U red n lik i lo upravnUki prostori: 2657 South Lawndale Ava.
Domače vesti
Poadravl
Chicago. — Joseph Drasler, ki je bil pred leti usluiben pr, Proletarcu, pozdravlja uredništvo Prosvete is vojaškega taborišča Camp Pannin, Tex. V vojako službo je bil vpoklican pred nekaj tedni.
Nov grob v New Yorku
New York. — Nagloma je u-mrla znana rojakinja Mary Turk, stara 77 let. Rojena je bila v Gorskem Kotar ju pri Ča-bru.
Brata ae arečala v Angliji
Chicago. — Jennie Intihar je prejela od svojega moža Johna, ki služi v ameriški armadi v Angliji, vest, da se je tam oeatal s svojim bratom Frankom, ki tudi služi v ameriški armadi. Srečanje med bratoma je bilo prisrčno.
Is Clevelanda
Cleveland, O. — Po dolgi bolezni je umrl Jernej Lah, star 73 let. Doma je bil iz Vallkih Blok na Notrknjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Zapušča ženo, tri%inove in več drugih sorodnikom, v starem kraju pa enega brata in tri sestre.
Moskva. 22. apr. — Sovjeti, kl so izvojevali briljantne zmage na vojnih in diplomatičnih frontah. so začeli novo ofenzivo na notranji fronti z odpiranjem živilskih trgovin, v katerih se dobi vse, kar človek poželi, dksi so cene visoke.
Zunanji opazovalci, ki razumejo sovjetsko politiko, pripisujejo veliko važnost odpiranju trgovin ne aamo v Moskvi, temveč v vseh ruskih krajih. Sleherni se aaveda ogromnih žrtev, ki so jih Rusi doprinesli v vojni, odkar je Hitlerjeva vojna mašina invadirala Rusijo. Odpiranje trgovin ima preprosti Vsakega, da ne more nobena drŽava pokazati kaj takega kot Rusija.
Rusi vedo, da se meso in druga živila prodajajo v Veliki Britaniji in Ameriki v odmerkih in da Angleži in Američan ne morejo dobiti stvari, katere prebivalec Moskve lahko kupi na odprtem trgu. To je zelo prepričevalno za rusko ljudstvo. Cene so sicer visoke, kar se je pričakovalo, toda vsakdo lahko kupi vse, kar želi, znamk, živilskih nakaznic ali izkaznic. Mesnico ao natrpane z mesom vseh vrst. Čudno torej ni, če ljudje vzklikajo, da se ne more nobena druga država primerjati z Rusijo. Oni so ponosni na rdeče armade, ki pode nemške, rumunakt in ogrske čet« i ruskega ozemlja, dočim ja okupns »rltsko-ameriška sila obtičala v Italiji, Kjer nt more zdrobiti nemških divizij,
Zavezniki razbili 64 nemških šakal v napadu
Telak udarec Hitlerjevi vojni maiini •
i
VESELJE V ZAVEZ. NISKIH KROGIH
London. 22. apr. — Turški zunanji minister Numan Mene-menciogki fe naznanil v parlamentu, da Je Turčija ustavila pošiljanje kroma vsem zavoje-vanim državam. Prizadeta je Nemčija, ki potrebuje krom pri izdelovanju jekla, ne pa zavezniki, ki imajo dovolj te kovine.
Odločitev je težak udarec Nemčiji. Ona je izgubila polovico kroma, ki ga uporablja pri izdelovanju topov in drugega orožja. Udarec je toliko večji, ker Je prišel v momentu, ko se velika ruska ofenziva nadaljuje in zavezniki pripravljajo za invazijo zapadne Evrope.
Akcija Turčije Ja povzročila veselje v zavezniških krogih v Londonu, To smatrajo za veliko diplomatično zmago. Turčija se je morala po dolgom obotavljanju udati pritisku Velike Britanije, Rusije in Ameriko.
Pritisk Je bil v obliki ekonomskih sankcij, ki sta Jih izvajali proti Turčiji Velika Britanija in Amerika. Obe sta ustavili pošiljanje orožja, streliva, šivala n drugih potrebščin v Turčijo. To jo končno razultlralo v sedanji akciji turške vlada.
Prod nekaj meseci je imela Nemčija dovolj kroma ln drugih kovin, ki se uporabljajo pri Izdelovanju orožja. Nemška armada Je kontrolirala rudnike mangana in kroma v Nikopolu, Rusija. Po sovjetski reokupaci-ji tega mesta je bila Nemčija odrezana od teh rudnikov.
Nemčiji je dobivala čez 7000 ton kroma iz Turčijo mesečno. Ta kovina Je večja vrednosti pri izdelovanju jekla nego mangan. Po ruski rookupacijl Nikopola Je morala Nemčija reorganizirati transportni sistem in postala Je odvisna «>d Turčija v zadevah dostavljanja kroma.
Naciji še kontrolirajo rudnik« kroma v Jugoslaviji ln Grčiji, toda produkcija je malenkostna v primeri z zahtevami nemške vojne industrije.
Badoglio formiral novo vlado
PETROVA IZJAVA RAZKACILA AN.
- Fašistični svet odredil obvezno delo
Neapel. Italija. 22. apr.—Maršal Pietro Badoglio je zmagal v konfliktu z elementi, ko so ga skušali potisniti iz urada. Formiral je novo koalicijsko vlado s kooperacijo petih izmed Šestih političnih strank, ki tvorijo protifašistično junto,
Pričakuje se, da bo kralj Viktor Emanuel odobril novo vlado, nakar bq Badoglio podal deklaracijo o programu, katerega bo ta vlada izvajala. Voditeljem protifašistične junte je povedal, da hoče ostati premier samo do zavezniške okupacije Rima. Takrat bo šel on s kraljem vred v pokoj.
Kralj je nedavno izjavil, da se bo odpovedal prestolu, ko bodo zavezniške armade vkorakale v Rim.
Badoglio je obdržal pozicijo premierja in zunanjega ministra v koalicijski vladi.
Ministri brez portfelja so Be-nedetto Croce, znani filozof in liberalec; gr6f Carlo Sforza, bivši premier in liberalec, in Giulio Rodino, krščanski demokrat.
Pozicijo juatičiiega ministra ja dobil liberalec Arangip Ruiz; poljedelskega Frapciaco Cerebons, delavski demokrat; goapodaratva Mufloni o Reale, komunist; ja Vinih del Raffaelo de Carro, liberalni demokrat. . t j.i - Bern. Švica. 2. apr. — Sem dospela poročila se glase, da je fašistični vrhovni svet odredil 1 obvezno delo za vse moške v starosti 16 do 60 let v severni Italiji pod nemško okupacijo. Za 1 one, ki bi se upirali, so določe- \ ne drastične kazni.
Lande«. 22. apr. — Radio Svobodna Jugoalafija je naznanil sklenitev dogovora med voditelji protifašističnega gibanja v Jugoslaviji in* Grčiji. Maršal Tito, poveljnik jugoslovanske o-svobodilne armade, je predlagal tesno kooperacijo med partizani in grškimi gartlskimi grupami, ki so se nedavno /edin i le in u-stanovile ljudsko fronto, v borbi proti nemški okupacijski sili. Sledila so pogafanja in voditelji grških gefilakllf grup so sprejeli predlog.
Naznanilo dostavlja, da so reprezantantja različnih grških političnih grup formirali odbor ljudske fronta. • * -
Glavni stan maršala Tita poroča, da so bombe, katere so zavezniški letalci vtgli na nemško vojaško letališče pri Zagrebu, uničile 64 nemfltih bojnih letal in ubile ter ranile mnogo Nemcev. Zavezniki so metali bombe tudi na fartaiiške proge, postaje in druga naprave v bližini Zagreba.
Zavezniški atan v Neaplju, I-talija, je po napadu na Zagreb poročal, da ao sftveznllki letalci sestrelili šeatna|at nemških leta! v	zraku. Titovo naznanilo uključuje nemška letala, ki so bile uničona na tleh.
Titov glavni stan poroča, da so partizani razpršili četniško silo generala Mihajlovlča, vojnega ministra v jugoalovanski ubežni vladi, čez 4000 mož v teku ljute bitke v zapadni Bosni. Dalje poroča, da so zavezniški letalci potopili nemško bojno ladjo in zaplenili parnik, naložen z živili, na Jadranskem morju v bližini Sibenika, jugoslovanske luke.
Amerika mora obdržati baze
Priporočilo odsek« sa mornarične zadeve
Washlngton, D. C« 22. apr. — Kongresni odsek za mornarične zadeve Ja objavil poročilo a sugestijo, naj Afaarika stori korake za obdržltev vseh morna« ričnih in letalskih baz na britskih otokih v okviru zapadne hemiaftre. n ,.> . *
Baze, katere Amerika zdaj vzdržuje, so na Novifundlandijl, Britski Gvineji, Bermudakih in Bahamskih otokih, Trinldadu, Antiguaji in St. Luciji. Te je dobila od Velike Britanije pred ktirimi leti v zameno za 60 ru-šilcev.
"Pod nobenimi okolnostmi in pogoji ne sme Amerika odstopiti mornsričnih in letalskih baz,
Angleški nadškof hvali Stalina
Vera je svobodne v Rmiji
New Haven, Conn.. 22. apr. — Teorijo, da st? Je Stalin izpre-obrnil in da Je zdaj zagovornik verske strpnosti, je razvijal angleški nadškof dr. Cyrll P. Gar-bett v svojem govoru pred študenti univerze Yale.
Nadškof, ki Je nedavno obiskal Rusijo, je podal lepo sliko o statusa krščanstvs v sovjetski Rusiji, Nobenemu se ne krati ver-Nka svoboda. Ruske cerkve so natrpane s verniki in Stalin Je strog napram onim, ki smešijo vero.
"Stalin ljubi rusko ljudstvo," je rekel dr. G srbet t. "On ve, da mase hočejo svobodo. Doba per-sekuje vernikov v Ituslji jo minila. Cerkev uživa po|>olno svobodo,"
Univerza Yale je |Kwle|||u nad-fckofu naslov doktorja bogoslovja.
Nov dogovor med Čehi in Rusi
Velik uspeh -Beneseve diplomacije
katece Je dobila," pravi poročilo. "Obdržitev teh je v interesu zaščite in varnosti Združenih držav."
Jugoslovanski kralj Peter je imel razgovor z britskimi in a-meriškimi časnikarji v Londonu. "Moje ljudstvo se mora samo boriti proti mogočnemu sovražniku," je dejal. "Ono je pozabljeno, ko preliva svojo kri. Pomoč, ki jo je dobilo od zaveznikov, ne zadostuje aa oborožitev enega bataljona."
Petrova izjava je povzročila jezo v britskih krogih, ker Je znano, da so zavezniki dostavili več tisoč ton orožja Titovi armadi v zadnjih mesecih. Možnost Je, da je imel kralj v mislih genersla Mihajlovlča in njegovo neznatno četniško silo, o kateri partizani trdijo, da se bori proti njim na strani nacijskih čet. Izgleda, da je kralj s svojo izjavo zatajil ogromno večino jugoslovanskega ljudstva, ki podpira Titovo osvobodilno ar-mado.
Zavezniški načrt svetovnega denarstva sestavljen
VVashington, D. C , 22. spr. --Nadaljnji korak v smeri medna-rodne kooperacije so storili ve-ščeki 36 zavezniških držav po večmesečnih dlskuzljah. Ta ko-rsk je zapopaden v načrtu, ki prodvideva ustanovitev svetovnega denarstvs in sklada v vsoti osem milijard dolarjev, Ta vso-ts se zbere v zlatu in v soglasju % formulo, ki jo osvoje pclzadot« države. Amerika naj bi prispe vals v ta sklad $2.750,000,000, Velika Britanija $ 1,250,000,000, Rusija $1,000,000,000, ostalo vsoto pa druge države,
London. 22. apr. — Pričakuje se, da bosta Veliks Britanija in Amerika odobrili nov dogovor med Čehpslovskijo in sovjetsko Rusijo, ki bo najbrže podpisan prihodnji teden. Ta določa med drugim reguliranje odnošajev med čehoslovaiko administracijo in poveljstvom ruske armade, ko bo slednja okupirala češke pokrajine.
Dogovor se smatra za triumf diplomacije dr. Edvarda Beneša, predsednika Cehoslovakije, zunanjega ministra Jana Maaary-ka in Huberta Ripke, podmini-str a za zunanje zadeve. Dogovor se smatrs tudi za zmago pravic malih narodov na splošno.
Glsvne provizije dogovors
Churchill orisal
povojni program
Enotnost britskega -imperija ostane
London. 22. spr. — Premier VVinston Churchill je v svojem govoru v parlamentu orisal povojni program Velike Britanije, obenem pa Je naglasil, da enotnost de/el britskega imperija ostane Dejal Je, da ni nobenega vzroka za trenje med Veliko Britanijo, HusiJo In Ameriko v (»ovojni dobi.
"Potrebni mi skupni rtspori v interesu izmenjavo blaga med dižavaml po zaključenju Bedenje vojne," je dejal "Temelji za kooperacijo med Veliko Britanijo, Ameriko in sovjetsko Rusijo so bili položen! v tej vojni. Kakor sedaj, ko divja vojna, ko-operiramo v prizadevanjih za zlom nacljske Nemčije, bomo lahko kooperirali v vseh ozirih po zmagi,"
Churchill je daljr rekel, da ni nrkdar dvomil v bratske zveze, ki so se razvila v tej vojni mrd Veliko Britanijo, Ameriko In Rusijo. Te so garanetja enotnosti britskega imperija v bodočnosti. Velika Britanija ima dvajsetletno pogodbo prijateljstva In vzajemna vojaške pomo-|čl z Ruaijo. kar Je garancija napredka človeštva.	^
Nove regulacije glede odmerkov iivil
Chlcago, 22. spi. Doznava se, ds bo ursd administracije cen razglasil nove regulacije glede odmerkov živil, Svinjina se bo po 30 aprilu dobila brez znamk in za funt masla bo treba dati samo '»sem pointov name* to šestnajst. Znižalo se bo tudi število pointov za goveje In telečje meso Nove regulacije bodo kmalu naznanjene.
OSVETA
PROSVETA
THE ENLICHTEHMENT	"
GLASILO IN LASTNINA SL0VE*S1CE NARODNE PODPRITE
JEDNOTE
Orgsn ol »»d pubhabed bf Slovene National Beneflt Sodetr
Naročnin« a« Zdruiana driav« (laven Chicaga) ia Kanado M-00 M lato. S3J0 sa pol leta. f 1.50 a« ietrt lata; ss Chicago in okolico Cook Co.. «7^0 aa calo lato. »3,75 sa pol letal aa ioosen»Ive M-00.
Suibcrfption ratosi Ior tha Pniied Stat« (aKcepiCUcogo) and Capada »6J)i par year. Chicago and Cook Counlr	por T*'-
foreign eeuniries $tJ» por yeg».	. As	.
Can« ogla«or po dogororu - Rokopisi dopisov ln nffcaročenlb člankov se n« vračajo. Rokopisi literarna vsebina (črtlse. povesti.
drame, pesmi Itd.) ae vrnejo pgšUjaielju 1« v slučaju, t« Ja prtloill
Advertislng rales on agraemenl.- Manuscripts ol and unaolicitad artlclos wUl not be raiurned. Other manuscripts. such as stories. plays, poema. e!c„ wUl be returned te sender only when accompaniad by »alf addresaed and s Um ped envelope.
Naslov na vse. kar Ima stik s listom: PROSVETA 2667-59 So. Lawndaia Ava.. Chicago 23, Illinois
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
asovi iz naselbin
Zgrešeno ogorčenje
Včeraj amo v tej koloni nekoliko posvetili ln obsodili gnusno kampanjo, katero vodi klerikalna klika okrog Ameriilce Domovine proti osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji. Tisti "dokument"i ki ga zdaj ta list priobčuje serialno in o katerem trdi, da g« Je napisal "neki naprednjak", je bil po vseh videzih .'.kovan v neki kovačnicl laži—nujbrže deloma v Ljubljani, deloma
v Londonu in lahko tudi "izpopolnjen" na tei strani Atlantika.
t ni struni partizane obdolžuje najogabnejših grozodejstev, na drugi pa sodelovanja z italijanskimi fašisti po okupaciji Slovenije! Slednje je tako absurdno, da sploh ni treba nobene besede. Zagiizcn antifašist—ln partizani so sagrisent antifašisti—bo "ko-deloval1' s fašističnim okupatorjem! Bolj verjetno je, da so sode-lovali ali skušali sodelovati z italijanskimi okupatorji oni slovenski "apizarjl", ki so šli v Rim in se poklonili Mussoliniju.
fte bolj zlobni pa so očitki tega "dokumenta", da. partizani na primer obešajo ljudi na drevesa, pod njimi pa napravijo ogenj in jih počasi pečejo; druge da pokopujejo žive z glavo navzdol, noge pu jim mole iz zemlje; tretje do režejo pri živem telesu in jih počasi trpinčijo z bajonetom do smrti.. Četrte da zopet trpinčijo na druge najogabnejše načine . . .
Slične "dokumente" ln "vesti" smo čitali v zadnji vojni—da so na pi i mer Nemci rezali belgijskim otrokom in ženam jezike, ušesa, spolovila itd. itd. Po vojni pa Je prišlo na dan, da so bile vse tisto "vesti" o grozodejstvih fabricirane v kovačnicah laži v Londonu in New Yorku z namenom, da sc ustvari med ljudstvom čim večje sovraštvo do—"Hunov".
Nekaj sličnegu Je tudi ta "dokument" A. D, in objavljen je z istim namenom: da se ustvari med čitateljl in ameriškimi Slovenci čim večje sovi ust vo do osvobodilnega gibanja v stanem kraju.
Ameiikanski Slovenec do zdaj še ni pričel s širjenjem te ogabne in v pretežni meri fabrieirune propagande proti osvobodilnemu gibanju. Upamo, da bo ta peč it sramote ostal le pri A. D., ki v urnazanosti ne pozna nobene meje. Ljudje okrog A. S. so pa zelo užaljeni, ker je na izzivanje klerikalne klike okrog A. D. SANSov Izvršni tajnik s citiranjem iz ljubljanskega Jutra razkrinkal tudi ljubljanskega škofa Rožmana.
Namesto du bi kot katoličani obsodili ljubljanskega škofa radi njegovega očividnega sodelovanja s kvi/.linško "vlado" gcneraln Hupniku, kakor ga gotovo obsoja tisoče katoličanov doma v Sloveniji, ga pa zagovarjajo in petejo ter se jeze na vodstvo SANSa!
To ogorčenje ljudi okrog A.S. je popolnoma zgrešeno, če so res ijkieni katoličani in odklunjujo politični klerikulizem, kakor neka-ti ri med njimi tako rudi trdijo. Pravijo, da ne morejo "niti za ticnutek verjeti, da bi ljubi jam ki škof dr. Rožman sodeloval s kakimi sovražniki domovine."
Ako škofova oflcielna »n "častna* navzočnost pri "ustoličenju" kvizlinga Hupniku ni odprto & »delovanje s sovražniki domovine, potetn sploh ue vemo, kaj je uli kuj ni sodclovunje z okupatorji in kviziingi. Ae več! Znano je, d i je ljubljanski škof odprt in zelo ognjevit soviaž.mk slovenskega osvobodilnega gibanja—seveda "komunistov". Amuuk danes so tam "komunisti" ali "boljševiki" (v najslabšem pomenu besede) vsi, ki se bore v osvobodilnih vrstah, ln nietl temi je tudi na tisoče in tisoče dobrih, v resnici iskretio vunih katoličanov—prav tako pravoslavnih vernikov, mohame-tlaucev in drugih. Kolikor nam je znano, je v osvobodilnih vrJtah tudi mnogo duhovnikov vseh ver, k< so v resnici Kristusovi služabniki, ne služabniki klerofa: ističnega Vatikana in političnega klet ikalizma.
Ljudje okrog A S. |iercjo in zagovarjajo škofa Rožmana z Ma»-gumtntotn", češ, koi j»- IhI pozvan na to slavnost, "bi ga bili takoj vtaknili v /a|H»r in v internacijo," ako bi se ne bil odzval.
Verjetno, da bi se bilo to /go lilo. Toda strah prod zaporom ln internacijo ne opravičuje nobenega rodoljuba in svobodoljuba, najmanj t»u tjajvtšjc politične ali cerkvene predstavnike naroda, da klonejo uli celo odprto sodelujejo z naclfaiističnlml okupatorji, ki so |Mivrhu naš muli nuiutl tudi ohaodill na absoluten nsrodnl pogini Kaj (ia listi nagi muli, globoko verni in revni ljudje po kmetih in mestih, ki so dvignili baklo svobode in ae strnili pod partizan sknn piuporoin t geslom: "Smrt la.si/mu! Svoboda narodu!"? Oni s« i liso zbali iicVapora, ne Internacije, niti smrti! Tisoče in tisoče očetov m sinov je pustilo svoje družine, možje žene. uli pu *o z njimi šle tudi /me, dekletu s f.inti. /.bežali so v hosto, v gore in daljni kraje proti Boanijl in Albaniji in so tako rekoč z golimi lokuuit pričeli napadati naeifuiistiene okupatorje, svoje in narodovi* smrtne sovražnike. Po g o/»lovih in gorah žive v vročini in imazu kot i/obeenci. raztrgani in večkrat gladiti kot siti, v stalni in varnosti /u svoj« življenje Njih življenje je slab««* In nitje od l -ujcga, vendar )>u jim na mtse ne pride, da bi Mnlgovali z okupatorji' Rajši smrt k«d su>nost! Povrhu pu še snivajo velike Kitnje, «1« lu jo načrte las tudi giade NOVO Jugoslavijo, v ki»u«n ne bo pro stoiu V 4ij upajmo! /u ljudske pijuvke, caršijske Izkoriščevalce m drug«« patazitr, ki m- rede nu laetin narodovih žuljev. K«l«'i je posten lodoljub, »vobtidnljub In resnleolji^*, kdo je lak i i« n «t ialiat vol* loiriislce alt katoličan« ne Im> metal blatu n« te ljudi, na t«< n.tjVM i« bi roje, k-.jth je iiorodila današnja vojna; n« b«. /livnl i'n« ijnic«' i... '«• lx-i m. \\r k.«t< hm \e Ideja Več kot •reall-.'ni", smrt ljubša kot Sužncist.	- r
1 udi n« Ihi opraviteval »n /ukvarjal onih-ako Je bitren kristjan kste?im ho v«-< škofovske palače, velika cerkvam* posestva ln l»< KaMvi» tn politimi klerlkalizem! Ker jim Je vae to več kot pa svoboden narod, ruto sodelujejo s kvirlingi In N? b' SANS molčal o vsem tem zakrival njih "api/arstvo", bi ne bil n»č boljši od ljub ljanski k a "kofa Ho/manu in l»l /a-lu/il. da mu vsak posten Slo« vener. vsak iskri n : ili Jt al* l.itohk ».'»me hrbet <n * ngorčvnjfm pijune nait). '	~
S pota
Ta mesec je poteklo ie 51 let, odkar sem no potovanju, četudi zadnja leta ne potujem več toliko kot sem prejšnja leta.
Dne ♦. aprila 1893 sem nam-rCč zapustil Flahino na Notranjskem in se podat čez široko lužo v "obljubljeno deželo", ki jo je Krištof Kolumb odkril dne 12. oktobra !e*a 1#02, tbrej dobrih 400 let pred mrijlm prihodom v Ameriko. KoRo zateglo, žalostno je odmeval zvon tisti predvečer mojega odhoda. Bila sva dvo, ki sva se skuporj ^dpeljala proti Logatcu, tam pa se nam je pridružila večja sfctipina, tako da nas je bilo okrog 4«, ki smo se peljali v Ljubljano in od tam naprej v Ameriko. • *
V	naši skupini je bil rojak,, ki nam je bil za nekakšnega voditelja, kajti znal je nemški, tako tudi neki dacar. Oba sta bila namenjena na Ely, Minnesota, v železne rudnike. Eden se je kmalu poslovil 04 težkega dela in odpotoval v atari kraj. V Havrah na Francoskem smo se ukrcali na nek star parnik z imenom Cleveland.
V	Nevv York nas je tisti paf nik priguncal dne 24. aprila 1893. Tam so nhs razdelili, kajti namenjeni smo bili v različne naselbino, največ pa jih je šlo v Cleveland. Med zadnjimi je bil tudi neki ožji sorodnik rev. Hribarja, ki še sedaj župnikuje v Clevelandu. Kakih šest se nas je odpeljalo proti Minnesoti, le dacar jc bil za nekaj dni zadržan, prišel pa je potem za nami na Ely. Na Ely smo prišli dne 28. aprila in dne 1. maja sem že delo dobil v železnem rudniku Ta rudnik je sedaj že dodelan ali izčrpan.
Na Elyju sem se spoznal s prvim slovenskim časnikarjem Ameriki—z Buhom, 8 katetim sva s! tatala/ prijdteflja do njegove smrti. Mimogrede lahko ome nlm, du še vedno pripravljam zbirko Buhovih zapuščin in šta rin njemu v spomin. Ta zbirka se nahaja v Villa' Scholastica Duluth, Minn. S starinami
dekana Šavsa da so udarili po meni. Le tako naprej! Za Glasilo KSKJ Še m skupaj spravil nekaj zgodovine, tako sem storil tudi za JSKJ. In kaj dobim od tega? Rred kratkim me Je nekdo imenoval za pritepenca, češ, da je ris, kar so o meni pisali ter da fljfcm tudi pri JSKJ ne vem vse kaj vzel. Le bruhajte svoje laži, blato pa bo padlo na tiste, ki ga brit čejo; čim več blata bode zmetali, tem bolj bodo blatni.
Zgodovina je zgodovina, dejstva so dejstva. Teh se ne more tifliti. Pri neki jednoti sem jim dal ob neki obletnici zapisnik v katerem jc baje N. N. imenovan kot prvi uradnik, ampak moja zbirka kaže, da on ni bil med prvimi uradniki. To omenjam zato, ker omenjam prve naše naseljence. Ti zapiski ka žejo le resnico.
. Tako vid/ni, da je bila prva Slovenska dvorana na Towerju, Minn., ki je bila zidana iz opeke. Pozneje jo je požar uničil, pokojni duhovnik Buh pa je vsem delničarjem vrhil, Kar jim je šlo. Hranim več zapiskov, ki kažejo, kdo je Buhu posodil denar, da jo kupil po deset številk A. S. Zabeleženi so ttidi drugi fakti, ki marsikaj povedo. Poleg tega so navedene tudi razne opazke, ki so zgodovinskega pomena in bddo služile v zgodovinske svrhe. Nisem noben zgodovinar, pač pa pomagam zbirati zgodovinske stvari, tako da bo zbirka čim popolnejša.
Matija Pogorele.
Taki karakterji niso ljudje, ker nimajo srca, temveč so podivjane!. Tik pred velikonočnimi prazniki je priletel neki fant na vrata z brzojavko in je vprašal, kje stanuje mrs F6ba. Pokazala sem mu hišo. Kmalu potem sem videla njeno hčerko, ki mi je jo-kaje povedala, da je bil njen brat ubit v bojih nad Nemčijo. Star je bil šele 22 let in je moral dati svoje mlado življenje kakor stotero drugih.
Marsikatera mati je prejela tako čestitko v zadnjih par letih. Mraz me Je spreletel in solze so me oblile. Omenjena mati ima še druge tri sinove na boji-sščfh. Pozdrav čitateljem Prosvete. ~
Tončka Skufca.
in
drugimi zgodovinskimi predme ti zalagam tudi muzej Sloven skega narodnega doma v Clovc landu. Buh je bil imenovan p< predsedniku A. Murniku za pr vega urednika , prvego sloven skega lista v Ameriki, namreč za urednika Amcrikunskcga Slo venca. Z Murnlkom, ki je žive na Towerju» sva sc srečala Šele pozneje, ko je prišel iz Califor ni je po ponesrečenju Rajske doline, to jo tistega načrtu, ki gn je vodil duhovnik Jerman in ki je vsled njegove taktike propadel. (O tem se., jc že mnogo pisalo v prejšnjih letih.)
Antona M urnika sem srečal pozneje v Nevv Vorku pri Franku Sakserju. Od nJega ln njegovih pomagačev sem dobil ln hranim prvih deset številk A. S. Izhajal je v Toworju, potem pa v Jolictu in v Chicagu. Prvo Številko sem dobil na ogled od rojakinje i7. Chicaga ob neki obletnici. Povedal sem Jeriču, sedanjemu lastniku A. S., in dal sem mu več svojih številk za ono slavnost. Videl srm potem v slavnostni brošuri, ki omenja
&e o mačehah in roj ni
New Gasile, Ps.—Zopet sc oglašam s par vrsticami. V mojem zadnjem dopisu šem omenila mačehe in njihovo dolžnost ter odgovornost. Moj podpis ni bil pravilno naveden. Namesto Tončka Skufca, je bilo F. Skufca. Ampak to Je majhna napa ka, ki so ri^da prijeti.
V mojem zadnjem dopisu šem tudi omenifa, da me mučijo skrbi za moževim sinom'. 'Baš danes narri jfe pisal in priložil $50, s katerimi naj kupim Vsej družini velikonočna darila. Veseli me, da je Se živ in zdrav, četudi nc vem, kaj prinese bodočnost.
Citala sem dopis Mary F. Prasriikarjcve, v katerem pravi, da tisti, ki nimajo sinov pri vojakih, ne vedo za vojno ter da si nekateri grmadijo dobičke. Nc vem, če misli tiste-žene, ki niso vzgojile sinov za strica Sama ali misli farmarje, ki so dobili de-ferment. Moji so pomrli kot majhni dečki in zato nimam nobenega lastnega sina, imam po dovolj sorodnikov in nekateri teh so že dali življenje za domovino, druge pa morda čaka ista usoda. Imam pa sinove od mojega moža, kt jih smatram za svoje In se mec^seboj dobro razumemo.
Vojne Se ni kbncc in klanje se nadaljuje. Mislim, da ni nlko-fcnr, ki bi želel, da se to klanje nadaljuje, temveč da vsakdo želi, da bo vojne kmalu konec z našo zmago. Slišala pa sem, da jc neki Italijan v tovarni izrazil to željo in ko ga je njegov bos slišni, ga Je spravil jiod ključ.
Klic našim trgovcem Cleveland« O*—Današnje človeštvo živi v važni zgodovinski dobi. Na bojnih poljanah se odločuje usoda vseh narodov. CVet moštva krvavi kot še nikdar prej v zgodovini. Zemljevidi se spreminjajo od dne do dhe. Tehtnica bojne sreče,- vzlic ogromnemu nemškemu vojaškemu stroju, se je močno nagnila na zavezniško stran, kar je predvsem zasluga Rusije in Amerike. Prva je potom svojih ogromnih žrtev uničila drob Hitlerjeve sile, dočim se Amerika udej-stvuje v glavnem na Pacifiku proti Japoncem, a obenem zalaga ostale zaveznike z važno vojaško opremo.
Na mirovni konferenci bodo odločevale tri velesile: Amerika Rusija in Anglija. Države dru gega reda in mali rtarodi imajo že pripravljene načrte, katere bodo predložili mirovni konferenci, Kakšne ugodnosti bodo dosegli, je pa predvsem odvisno od njih zadržanja v tej vojni Toda eno je gotovo: kviziingi in izdajalci bodo prezrti in obsojeni.
Mi Slovenci smo predvsem zainteresirani v Jugoslavijo in njeno bodočnost, četudi smo ameriški državljani. Jugoslavija ima bogate naravne zaklade in važno geograTično lego, zato jo , je Hitler vzlic odporu brezobzir no pogazil in jo skuša tudi brez obzirno vladati. Toda, če mu je kdo prekrižal, račune^ mu jih je mala Jugoslavija. Na prvi resni odpor je Hitler naletel od "strani Mihajlovičevlh Četnikov dokler ga nI ubežna Vlada ime novala za vojnega ministra. Za njim se je pojavila osvobodilna armada partizanov pod vodstvom v ognju preizkušenega maršala Tita, ki je zasegla vse plasti jugoslovanskega prebivalstva. Ta ljudska vojska je danes važen činitelj v zavezniških vrstah, kar priznava ves svel, IzviemSi iz dajalcev kot so Pavelič, Nedič Kupnik ih njegova tjeld garda.
Jugoslavija ima teoretično dve vladi: ena se nahaja v varnem zavetju v Kairu, a drugi-r-parti zanska—vodi ljudstvo k zmag svobodi in lepši bodočrtosti. Na kateri strani so simpatije ogrom nc večine jugoslovanskih priseljencev v Ameriki, ni tciko uga niti. Ampak gole simpatije ne štejejo mnogo, ako niso podprto z gmotnimi sredstvi,, zato smo se ameriški Jugoslovani organizirali v politično in pom6žno akcijo, katera je dobila precej za-slombe med delavci, toda bore malo meti trgovci, obrtniki in malimi tovarnarji. Seveda so tudi tu izjeme, toda silno redke. Trgovina in obrt cvete danes kot žc dolgo nc. Gostilne so natrpa-

R. J. Thomaa (levo), predsednik avtne unija CIO in Wendell Hardie, volni veteran in član unije« držita nacijsko svastlko. katera e bila izročena v sn*k zaničevanja kongresnlku Johnu E. Rankinu, kl je vodil kampanjo proti vojaikMiu Volilnemu načrtu.
ne vislic dragi pijači. Ttgovci tarnajo, da gre blago prehitro izpod rok. Naši mali tovarnarji in obrtpiki so preobloženi z vladnimi naročili. Vse to pomeni dohodke in dobičke. V Clevelandu imamo okoli petsto slovenskih trgovcev, kateri vsi živijo od naših žuljev. Poleg tega imamo lepo število profesionalcev: zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov, optometristov, javnih notarjev itd. Vsi so deležni vojne prosperitete, zato bi petak ali de-setak lahko pogrešali. Je že res, da so neprestano bombardirani z oglasi, ampa|c oglasi spadajo v trgovsko tradicijo.
Slovensko ameriški narodni svet (SANS) in pomožna akcija (JPO) vršita važno in plemenito delo med ameriškimi Slovenci. SANS vodi politično akcijo med zavezniškimi narodi, dočim JPO zbira denarna sredstva za pomoč našemu bednemu ljudstvu po vojni. Obe organizaciji potrebujeta prisepevkov, toda nikjer pi določeno,; kateri pri spevate. Če se slučajno ne strinjate s Sansdvimi načeli, lahko darujete pomožni akciji ali ob ratno. M^ se radi trkamo na prša, da smo Slovenci, toda ka dar je treba poseči v žep, se naše slovenstvo razblini v nič. V tem oziru nas drugi narodi visoko nadkriljujejo.
Te vrstice niso nobena kritika na naše trgovce in profesional ce, ampak Ie prijazen opomin. Naj ne bo nobene bojazni glede par nasprotnikov kot sta Ambro-žič in Gaberšek, ker itak nič ne štejejo. V tem gigantiČnem boju Šteje le narod kot celota in ta narod je za pogin fašizma in za svobodo jugoslovanskega ljudstva!
Za publicijski odbor podružni cc št. 39 SANS,
Frank Česen.
Ameriški vojaki ▼ akciji ne Nori Gvineji.
Pokojna Ana Barbič
Cleveland. O.—Kot je že bilo poročano, je po kratki bolezni naglo umrla dobro poznana Ana Barbič, žena Franka Barbiča, člana gl. porotnega odseka SNPJ. Ko smo bili obveščeni, da jo je zadela srčna kap, nas je ta vest presunila, kajti Ano smo vsi poznali kot marljivo društveni-co, ki je bila vedno aktivna. Drugi napad srčne kapi je bil zanjo usoden. To se je zgodilo v petek 7. aprila zgodaj zjutraj, v soboto ob 6. zvečer 8. aprila pa Jc bila že mrtva. Novica o njeni nagli smrti se je hitro razširila po vsej naselbini. Vse, ki smo poznali pokojno Ano, je objela tesnoba.
Pokojna Ana je bila tajnica ženskega društva Svobode 748 SNPJ. katero je naslednji dan, dne? 9. aprila, praznovalo svojo osemletnico in Ana si jc veliko prizadevala, da bo proslava uspešna, a JI nI bilo dano, da bi proslavi prisostvovala. Ostale članice so šle kljub težkemu udarcu smrti z delom naprej in se |»trudile, da je bila prireditev uspešna. Ana je bila aktivna tud< pri krožku št. 1 PiogrcKivnih Slotcnk In za to organizacijo je izvršila obilo ročnega dela, kar je okrepilo njihovo blagajno. Pred leti se je udej-stvovala tudi pri%oc. klubu 49 JSZ fn mu jc večkrat tajniko-vala. Kadar smo bili v stiski za tajnika, amo naprosili Ano in
vseh teh organizacijah pokazala svojo ekonomsko zmožnost; vedno je skrbela, da so blagajne izkazovale lep preostanek. K društvu 748 SNPJ je prestopila od društva 53 SNPJ, čim se je društvo 748 organiziralo in ves čas je bila aktivna članica tega društva.
Drugi dan po njeni smrti je društvo 53 SNPJ obdržavalo svojo mesečno sejo. Temu društvu predseduje že več let njen mož Frank, ki je prišel ves potrt tudi na to sejo. Članstvo mu je izrazilo svoje globoko sožaije ob izgubi žene ter je položilo ve-nec na grob te blage ženo v priznanje za njeno neumorno delovanje. Dokler je bila pri našem društvu, je pokojna Ana rada priskočila na pomoč bodisi v kuhinji ali drugače.
Človeška usoda je kruta in nenadoma zadene tega ali onega Ko je ležala Ana v pogrebnem zavodu Avgusta Svetka. so lju dje prihajali in odhajali vse dn in se poslovili od Ane poslednji« s tugo v srcih, kajti vsi r.o se za vedali, da je Barbičeva družini izgubila skrbno, dobro mater iJ ženo ter da je naselbina izgubi' la aktivno in marljivo^ sodelav' ko na našem društvenem polju Tesnoba se je oprijela sleherne ga, ki se je prišel poslovit o< pokojne Ane, naše vrle sloven ske žene. številni venci ob nje ni krsti so pričali, da je bila Am spoštovana. Podružnici JP0-S! In SANS sta pa bili deležni de narnc podpore, katero so jimi prijatelji podarili namesto cvet ja pokojni, Ani.
Pogreb se je vršil v sredo, d« 12. aprila popoldne po civilnil obredih, kakor si jc ona želel; kot zavedna, svobodomiselna že na. Kljub obstoječim razmeran se Je zbralo pri pogrebu lepo šte vilo njenih prijateljev in znan cev ter sorodnikov. V pogreb nem zavodu se je od pokojne' imenu društva 53 SNPJ HoV1 Matt Petrovič, član gl. odbori SNPJ in predsednik cleveland ske federacije, ki je v izbrani! besedah orisal pot delavske i* nc in njene zasluge na polj* društvenega in kulturnega deU Marsikateremu se je orosilo ok< ob njegovih lepo izraženih be* dah, zakar se mu kot društven tajnik iskreno zahvaljujem. 0< pokojne so sc uradno P0*1«™! tudi članice društva 74» SNPJ ki mu predseduje ses. Tonile Svojo sestrsko dolžnost so tud storile Progresivne Slovenke. * so sc udeležile pogreba od krt* kov št. 1, 2 in 3. Impresiven )t bil pogled na te žene. ki so«u* z rdečimi nageljni v rokah krsti v zavodu in nn mirodv°r« V njihovem Imer kojne poalovUa Ana Zaje. ki je v svojem govoru spomnila rodnikov in navzočih.
Zadnja pot Ane Barb.tVv« ji bila leno urejena t <l« "'»I Je nad 38 avtov. Tako J" selbina na izra/it naiin f -la od Ane. Pogreš .li j" ^ Vsi, zlasti pn njena družna, pr lrg tega na tudi njem it^
piijatrljlcc »n sodelavke,.. n
l*,lj jo bo seveda i na družina, posebno t skrbela za njegovo idiavj«1
bol) kot za si jo bodo njeni trije " ' ' Edward -n Ev<n. k. je ^
ročnih vsarmadi, kateri mogel priti pravoča
ona ie roda sprejela. Za klub ae
je veliko Žrtvovala. Ona Je ime-i poslovil od svoje Ijubcer la to dobro lastnost, da je pri	(Dalje na 1 ausm)
da * rr.»W*j
Teritorialna razdelitev Sovjetske unije
Fablus
Marsikoga danes zanima vprašanje, kako je boljševiška revolucija upravno in teritorialno organizirala rusko državo; na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v pričujočem ČlSnku.
Zavedati se moramo, da je imel preobrat v Rusiji 1917 soci-alnopolitični razredni značaj, Nosjteljica tega preobrata, revolucije, pa je bila zavedna (po Kadlecu "miftorite consciente"), smotreno na razpoloženju naroda (Leninovi govori in prokla-macije!) delujoča. ipanjšina. Po nazorih te manjšine4 ni družba kot celota podlaga sočialnopoli tieni državni skupnosti,; ampak posamezni družabni razred. L 1918 so boljševiki kot vladajoča manjšina razpustili konstituSnto z motivacijo, da se je meščanski parlamentarizem že preživel in da se ne sklada s socializmom. To pa zato ne, ker moč posedu-jočih slojev lahkcr zlomi edino razredni odpor, nikdar pa ne narodni, ki zato tudi ne more postaviti podlage socialistični družbi.
Po Leninu je naloga soclali stične države uničiti meščanstvo, mu vzeti vse možnosti udejstvo-vanja in s tem pripraviti čas; ko s socializacijo produkcijskih sredstev izginejo razredni boji in z njimi tudi potreba po državi. Iz tega vidika je bila zgrajena Sovjetska unija kot država p so verenostjo proletariata, katerega
riai kc
predstavitelj je komunistična stranka. Na pravu revolucije nastala država pa mora biti no-siteljica revolucionarnega raz-rcdno-delavskega pokreta, ki mora izvesti svetovno revolucijo in streti demokratski družabni rod.. Nova država je dobila novo ime "Zveza (Sojuz) socialističnih sovjetskih republik (SS-SR) 1. 1922 na predlog Ukrajina ca Frunzeja, ki je to ime predlagal v nadi, da bo nova dčžava obsegala vso površino zemlje. Temu končnemu cilju, svetovni revoluciji, so podredili boljševiki vse, tudi ureditev države. V novi državni zgradbi je zato moral biti izločen vsak moment, ki bi lahko oviral razširjanje komunizma v državi; ugoditi je bilo treba zato vsem težnjam tako zemljepisnega, kakor tudi zgodovinskega značaja.
Najtežje tozadevno vprašanje bi bilo v kapitalistični državi narodnostno. Radi programatične-ga stališča socializma do narodnosti so ga boljševiki lahko re-*ili. Že v revolucionarnih dnevih 1917 je izdal ljudski komisar za narodnostne zadeve Josif Džuga.švili-Stalin deklaracijo, ki načeloma urejuje razmerje revolucionarne Rusije do njenih narodov. Po tej deklaraciji je ugotovljena enakost in suverenost vseh narodov Rusi)e, prosto pravo samoodločbe vsafciga naroda to to uključno prarvo državno-pravne ločitve od Rusije in ustalitve samostojnih držav (to velja le v teoriji, na papirju; v praksi gre Rusija V smer ekspanzije, kar pokazuje aneksija baltiških držav itd.—Ured.); uki-ni,'i( so bile nadalje vse obstojni'. narodnostne in cerkvene Pfedpravice in zasiguran svobod-ni razvoj vseh narodnostnih toanjšin.	. - *
N'a hmelju te deklaracije je pravno nastala možnost osamo-*V"J'!'( baltskih narodov in PolJ k< kar so izvadli domači
meščanski elementi. Pri tem so dobile tuje sile, zlasti Nemčija, priliko, da ustvarijo od Ukrajine pa do Finske vrsto vmesnih, od Rusije neodvisnih držav, kar se je tudi uresničilo; tako so nastale ob baltiškem morju neka tere samostojne meščanske drža ve (Finska, Litva, Letonska Poljska).
Vendar pa so po Stalinovi na rodnostni deklaraciji nastale tu di v območju rdeče armade na rodnostne države, ki so se teri torialno precej krile z bivšimi demokratskimi, od rdeče arma de strtimi državami. V dobi meščanske vojne 1918-1920 in inter vencij je torej predstavljala na slednico carske Rusije samo dr žava (Veliko) Rusov, ki se je pr va notranje uredila in postala tako matica za nadaljnji razvo, posameznih zveznih republik, za nastoj in ureditev SSSR.
Vse na območju rdeče armade nastale narodnostne države je vezala med seboj. komunistična revolucionarnost; poleg tega pa so bile iz potrebe samoohranitve proti demokratskim meščanskim sosedom navezane medsebojno druga na drugo, saj je vsaka branila revolucijo. Tako je že koncem 1919, torej še med meščansko vojno, prišlo do zveze med najbolj ogroženo komunistično narodnostno državo Ukrajino in med Rusijo; po zvezni pogodbi sta obe državi dobili skupno vojsko, promet, pošto in brzojav, finance in gospodarski svet- Iz skupnih zadev vidimo, da je imela ukrajinsko-ruska zveza popolnoma vojaški značaj. Slič-ne pogodbe so do konca 1921 privezale k Rusiji še Belo Rusi-o, Azerbajdžan, Armenijo in Georgijo. Osrednji organi Rusije, ki si je postavila organiza-torične temelje z ustavo že 1918, so po 1921; ko so vstopili v nje tudi zastopniki zaveznic, postali tudi vrhovni uradi zveze že navedenih komunistično vladanih držav.
Raždejanje revolucije, svetovne in meščanske vojne, rfejas-nost v razmerju med posameznimi zaveznicami in končno zunanjepolitični položaj po konferenci v Ženevi—zunanja politika je bila do takrat še v rokah posameznih držav—poleg tega pa vpliv enotne komunistične stranke so povzročili, da so posamezne države 1922 priznale nujnost preurediti dotedanjo zvezo držav v zvezno državo. L. 1923 je dobila nova zvezna država svojo ustavo, ki poleg komunistične revolucionarnosti takoj
v	prvem poglavju, v deklaraciji o nastoj u SSSR, pokaže na globlje vzroke ustanovitve zvezne države: Vojna leta niso minila brez sledov. Opustošena polja, mrtve tovarne, razdejane produktivne sile in izčrpani gospodarski pomožni viri, ki so ostali kot dedščina vojne, ka&-jo, da so ločeni napori ločenih republik za gospodarsko obnovo nezadostni. Obnovitev gosjiodar-stva se je izkazala za nemogočo, če so republike ločene. Na drugi strani pomanjkanje stabilnosti v mednarodnem položaju in nevarnosti novih napadov nujno zahtevajo, da se ustvari enotna fronta sovjetskih republik proti obkroževanju. In končno zahteva izgradnju sovjetske moči same, ki je po svoji razredni naru-
vi	mednarodna, da pripelje de
blik na pot združitve v eno socialistično družino.
Na razvalinah carske države so nastalfe v Turanu republike, izmed katerih so bile po narodnostni razdelitvi Turana sprejeti kot samostojni, n. pr. Ukrajini enakopravni republiki Turk-menistan in U/bekistan v SSSR. S tem ie bila jsolitičnogeograf-ska razdelitev nove države končana. Kajti komfsariat je končal svoje delo že 1924, in sicer potem, ko 1e poskrbel za ustanovitev vrste nacionalnih republik, ter s tem udejstvil Stalinovo narodnostno deklaracijo. Že 1922 pa so se združile v eno federativno enoto proti zvezi Armeni-
združitvijo je ostal državnoprav-ni položaj teh republik isti, samo da proti zvezi ne nastopajo več kot tri republike, ampak kot ena.
Nekdanja edinstvena carska Rusija je tako postala zvezna ali federativna država SSR, ki sestoji iz Ruske (Rosijske) Socialistične Federativne Sovjetske Republike (RSFSR) z glavnim mestom Moskvo; Ukrajinske Socialistične Sovjetske Republike (USSR), Hurkov; Beloruske Socialistične Sovjetske Republike (BSSR), Minsk; Zakavkaške Socialistične Federaitvne Sovjetske Republike (ZSFSR), Tiflis; Turkmenske Socialistične Sovjetske Republike (Turk-SSR), Ašhabad; in iz Uzbeške Socialistične Sovjetske Republike (Uz-SSR), Samarkund. Naslovi zveznih republik odkrivajo njih narodnostne, družabno-idejne in upravne (sovjetske) temelje. Iz narodnostnih razlogov imata RSFSR in ZSFSR zdpet kot zvezni republiki federativni, ostale pa edinstveni značaj.
(Dalje prihodnjič.)
mučila tri leta, predno je umrla dočim je Ana uanrla 36 ur po na padu. Ana se je rodilu U, sept 1891 in dovršila je štirirazredno ljudsko.šolo z dobrim izpričeva lom. Učila se je tudi nemško pisanju in govorenju. V nemšči ni se je izpopolnila pri sorodn kih v Birkfeldu blizu Gradca.
V Ameriko je prišla 11. oktobra 1910 v Chicago z mrs. Fran ces Kržišnilf, ki li je bila kot mati in je poskrbela, da je mla da Ančka pristopila k društvu Nada št. 102 SNPJ. Takrat Frank Barbič, njen bodoči mož stanoval pri družini Frank Anna Mladič v isti okolici kot Kržišnikovi in teko sta se kmalu
s	*n Georgija; ž spoznala. Frank pa takrat še n
J«
rlasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s S. atrani.)
*rišel ie štiri ure pozneje. Pripeljal se je IZ Alaske z letalom, Chicagu pa ni mogel dobiti etala vsled slabegu vremena in e moral iti na vlak. Medtem pa e družina preskrbela, da krsto ne zagrebejo, dokler ne pride Evgen. Tako je videl sVojo mrtvo mater na pokopališču in se od nje poslovil. Naj omenim, da ji je soc. Zar* v torek zvečer zapela žalo-stinko v slovo.
Pokojna Ana je ljubila lepa domača ročna dela, zlasti pa je rada imela žepne rutice. Zato je sinu naročila, naj ji iz Alaske prinese zu spomin pur rutic in tako se je zgodilo, le da jih ona ni videla. Evgen ji je dal v vsako roko eno rutico, čim se je od nje poslovil na pokopulišču ter tuko izpolnil dano obljubo na najboljši način. Ko je dobil obvestilo, da je mati nevarno zbolela, se je brž odpravil iz Alaske domov, ni pa pričakoval, du je ne bo dobil pri življenju.
Tako smo se poslovili od pokojne Ane. Vsi, ki smo poznali njeno delo in njene vrline, Jo bomo ohranili v trajnem spominu. Neizprosni zakon narave zahteva, da moramo oditi za vedno, sedaj ta, sedaj oni. Žalujoči družini izrekamo naše globoko so-žalje ob tej nenadomestljivi težki izgubi dobre matere in žene.
Dodatek: Pokojna Ana Barbič je bila hči Ane in Jožeta Bizjaka, trgovca z usnjem v Mokronogu ob reki Mirni na Dolenjskem. Njena mati je še mlada podlegla isti bolezni kot Ana, le
mislil na ženitev, kajti imel je obilo zabave s svojo harmoniko Iskro očetovstva pa mu je užga incident na oglu ulic Blue Island in lflth St. Tam je namreč vide neko Čehinjo, ko je poljubovala svojega 2-letnega sinčka. To ga je tako omehčalo zlasti zato, ker je vedno radi imel otroke, da se je odločil, da si izbere družico Prvič Je Ančko sj^remil domov z nekega piknika v juliju leta 1913 in dne 5. novembra istega leta ju je mirovni sodnik Edward R Polk iz Lyonsa, III., poročih Pri či sta bila sedaj pokojni John Koren in še živeii Peter Jeram Leto pozneje, dne 5. okt. 1914, je Ančka povila prvorojenčka Fran-kieju, ki je sedaj stur 29 let. Dve leti pozneje se je rodil drugi sinko Edward, sedaj star 27 let, po treh letih pa ao Barbičevl dobil tretjega sina Evgenu, ki je seda; star 24 let. Frank in Edward sta poštna uslužbenca v Clevelundu in oba sta oženjena, dočim je Ev gen nudjaoročnik v službi stricu Sama.
Vselej, ko se je Barbič vračal z delu domov po stopnicah, Je sli
šal iz kuhinje čo; žlic. Sedaj tega
Z
t krožnikov in e bo več, Četu-
lovne množice «.vjet»kih repu- <i» >' P" Prvem n«p«h.
di ni povsem zapuščen, kajti doma ima pridno slnaho, ki se zaveda, da ji je bila pokojna kot mati. Pogrešala jo bosta tudi vnučka Donnle in Jimmv, s katerima je imela obilo veselja. Ana je bila Žrtev srčne hibe, kl je glavna morilka ljudi. Družina Barbič je prejela več sožalnih brzojavk iz raznih krajev dežele tako tudi od mrs. Frances Kržiš nik iz Chicago, katero je Frank po naročilu svoje žene obiskal vsakokrat, ko se je mudil v Chi cagu po opravkih.
Pokojna Ana zapušča žalujočega moža Franka, sinove Franka, Edvvarda in Evgena, sinahi He len in Julijo, vnuke Donnle, Jim my in Robert, vnukinjo Janet, nečaka Ivana Jermana v Mil vvaukceju ter nekaj ožjih sorodnikov v starem kraju. Pogreba so se udeležile tudi Barbičeve sestre Mary, Rose in Anna, ki so prišle iz Penne, tuko tudi nečuk iz Milwaukeeja.
J. F. Dum. 53.
Prispevki ss f ANS
Chicago, IU.—Slovenski ameriški nurodnl svet (SANS) je med drugimi prejel tudi od bru-ta John Polantza iz Johnstowna, Pa., znesek $31.00 tej orgunizu-clji v pomoč in podporo.
To vsoto ao prispevali sledeči: Društvo št. 289 SNPJ, Tire Hfll, Pa., $25.00, Anton Poje $100,4 prispevki podružnice št. 53 SAN-Su znašajo $5 00, skupaj $31.00.
V imenu naše organizacije ln v imenu naših bratov in sester v stari domovini, ki ae tako junaško bore za tvoje pravice In svobodo; Izrekamo za ta dar nuj-iskrenejšo zahvalo.
Težak je boj, kl ga bije naš narod onkraj morja; trpljenje je velikansko in žrtve so ogromne, zato je dolžnost slehemegu Slovenca In Slovenke, da po svojih močeh pomaga gibanju, kl stremi zs osvoboditev In združitev našega naroda v start domovini. Urad lANSa.
Ruski topovi bruhajo lssirelke aa nemške postelje na vshodni fronti.
Nove ljudske fronte nastajajo
Napisal Dona Id Bell
V evropskih prestolnicah bodo vladale po vojni vlude, ki se snujejo zdaj v izgnanstvu in tudi v domačih krajih, kot plod političnih struj, ki ao poganjale svoje kali skoSi zadi\jih deset let. Vse te vlade bodo koalicijske ali takozvanc vlade 'ljudske
Slika kaše sevesniško letallltrn na KlUlske«*
front^ v katerih bodo uživuli lomumsti ravno toliko ugleda, kakor so ga dobili socialisti po zadnji svetovni vojni.
Vse do prve svetovne vojne ni bilo nikjer v Evropi nobene vlade, kl bi bila sprejela socialista svojo sredo. V večini dežel mu je bilo celo nemogoče dobiti uradniško službo, pa bodiai še tako skromno. Šele proti koncu vojne S9 v Nemčiji prebili socia-tstl te zapreke in si priborili mesto v vladi princa Mux von Badena. Takoj po koncu vojne pa so se začele oblikovati delavske vlade v najrazličnejših evropskih deželah, in kmalu po letu 1920 so vladule skoro na vsem kontinentu zmerno usmerjene vlade socialističnega značaja. Od Norveške in Švedske pa do Čehoslovaške in prav do Anglije, »ovsod ae je ponvuljal ta razvoj, toda v tej dobi so zarea radikal nI elementi že zapuščali delav ske stranke ln ustvarjali komu nlstične organizacije, ki so pre vzele opozicijo ns skrajnem le vem krilu.
Ista stvar ae ponavlja zdaj, ln zopet hodijo marsikatere komu niitične stranke po potih, nu ku tera so krenile po zadnji vojn socialistične stranke. General de Gaulle je pravkar sprejel dva comunista v svoj Francoski od bor narodne osvobodltvo. Res Je sicer, da sta vstopila Fernand Grenier in Fruneois Billouz v vlado po pogojih, katere Jim je stavil De Gaulle in ne narobe, kajti komunistična stranka j< prvotno zahtevala, da samu iz-voje delegate, In je zahtevala ministrstvu vojne In notru-njih zudev, u De Gaulle al je sum izbral Greniera za zračno ministrstvo in BilIouxa za ministru brez portfelja, Toda priznati je trebu, da sta obu vodilne osebnosti komunistične stranke in zares predstavnika koalicijske vlade, d obsegu vse strunke od proti nemških koservativcev do levl-čarjev-komunlstov,
Imumo torej ?duj v Evropi dvoje dejansko vladajočih administracij, v katerih se nahujajo komunisti prva Je Titova Jugo-ovansku vluda. Niti prva niti drugu ni uradno priznana od zaveznikov, toda vsakdo ve, du bosta obe igruli zelo veliko vlogo usodi svojih dežel, In du ima-ta obe resnično avtoriteto nu svojih ozemljih. Titova vludu Je pod vodstvom komunistov, ki pn so pristali na demokratični način adanja in sprejeli načelu dr* tavljunskih pravic, osebne svo* kode in privatnega podjetništva.! Mogftfe je celo, da se bo izkazala Titova vlada manj socialistična v svojem poslovanju k<*t Francoski odbor za narodno osvoboditev. Jugoalavlja je namreč dežela kmetov, v kateri ni mogoče prevzeti bogatih mono-| polov, dočim je Francija visoko industrializirana dežele, katere j vodilni In Industrijski krogi so J m »delovali s sovražnikom lh , Gaullrjev program, ki je sum po m »bi precej zmeren, je vendar mnogo bolj radikalen kot vae, kar je Tito dozdaj napovedal,
Jufcno je, da ae bodo tudi drugod Sirom fcvrope ustvarjali* vlad«', katerih smernice bodo nekje med De Gaullcjevimi In Titovimi. V Italijo je pravkar prispel prvak komunistov, Manj znan je po svojem pravem ime-(
nu, Tugliatti, kot po svojem političnem nazivu, Ercoli, Bjl je izgnanstvu preko 18 let, največ v Moskvi, Tukoj po svojem pri hodu je objavil, du je pripravljen sodelovati z reformirano italijansko vlado, celo z Uadoglijem in pod monarhističnim sistemom, uko preda kralj Viktor Ebiunuel oblast svojemu sinu. A bodoča narodna skupščina naj odloči, kukšne vrste vlado si bo narod izbral. Badoglio je nato izjavil, du je pripravljen sprejeti komuniste v svojo vlado, Grof Sforzu, ki je vsuj toliko konzur vativen kot De Gaulle, ako ne Še bolj, ln star nasprotnik komunizmu, je tudi izjavil, du pri-staju nu to, du stopijo komunisti v vludo in da se reši vprašanje kraljestvu šele pozneje, ako
Je kralj pripravljen predati oblast svojemu sinu. Cisto mogoče je torej, du bomo videli v Italiji ustunovltev nove, spremenjene vlade nu podlugi predlogov, katere je prinesel kumunist Ercoli.
Čehoslovaška vludu je nedavno sprejela v svoj državni zbor komunistične člane. Grška za* mejnu vluda, katero so imeli v rokah desničarji, je odstopila. Njen predsednik Tsouderos nikakor ni mogel doseči sporazuma z delegati odpornega gibanja na domači zemlji. Zdaj so v teku prizadevanja, da se sestavi nova vlada pod liberalnim vodstvom Venizelosa, ki sa opira pred vsem nu svoje slavno Ima. Stari Venizelos je bil naj* večji politični vodja moderne Grčije. Njegovemu sinu zdaj prij>ada nalogu, du zedini na« sprotujoče si struje in tegu tudi ne bo mogel doseči drugače kot z ustanovitvijo koalicijske vlado.
Znano Je, da so odporna gibanju širom vse Evrope zelo nu-k len jenu temu načelu vludunja. Presenetljivo pa Je, da velja tisto tudi zu dežele naših sovražnikov, Vsi ruzlični odbori, ki so se pojavili s struni Nemcev svobodnih deželuh, so orguni ziranl na teh temeljih. Nujbolj izrazito je videti to v strukturi moskovskega komiteju svobodne Nemčije. V drugih so komunisti manj Številni in tudi munj vplivni, Ma nikjer niso izključeni. Svobodni rumunski krogi imajo slične smernice. Mudžari, ki se nahajajo v zunanjem svetu, so deljeni v pro* in unti-Hortyjove skupine. Vsi, ki »o proti HorthyJu, sa drže tudi omenjenega načelu koalicijske vlade.
Prlznutl Je torej treba, du so vsa ta gibanja vzklllu iz istih idej in Imajo iste smernice. Pre* senetljlvo pa Je to le na prvi (»ogled, kajti začetki tega razvoju ao že stari. Koalicijske vladi« * socialistično udeležbo po prvi svetovni vojni so tdle možne le rudi razvoja socialističnih teorij In strank pred vojno—kar se je tu krat imenovalo revlzionistični program, ki je hotel spremeniti nekatere izmeri Marsovih dogem.
teh prooenovanlh socialističnih strankah je stopila miael delavske internaclonale nekoliko v o/adje, in Istočunno so ae pojav!«
bol| nacionalne smernice v vsiikUfri teh strank,
Da se danes nahajamo v razvoju, ki se ponavlja, je popolnoma jasno—krog razvoja Je tudi že zaključen. Zu misel koalicijske vlade akupaj s komunisti se je prvič pojavila v letu 1935, ko Je bila osnovana na Francoakem takozvana ljudska fronta. Zdaj pa je razpustitev komunistična internaclonale — kominterne — omogočila komunističnim strankam vseh dežel, da Izdelajo vsaka svoj nacionalistični program.
Zununja jnilitiku treh velesil je prislljenu upoštevati ta razvoj v evropski politiki, ki bo poatajnl ie bolj Jasen in določen z osvoboditvijo posameznih dežel. —
ONA.
Bevin se zahvaljuje za pomoč
Ameriiki delavci omogočili zgradnjo doma
Tadworth. Anglija.—"Ameriški organizirani delavci so naši prijatelji in to prijateljstvo so Izpričali a dejanji," Je rekel Er-nsst Bevin, delavski minister v Churchillov! vladi, v svojem govoru pri ceremonijah ob otvoritvi doma za delavke v tem mestu. On se je osebno zahvalil članom unij Ameriške delavske federacije, ki ao prispevali denar zu zgrudnjo doma.
Med drugimi projekti, katerih zgradnjo so omogočili ameriški organizirani delavci, je Bevin omenil klube za britake mornarje v Glasgowu, Cardiffu in Londonu, kukor tudi domove za je-klurske delavce, železničarje in bolničarke.
"V slehernemu Izmed teh domov Je tublu z napisi, da so zgradnjo omogočili amerišlU delavci," Je dejal Uevln. "Ti bodo preživeli vojne ln vse s njo povezane strahote. Nuša hvaležnost se izraža is teh napisov, ki so zarezani tudi v naših arcih. Oni, ki ne vedo, kaj pomeni petletno zatemnevanje, ne morejo razumeti našega položaja. Naši delavci opravljajo težka dela ln zadovoljiti se morajo z nezadostnimi edmtrrki živil. Zavedajo se predvsem, ds mnrs biti nsša , oboroženu sila dobro založena z živili in drugimi potrebščinami. V tej nuj>cU>sti In borbi naa velikodušnost umerišklh delavcev nsvdujs z občutkom Iskrenega tovarištvu, Vliva num tudi vero In u|>unje, da se bomo prav tako boril! v miru zu izboljšanje razmer [Mi vsem svetu kot se aedaj borimo za zmago v tej vojni,"
Catto postal governer angleške banke
I^indon, 22. apr,—Lord Catto Je bil izvoljen za governerja angleške državne banke na aeji direktorjev. Nusledll je Montaga Normuna, kl je šel v pokoj, Bled* hj! je imel ta urad 24 let. Plača guvernerja državne banke Je $H000 letno.
V blagi spomin sedma obletnica emrti
»|ae aepreee i«
JOSEPHINE DELOST
kalara |e preminula t), aprila IS1T,
• Tvej tpomln m«d nami Ae vedne šivi a vae aamaa Tebe Mšefe naše eti. Odšla al is neia »rede ia pustila (umr «Ufcek »parni* e ste* Keeia! Je minule »adam lat ed ka« Tebe veš med nami al, a adi te la eela ve*nest Sile «1 »am naJ4rai)i taklad. ah. be M Ta še a enkrat vtdaM ln Seli Teet eiaa V mirnem prahu apeveš rešena vaek nadlap Utihnil sa vedno Ja Tvp) ples. a v mUtth si nam ves Sna. PuStve) v miru in anivat sladke, dekle« tudi ml m ^fl^NM M T#fc#ia
Na| TI knda lahka ameriška mml|a. Žaluje*! aatalii Jea Delaat in s«uiina. v Sirahanu. Pa.
19 YANKS IN BURMA COOL DOGS'
(Nadaljevanje) Dalje misli očlvidno niso mogle iti. To je bilo mučno in mu je trpinčilo možgane, duio in telo. Oožnost se je polastila njegovega srca in miali Soj mu postajale vele in brezbarvne, glava ga je fenlela in rad bi se usedel na istem mestu v drevoredu, kjer je stal in zamahnil z roko nad vsem, celo nad samim dejstvom življenj«.
"Kako se je mogel Semjonov smejati, ko je vedel, da bo čez nekaj trenutkov vse končano! ... Kaj je on — junak? ... Ne, tu ne gre za junaštvo. Torej ni smrt prav nič tako strašnega, kot si predstavljam jaz?"
Takrat ga je glasno in nepričakovano poklical Ivanov. "A, vi ste? Kam?" se je stresel Jurij. "Spominjati se prahu nanovo prestavljenega hlapca gospodovega!" je surovo in veselo odgovoril Ivanov. "Pojdimo skupaj, kaj se boste vedno držali sami zase!"
Jurija je bilo tako strah in bil je tako žalosten, da se mu najbrž zato nista zdela Sanin in Ivanov tako zoprna kot vselej.
"Dobro, pojdimo!" je pritrdil, a hipoma se je spomnil, da ju nadkriljuje ter si rekel sam pri sebi: "Kaj naj pa počnem pri njih? Žganje piti, prazne kvante goniti?"
2e se je hotel premagati, da bi odrekel, vendar se je njegova duša Instinktivno uprla samoti in Jurij je šel ž njima.
Ivanov in Sanin sta molčala in tako so molče prišli prav do Ivanovove hiše.
Bilo je že čisto temno in pri vrticah na klopi so nerszločno videli človeško postavo z debelo, grčavo palico.
"A, stričko PJotr Iljič!" je veselo zavpil Ivanov.
"Jaz," se je oglasil človek v zamolkli oktavi in njegov močni glas je moško zadonel v zraku.
Jurij se je spomnil, da je bil stric Ivanova star, pijan pevec pri farnem zboru. Imel je sive brke kot nikolajevski vojak in njegova ponošena delavniška obleka je dišala grdo.
"Bu-bu!" je jeknil njegov glas kot lahek udarec ob sod, ko ga je Ivanov predstavil Juriju.
Jurij mu je nerodno ponudil roko in ni vedel, kaj bi rekel in kako bl se obnašal napram tskemu Človeku. A takoj se je spomnil, da morajo biti za Jurija Svarožiča vsi ljudje enaki in je šel skupaj s starim pevcem ter mu skrbno prepuščal pot.
Ivanov je stanoval v sobi, ki bi bila poprej podobna kašči kot pa človeškemu stanovanju, tako veliko je bilo v njej smeti, Šare in nereda. Ko pa je gospodar prižgal svetilko, je Jurij videl, da so bile vse stene okrašene s slikami Vasnecova in da so bili kupi stare šare skladi knjig.
"AH imate radi Vasnecova," je vprašal Ivanov in odšel po posodo, ne da bi poslušal odgovora.
Sanin je povedal Pjotru Iljiču, da je Semjonov umrl.
"Bog mu daj nebesa!" je zopet zadonelo v sodu in Pjotr Iljič je po kratkem molku pristavil:
"No, kajpak . . . tudi dobro. Torej je vse izpolnjeno."
Jurij ga je zamišljeno pogledal in hipoma začutil v sebi simpatije do starega pevca.
Prišel je Ivanov in prinesel kruha, nasoljenih kumaric na krožniku in kozarce. Ko jo vse to razložil po mizi, pokriti s časopisnim papirjem, Je prijel steklenico in Jo s kratko, skoro neopaženo kretnjo odmašil ter nI pri tem polil niti kapljice.
"Spretno!" Je pohvalil Pjotr Iljič.
"Sedaj se vidi, kdo razume!" se je zadovoljno pošalil Ivanov in nalll v kozarce zelenkaato-bele tekočine.
"Torej, gospoda," je prijel svoj kozarec in izpregovoril s povzdlgnjenim glasom: "za mir duši in tako dalje!"
Začeli so jesti in so izpili še malo in še malo. Govorili niso veliko, več so pili. V majhni sobici je kmalu postalo vroče in soparno. Pjotr Iljič je prižgal cigareto in je hipoma vse pre-vlekel z modrikastimi trakovi slabega tobačnega dima. Od izpitega žganja, od dima in od vročine se je Juriju Načelo vrteti v glavi.
"Grda reč je smrt!"
"Zakaj?" je vprašal Pjotr Iljič. "Smrt? . . . O-o!... Ampak to ... to je nujno potrebno!... Smrt! ... Pa če bi večno živeli? . . . O-o! . . . Čuvajte se tako govoriti . . . Večno življenje! ... Kaj je neki to?!"
Jurij si je hipoma začel misliti, kaj če bi živel večno . . , Predstavljal si je nekakšen neskončno dolg, siv trak, ki se utrudljivo in brez cilja vali po praznini, kot da bi se dssu za drugim prevalil z enega vala na driuJga. Vse predstave o barvah, o glasovih, o globini in debelini derivati so je mu nekako zabrisale in obledele tes si zlivaje v sivo kal, ki je tekla brez struge in toka. To ni bilo več življenje, to je bilo pta* tako smrt.
"Da, seveda," 'je zamrmral
"Ampak na vas je, kot vidim, napravik) silen vtis," je pripomnil Ivanov.
"Na koga pa to ne napravi vtisa?" je namesto odgovora vprašal Jurij.
Ivanov je neodločno stresel z glavo in začel pripovedovati Pjotru Iljiču o zadnjih trenutkih Semjonova.
V sobi je postajalo že neznosno soparno. Jurij je mehanično leno gledal, kako je žganje lesketaje se v svetiljklnem svitu, teklo v drobne, rdeče ustnice Ivanova in je čutil, da se vse okrog začenja tiho vrteti ln raztekati.
"A-a-a-ah" mu je zapelo v ušesih z visokim, tajinstveno žalostnim glasom.
"Ne, strašna reč je smrt!" je odgovoril, ne da bl sam tega opazil, kakor da bl odgovarjal temu tajlnstvenemu glasku.
"Preveč ste nervozni!" se je omalovaževalno odzval Jurij.	o. <, . H a ; ji
"Vi pa niste sposobni za toV\ je mehanično vprašal Jurij.
"Jaz . . . No, n-nak! . . . Umreti me sicer ne veseli, to Je prazna stvar in živeti Je neprimerno prijetneje . , . ampak če je že smrt, potem pa, dobro ... umrl bom v eni uri in brez vsakih aparatov."
"Saj nisi umiral ln ne moreš vedeti," se je nasmehnil Sanln.
"Tudi to ja res!" se je zasmejal Ivanov.
"To smo že vse slišali," je hipoma žalostno zlobno Izpregovoril Jurij; "govoriti je lahko vse, toda amrt ostane vedno smrt! . . . Ona je strašna sama na sebi in človeku, ki ... no, ki si dela račun o svojem življenju, mora ubiti ta neizogibni, nasilni konec vsako veselje do življenja ... AH Ima to kakšen smisel!"
"Tudi to smo že slišali," ga smehljaje prekine Ivanov, ki se Je tudi nenadoma vznevoljil. "Vsi vi mislite, da ssmo vi . . ."
"Kakšen smisel?" Jc zamišljeno prekinil Pjotr Iljič.
"I nobenega!" je prav tako nerazumljivo zlobno zakričal Ivanov.
"Ne, to ni mogoče," je kljuboval Jurij; "je pač premodro vse, kar je okrog nas ln . .
(Se nadaljuje.)
M oz z brazgotino
Jack London
V	3
"Prav nič ga nisem videl. Kdo I »a, misliš, sem Skrinja za denar? In kaj naj imam oprsviU a
i« m?"
"Mogoče veš, mogoče tudi ne. Vseeno pa ti bom toliko časa stiskal vrat, da boš vedel. Kakor hitro pa dvigneš roko, ti bom prestreltl k lavo."
"Popusti!" je zarjul Cardegee, ko je Kent nategnil vrv.
Kent )e popustil in morščak je /vijal in vrtel viat toliko časa. da se mu je posrečilo spraviti vrv pod brado.
"No?" je vprašal Kent pričakujoč odkiitja.
Cardegee pa se je reJ.al.
"la* obesi me. tl prekleti stari som "
Cardegee je dobro vedel, da se bo tragedija spremenila v burko. Bil je namreč te^ji «k1 nje^a in Kent ga ni mogel dvigniti s tal. čeprav ae je s celim telesom obe-hiI nu vrv Napel je vse svoje m«Mi do KktajnnMt, noge mor-naija *> ..stal« vedno na tleh. tsk'. fla so te rtmilc del nje^o^e te/«- i,Mali del pa vrv pod biad«t.
Kci ^a Kvnt m mogel dvigni-
ti, se ga je oklenil z namenom, da ga bo toliko časa počasi davil, da mu ba povedal, kam je dal zlato. Mož z brazgotino pa se ni pustil zadaviti. Minulo je deset, dvanajst, j>etnajst minut — in Kent je obupal in ga spustil.
"Dobro,", je dejal in si obrisal potno čelo. "Ce te ne morem obesiti, te bom pa ustrelil. Saj je nekaj ljudi na svetu, ki niso lojeni za obešenje."
"Lepo boš Mkazll svoj pod," je pnčel Cardegee, da bi si pridobil časa. "Poslušaj: sedaj pa lepo tuhtajva, kaj bi bilo pametno storiti. Ti si agubil nekaj pra~ hu. Praviš, da vem jaz kje je, jaz |>a pravim, da ne vem. Sedaj določiva višino, da bova lahko zastavila smer."
"Stoj!" mu je padel Kent v besedo. "Vsak«» smer. v katero misliva speljati to zadevo, bom določil )az. In če se le ganeš, dobiš kroglo v telo, tako gotovo kakor le kaj."	-
"Pri zveličan ju moje matere."
Ki ji naj bo bog miloatljlv. če te ljubi Torej! Ah. ti bi rad?" Mornar se je nitmec zganil, pa ga je prehitel Kent in mu nastavil mrzlo cev na čelo "Mirno leži* Ce se ganeš le ra las. Je po tebi;"
Ni bilo baš jHijcJno delo. Ves
Čas je moral paziti, da sc ne oddalji od puškinega petelina. Bil pa ni zaman tkalec. V nekaj minutah je bil Cardegee povezan na rokah in na nogah. Potem ga je vlekel pred vrata in ga položil ob kočo. Tako je lahko gledal na reko ln opazoval je solnce. za koliko ae je dvignilo k me-ridijanu.
"Dam ti časa do opoldne In potem. .
"Kaj potem?"
"Potem te bom poslal v pekel. Ce na boš priznal, te bom obdržal tu, dokler ne prijaha mimo prvi oddelek policije."
"Bog me ne udari, če ni to prijetna zadeva! Tu sem jaz nedolžen kakor jagnje »n si ti s luknjo v betici in trdno pripravljen, da me ustreliš in pošlješ v pekel, ti prekleti stari ropar! Ti, .
Jim Cardegee je izbruhal iz sebe ploho kletvic, kakršnih ni še nikoli slišal Jakob Kent. Prinesel st je ven kaj pručko. da bi udobneje užival njegovo Jezo. K« se je Cardegee na vse mogoče vile i/klel. je pričel natančno premišljevsti ppložaj in opazovati solnce. ki ae je z nespodobno naglico dvigalo na zapadni obok neba Njegovi psi, katerim se je čudno zdelo, da še niso vpieieni, so ga obkolili. Gospo- {
SCOUTf POR IT. MN. STIIWB1'S American tralned Chlnese forces, Sgt
Frank Brosch (left) of Chicago and Lt WiWam J. Oriffln of Salisbur?, MtL, spol off their wearr "dogs" in tbe Tanal River, Burma. Tbejr braved Jap machlne gun Ure by wading aeross tha river in advance-of
. tha audn forcasto locate enemjr position*.	^ <,,....<,..-
darjeva negibnost je mučno vplivala nanje. Čutili so, da ni nekaj v redu, pa niso vedeli kaj. Stisnili so se okoli njega in so s tuljenjem izražali svoja čuv-stva.
"Hoj! proč Siwash!' je zavpil in se pognal za njimi, zvijajoč se kakor črv. In je opazil, de leži prav na robu neke jame. Ko je prejx>dil pse, je pričel premišljevati, kakšen hasek bi mogla imeti ta jama zanj, ki je sicer ni videl, čutil pa, da je. Kmalu je prišel do zaključka. Takole si je mislil: ljudje so že po svoji naravi leni. Napravijo le tisto, v kar so prisiljeni. Ce si gradijo kočo, morajo na streho položiti zemljo. In je logično, da nosijo prst le tako daleč, kolikor je neobhodno potrebno. Zaradi tega leži na robu jame, iz katere so skopali prst, ki se je sedaj nahajala na Kentovl koči. Če pa pravilno uporabi to modrost, si s tem podaljša odmerjeni čas. Strnil je sedaj v?o skrb na" jerme-nje iz jelenove kože, s katerimi je bil privezan. Roke je imel zvezane na hrbtu in bile so mokre od snega. Vedel je, da se da mokro neatrojeno usnje stegniti in poskusit je, ne da bi pokazal kakšen napor, to čimpreje storiti.
Z očmi je požiral stezo za sanke in ko je v smeri Sixty Mileja za hip opazil črno točko, ki se je pojavila pred belim ozadjem ledenega jezu, je skrbno pogledal na solnce. Že je skoraj doseglo zenit. Zdpct in zopet je videl črno piko, premikajočo se preko ledenih kleči in zopet izginjajo-čo v razpoke ledovja. Vendar pa je vse to opazoval na skrivaj, da ne bi njegov sovražnik česa sumil. In ko sc je Kent dvignil in pogledal na cesto, se je Cardegee prav resno ustrašil. Ker pa so bile tedaj sani baš za ledenim jezom, jih Kent ni mogel videti.
"Rad bi te obesil za,vse to!" mu je zagrozil Cardegee, d* bi obrnil njegovo pozornost nase. "In zaradi tega se boš še V peklu c vrl, le verjemi mi to."
Potem pa je čez nekaj časa zopet dejal:
"Povej mi, ali veruješ v strahove?" Jakob Kenf se je zdrznil in Cardegee je opazil, da ga je potipal na pravem koncu. Zato je nadaljeval: "Veš, človeku, ki ni mož beseda, se prikazujejo duhovi. Ti me zaradi tega ne smeš ustreliti pred dvanajsto uro, razumeš. Če boš to storil, tedaj se ti bom prikazal. Čuj, eno samo minuto, eno samo sekundo pred časom, ki si ga določil in jaz se ti bom prikazal, tako mi veruj l"
Jakob Kent se je obotavljal pa se ni upal ničesar reči.
"Kako pa tvoja ura? Kakšna zemljepisna dolžina je to? Kako moreš vedeti, da gre tvoja čebula prav?" je vpraševal Cardegee s praznim upanjem pre variti svojega rablja za nekaj minut. "Ali se ravnaš po času policije ali po času kompanije? To ti reče^, če me ustreliš le eno samo sekundo pred dvanajsto, ne boš imel nikoli miru pred menoj. Prišel bom nazaj! Ce ne veš natančno, koliko je ura, kakp boš vedel, kdaj bo točno dvanajst? Kako moreš biti . prepričan, te vprašam?"
"Bom že pazil," je odgovoril Jakob Kent. "Saj imam solnčno uro tule."
"Paprla! Kompas je za tride-setdve stopinji odklonjen."
"Te so natančno vštete."
"Kako si to napravil? Po kompasu?"
"Nak, po severnici."
"Je to natančno?"
"Popolnoma."	*
Cardegee je zastokal in skrivno je pogledal na stezo. Sani so sedaj dosegle pobočje. Bile so oddaljene komaj še dva kilometra in psi so leteli s polnim tekom, lahko in brez napora.
"Koliko je še senca oddaljena od črte?"
Kent jc stopil k primitivni uri in tuhtal.
"Tri cole," je odgovoril po dolgem ugibanju.
"Obljubi mi, da boš zaklical
X FIRST-HAND BATTLE ACCOUNT

uro, predno me boš ustrelil. Kaj
ne?"
Kent je pritrdil in se zoj>et potopil v molk. Jermeni okoli Car-degeejevega zapestja so se počasi raztezali in skoraj si je že oprostil roke.
"Povej kako daleč je senca!"
"Eno colo."
Mornar se je malce zaokrenil, da bi se ob pravem trenutku laže zvrnil v jamo, hkratu pa je zrinil prvo zanjko s svojih rok.
"Kako daleč?"
"Pol cole."
V tem trenutku je zaslišal Kent škrtajoči šum sank in pogledal je na stezo. Mož, ki je prihajal, je ležal po trebuški na saneh in psi so leteli naravnoat h koči. Kent se je hlastno okrenil in dvignil puško. .
"Saj še ni točno dvanajst!" se je upiral Cardegee. "In prikazal se ti bom, zanesi se name!"
Jakob Kent je predvdarjal. Stal je poleg solnce ure, kakih deset korakov od svoje žrtve. Mož na saneh je najbrže opazil, da se godi nekaj nenavadnega, dvignil se je na kolena in bil po pseh kakor besen. *
Senca je padla na črto in Kent je pomeril.
"Si pripravljen?" je dejal svečanostno. "Dvanajst. . ." * * Toda Cardegee ga je prehitel za en sam del sekunde in se s hrbtom zakotalil v jamo. Kent je spustil petelina in skočil k jami.
Pink! Puška je eksplodirala pomorščaku, ki se je dvignil, baš v obraz. Pa ni dim bruhnil iz cevi, pač pa je planil mogočen plamen v bližini kopita in Jakob Kent je padel. Psi so zdirjali po pobočju, planili s sanmi kar pse-ko njega in vozač je skočil na tla baš v trenutku, ko si je Cardegee osvobodil rok* in splezal iz jame.
"Jim!" Poznal ga je. "Kaj se je zgodilo?"
"Kaj se je zgodilo? Ah, nič. Malenkost, ki sem jo storil za svoje zdravje. Kaj se je zgodilo, ti prekleti idiot! Kaj se je zgodilo, vprašaš? Oprosti mi roke, sicer ti ustrojim kožo! No pa malo hitreje, če nočeš, da ne bom krova pometal s teboj!"
"Hu!" je vzdihnil, ko mu je ta z nožem prerezal vezi. "Kaj se je zgodilo? To bi rad sam vedeL Ali moreš ti pojasniti to, osel?"
Ko sta prevalila Kenta na stran, je bil mrtev. Puška, starinska nabijača, je ležala poleg
1944
WAMUND
a
un sivi
a

njega. Jeklo in les je razJ Konec desne cevi je režal T eol po dolgem. Cardegee ga dvignil. Iz razpokline se je < tok zlatega prahu in v tem nutku je Jim vedel vse.
"Hudiča!" j* zarjovel "Ta pa lepa! Tu je njegovo prekl« zlato! Bog me ne udri in še te poleg Charfey, če mi ne zle takoj po ponvo, da bova oon zlato!"	13
(KONEC)
ICT0RY
| IUT
HORD mm
BONOS* STAMPS
n;
Najzanesljivejše dnevne lavake vesti so v dnevniku "F svetL" AU Jih čitstS vsak di
Rasni mali oglasi
KOVAŠKI POMOČNIK —mora inl skušnje na strojnem kladivu in delo na nakovalu. Stenberg Forg Co., 3717 Milwaukee Ave.
Potrebujemo moškega za delo m AVTOMOBIL OBODU IN FEND Stalno delo in dobra delavnica Najvišja plača. 3939 N. Ashland Ave. Wellington 7400
LEPA PRILIKA ZA 8LOVENCA Proda se dobro idoča trgovi s grocerljo in mesom. Mi opremljena, proda sa po smsrnl a Nahaja sa v slovenski assslb Lastnik ja na tam mestu is nsd let. Vsrok prodale je slabo tdrv ln odhod na farmo. Oglasile osebno ali pismeno.
BLAZ GODEC 1SS03 Grovewood Ava.
Cleveland. Ohio
RAD BI SE SEZNANIL
Slovenec srednje starosti bi se i seznanil s Slovenko 28 do 35 Staro v svrho ženitve. Priglasi lahko tudi vdova brez otrok. Kat resno misli, naj se pismeno prigl na naslov: ŽENIN #1, 2657 S. La« dale ave., Chicago 23, 111. -(Ad
/ NA PRODAJ JE
na 4708 N. Pulaski Rd. lesena, stan. hiša, se takoj lahko prevzan Lota meri .60x125. Cena je $60 Nadalje se proda na 4916 N. Hardi ave., lesena dve stan. hiša. Sc lah selite v 80 dneh. Široka lota, 2 k garaža.
AUGUST KIRCHMAN 4017 Lawrence Ave. Phone Kildarc 3672
naroČite si dnevnik prosveto
alaL List
U. redna keevsedje sa lahko naroči na list Prosvsto Is dva. trL štiri ali pat člaaev Is ene družine k eni asroi tane aa vsa enaka, as člana ali asčlane M.00 ss Ker pe člani Ae plačajo pri sfssmsntu 11.20 ss „ _ " H« to prišteje k naročaiaL Torej sedal ni vsruk* rs*
da Ja list predrag sa člane BMP J. Uat Prosveta Je vaša lsstnlss is
eetavo Je v vsaki dnsšini aakde. ki M rad Utal list vsak dan.
Pojasnilo*—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti *to> SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo sahtevs) sam svoj list tednik, bode moral tisti član ls dottčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, tn obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs nc stori, tedaj mora upravništvo sni|sU datum za to vsoto naročniku.
Cena listu Prosveta Jat Sa Zdruš. dršave In Kanade SSJS Za Chieafe la okolico Je
I tednik la-- 4 JO	1 tednik la --------f*
t tednika la____LN	t tednika la________5 JJ
S tednike la -- L4Š	S tednika la --------J*
4 tednike la____IM	4 fr^VVt la_________t7\
I tednikov la________ nič	■ —— «-	1 *
Za Evrope Je..—......
lapalnlfta spodnji kupon, prilaUe Moaej Order e pismu la si aaročlie Prosveto.
_ vsoto deosrls sM
Uri. ki Je vaše lastnina
PROSVETA. SHPJ. SSS7 Se. Lawndale Ava. Chicago SS. IIL
Prilošena pošiljam