— 383 — Ogled po svetu. Dvanajst lndianskih zapoved za žene. Iz »Svetovida«. Ker pri nas v Europi veliko žen hlače nosi, to je, da mož plesati mora, kakor mu ženica žvižga, ne bo od škode, ako zvemo, kako je med Indiani, kar nam ^Svetovid" pove, ko popiše (smešne) Indijske postave, ki se takole glase: 1. Za ženo ni druzega Boga, ko njeni mož. 2. Ako je mož še tako star, gerd, neprijazin in sirov, ali če je vse premoženje svoje za milošnje potrosil, je vendar treba, da je žena možu kot gospodaru svojemu pokorna, in njemu se dopasti potrudi. 3. Ženska je vstvarjena, da je pokorna, dokler živi; ako je devica, da se vklanja očetu; ako je orno-žena, da se vklanja možu; ako je udovica, da se vklanja otrokom svojim. 4. Žena ne sme nikadar z možom svojim pri jedoi mizi jesti, ampak si ima za čast šteti, ako jesti sme, kar možu ostane. 5. Kadar se smeja mož njeni, naj se smeja tudi ona, in joka naj, kader se mož joka (plaka). 6. Žena ima brez razločka stanu možu svojemu vedno tiste jedila kuhati, ki jih nar raji je. 7. Da očem moža svojega dopade, se ima žena vsaki dan kopati, narprej v čisti in potem v žafranovi vodi, svoje lase mazati in česati, kraje okoli trepavnic z antimonom, čelo pa rudeče barvati. 8. Ako je mož na poti, je treba, da se žena posti, da na zemlji spava, in da se ne lišpa. 9. Kadar mož domu pride, mu mora žena vesela naproti iti, da mu poda račun od obnaše svoje, od besed svojih in celo od misel svojih. 10. Ako jo mož pokrega, se mu ima za njegovo dobro voljo zahvaliti. 11. Ako jo mož natepe, naj sprejme kaštigo svojo s poterpežljivostjo, naj mu pomerljivo roko poljubi in ga za odpuščenje prosi, da ga je razserdila. To so zapovedi iz (ajdovskih) lndianskih knjig« Prosimo Serbkinje za oprostenje —- pravi nadalje preostri „S ve t o vid" — da smo se prederznili, v serbski jezik jih prestaviti. Z dvanajsto jim čemo prizanesti, tem več, ker je tudi v izvirni postavi ni; ako bi pa smeli serbski komentar podmenuti, moglo bi se reči: 12. Ako mož ženo v nezvestobi zalazi, se ima ona očitno sožgati.