jim za užitek. Stehvanje koroške skupine in veselo ukanje postavnih jezdecev pa me je tako silno prevzelo, da sem- še sama zavriskala. «Ju-hu-hu, naj nas slišijo vsi oni, ki mislijo, da so nam prinesli dvatisočletno kulturo in nočejo razumeti, da je naš narod kulturno enakovreden, pa celo če bolj, saj je kljub zatiranju in preganjanju ohranil svoj jezik in kulturo skozi stoletja?). PEPCA iz Tržiča. Tov. Pepca, tvoj dopis nas je še prav posebno razveselil in t1°' čali naprej, kot je. bil to primer z Madžarsko, nismo dobili-Iz Sovjetske, zveze in Češkoslovaške so nam poslali stare prebarvane stroje, katerim s° manjkali bistveni deli. To so težave, s katerimi se moramo mi boriti, da bi zgradili socializem, srečno, življenje naših delovnih ljudi. Ce bi vprašali danes Anico Kostič, ali bi pristala na. to, da ne gradimo več industrije in elektrifikacije naše dežele, zato da bi imeli več tovarn, ki bi proizvajale predmete široke potrošnje in bi se odrekli našega ddla, s katerim si ustvarjamo lepše življenje, bi Anica Krstič odgovorila: «Ne». Ne moremo niti reči. da bi odgovorila, kajti ona že odgovarja s svojim udarniškim delom, s katerim je že izvršila svoja nalogo v petletnem načrtu. To je odgovor vsakega našega delovnega človeka, ki se zaveda velikega dela, za katerega se borimo in za katerega se odrekamo temu ali onemu. Iz članka Blaženke Mimice v reviji «Mati ir» °' trok». IZ ISTRE Atlantske „porodice“ vladajo nemškemu gospodarstvu ZENA T PRODUKCIJI Pojav druiinsko-sorodni-ških zvez. zlasti v gospodarstvu. ki ga na Balkanu imenujejo «porodica» se je po vojni izredno okrepil med ZDA in Zapadno Nemčijo. ^ ša žena pod Avstrijo in nato E narodnoosvobodilno borbo je delovno ljudstvo privolilo svobodo iu vzelo oblast iz rok fašistične buržoazije. Za to pridobitev so ogromno prispevale tudi nače žene, kajti borile so se ne le za izigon okupatorja in njegovih domačih pomagačev, ampak so vstopile v borbo tudi zato, da razbijejo jarem, ki jih je stoletja tlačil. Hotele so postati svobodne, enakoprav ne in gospodarsko neodvisne. To ekonom ko neodvisnost si je naša žena priborila in jo danes lahko uživa na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, povsod, kjer je našlo oblast delovno ljudstvo. Poglejmo, kako je živela na- Vzgoja ženskih množic v duhu naprednih demokratičnih načel je največja in o-snovna naloga Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze, ki je zelo pomemben činitelj v našem demokratičnem gibanju, ker vključuje vanj množice žena, jih trga iz politične in miselne zaostalosti ter jih vzgaja v naprednem duhu. Vse drugo je vsebovano v njej in neposredno njej podrejeno. Izpolnjuje jo vestno bodisi s pomočjo sestankov in žive prepričevalne besede, ki jim odkriva vsa pereča vprašanja da jim postanejo dostopna jn doumljiva, bodisi s pomočjo tiska. In tu je Prvi »Primorski dnevnik«, kj je glasnik tudi njihovih teženj in delovanja njihove organizacije. Kar ne more povedati ob delavnikih zaradi preobilice gradiva, pove z redkimi izjemami v svoji nedeljski številki, kjer je ženam, njihovi borbi in delu posvečena skoraj celotna četrta stran. V uredništvu ji pravimo »ženski kotiček«, s tem pa seveda nikakor noče- M A R A SAMSA v NEUSTRAŠENE BORKE ZA RESNICO, TUDI ŽENAM ODPIRA POT V NOVA OBZORJA mo manj ceniti ženskih vprašanj, organizacije žena, njenega delovanja m pomembnost; v naši borbi. Ravn0 nasprotno! S tem da imamo v «Primorskem dnevniku« na razpolago četrto nedeljsko stran, je vse to samo še toliko bolj podčrtano, ker je nedeljska številka dnevnika tista, ki je človek ne vzame v roko samo isti dan, temveč poseže P° njej rad tudi med tednom, dokler je ne pregleda do kraja. Kotiček pa pomeni vedno nekaj prijetnega, nekaj kar veje domačnost in toplino, ki jo me žene ljubimo in ki jo znamo ustvarjati okoli sebe. Za nas pomeni še mnogo več, ker nas spominja narodnoosvobodilne borbe in tiskih lepih, po doživetjih in zmagah tako bogatih dni, ko je izhajal v gozdovih, «Partizanski dnevnik«, v katerem smo imele me žene tudi svoj ženski kotiček. Naš kotiček nas torej veže s preteklostjo, z največjo in najslavnejšo preteklostjo slovenskega naroda in vsega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja. Prav s tisto preteklostjo, ki bi nam jo kominformisti radi Iztrgali iz srca m spomina, zato ker je njim na poti pri uresničevanju njihovih načrtov, ki ponižujejo demokrate na stopnjo fašističnega zasužnjevalca, pohlepneža po tujih ozemljih jn lastnini tujih narodov v korist lastnega naroda. Za nas in za vse napredno človeštvo pa je ta preteklost neizčrpni studenec moči za nadaljnje boje in kažipot v prihodnost, v kateri bo narod narodu enak in vse bo spajala le vez njihove kulture. V njej smo me antifašistične žene zaživele tisto, nam zdaj tako svojstveno, a prej komaj sluteno življenje. Razgledale smo se daleč preko domačega praga in pričele razumevati, da smo v javnosti tudi me važen činitelj, ki more in mora zastaviti v njej svojo besedo ne samo zaradi nas samih, temveč tudi za vse, kar kot žene in matere dolgujemo bodočim pokolenjem. Poprej se nismo nikoli raz- gledale delj od1 domačega praga, zato smo tudi tarnale nad lastnim'in nad naših otrok življenjem, pa nam je kljub vsemu ostalo mnogo kaj nedoumljivega, tako kakor da bj nam nalašč prikrili in res je bilo tako . Tisoč slepil nam je zakrivalo resnico, da se nikakor nisnio mogle prikopati do kraja. Naše sinove so vklepali v ječe, odganjali so jih na nezdrave otoke, pošiljali na abesinsko in druge fronte. Našim otrokom so vzeli slovenske šole. Naši mladini prosvetna društva. Tiskana slovenska beseda ni smela skoraj na beli dan. Vedele smo, da nas hočejo uničiti kot narod na naši lastni zemlji, toda kako temu odpomoči, ni- smo vedele. Vpraševale smo se bolestno, zakaj, kako dolgo še in skupno z bolečino je rastlo v naših srcih hrepenenje po rešitvi. Mahoma potem ko je nastopila osvobodilna borba, so vse širše množice žena zagledale pot do nje. Komunistična partija jim jo je pokazala. Zdaj jim n; bilo nič več nejasno. Ležalo je pred njimi tako, kot na lgstni dlani, da je svet razdeljen na dvoje: na one, ki izkoriščajo in zatirajo narode in posameznike, in n« one, ki so izkoriščani in zatirani, ter da se je treba temu krivičnemu svetu upreti in se boriti za ustvaritev novega. Tako je prišlo, da so sc že- ne pričele uvrščatj med borce za ustvaritev tega novega sveta. Ze zelo zgodaj, v začetku 1942. leta, so imele svojo lastno organizacijo, k; pa je zajela le Slovenke, ker so se žene italijanske narodnosti udejstvovale tedaj v Delavski enotnosti, kar je bilo v tisti dob;-kaljenja in dozorevanja zanje prikladmejše. Toda prve in druge so imele svoje može, sinove, brate 1° prijatelje v gozdovih. Tajn - so se borili, da bi delovno ljudstvo postalo edini gospodar zemlje, na kateri živi da bi si krojilo in vladalo na njej Po svojih zakonih in postavah. Tain so izginjale vse razlike, ki so mu jih vsiljevali tuji oblastniki zaradi čim večje oblasti nad njim, tam se je porajalo bratstvo med Slovenci jn Italijani, v borbi s krvjo in trpljenjem zapečateno. Dogajanje v gozdovih se je Po stoterjh strugah stekalo v mestu, se prelivalo po njihovih ulicah in družilo med seboj vse dobre in poštene delovne ljudi v ne-razdružno skupnost. (Nadaljevanje sledi) pod fašistično Italijo. Kapitalisti so na v^e načine poizkušali izkoriščati ženo. Njena plača je bila nad 200% manjša, kot plača moškega. Opravljati je morala dela, ki s0 jo poniževala celo y njenem človeškem dostojanstvu. Bila je orodje, od katerega so kapitalisti želi največje dobičke. Bila je zapostavljena na vseh poljih. Lahko je opravljala doma gospodinjska dela, kuhala in rodila ter redila otroke. Menimo, da ni potreba omenjati, kako je vse U) bolelo našo ženo. Sama bi znala najbolje povedati. To je tudi povedala takrat, ko je stopila ob strani moškega v oboroženo osvobodilno borbo. Takrat je prelomila s starim in vsiljenim mišljenjem, da je manj vredna, da ima manjše zmožnosti kot moški. Tako odločnega izpita, kot ga je položila jugoslovanska partizanka-borka za svobodo in borka za enakopravnost — še ni položila nobena žena v zgodovini. Danes ima zaposlena žena prav tak zaslužek kot moški in lahko še več. Delavke, ki delajo po normah, zaslužijo več kot delavci, ki ne delajo po normah. Kategorizacija plač ni odmerjana po spolu, temveč po kvalifikaciji oziroma po storilnosti. Na polju socialne politike si je naša žena z ljudsko oblastjo priborila res socialistično zaščito žena. Dovolj jasno govori o tem odredba ° varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem razmerju, ki jo je izdal izvršilni odbor IOLO. Prvi člen te odredbe govori, da ima žena v delovnem (usluž benskem) razmerju v primeru nosečnosti in poroda pravico do 90 dni dopusta. Drugi člen imenovana odredbe govori: Zena, ki jo bila pred porodom najmanj 5 mesecev ali v zadnjih dveh letih s presledki naj- manj 18 mesecev v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ima med dopustom zaradi nosečnosti in poroda (1. člen) pravico do plače s stalnimi dodatki glede na delo (naziv), ki 8a je vedno opravljala v zadnjem mesecu dni pred mesecem, v katerem je nastopila dopust’ Clen tretji odredbe pravi nadalje, da žena y delovnem (uslužbenskem) razmerju, pridobi d Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Ul. S. Pelllco 1«II, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založrnsi»o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Tyr5eva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z. TRST