UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO Ljubljana, Titova c. lo2 dr. Dolfe VOGELNIK: STATISTIKA SELITEV Ljublj ana , 197 1 V' 262680 / VSEBINA STATISTIKA SELITEV A. Osnovni pojmi in razvrstitve OSNOVNI POJMI Selitve, selivec, selitveno območje in intervali.1 Selitveni tok. Bruto in neto selitve. 3 Selitveni nivoji. 4 VRSTE SELITVENIH TOKOV. 4 Stalne in začasne selitve. 4 Lokalne selitve in migracije,. 5 Razvrstitev selitev po selitvenih nivojih. 5 Ruralno-urbana razčlenitev selitev.8 Še neke druge pomembne razčlenitve selitev.8 B. Viri in metode zajemanja .10 REGISTRI PREBIVALSTVA. 10 Pojem, postavitev in vodenje registra.10 Značaj in pomen podatkov.11 Kvaliteta podatkov... 12 Register prebivalstva Slovenije.13 SPECIFIČNI PODATKI PRT POPISIH PREBIVALSTVA KOT VIR. . 13 Rojstni kraj pri enem popisu. 13 Rojstni kraj pri dveh zaporednih popisih.15 Dolgost (trajanje)bivanja. 20 Kraj prejšnjega stalnega bivališča.22 Kraj stalnega bivališča na nek prejšnji datum.24 KORIŠČENJE PODATKOV VITALNE STATISTIKE.25 METODA KOEFICIENTOV DOŽIVETJA.26 Splošni obrazec.26 Koeficienti doživetja vzeti iz tablic smrtnosti.28 Koeficienti doživetja izračunani iz podatkov dveh popisov.2 9 Neto migracija med otroci. ..30 PRIMERJAVA NETO MIGRACIJ DOBLJENIH PO RAZNIH VIRIH. . 31 POSEBNI VIRI ZA DNEVNO MIGRACIJO.34 Anketa 1957.!.34 Popis prebivalstva 1961.35 C. Indikatorji .36 INDIKATORJI ABSOLUTNEGA OBSEGA SELITVENIH TOKOV.36 Splošne ali popolne selitvene bilančne tablice.36 Posebne bilančne selitvene tablice.38 Številčni primer.3 9 MIGRACIJSKE MERE..40 - 2 - Splošna oblika..40 Vprašanje števca.. 41 Vprašanje imenovalca...41 Redukcija periodičnih selitvenih mer na povprečne letne mere.45 INDIKATORJI REDISTRIBUCIJE.46 INDIKATORJI DIFERENCIALNE IN SELITVENE MIGRACIJE.47 Pojem in izračunavanje..47 Številčni primer..4S Splošni in specifični indeksi diferencialne migracije.52 Sintetični indeks diferencialne migracije...... .52 POSEBNI STATISTIČNI INDIKATORJI DNEVNIH SELITEV.53 Koeficienti dnevnih migracij. . ..53 Vprašanje imenovalca...53 Tokovi dnevne migracije, ki se zlivajo v določen kraj.54 Tokovni diagram za dani kraj dela..55 Struktura dnevne migracije zaposlenega osebja po oddaljenosti kraja dela od kraja stanovanja.55 DEMOGRAFSKA STATISTIKA.57 SPLOŠNE POSTAVKE .57 PREDMET STATISTIČNEGA ZAJEMANJA IN VIRI. 57 Predmet statističnega zajemanja... 57 Popisi prebivalstva,... 57 Pojem stalnega prebivalstva v jugoslovanski statistični metodologiji. 59 Viri za zajemanje gibanja prebivalstva. Definicija razpisa.61 Publikacije rezultatov popisov prebivalstva...62 Publikacije podatkov o gibanju prebivalstva.66 LEKISOVA MREŽA...66 Koordinate Lexisove mreže... .66 Celokupnost živih prve in druge vrste, celokupnost umrlih prve, druge in tretje vrste...... 67 SPLOŠNI DEMOGRAFSKI INDIKATORJI...6 9 Splošno uporabljena simbolika za označevanje prebivalstva, prebi¬ valstvenih struktur ter prebi valstvenih procesov.69 Splošne demografske mere.... . 71 Poprečni letni prirastek prebivalstva in poprečna letna mera rasti. . 73 Poprečni letni selitveni prirastek (saldo)..74 Specifične (specializirane) demografske mere.. 75 Mere fertilnosti (plodnosti).76 Specifične mere smrtnosti.. .. .77 Generacijska nehomogenost starostno^ specifičnih mer.78 Generacijske mere.7 9 Verjetnostni demografski kvocienti. 79 Mere smrtnosti dojenčkov. 80 Longitudialna in transverzalna analiza. Generacijka in momentna opazovanja. 81 Pojem kohorte. 81 - 1 - STATISTIKA SELITEV A. Osnovni pojmi in razvrstitve OSNOVNI POJMI Selitev, selivec, selitveno območje in interval Selitev imenujemo prostorske premike posameznih oseb, ki posta¬ nejo s tem selivci in nosilci selitvenih procesov. Statistična enota selitve¬ nih procesov je vsaka posamična selitev odnosno selivec. Vsak prostorski premik vendar ne predstavlja že selitve. Potrebno je k opredelitvi pojma selitev v smislu prostorskega premika dodati še drug bistven element, ki obstoji v določitvi meja osnovnega selitve¬ nega območja. Samo če oseba prekorači te meje, potem šteje kot selivec in njegov prostorski premik kot selitev. Če se giblje v okviru, to se pravi znotraj postavljenih meja osnovnega selitvenega območja, potem takšen premik ne predstavlja selitve. Najmanjše selitveno območje, ki se še upošteva v slovenski selitveni statistiki, je območje naselja. Selitev znotraj naselja iz ene v drugo ulico, iz ene v drugo hišo iste ulice, iz enega v drugo nadstropje, ne štejemo kot selitev. Raziskovalec lahko postavlja različna selitvena območja glede na cilj raziskave. Zato se bo lahko dogodilo, da bo isti prostorski premik neke osebe pri eni razpravi štet kot selitev, pri drugi pa ne. To posebnost selitvenih procesov, ki zadobe svojo točno opredeljenost šele z oznako osnovnega selitvenega območja, je potrebno imeti stalno pred očmi. Ker ima vsaka selitev kot prostorski premik svoje prostorsko izhodišče in prostorsko dohodišče, se pojavljata pri vsaki selitvi nujno dve osnovni selitveni območji, priselitveno in odselitveno. Selitev kot statistična enota je zato popolno definirana šele, če poznamo tako prise¬ litveno kot odselitveno osnovno območje. Selitvene raziskave se vendar pogosto omejuj go (predvsem radi pomanjkljivih statističnih virov) na - 2 - opazovanje ali same odselitvenega ali samo doselitvenega osnovnega območja vsake selitve. Zato v tem primeru govorimo namesto o selitvah o doselitvah ter doselj-encih odnosno o od selitvah ter od seljencih. Naj še omenimo terminološko, da bomo uporabljali izraze doselitve ter odselitve kot sploš¬ nejše izraze, dočim se uporabljajo izrazi vseljenec (imigrant) odn. izseljenec (emigrant) pretežno za meddržavne selitve. Od osnovnega selitvenega območja je potrebno razlikovati opazo¬ valno selitveno območje. Samo tiste selitve, katerih osnovni selitveni območji ali pa vsaj eno od njih le^i znotraj opazovanega območja, so predmet konkretnega statističnega opazovanja, če je npr. naše opazovalno selitveno območje na teritoriju SR Slovenije, potem to pomeni, da so pred- met našega opazovanja tiste selitve, ki/začenjajo ali pa končujejo na območju Slovenije, ali pa se v celoti odvijajo znotraj republiškega teritorija, Ne spadajo pa v tem primeru v krog opazovanja selitve, ki se odvijajo v polni meri izven meja Slovenije. Vsaka selitev se odvija v času, pa ,je zato potrebno pri vsaki statistični enoti zajeti trenutek odselitve in trenutek priselitve. Ponavadi se ne upošteva trajanje samega selitvenega procesa, ter se predpostavlja, da trenutek odselitve sovpada s..trenutkom priselitve. Zato štejemo selitve * ki ^ kot dogodkovne pojave,/pa/je treba določiti enotnostm časovni interval, po možnosti enake dolžine, preko katerega spremljamo dinamiko selitev. Ponavadi bodo to letni ali pa petletni, redkeje desetletni intervali. Podobno kot opazovalno območje moramo določiti tudi opazoval¬ ni časovni interval. Samo tiste selitve, ki so se začele ali pa končale v opazovalnem intervalu, . spadajo v krog našega opazovanja. Opazovalni interval je lahko npr. povojno razdobje, ali razdobje med dvema popisoma. Zgodilo se bo tudi, kot bomo kasneje videli, da opazovalnega intervala ni mogoče koledarsko točno ugotoviti in da ne velja isti interval za vse selitve, ki jih opazujemo. Tako nam npr. podatki iz popisa o kraju stalnega bdvališČa in o rojstnem kraju dovoljujejo, da damo oceno o številu selitev tkzv. življenjskih(to so namreč vsi primeri, kjer je rojstni kraj različen od kraja stalnega bivališča), vendar ni pri vsaki enoti časovni interval isti, Opazovalni -3 interval obsega v tem primeru za vsako osebo interval od njenega rojstva pa do popisa. Seveda je analitska vrednost takšne vrste podatkov šitkajša. Selitveni tok. Bruto in neto tokovi ) ' Selivci, ki so se odselili iz selitvenega območja A v selitveno območje B,, označujejo selitveni tok AB. Vsak selitveni tok ima svoj obseg (tj. število selivcev),. strukturo ter svojo smer . Selitveni tok AB ni isto kot selitveni tok BA, niti polmeri, niti po obsegu. Selitveni tok AB pomeni število selivcev, ki so se odselili iz A ter doselili v B, dočim pomeni selitveni tok BA število selivcev, ki so se selili iz B v A. Dočim obstojita vselej dva elementarna selitvena tokova med dvema selitvenima obmocjima A in B (pri čemer je seveda lahko eden od nji¬ ju enak G), obstoji samo eden izvedeni neto selitveni tok, ki zato tudi teče samo v eni smeri. Javlja se kot računska razlika med selitvenima tokovoma AB in BA. Da bi določili smer in s tem predznak neto selit¬ venega toka, moramo izbrati določeno selitveno območje kot izhodišče opazovanja. Če vzamemo za izhodišče območje A, potem bo neto selitveni tok enak AB-BA ter bo imel pozitivni odnosno negativni predznak glede na to, ali je BA manjši ali pa večji od AB. Če se postavimo v B kot opazo¬ valno izhodišče, bo pri istih obsegih AB in BA neto selitveni tok vselej nasprotnega predznaka: AB neto = BA ne1;0 - Neto selitve imenujemo tudi selitveni saldo, ker predstavlja presežek selivcev, ki odteče iz območja A v območje B. Poleg neto selitev poznamo tudi bruto selitve, ki jih dobimo, če seštejemo obseg tokov AB in BA, pri čemer ne upoštevamo predznaka * elementarnih tokov, Bruto selitveni tok bo zato vselej pozitiven. Analitska vrednost bruto selitvenega toka je v tem, da nakazuje stopnjo intenziv¬ nosti selitvenih procesov med območjema A in B. Bruto selitveni tok v nasprotju z neto selitvenim tokom nima svoje enoznačne smeri, ampak teče istočasno v obeh smereh, v smeri AB in BA. Selitvene tokove, pri katerih opazujemo tako odselitveno kot - 4 - priselitveno območje, bomo imenovali z a k 1 j u č e n e selitvene tokove. V mnogih primerih pa ne poznamo ali pa nismo zainteresirani na obeh selit¬ venih območjih. Takšne selitvene tokove bomo imenovali odprte , ki so lahko ali doselitveni ali pa odselitveni, z vidika danega selitvenega območja. Označili jih bomo z A. odnosno z A, kar bo pomenilo število odselitev iz A v vse smeri odn. število priselitev v A od koderkoli. Oznake, ki se v takšnem primeru uporabljajo, so tudi O^in (odselitve-emigracije iz A, d ;>s ilitve-imigracije v A). Tudi fca odprte selitvene tokove moremo z vidika določenega selitvenega območja, ki je hkrati odselitveno in'priselitveno, izračunati neto in bruto vrednosti selitev. Selitveni nivoji Osnovno selitveno območje predstavlja obenem osnovni selitveni nivo. S tem, da grupiramo osnovna selitvena območja v večje prostorske skupine in ker lahko takšno prostorsko grupiranje izvrši¬ mo na več stopnjah, pridemo do vrste selitvenih nivojev. O njih bo govora v naslednjem podrazdelku. VRSTE SELITVENIH TOKOV Glede na namen raziskave moremo grupirati selitve z raznih vidikov. Stalne in začasne selitve Ped stalnimi selitvami razumemo tiste selitve, kjer oseba spremeni svoje stalno bivališče. Pri začasnih selitvah selivec samo začasno zapusti svoje bivališče, kamor se namerava vrniti. Med začasni¬ mi selitvami so zlasti pomembne sezonske selitve, kjer se oseha odseli zaradi sezonskega dela, pa še po opravljenem delu vrne v svoj domači kraj. K začasnim selitvam štejemo tudi t e d e n s k e ali dnevne selitve - 5 - (nihalne selitve, Pendelbewegungen), kjer oseba vsak dan ali vsak teden odide radi dela na delovno mesto, ki leži izven kraja njenega stalnega bivališča, ter se še isti dan ali,pa na kraju tedna zopet vrača. Med tipične nihalne selitve spadajo poleg delovnih selitev tudi šolske selitve, kjer se dijaki al-i študenti vsak dan vozijo na šolski pouk. Lokalne selitve in migracije Sociološko je migrant oseba, ki s svojo selitvijo pretrga osnovi družbene, zlasti delovne, obrazovne, kulturne itd. vezi, ki so jo vezale na določeno družbeno okolje. Te vrste selitve imenujemo migracije. Če s selitvijo oseba ostaja v domačem, tradicionalnem okolju, potem gre za lokalne selitve. Bilo bi nemogoče pri statističnih selitvenih raziskavah ugotav¬ ljati v vsakem individualnem primeru, ali je s selitvijo prišlo do takšnega pretrganja družbenih vezi ali ne. Gre za to, da se odločimo za naselitveni nivo, pri katerem moremo predpostaviti, da se p r e t e ž n o , to je v večini primerov ostvari omenjena sociološka oznaka, ki loči lokalne selitve od migracij. Za naše prilike bomo šteli selitve med naselji znotraj občine kot lokalne selitve, dočim bomo selitve, kjer oseba prestopi mejo občine, kjer je dotlej prebivala, smatrali za migracije. Razvrstitev sžitev po selitvenih nivojih Glede na to, katerega nivoja meje presekajo dani selitveni tokovi, bomo razlikovali pri veljavni strukturi selitvenih nivojevtn a s e 1 j - čne, občinske, rajonske ali regijske, republiške in pokrajinske ter državne (jugoslovanske)selitve. Ker predstavljajo naselja v primeru slovenske selitvene statistike najnižji, to se pravi elementarni-selitveni nivo, zajemajo naseljčne selitve pojmovno vse selitve. Občinske selitve so tiste, kjer selitev preseka občinske meje. Občinske selitve so po svojem številčnem obsegu manjše od naseljčnih -6 selitev za števični obseg selitev .m e d naselji znotraj vsake občine. Selitve med naselji znotraj vsake občine imenujemo tudi mednaseljčne i ali internaseljčne selitve. Ker prostorskih premikov z n o t r a j naselja ne štejemo za selitve, se pojem mednaseljčnih naselitev krije s pojmom notranjeobčinskih selitev, ki jih imenujemo tudi i n t r a o b č i n s k e selitve. Če se povzpnemo na regijski nivo, bomo opredelili regijske selitve kot tiste selitve, ki presekajo meje dand^regije. Notranjeregijske (ali intraregijske) selitve bodo obstajale iz (a) selitev med občinami vsake regije, ki jih bomo imenovali m e d o b č i n s k e ali inte robčinske selitve ter (b) iz selitev znotraj vsake občine, to se pravi iz notranje¬ občinskih aliinterobčinskih selitev, kot smo jih zgoraj opredelili. Na analogen način bomo opredelili republiške selitve kot selitve preko meja vsake republikfe. Notranjerepubliške selitve bodo s svoje strani razpadle na medregijske aliinterregijske selitve (to so selitve med regijami znotraj vsake republike) ter na notranje regijske ali interregijske selitve. Na kraju imamo še državne ali (v našem primeru) jugoslo¬ vanske selitve, to so selitve preko državnih meja. Imenujemo jih tudi meddržavne selitve ali zunanje selitve. Če izrazu "zunanje" selitve * ne dodamo nobene podrobnejše oznake, potem bomo smatrali, da gre za meddržavne ali zunanjedržavne selitve. Analogno lahko poimenujemo republiške selitve tudi z u n a n j e r e pub li š k e selitve, da jih proti-postavimo n o t r a n j e r e pu b 1 i šk i m selitvam; regijskim^elitvam lahko rečemo tudi z u n a n j e r e gi j s k e selitve, kadar jih želimo postaviti proti- notra- njeregijskim selitvam, občinskim selitvam z u n a n j e o b č i n s k e seli¬ tve, ter naseljčnim selitvam zunanj ena s el j čne selitve. Če označimo naseljske, občinske, regijske, republiške in državne selitve zaporedoma z S, O, G, R, in D, mednaseljčne, medobčinske, medregijske, medrepubliške in meddržavne z MS, MG, MG, MR in MD in končno notranjenaseljčne, notranjeobčinske, notranjeregijske, notranjerepubliš ke in notranjedržavne selitve z NS,NO,NG,NR in ND, lahko postavimo - 7 - našlednje tipične številčne odnose med posameznimi nivojskimi kategorijami selitev: (a) D* = MD Gornje enačbe lahko formuliramo tako, da so selitve danega nivoja enake vsoti mednivojskih selitev iste ga nivoja in nivojskih seli¬ tev z a stopnjo višjega nivoja. Mednivojske selitve danega nivoja pa so enake razi iki med nivojskimi selitvami dveh zaporednih nivojev. (b) Iz enačb pod (a) lahko izvedemo takoj: S = MS + MG + MG + MR + MD O = MO + MG + MR + MD G = MG + MR + MD R = MR + MD D = MD Selitve danega nivoja lahko izrazimo torej tudi kot vsoto mednivojskih selitev danega in vseh višjih nivojev. (c)Zgoraj smo dejali, da nivojske selitve lahko vselej pojmujemo tudi kot zunanjenivoj ske selitve, če jih želimo protipostaviti z notranjeni vojskimi selitvami. Ker pa vsota zunanje in notranjenivojskih selitev kateregakoli nivoja vselej predstavlja celokupno število vseh selitev, sledijo takoj še sledeči odnosi: ■ D + ND = R + NR; ND * R _ D + NR ; ND = MR + NR R + NR = G + NG; NR = MG + NG G + NG = OtNO; NG = MO + NO O + NO = S + NS ; NO = MS + NS Notranjenivojske selitve danega nivoja so torej enake vsoti - 8 - mednivojskih in notranjenivoj skih selitev za s t o p n j o nižjega nivoja. Ruralno-urbana razčlenitev selitev I Z vidika procesa urbanizacije je pomembna razčlenitev selitev na ruralno-urbane, urbano-ruralne, interruralne in interurbane selitve. Kriterij za to razčlenitev leži v ruralnem odn. urbanem značaju od-se¬ litvenega ter priselitvenega območja, posebno vlogo imajo ruralno-urbani tokovi, ki so neposredni nosilci procesa urbanizacije. Še neke druge pomembnejše razčlenitve selitev Glene na smer selitvenega gibanja ločimo z vidika določenega selitvenega območja doselitve ter odselitve. V kolikor se odseljenci zopet vrnejo v svoje prvotno bivališče, govorimo o povratnih selitvah ali re migracijah. Če je povratna selitev organizirana po javnih oblasteh, gre za repatriacijo. N Glede na obseg selitev razlikujemo posamične (individu- alne) in skupinske (kolektivne) selitve. Pri skupinskih selitvah se selijo cele družine ali druge sociološke ali ekonomske skupine prebival¬ stva (recimo isti poklici). Če so skupinske selitve po obsegu zelo velike, potem gre za masovne selitve, in če so te povzročene po nekih elemen¬ tarnih ali drugih nezgodah (vdor sovražnika) in če niso organizirane po javnih oblasteh ,. jim pravimo e k s o d a . Z drugega vidika razlikujemo še p r o s t o v o 1 j n e (spontan e) in prisilne selitve. V zadnjem primeru se ljudje selijo prisilno ali pa iz strahu pred silo. Med prisilnimi selitvami igrajo posebno vlogo: izgoni ( ekspulzije), kjer javna oblast izžene cele skupine prebivalstva, ne da bi jim pokazala prostor novega bivališča; če ima izgon obenem povračilni značaj in javne oVlasti ne štejejo za primerno, da prizadete osebe bivajo še naprej v svojem starem prebivališču potem gre za deportacije (konfinacije). - 9 - Evakuacija pomeni prisilno izpraznitev določenega območja po javnih oblasteh z namenom, da se prebivalstvo obvaruje pred nekimi nezgodami (povodenj, plazovi, tuja vojska). Vse osebe , ki so prisilno izseljene, se imenujejo izgnanci (refugdes). Če je izgnancem nakazan določen prostor za prebivanje (ne da bi sicer imela selitev povračilni značaj), pravimo takim migrantom r a z s e 1 j e n e osebe (D. P. , tj. displaced persons), kar se dogaja zlasti v primeru t ransferja prebi¬ valstva), to je v primeru prisilnih kolektivnih preselitev, ki jih organizi¬ rajo javne oblasti. Do transferov pride zlasti pri zamenjavah prebi¬ valstva med dvema državama. Potem imamo še primer invazije, ki pomeni nenadno in masovno priselitev (vdor) proti volji prebivalstva danega območja, o infiltraciji pa govorimo pri dolgo trajajočih priseljevanjih po rela¬ tivno maloštevilnih, za domače prebivalstvo neopaznih skupinicah. V zvezi s pojavi, ki se navezujejo na rezultate priseljevanja na novem območju in okolju, se je koristno spoznati še z nekaterimi standardiziranimi izrazi. Po prvi fazi začetne prilagoditve ( akomodacije) prise¬ ljencev novemu okolju pride lahko do faze kulturne prilagoditve in končno do faze popolne prilagoditve (asimilacije) priseljencev z avtohto¬ nim prebivalstvom. Naturalizacija, tj. sprejem odn. podelitev tujega državljanstva ponavadi pospeši proces asimilacije. V kolikor priseljenci ohranijo bistvene črte svojih običajev, svojo nacionalno zavest, in materni jazik, ostajajo t u j e r o d n a koloni- j a med avtohtonim prebivalstvom, kar često postavlja zelo delikatna vprašanja koeksistence. Koeksistenca lahko vodi do medsebojne fuzije med obema vrstama prebivalstva, kjer se povsem pomešajp karakteristike enega in drugega prebivalstva; do integracije, ko se ena prebivalstvena skupina vtopi v drugi; ali pa do pojavov segregacije, kjer žive razna prebivalstva eno poleg drugega na istem območju ter so razdvojena po preprekah, ki jih postavLjajo ali zakonski predpisi (Južna Afrika) ali pa običaji, ki imajo namen preprečiti medsebojne kontakte(ZDA). - 10 - (Statistika selitev) B. Viri in metode zajemanja’ Kot statistični viri, iz katerih moremo črpati podatke o selivcih in selitvenih procesih, pridejo v poštev: a) Register prebivajva in na njem sloneča evidenca in statisti¬ ka o selitvah b) Podatki iz posebnih na prostorske premike prebivalstva ve¬ zanih vprašanj pri popisih prebivalstva in posebnih anketah. Sem spadajo vprašanja - o rojstnem kraju - o dolgosti (trajanju) bivanja v kraju popisa - o kraju prejšnjega bivališča - o kraju bivališča na nek prejšnji datum' c) Splošni podatki (globalni ali o spolno-starostni strukturi) dveh zaporednih popisov prebival-stva v kombinaciji z oceno naravnega gibanja prebivalstva. Takšna ocena se lahko naslanja na podatke vitalne statistike (o živorojenih in umrlih) ali pa na koeficiente doživetja, vzete iz tablic smrtnosti odnosno iz spolnostarostnih struktur prebivalstva ob obeh popi¬ sih. REGISTRI PREBIVALSTVA Pojem, postavitev in vodenje registra Register prebivalstva predstavlja sistem individualnih evidenc o vsakem prebivalcu, ki stalno prebiva na določenem območju ter o vseh pomembnejših spremembah v številu in karakteristikah stalnega prebival¬ stva. Registri prebivalstva služijo predvsem v administrativne namene, lahko pa obenem koristijo kot dnagočen vir neposrednega zajemanja seliv- cev in selitvenih procesov. Kot izhodišče za postavitev registra prebivalstva služi popis prebivalstva po upravno-teritorialnih enotah ali po krajih. Na rezultate popisa prebivalstva, ki daje evidenco stanja prebivalstva danega območja - 11 - v trenutku popisa, se veže sistem tekočih evidenc, ki registrirajo vse spremembe v številu stalnega prebivalstva: v register se vključujejo vsi živorojeni in doseljenci, izločajo pa se umrli in odseljeni. Trenutno je vpeljanih v svetu okoli 60 Registrov prebivalstva, od katerih jih pa samo 9 daje statistično informacijo o notranji migraciji. Najstarejša in najbolj dodelana sta registra prebivalstva Nizozemske in Švedske. U-stanovitev švedskega registra prebivalstva sega dve stoletji nazaj, nizozemskega pa preko enega stoletja. Registri prebivalstva se naglo širijo. Ustanovitev registra prebivalstva sama po sebi ne predstavlja posebnih težav (zadostuje dobro izveden popis prebivalstva), glavni proble¬ mi pa se javljajo v zvezi z zahtevo točnega in ažurnega vodenja registra. Če ti pogoji niso zagotovljeni in izpolnjeni, izgubi register prebivalstva kaj kmalu svojo vrednost. Značaj in pomen podatkov Podatki, ki jih dobimo iz registrov prebivalstva, se tičejo ne-Jposredno selitev, dočim se nanašajo podatki iz vseh drugih virov, pa najsi se izvajajo iz vitalne statistike ali pa iz tako ali drugače postavljenih vprašanj pri popisih prebivalstev, na seljivce. Ker se lahko ista oseba v okviru danega časovnega intervala večkrat seli, in ker popisi v načelu zajamejo samo selivce, ki so doživeli trenutek popisa, tako da izpadejo iz evidence selivci, ki so se selili v opazovalnem razdobju a so umrli pred popisom, moramo računati na to, da bodo podatki iz registra prebivalstva, ki se tičejo selitev, vselej večji od podatkov, ki jih za isto razdobje dajejo popisi prebivalstev, ki evidentirajo selivce. Pomen registrov prebivalstva kot virov selitvene statistike je predvsem v tem, da pridemo do podatkov zelo hitro, takorekoč sproti (vsak mesec, vsako leto), dočim moramo čakati na selitvene informacije iz popisov po pet ali deset let, in pa da nam tekoča selitvena statistika, sloneča na registrih prebivalstva, omogoča konstrukcijo časovnih serij o selitvenih procesih, ki jih lahko koristimo kot indikatorje k o n j u n k tu r n e ga gibanja in za korelacij ske analize z ekonomskimi in drugimi družbenimi - 12 - dinamienimi serijami. Kvaliteta podatkov Kvaliteta podatkov o selitvah,, ki jdh dajejo registri prebivalstva, zavisi od popolnosti, s katero se registri vodijo, o točnosti njihovih vpisov in o ažurhdsti vodenja. Ali so omenjeni pogoji popolnosti, točnosti in ažurnosti izpolnjeni, pa zavisi v bistveni meri od tega, ali obstoji in ali se izvaja dobro domišljen sistem kontrole vodenja registrov. Švedska s svojo’dolgc in bogato skušnjo vodenja registrov prebivalstva daje v tem pogledu lep primer. Obstoji vrsta mer neposredne in posredne kontrole. Neposredna kontrola obstoji v periodičnem preverjanju po organih uprave hišo po hiši, ali se podatki iz registra ujemajo z dejanskim stanjem. Splošna kontrola pa se izvrši ob vsakem popisu prebivalstva, kjer je vsako neujemanje stanja registra z rezultati popisa predmet pes ebne raziskave. Poleg tega obstoji vrsta posrednih kontrol, koristeč pogoste kontakte z ljudmi, do katerih nujno prihaja v zvezi z uporabo registrov prebivalstva v razne administrativne namene (pri obveznem cepljenju vseh otrok v teku prvega leta starosti, v starosti šestih let ob začetku obveznega splošnega šolanja, pri 18. letih v zvezi z vojaško obveznostjo, pri 21. letih z vpisom P v volilne spiske, pri 65. letih z vstopom v pokoj itd. ). Glavni element zanesljivosti švedskega sistema prebivalhve-nih registrov pa je register oseb, katerih bivališče je ne - znano. Vanj se vpišejo vse osebe, katerih bivališče je neznano ter ostanejo v registru vpisani vse dotlej, dokler se ne prepišejo v redni register (kamor spadajo) ali pa se (radi smrti ali odselitve) ne izločijo iz registra. Glavna ovira,- da se vzdržuje primeren nivo kvalitete podatkov pri registrih prebivalstva je premajhna disciplina ljudi pri prijavljanju in odjavljanju svojega prihoda odnosno odhoda iz kraja stalnega biva¬ lišča in neobstoj učinkovitega sistema trajnega preverjanja kvalitete registra s strani organov, ki vodijo registre prebivalstva. R e gi s ter prebivalstva SR Sl ovenije V Jugoslaviji je od vseh republik le Slovenije uvedla leta. . .. stalen register prebivalstva. Registri se vodijo na sedežih matičnih oko¬ lišev (okoli 4oo po številu), ki so nasledniki svoječasnih malih slovenskih občin (iz leta 1952, pred veliko upravno-teritorialno reorganizacijo). Za vsako pri -odn. odselitev se izpolni poseben statistični ,list. Ti statistični listi se občasno pošiljajo Zavodu za statistiko 8R Slovenije, kjer se sta¬ tistično obdelajo. Podatki se v sumarni obliki publicirajo v mesečnih sta¬ tističnih poročilih, enkrat letno pa v statističnem letopisu. SPECIFIČNI PODATKI PRI POPISIH PREBIVALSTEV Rojstni kraj pri enem popisu Na podlagi podatkov o rojstnem kraju pri popisu prebivalstva lahko celokupno prebivalstvo razdelimo v dve kategoriji: a) v non-migrante, t. j. osebe, katerih območje rojstnega kraja je isto kot območje kraja stalnega bivališča ob popisu(osebe, ki so se sicer v teku življenja selile, a so se do popisa vrnile v svoj rojstni kraj, štejejo v tem primeru kot ne-selivci, kar seveda ni točno) b) v (življenjske) migrante, to so osebe, katerih območje rojstnega kraja je različno od območja kraja stalnega bivališča ob popisu. Kdr so osebe, ki so se selile, v teku življenja, a so se do popisa vrnile v svoj rojstni kraj, štete za non-migran te, je po tej metodi ugotavljanja števila migrantov to število podcenjeno.. Če podatke razčlenimo hkrati po območjih rojstnega kraja in po območjih stalnega bivališča ob popisu, dobimo dvodimenzionalno selit¬ veno input-output tabelo. Splošni primer takšne dvodimenzionalne selitvene input-output tabele (pri treh območjih A, B in C, na katere je razdeljeno celotno opa¬ zovalno območje) je podan v tabeli 3 A. V predkoloni se nahajajo območja rojstnega kraja kot odseli tvena. območja, v glavi se javljajo območja -14- stalnega bivanja kot dosplitvena območja. V polja so vpisane ustrezne frekvence življenjskih selivcev. M ^ pomeni npr. število selivcev iz obmo- čja B v območje C, M pomeni število vseh (življenjskih) doseljencev v O območje B in je enako M. -.odnosno P Oznaka stoji za številko prebivalcev, ki so bili rojeni na območju B in tudi tam popisani. Podobno velja za simbola P in P , dočim pomenijo P. osebe, katerih A. A. A.. rojstni kraj leži na območju A, in P ^ prebivalstvo, ki je bilo popisano na območju A kot njegovem stalnemu bivališču. Slično velja za simbole P , Jb. P^ itd. Celokupno število (življenjskih )migrantov dobimo če od celo¬ kupnega prebivalstva odštejemo frekvenco iz diagonalnih polj P A P in AA dJd p cc ; M = v oklepaju. P - (P + P + P,-,-,), pri čemer so non-migranti enaki vsot:'. AA -D D v_^ V_x Tabela 3.1 Območja Območja stalnega rojstnega bivališča ob popisu Na podlagi gornje popolne tabele vseh bilančnih tokov, ki jih je n(n-l),tj. pri treh območjih 3x2 = 6,lahko sestavimo za vsako območje pose ¬ bej selitveno bilančno tabelo po spodnjem vzorcu, kjer so v prvem stolpcu označena območja, v drugem vse doselitve v dano območje, v tretjem vse % odselitve iz danega območja, v zadnjih dveh stolpcih pa vse bruto in vse neto selitve v odnosu na dano območje. Za območje C npr. bo izgledala selitvena bilančna tabela takole: -15- celokupno redistribucijo prebivalstva, ki gre na račun selitev. Zadošča, če frekvence zadnjega stoLpca pišemo izpod zadnje vrstice ter odštejemo slednje od prvih tako, da dobimo neto migracije v odnosu na vsako območje. Nekatere od njih bodo pozitivne, nekatere negativne, vsota pa v vsakem primeru enaka nič. Vsota pozitivnih neto migracij bo izražala obseg redis¬ tribucije prebivalstva na račun selitev. V tabeli 3. 2 sledi številčni primer iz naše statistike. Izpopo- polrii spodnjo tabelo s podatki iz Popisa prebivalstva Jugoslavije 1961, knjiga I, tabela 1-4 str. 29-32 Rojst - ni kraj BiH BiH Stalno bivališče (ob popisu) ČG HRV MAK SLOV Ožja Srb. Črna G. Hrvatska Makedon. Sloven. Ožja Srb. Vojvodina Kosovo_j. JUGOSLAVj Vojvod Kosovo JUGOSL l ROjstni kraj pri dveh zaporednih popisih prebivalstva Če imamo na razpolago podatke o rojstnem kraju pri dveh zaporednih popisih prebivalstva:, lahko na podlagi tega ocenimo medpo- pisno neto migracijo za vsako območje stalnega bivališča - pogoj je seveda, da so posamezna območja (občine, republike itd. ) ostala teritorialno • 16 - nepremenjena od enega popisa na drugi popis. Najpreje ugotovimo za vsako območje in po stanju ob vsakem popisu z navzkrižnim grupiranjem podatkov o rojstnem kraju.in stalnem bivališču življenjske doseljence (D in D ) ter življenjske odseljence t t -+n <°t in C t + n ) - Iz podatkov o starostni strukturi prebivalstva po drugem popisu ugotovimo število prebivalstva, starega "n" in več let (P ). n i } t-m Kvocient te vrednosti riaprani številu prebivalstva ob prvem popisu nam daje aproksimacijo za splošni koeficient doživetja za vsako območje pose¬ bej (S, = P /p ). Če razpolagamo s primernimi tablicami smrt- t, t+n n+, t+n t nosti, ki pokrivajo medposšpisno razdobje, lahko uporabimo splošni koefi¬ cient doživetja iz teh tablic (T /T ). V obeh primerih moramo pri danih po datkih predpostaviti, da velja ta splošni koeficient doživetja s sprejemljivo točnostjo tako za koeficient doživetja doseljencev, kot za koeficient doži¬ vetja odseliencev, to so pravi da vzamemo, da je in da sta oba enaka našemu splošnemu S, ugotovljenem na enem od opisanih načinov. Obseg modpopisnih neto selitev za dano območje bomo raču¬ nali po formuli: * Kt° M - (I Vn - O t+n > - \S-jD t - S 0 OJ Logika formule je sledeča: Prugi izraz v oklepaju z desne strani formule nam pove, koliko od neto življenjskih migrantov po stanju v razdobju "t" bc ostalo pri življenju čez "n" let, dočim nam prvi izraz v oklepaju pove, koliko neto življenjskih migrantov je dejansko ostalo pri življenju ob popisu, ki se .je izvršil čez "n" let. Če ne bi bilo nobene notranje neto migracije (glede zunanje migracije predpostavljamo, da je enaka nič ali na da je zanemarljiva) med danim območjem in vsemi os¬ talimi območji znotraj opazovanega teritorija, potem bosta oba izraza v oklepaju meoseboj enaka in bo Nto M enaka nič. Če se bo pojavila razlika bo ona merila obstoj in velikost nete migracije med danim območjem in vsemi ostalimi. Gornjo enačbo lahko pišemo še v nekoliko spremenjeni obliki -17- Nto M • Pri takšnem postopku predpostavljamo, da se je prelivanje neto migracije vršilo ravnomerno v okviru medpopisnega intervala odnosno (kar je v efektu isto), da se je izvršilo v sredini medpopisnega intervala. Koeficie nti doživetja, vzeti iz tablic smrtnosti Če razpolagamo s tablicami smrtnosti, ki odražajo gibanje smrtnosti za dano območje v povprečku za vso medpopisno razdobje, potem ugotavljamo po običajnem postopku koeficiente doživetja po formuli(pred- postavimo, da znaša medpopisno razdobje lo let in da so podatki grupirani v petletne starostne skupine): lo S x = sHc+kAHc Za zadnjo, navzgor odprto starostno skupino (recimo, da je to starost 7o let in preko) uporabimo formulo: lo S 7o + = L 8o + L 7o+ = a 8o/ T 7o Če ne razpolagamo s tablicami smrtnosti, ki bi izražale srednjo smrtnost v medpopisnem razdobju, a imamo tablice smrtnosti za začetek in za konec medpo-pisnega razdobja, bomo vzeli srednje vred¬ nosti koeficientov doživetja iz enih in drugih tablic. Pri konkretni uporabi orisane metode se bo pojavila ena težava, ki je nanjo potrebno opozoriti. Podatki o starosti ponavadi niso povsem točni ter se zaradi tega pojavljajo razne neregularnosti. Ker so koeficienti doživetja vzeti iz tablic smrtnosti, ki vsebujejo po pravilu izravnane vrednosti, se bodo obstoječe iregularnosti v podatkih o sta¬ rosti nujno prenesle tudi na po gornjem postopku izračunane neto migra¬ cije za posamezne starostne skupine. Zato se bo dogodilo, da vsote vseh neto migracij za posamezna podobmočja v okviru celotnega opazovan ega območja(ki zanj veljajo prevzete tablice smrtnosti) ne bodo enake nič, kot bi morale biti in pravtako ne bodo saldi podobmočij, ki imajo pozitivni neto -29- efekt, enake saldom onih, ki imajo negativni netomigracijski efekt. Z us¬ treznimi računskimi korekturami (s tem, da proporcionalno ene vrednosti povečamo, druge znižamo) moremo odpraviti takšne nekonsistentnosti. Pravtako lahko odstranimo neregularnosti v izračunanih neto migracijah po starosti tako, da predhodno izgladimo prvotne podatke o starostnih struktu¬ rah predno smo uporabili formulo za izračunavanje neto migracij. Koeficienti doživetja, izračunani iz podatkov obeh popiso v, Če ne razpolagamo s primernimi tablicami smrtnosti, lahko po zelo enostavnem postopku izračunamo koeficiente doživetja iz samih podat¬ kov obeh popisov prebivalstva. Koeficiente doživetja bomo izračunali po formuli: S(x) = P x + n,t + n/ P x,t Za izračun neto migracij po posameznih starostnih grupah bo torej veljala formula: Neto M. v .i) P i,x+n, t+n x x+n, t+n x P i,x,t P x,t kjer predstavlja prebivalstvo podobmočja. Dajemo številčni primer, ki se tiče moškega prebivalstva Koreje po popisih leta 193o in 1935 in ocene neto migracije za subpopulaci - jo hipotetične regije A (primer je vzet iz Methodes de mesure de la migra-. itd. Ugotavljanje neto migracije za prebivalstvo regije A (P ): XTl -30- Če uporabljamo kot v gornjem primeru koeficiente doživetja, dobljene za celotno opazovano območje, na subpopulacije posameznih delnih območij, s tem predpostavlj/hao, da je smrtnost delnih območij enaka smrtnosti celokupnega območja. Samo v kolikor je ta postavka v zadovoljivi meri podana, bodo tudi ocene neto migracij zadovoljevale. S.eeveda delamo tudi tu pod predpostavko, ki smo jo že ponovno omenili, da so zunanje migracije zanemarljive. N eto migracija med otroci Metoda koeficientov doživetja, vzetih iz dveh zaporednih po¬ pisov, ne daje neto migracije za otroke, ki so se rodili v teku medpopisne¬ ga razdobja. V gornjem številčnem primeru je znašala medpopisna doba pet let in iz sedmega stolpca vidimo, da nam manjka ocena neto migracije za otroke do petih let. Če bo medpopisno razdobje znašalo deset let, kar bo običajno, nam uporaba gornje metode ne daje neto migracij otrok do desetega leta. Za njihovo oceno potrebujemo koeficiente doživetja, nanašajo¬ če se na živorojene, ki so se rodili pet,odnosno deset let pred drugim od obeh popisov. Sledeč slični metodologiji, ki smo jo spozn ali za konstruk¬ cijo koeficientov doživetja iz tablic smrtnosti za živorojene (tam smo uporabili simbol S^), lahko iz popisnih podatkov konstruiramo manjkajoča koeficienta doživetja. Če vzamemo, da uporabimo podatke o popisu prebivalstva za -31- leto 196o, potem bosta oba koeficienta doživetja za primer petletnih starostnih skupin za prvi dve starostni skupini od o - 4 let in od 5 - 9 let enaka: s i = S 2 = Frebivalstvo v starosti od 0 - 4 let leta 196o Število živorojenih v letih 1955-1959 Prebivalstvo v starosti od 5 - 9 let leta 196o Število živorojenih v letih 195o -1954 Neto migracije za gornji dve starostni skupini otrok bomo torej ocenili po sledečih formulah: Neto _M . = _P . - S, x Živorojeni. (1955 - 1958) 5 o,i 5 o,i 1 l Neto _M_ . = r P r . - S_ x Živorojeni .(195c - 1955) 5 5,i 5 5,1 2 i PRIMERJAVA NETO MIGRACIJ DOBLJENIH PO RAZNIH ZGORAJ OBRAVNAVANIH VIRIH Vzemimo, da smo ugotovili neto migracije za razdobje 1961/71 po vseh petih do sedaj obravnavanih virih. 1. na podlagi bivališča ob popisu 1971 in bivališča 1961 2. na podlagi dolgosti bivanja in prejšnjega bivališča, pri čemer fiksiramo dolgost bivanja na deset let od popisa 3. na podlagi statistike rojstnega k-raja pri obeh popisih 4. na podlagi vitalne statistike 5. na podlagi koeficientov doživetja, izvedenih iz obeh popisov Koristeč prva dva vira> pridemo "neposredno" do neto migracije, to se pravi, da ugotovimo neto migracijo preko input-cutput migracijske tabele o vseh doselitvah in vseh odselitvah, kjer na kraju odselitve odvza¬ memo od doselitev. Definicije migrantov se v prvih dveh virih nekoliko razlikujejo. Pri drugem viru so vključene kot migranti vse osebe, ki so se v razdobju 1961/71 vsaj enkrat selile in doživele leto 1971, ne glede na to, ali je kraj prejšnjega bivališča bil njihov rojstni kraj. Vključene so torej tudi "povratne" migracije. Pri prvem viru pa so povratne migracije -32- izključene: kot migrant se šteje vsaka oseba in obenem samo tista oseba, katere stalno bivališče leta 1971 je bilo različno od onega 1961. Oseba, ki se je po letu 1961 odselila iz svojega stalnega bivališča, pa se je pred letom 1971 zopet tja vrnila, pri prvem viru ne bo šteta kot migrant. Viri 3,4 in 5 dajejo le "posredne"podatke o neto migracijah. Na neto migracijo sklepamo na podlagi razlike med dejanskim gibanjem pre¬ bivalstva in gibanjem, ki bi bilo samo pod vplivom naravnih dejavnikov gibanja. Oseba, ki se jepo tej metodi odselila iz danega kraja in se v danem razdobju zopet v ta kraj vrnila, nima nobenega dejstva na obseg neto migra¬ cije kraja. Implicitna definicija migranta je torej pri zadnjih treh virih ista kot pri prvem viru in so s tega vidika mere neto migracije iz prvega vira skladnejše z merami zadnjih treh virov, kot pa mere drugega vira. Z druge strani pa je razlika v popolnosti zajetja migrantov med virom slonečim na vitalni statistiki in vsemi ostalimi v tem smislu, da edino prvo omenjeni vir zajame vse migrante, tudi tiste, ki so se doselili v opazovano območje v medpopisnem razdobju pa so umrli pred zaključkom tega razdobja kakor tudi tiste, ki so se selili v okviru opazovanega območja v medpopisnem razdobju, a so umrli pred zaključkom tega razdobja. Vsi ostali viri registrirajo izključno samo selitve oseb, ki so doživele konec medpopisnega razdobja. Potrebno je vendar takoj dodati, da sloni četrti vir i na podatkih vitalne statistike i na rezultatih dveh popisov prebivalstva in prenaša morebitne napake, ki so z njimi obremenjeni vsi ti podatki, v končne ocene neto migracij. Poleg tega daje četrti vir le globalno oceno neto migracije, brez specifikacije po starosti (kot jo dado ostali viri) in s tem bistveno zočuje možnosti analize, vsaj v načelu. Zato bomo nasplošno dali prednost petemu viru’,Sproti četrtemu. Kar se tiče komparativnih prednosti metode, sloneče na po¬ datkih o rojstnem kraju (tretji vir) in sloneče na koeficinetih doživetja (peti vir) , je mogoče reči sledeče: Ti dve metodi počivata kot smo videli, na sledečih obrazcih: Mptoda koef. doživetja: Neto M = P^_ +n - S x P { - 33 - Motodanrojst. kraja: Neto M'- (D, - O, ) - S x (D, - O, ) t+n t+n t t Iz primerjave gornjih dveh obrazcev se lahko vidi, da bosta dali obe metodi iste rezultate, če so podatki o popisih prebivalstva točni in če smo korektno ocenili koeficiente doživetja. Če pa ti pogoji niso iz¬ polnjeni, bodo za vsako območje P., in P, dosti večji od (D,, - Q, t+n t t+n - “t+n) m (D^ - C^) in Neto M po metodi doživetja bo diferenca med dosti'’ večjimi števili kot Neto M po metodi rojstnega kraja. Pri določeni relativni napaki v koeficientu doživetja, bo zato ta napaka verjetno dosti bolj obremenila M'po koeficientu doživetja kot Neto M po rojstnem kraju. Iz istega razlo¬ ga lahko pravtake pričakujemo, da bodo v primeru nepopolnosti podatkov o starostni strukturi ocene po metodi rojstnega kraja zanesljivejše od ocen neto migracije po metodi koeficienta doživetja. Če omenjena razmišljanja dado v načelu prednost metodi rej stnega kraja nasproti metodi koeficienta doživetja, ne smemo vendar izgubiti izpred oči zlasti možnosti, da sc navedbe o rojstnem kraju lahko netočne (bilo, da osebe iz raznih razlogov žele zamolčati svoj resnični rojst-ni kraj, ali pa se nagibajo k temu, da imenujejo kot rojstni kraj neko večje mesto v bližini itd. ) in da so verjetno relativne napake v vrednostih D in C ( zaradi neznanih navedb rojstnega kraja in kraja bivališča) večje kot pa napake v P, in P,, . t t+n Vsekakor je koristno, če le gre, uporabiti za oceno neto migracije več metod in na podlagi morebitnih razlik v rezultatih analizirati faktorje, ki sc verjetno dovedli do razlik, in tako priti do relativno najzane¬ sljivejše ocene. -34- POSEBNI VIRI ZA DNEVNO MIGRACIJO Anketa 11)57 V tpku aprila 1957 je bila izvedena za potrebe družbenega plana posebna anketa o dnevni migraciji v 75 mestih Jugoslavije, edino za Ljubljano, Kranj in Jesenice so bili . vzeti podatki iz poprej e izvedenih akcij, in sicer za Ljubljano po stanju sredi decembra 1955, za Kranj in f t Jesenice pa po stanju iz 1954. Anketa o dnevni migraciji je zajela okoli 6o% celokupnega števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva v opazovanih mestih. Podjetja drž. sekretariata za narodno obrambo in za notranje posle v anketi niso bila zajeta, z izjemo dnevne migracije zaposlenih za Ljubljano, kjer je bilo zajeto loo% zaposlenih. Kot opazovalno območje je bilo vzeto pri vseh 75 mestih tkzv. "statistično območje" mestnega teritorija. Pod : dnevno migracijo zaposlenega osebja je bila šteta dnevna cirkulacija oseb, ki radi vršitve svojega rednega poklica vsak dan prihajajo v kraj dela iz kraja stalnega bivališča ter se vračajo po končanem dnevnem poslu. Kot kraj stalnega stanovanja sp vzeti samo tisti kraji, ki se nahaja¬ jo izven statističnega območja kraja dela. Osebe, ki so v teku dneva priha¬ jale ali pa odhajale iz kraja dela iz katerihkoli drugih razlogov, ne pa zaradi opravljanja svojega rednega poklica, s to anketo niso bile zajete (npr. vajenci, dijaki, študentje) prav tako niso bili zajeti sezonski delavci, to se pravi osebe, katerih kraj stalnega bivališča se nahaja sicer izven območja kraja dela, ki pa ostajajo v kraju dela več kot en dan (ves teden ali celo več mesecev). Pod "zaposlenim osebjem" so bile štete samo osebe, ki so bile v stalnem delovnem odnosu. Učenci v gospodarstvu, honorarni delavci in uslužbenci ter prostovoljne delovne brigade niso bili zajeti s to anketo, ker se niso šteli kot osebje v delovnem odnosu. Rezultati ankete so bili objavljeni v Statističnem Biltenu št. 101 -35- (Beograd, november 1S57) pod naslovom "Dnevna migracija zaposlenog osobja 1957". Rezultati obdelave so dani v tej publikaciji za vsako od 7 5 mest v šestih tabelah in tokovnih diagramih za največja mesta. Prva tabela daje splošne-podatke za vsako anketirano mesto o velikosti območja ter njegovi strukturi glede na izgrajeno površino,kme¬ tijsko površine in gozdno zemljišče, dalje o prebivalstvu v sredini 1956. leta ter o zaposlenem osebju v družbenem sektorju (razčlenjenem na dve grupi: zaposleni v industriji in rudarstvu, ter v ostalih dejavnostih. Druga tabela vsebuje podatke o popolnosti zajemanja za¬ poslenega osebja s pomočjo Ankete, o absolutnih ff rekvencah dnevne migra¬ cije ter o koeficientu dnevne migracije. Tretja in četrta tabela prinašata absolutne ter odstotne frekvence o dnevno migracijskem zaposlenem osebju po oddaljenosti kraja dela od kraja stalnega stanovanja (grupe se naslanjajo na razdalje po 5 km). V peti tabeli so za vsako mesto dela našteta posamično vsa mesta stanovanja, iz katerih migrira loo ali več migrantov. Za vsake takšno mesto stanovanja se navaja absolutno število dnevnih migrantov ter v odstotku nasproti aktivnemu prebivalstvu kraja stanovanja. Tabela služi očitno izdelavi tokovnega kartograma. Šesta tabela daje za vsak kraj dela distribucijo krajev stanovanja po zonah razdalje nasproti kraju dela. Na kraju so,prikazani še tokovni diagrami dnevnih selitev za pomembnejša mesta:Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Maribor, Niš, Tuzla, Zenica in Bor, Popis prebivalstva 1961. Popis prebivalstva 1961 je vseboval poleg drugega tudi podatek o naslovu podjetja, ustanove, delavnice itd. , v kateri je popisani osebi njeno delovno mesto. Na ta način je bilo mogoče ugotoviti predvsem obseg dnevne migracije (to so bili vsi primeri, kjer kraj dela ni bil isti kot kraj stalnega bivališča)., poleg tega pa najraznovrstnejše karakteristike dnevne migracije in dnevnih migrantov. Podatki po naseljih so bili obdelani v dveh tabelah. Prva prikazuje za vš'ako naselje dnevne migrante po spolu, druga pa se omejuje na dnevne migrante v kategoriji delavci-nameščenci. Objavljeni so samo podatki iz te druge -"abelo (v knjigi XII Popisa prebivalstva 1961, Migraci- ona obeležja)glede na to, da predstavljajo delavci-uslužbenci največjo in - 36 - najpomembnejšo maso aktivnega prebivalstva, ki dela izven kraja svojega stalnega bivališča. C.Indikatorji INDIKATORJI ABSOLUTNEGA OBSEGA SELITVENIH TOKOV Splošne ali poffine selitvene bilančne tablice Kot neposredni rezultat statističnega zajemanja selitev dobimo absolutne frekvence selitvenih tokov. Njih bomo najbolje prikazali v selit¬ venih bilančnih tablicah, ki lahko obsegajo vse selitvene tokove celotnega opazovanega območja (popolne ali splošne selitvene bilančne tablice) ali pa samo selitvene tokove določenega podobmočja (delne ali posebne selitvene bilančne tablice za dano območje). Popolne bilančne selitvene tablice so po svoji osnovni struk¬ turi podobne ekonomskim input-output tablicam.. Dočim izražajo ekonomske input-output tablice medsebojne odnose med posameznimi proizvodnimi vejami v okviru procesa reprodukcije, nudijo selitvene bilančne tablice nazoren pregled medsebojne povezanosti posameznih prostorskih območij v okviru splošnega selitvenega procesa. Razporeditev selitvenih podatkov v obliki selitvene input-output tablice, kot bi lahko imenovali selitveno bilančno tablico, odpira bogate možnosti uporabe posebnih statističnih metod, ki so bile razvite za namene analize ekonomskih input- output tablic. Kako iz g leda splošna selitvena bilančna tablica? Predpostavimo, da imamo opravka z "n" selitvenimi območji v okviru celotnega opazovanega selitvenega prostora. Označimo ta območja z velikimi črkami A, B,. . . , I, J. . . N, frekvence selitvenih tokov, to ,se pravi število selivcev ali pa selitev vsakega selitvenega toka, pa z M z ustreznima suMndeksoma, ki naj označujeta odselitveno ter doselitveno območje vsakega toka. Tako naj npr. M označuje obseg selitvenega - 37 - toka med B in C, M., naj označuje obseg selitvenega toka med J in I itd. takole: O ds elit v. Popolna selitvena bilančna tabela bo v splošni obliki iz gledala Doselitvena območja med danimi območji, pač pa se lahko tam pojavljajo (v kolikor so bili registrirani) selitveni tokovi znotraj vsakega območja. Če bi npr. pred¬ stavljala območja A, B itd. območja ob čin SR Slovenije, potem bi frek¬ vence iz tabele predstavljale medobčinske (ali interobčinske) selitvene tokove, dočim bi se v poljih, označenih s črticami, megle vpisovati fre¬ kvence znotrajobčinskih (ali int.erobčinskih) selitvenih tokov, ki so v pri¬ meru selitvene statistike SR Slovenije enake mednaseljčnim selitvenim tokovom. Vseh tokov v glavnem (osrednjem) delu popolne selitvene bilančne tabele je 'n(n -1). Vsi ti tokovi se razvrščajo v dve veliki skupini, ki se jasno vidita iz same tabele. To so tokovi iz "zgornjega" trikotnika in tokovi iz "spodnjega" trikotnika tabele, Vsakemu osnovnemu toku iz enega dela tabele odgovarja njegov obratni selitveni tok iz drugega dela tabele. Tako odgovarja osnovnemu toku M , njegov obratni tok M^, osnovnemu toku M.., njegov obratni tok M... Kateri tok vzamemo za osnovni, in kateri za obratni, zavisi od našega pogleda na območja, od tega, katero območje vzamemo v konkretnem primeru za izhodiščno. Če -38- jemljemo za izhodišče območje I, potem nam bodo vsi tokovi tipa M. , M., ia id itd. osnovni, ter M M., itd. obratni. ai Di Osnovni in obratni tok predstavljata komplementarni par tokov. V selitveni bilančni tabeli imamo zato n(n-l)/2 parov komplemen¬ tarnih tokov. Iz vsakega komjle mentarnega para selitvenih tokov lahko iz¬ vedemo dva "izvedena" selitvena tokova, in sicer bruto s elit ve ni tok «*• (M.. + M..) in neto selitveni tok (M.. - M,.). Bruto in neto selitveni tok 13 3i 33 Ji lahko pišemo tudi z enim samim simbolom kot Bto M,, in kot Nto M... Dočim 13 ' ij imajo vsi osnovni odn. obratni tokovi' svojo določeno smer, bruto selitveni tok nima smeri. Pač pa ima neto selitveni tok svojo smer, ki je lahko pozi¬ tivna ali pa negativna, pri čemer velja odnos.: Nto M.. = - Neto M... ij Ji V zadnji, zbirni vrstici in v zadnjem zbirnem stolpcu popolne selitvene bilančne tabele imamo vpisane frekvence "odprtih" prise- litvenih odn. odselitvenih tokov za vsako območje. M pomeni odprti • cl priselitveni tok območja A ter označuje vse selitve (od koderkoli v okviru celotnega opazovan ega območja), ki se stekajo v območje A. Analogno pomeni M vse selitve, ki izvirajo iz A ter se stekajo na vsa druga a. območja. M je torej enak vsem doselitvam v območje A, in M je enak . a a. vsem odselitvam', iz območja A. Zato lahko tudi pišemo M =0 in a. a M = D . Seveda lahko naredimo tudi iz danega ter njemu komplementarneg .a a (obratnega) odprtega selitvenega toka njima izvedeni bruto in neto odprti selitveni tok: Bto M = M +M = D +0 ter Nto M = M -M = D - O . a * a a. a a a »a a« a a. Posebne bilančne selitvene tabele. Na podlagi splošne bilančne selitvene tabele lahko ses¬ tavimo za vsako njeno območje posebno selitveno bilančno tabelo, ki bo prikazo-vala vse selitvene tokove (insamo tiste selitvene tokove), ki se tičejo danega območja. Za območje C npr. bo izgledala takšna posebna bilančna selitvena tabela tako: -3 9- itd. Številčni primer Kot številčni primer dajemo spodaj v tabeli 3. 3 popolno selitveno bilančno tabelo, izdelano na podlagi rezultatov popisa 1961.o mestu zadnjega stanovanja (ki se javlja v tabeli kot odselitveno območje) ter mestu stalnega bivališča ob popisu (ki predstavlja območje doselitve). Podatki se nanašajo na letne povprečke oseb, ki so se priselile v razdobju 1953 do popisa 1961.v svoje stalno bivališče, ki so ga imeli ob popisu. Upoštevane so torej samo intcrrepubliske selitve. Poleg tega je izpod te tabele izvedena posebna bilančna selitvena tabela za območje SR Slovenije Tabela 3. 3 Povprečne letne medrepubliške selitve Jugoslavije v razdobju 1958/61. vir: Podatki popisa prebivalstva 1961. o kraju prejšnjega stanovanja za osebe, ki so se v gornjem razdobju doselile v kraj stalnega bivališča, v katerem jih je zatekel popis. -4o- Posebna (delna) bilančna selitvena tabela za SR Slovenijo na podlagi gornjih podatkov. MIGRACIJSKE MERE Splošna oblika Splošno selitveno mero konstruiramo podobno kot ostale splošne mere v demografiji, s tem, da postavimo frekvenco selitev odn. selivcev v odnos s prebivalstvom, ki je izpostavljeno procesom migracije. Rezultat ponavadi izrazimo na looo prebivalcev. Formula za splošno selitveno mero se torej glasi: m ■= M F x k pri čemer je k= 1000 Vprašanje števca V števcu postavljamo kot M ali število selitev ali pa število selivcev. Izbor bo zavisel od cilja raziskave, pa tudi od razpoložljivih podat¬ kov. Če nam služi kot vir register prebivalstva in na njem sloneča statistika selitev, bomo vzeli kot M selitve. Večinoma pa se bomo morali zadovoljiti s posrednim zajemanjem selitvenih procesov preko podatkov popisov pre¬ bivalstva. V tem primeru bo M predstavljal število selivcev. Če se javlja v števcu število selivcev in v imenovalcu prebi¬ valstvo, ki je izpostavljeno riziku seljenja, postaja splošna mera selitev verjetnostni kvocient in pomeni verjetnost, da se bo oseba v danem raz¬ dobju vsaj enkrat selila. Lahko upoštevamo tudi pogostost selitev in konstruiramo verjetnostno mero, da se bo oseba selila v danem razdobju enkrat, večkrat itd. , pa tudi dimenzijo selitev, namreč ali gre za prvo selitev, za drugo, za tretjo itd. V tem primeru in s takšnimi podatki lahko konstruiramo verjetnostne mere, podobne onim, ki smo jih spoznali pri merjenju verjetnosti povečanja družine. Konstruiramo lahko mere verjet¬ nosti, da se bo oseba, ki se še ni selila, selila prvič, pa verjetnostno mero, da se bo oseba, ki se je prvič selila, selila v drugo itd. Če je v števcu frekvenca popolnega, zaključenega selitve¬ nega toka, potem bo mera izražala verjetnost, da se bo oseba odselila iz območja I in doselila v območje J: m = M_/P. Lahko pa izraža frekvenca v števcu odprti tok, bilo M. ali pa M ., v teh primerih bo šlo za verjet¬ nosti., da se oseba odseli iz I kamorkoli, odnosno doseli v I od koderkoli. Podobno je treba tolmačiti izvedene selitvene mere, tj. mero bruto in mero neto selitev. Vprašanje imenovalca. Razlikovati moramo primere, ko se podatki števca nana¬ šajo na zaključene selitvene tokove, na zgolj doselitve, odselitve odn. neto selitve za vsako območje posebej ali pa končno na podatke sloneče na - 42 - vitalni statistiki odnosno na koeficientih doživetja kot virih. a) zaključeni selitveni tokovi Če imamo v števcu zaključen selitveni tok M_, potem je pre¬ bivalstvo, ki je izpostavljeno selitvenemu riziku, prebivalstvo območja "i" Verjetnost selitve bo tedaj izmžena z obrazcem ij m.. =-—-—-x k 1] p i ki bo izražal verjetnost preselitve iz odselitvenega kraja "i" v doselitveni kraj "j" v danem razdobju. Ker bomo podatek iz števca dobili večinoma preko popisa prebivalstva, izvršenega na kraju razdobja, ki se nanj nanaša selitveni tok, tj. v trenutku t+n, ter se bo tudi podatek o prebivalstvu območja "i", ki ga bomo prevzeli iz popisa, nanašal na ta trenutek, bomo morali preiti od P. na stanje prebivalstva na začetku razdobja, tj. P. , ker je to 1 3 1 • n i ) t tisto prebivalstvo- ki je izpostavljeno selitvenemu riziku. Da bi izvršili ta prehod, bomo mopali od P^ ^ +n odšteti doseljence v tem razcjobju in prišteti odselience, tako da bomo obrazec pisali v tej splošni obliki: M.. D m.. --x k 1] P. . -M . + M. i, t+n . i i. Če je M., dobljen kot podatek iz popisa prebivalstva oseb, ki so ob popisu bivale v kra.ju "j", na nek prejšnji' .datum (pred "n" leti, tj, v trenutku "t") pa prebivale v kraju "i", potem predstavljajo M . vse osebe, ki so imele ob popisu kot bivališče kraj "i", pred "n" leti pa kateri koli drug kraj stalnega bivališča, dočim bodo M. predstavljale vse osebe, ki so pred "n" leti prebivale v kraju "i", a so imele ob popisu katerikoli drug kraj kot kraj stalnega bivališča. Gornja formula je uporabljiva tudi za primer, če predstav¬ ljajo M_ življenjske migrante. V tem primeru pomenijo M . vse osebe, ki so ob popisu bivale v "i" a imele katerikoli drugi rojstni kraj, dočim predstavljajo M. osebe, ki so bile rojene v "i", a so bile popisane v -43- kateremkoli drugem kraju kot stalnem bivališču. Analogno je interpretirati in preračunavati imenovalec v primeru, če pomenijo M., osebe, popisane v kraju "j" kot stalnem bivališču, a so navedle, da so se doselile v ta kraj iz kraja "i" v teku zadnjih "n” let. Tedaj bodo M . pomenile vse osebe, popisane v stalnem bivališču "i", ki so se v teku zadnjih "n” let tja doselile iz vseh drugih krajev, in M se bo nanašal na osebe, ki so se v teku zadnjih "n" let odselile iz "i" in doselile v vse druge kraje. Razen prvo naveden/formul e/more koristno uporabiti za dolo¬ čene namene analize tudi formula, kjer postavljamo v imenovalec prebival¬ stvo namembnega (do selitvenega) kraja ob času popisa, to se pravi, M.. 13 m.. = —=r- X k 1J P j, t+n V nekem smislu bi tudi v tem primeru mogli govoriti o ver¬ jetnostni selitveni meri, (čeprav to ni običajno), namreč v tem smislu, da je prebivalstvo doselitvenega kraja P izpostavljeno riziku, da s.prejme doselivce, ki prihajajo iz kraja "i". Vsekakor meri gornji koeficient inten¬ zivnost, s katero je prebivalstvo doselitvenega kraja P. prizadeto z "vdorom" doseljencev, prihajajočih iz kraja "i". Gornja mera bo koristno uporabljena pri analizi vpliva doseljevanja na strukturo doselitvenega območja. Pri konstrukciji bruto in neto selitvenih mer je potrebno vzeti kot imenovalec prebivalstvo, ki kombinira prebivalstvo odselitvenega in doselitvenega kraja ali njun seštevek ali pa sredino - bolje sredino, da ohranimo red velikosti v odnosu na prvobitne selitvene tokove. Za mero neto selitev se bo obrazec glasil: M.. - M.. iJ Ji M... ... (13 -3i) 0, 5(P. X1 - M . + M. ). + 0, 5(P. X1 -M . + M. ) P t+n .1 1 . 3 , t+n .] j. x k b) odprti selitveni tokovi, mere za vsako selitveno območje V primeru, da računamo selitvene mere posebej za vsako selitveno območje nasproti vsem ostalim skupaj, smo že videli, da se bodo -44- v števcu (prepostavimo, da gre za posebno selitveno območje "i") pojavile selitvene frekvence M kot izraz za vse doselitve v območje "i", M. kot izraz za vse odselitve iz območja "i" ter izvedene bruto odn. neto frekvence i M . + M. oziroma M . - M. . .11. .11. Če sledimo logiki, ki smo jo razvili pod a), moramo za izra¬ čun verjetnosti odselitve vzeti kot imenovalec prebivalstvo območja "i", to se pravi P. , za izračun verjetnosti doselitve v "i" pa prebivalstvo vseh i,t ostalih območij, od koder se zlivajo doseljenci, to se pravi - P. Seveda bosta zaradi razlik v velikostnem redu imenovalcev obe meri medseboj neposredno brez-primerni. Pri merah bruto odn. neto selit ev jnaramo lo¬ gično vzeti kot imenovalec vsoto obeh pravkar omenjenih prebivalstev, to se pravi P^ + (P - P.), tj. P, prebivalstvo celotnega opazovanega območja. Analogno bomo vrednost za P. ugotovili kot preje. Za i,t primer odselitvene mere je P. = P. - M . M. , za primer pr iselit- ^ J i,t i, t+n .i i. vene mere je P. = P - (P. - M . + M. ) in pri neto selitveni meri J i,t t+n i,t+n .i i. je P. = vsoti obeh, ki je enaka P. , i,t »j t+n Vprašanje števca se vendar pri obravn avanih selitvenih merah ponavadi rešujejo enostavneje. Doselitve, odselitve in neto selitve se štejejo kot "atributi" opazovanega posebnega območja, pa se pri vseh treh jemlje za osnovo prebivalstvo tega območja, in sicer ali na kraju opazovanega razdobja (P. ), na začetku (P. , , - M . + M. ) ali pa v sredini, v katerem primeru se izračunava aritmetična sredina obeh: P. , - 0, 5(M . - M. ). i, t+n .ii. c) Neto tokovi, dobljeni s pomočjo vitalne statistike Kot vrednost imenovalca je pri tei meri najsmotrneje vzeti srednjo vrednost prebivalstva v opazovanem razdobju. Neto selitveno ' mero bomo torej računali po obrazcu: P t+n ‘h- di' koeffcientbv doživetja iz,* dveh; popisov "' ■ l .:. , .\r,n' • g cuoč; isvr;.- ;; /M . ?• i i :,u.r. •v< te T' Neto migracija dobljena iz tega vira je primerljiva z neto migracijo iz podatkov popisa prebivalstva o kraju prebivanja na nek prejšnji datum. Zato bo tudi v tem primeru smotrno uporabiti za imenovalec vrednost, ki smo jo omenili pod b) na kraju, namreč -0, 5(m .-M. ). ■ ' m Redukcija periodičnih selitvenih mer na povprečne letne mere. Radi možnosti časovne primerajve podatkov, ki se nanašajo na Časovne intervale različne dolžine, .se v statistiki podatki reducirajo na poprečne letne vrednosti. Pri statističnih podatkih o selitvah je po¬ trebno takšen postopek redukcije uporabiti izredno pazljivo. Če imamo opravka s podatkom o številu closelj-enih ali, odseljenih, dobljenem kot odgovor na vprašanja o rojstnem kraju, o kraju bivanja na nek prejšnji datum ali o trajanju bivanja, bo glede na to, da se večkratne selitve šte- ■ 11 1 1 rTJSmS j $Tfqv .>09 - ; ■ - ■ ■ jejo samo enkrat, dejansko število selitev.tembolj podcenjeno, čim daljši - ...; .(Ta • • vrnoic:«. • v: o jno-noot i cwt?j oa-io.1 'Vin o a a. V av vblao' eri b. ■■'■■df.tr bo časovni interval, za katerega se,dajo podatki o.migracijah odn. številu " ' 1 i - : • ^ ' iloNfelti selivcev, Erepos.tp.vimo,, da se je sto. oseb selilo zadnjih pet let vsako leto- ■' ' ' ■ •' ■- : ' ' ' r / ' ’ ' ; - i ■ ■ j ■ : j ■ enkrat. Na vp-rašanje o številu oseb, ki so v teku zadnjih dveh let menjali ' 1 1 ■ , ti i ■ ' , • V' ■ . i.,, . v/ ■ , stalno bivališče, bi izpadlo kot odgovor njih sto, tj. na leto povprečno 5o. Če pa bi raztegn ili časovni interval, ki zanj sprašujemo, od dveh na pet let, bi dobili kot odgovor, da je menjalo stalno bivališče pravtako sto oseb, tako da bi letni povpreček, če bi ga računali, izpadel na 2o. Ta omejitev računanja letnega povprečka se ne nanaša na primere, kjer registriramo neposredno število selitev, kot npr. v SR Sloveniji, kjer se vodi register prebivalstva, v katerem se e videntira vsaka posamična sprememba stalnega bivališča. Prav tako ne velja za omejitev, če računamo letne povprečke za neto migracije, v kolikor upoštevamo umrle migrante v danem razdobju. Število neto migrantov je namreč vselej enako številu neto selitev, ne glede na dolgost časovnega intervala. Če imamo opravka z relativno kratkimi intervali, npr. intervali dveh do petih l.et, kjer bo le relativno malo primerov, da se bq -46- ista oseba večkrat selila in se zato število selivcev ne bo močneje razhajalo od števila selitev, potem ne bo resnih metodoloških pomislekov, da bi preračunavali podatke na letne poprečke. Pri podatkih, ki so dani za daljše intervale, zlasti če ti presegajo deset let, pa bi kakršnokoli preračunavanje na letne poprečke bilo povsem problematično. INDIKATORJI REDISTRIBUCIJE Na prostorsko razmestitev prebivalstva vplivata neposredno prirodno gibanje in selitveno gibanje. Če se omejimo le na vpliv, ki ga ima na prostorsko razmestitev odnosno prerazmestitev selitveno gibanje, lahko merimo absolutnirabseg redistribucije, ki je posledica notranjih selitev, z vsoto neto migracij s pozitivnim predznakom, ali, kar je isto, s polovično vrednostjo vseh neto migracij, vzetih v njihovih absolutnih vrednostih (tj. ne oziraje se na predznak). V obliki obrazca pišemo lahko indikator re¬ distribucije, ki je povzročena po selitvah, kot ~ (M . - M. ) . X- - 1 !• R,, = + -^(M . - M. ) =--- M > . i i. ' 2 ali kot mero redistribucije, v odnosu na srednje prebivalstvo v okviru opazovanega časovnega intervala: v R, M M °' 5(P t +P t + n> x k . Za k se jemlje po navadi 100 Mera redistribusije bo zavisela od nivoja geografskih enot, za katere se računa. Krer počiva mera redistribucije na vsoti isto- značnih neto migracij, bo ta vsota po pravilu pri večjem številu manjših teritorialnih enot (npr. občin) večja kot pri manjšem številu večjih enot (recimo republik) , zato so primerjave mer redistribucije med območji z različno teritorialno strukturo enot vprašljive. To velja zlasti za med¬ narodne primerjave. Bachi, ki sistematsko proučuje probleme prostor¬ ske statistične metodologije, je predložil posebno centrografsko metodo merjenja redistribucije, ki je nezavisna od razlik v teritorialnih enotah, čim razpolagamo z geografskimi koordinatami in prebivalstvom najmanjših - 47 - teritorialnih enot. Metoda temelji na poprečni razdalji teritorialnih pre¬ bivalstvenih aglomeracij nasproti prebivalstvenemu težišču. . Poprečno razdaljo računa po sledečem obrazcu: I P.(X. -X ) 2 £ F.(Y. - ¥) z d =~y~p. ‘ + • “Tr pri čemer pomenijo X in Y geografske koordinate (dolžino in širino) najmanjših teritorialnih prebivalstvenih aglomeracij, P zadevno prebival¬ stvo in X in Y je populacijsko središče, računano kot aritmetična ponde¬ rirana sredina zadevnih geografskih koordinat ponderiranih s prebivalstvom X- I P.X. / £ P. in Y = Xf- Y. / Y. P. l l ' l l l ' i Poprečno razdaljo lahko računamo za migrirajoče prebivalstvo ali pa za migrante in non-migrante na različne datume (praktično se bodo takšni računi vršili ob velikih popisih prebivalstva) ter sklepamo iz razlik na spremembe v prostorski dispersiji prebivalstva. INDIKATORJI DIFERENCIALNE IN SELEKTIVNE MIGRACIJE Pojem in izračunavanje O selektivni migraciji govorimo misleč na razlike, ki se javljajo v karakteristikah odseljencev proti prebivalstvu odsslitvenega območja. Ona povzroča, da odselitvene mere niso enake pri vseh subpo- pulacijah. Obstoj selektivne migracije kaže na to, da določene strukture prebivalstva v večji meri nagibajo ljudi k odseljevanju. Pod diferencialno migracijo pa mislimo na razlike, ki obstoje v strukturah migrantov v odnosu na strukture prebivalstva doselitvenega območja. Obstoj diferencialne migracije se kaže v razlikah doselitvenih mer med posameznimi subpopulacijami. Statistične metode merjenja diferencialne migracije so povsem slične metodam merjenja selektivne migracije. Razlika je, kot vidimo iz uvodne pojasnitve pojmov, le v tem, ali določeno strukturo migrantov -48- primerjamo z ustrezno strukturo prebivalstva doselitvenega ali pa odselitve- nega območja. Zato bo zadostovalo, da bomo prikazali metodo na primeru ugotavljanja diferencialne migracije. Obstojita dve metodi obstoja in velikosti diferencialne (odn, selektivne )migracije, ki vodita obe do istih številčnih rezultatov. Prva je metoda proporcev, druga metoda kvocientov. Označimo z M , M ,. . . -J- CJ M distribucijo migrantov-dose¬ ljencev po določenem znaku (redmo po starosti, vrsti dejavnosti, zakonskem stanu ipd), inzNj, N 2 , N distribucijo po istem znaku non-mi¬ grantov, to se p-'ravi prebivalstva doselitvenega območja, z izključitvijo doseljencev. Prva metoda izhaja iz razlik v proporcih, s katerimi se javlja dana karakteristika v migrantskem in nemigrantskem prebivalstvu: M. T l N. 1 Recimo: proporc žensk med migranti in proporc žensk med non-migranti M N Izhodišče druge metode so razlike med specifično migra¬ cijsko mero (specifičnim kvocientom) v opazovani subpopulaciji ter splošno migracijsko mero (splošnim kvocientom), ki se nanaša na celotno populacijo: M. 1 M Recimo: selitvena mera med “g nskim prebivalstvom N. N in splošno selitveno mero, nanašajočo se na celotno prebivalstvo Indeksa diferencialne migracije bomo računali po sledečih obrazcih po eni in drugi metodi: IDIVL (I. metoda) =J~' I' M. N. D M i- S / n ; / / N, N x k IDIvL (2. metoda) = 7 M. AT M IM ~ N N x k Lahko se da pokazati, da sta oba gornja izraza med seboj številčno enaka. Če eden in drug izraz spravimo na skupni imenovalec MN., pridemo v obeh primerih do istega rezultata: -49- Cbstoji še tretja metoda, ki se lahko uporabi, namreč da razliko v proporcih, s katero se javlja dana karakteristika v migrantskem in non-migrantskem prebivalstvu postavimo v odnos s proporcem, ki ga - dana karakteristika kaže v celokupnem prebivalstvu (P./P). Indeks diferencialne migracije bomo v tem primeru računali po obrazcu IDM. (3. metoda.) = 7 M. hž x k Za izračunavanje indeksov selektivne migracije uporabljamo iste formule, s to razliko, da predstavljajo v tem primeru Mj, Mg, . . . , M n distribucijo vseh migrantov v deželi glede na določeno karakteristiko (recimo starostno strukturo migrantov v SR Sloveniji ob danem popisu prebivalstva), da pa distribucijo N , N ,. . . , N zamenjamo z distribucijo P p ... P , ki predstavlja distribucijo celokupnega prebivalstva dežele 1 Ci n po isti karakteristiki (recimo starostno strukturo celokupnega prebivalstva SR Slovenije ob istem popisu). Številčna primera Številčna primera sta dana v tabelah 3.4 in 3. 5. Prva tabela daje številčni primer za analizo diferencialne migracije}, ki jo kažejo različne veje dejavnosti. Indeks diferenciacije v znesku - 55 iz stolpca (9) za prvo vrstico lahko tolmačimo tako, da je \ proporc v kmetijstvu zaposlenih delavcev med migran ti za 55 odstotkov nižji od proporca v kmetijstvu zaposlenih delavcev med non-migrant kar očitno kaže na to, da Veliki Bombay zelo malo privlačuje delavce za¬ poslene v kmetijstvu. Nasprotno pa vidimo iz četrte vrstice istega stolpca, da je migracijska privlačnost Bombaya za doseljevanje delavcev zaposlenih v gradbeništvu izredno visoka, saj je proporc v gradbeništvu zaposlenih delavcev med migra nti za 46% višji od analognega proporca v -50- gradbeništvu zaposlenih delavcev med non-migranti. Druga metoda daje. kot vidimo iz stolpca (11) isti številčni rezultat, vendar je vsebinska interpretacija sedaj drugačna. Če vzamemo indeks diferencialne migraci¬ je po 2. metodi za isto vejo, t. j. za gradbeništvo, potem nam isti števil¬ čni iznos 46 odstotkov pomeni z vidika obrazca 2. psetode, da je specifična migracijska mera delavcev, zaposlenih v gradbeništvu za 46 % večja od splošne selitvene mere, ki velja za nemigrante. Analogno bomo interpretirali indekse migracijske selektivnosti v tabeli 3. 5. Iz nje v stolpcu (7) lahko ugotovimo, da je nagnjenost k migraciji najmočnejša v starostnih skupinah 15 - IS let,in 20 - 24 let, , da se kaže določena večja nagnjenost k migraciji še v starostnih skupinah 25 - 29 let in v najvišji skupini 8o let in preko, da.pa kažejo vse ostale starostne skupine nižjo migracijsko mobilnost, kot pa jo ima celokupno prebivalstvo. Tabela 3. 4 Doseljeni delavci in delavci non-migranti v Velikem Bombayu po vrstah dejavnosti. Popis 1961. M = migranti, N = non-migranti , T = total -51- Skupaj 5,31 Tabela 3. 5 Migracijska selektivnost po starosti. Japonska 1959 -196o Medokrožni migranti Celokupno prebivalstvo 52 - Splošni in specifični indeksi diferencialne migracije Pri analizi razlik in posebnosti, ki se kažejo pri diferen¬ cialni ali pa selektivni migraciji je treba upoštevati, da so te razlike in posebnosti lahko bistveno drugačne v posameznih subpopulacijah izhodiščne populacije in da so zato globalne razlike, ki se kažejo v določeni karakte¬ ristiki med migranti in nonmigranti v celokupni populaciji funkcije tako razlik znotraj vsake subpopulacije, kot tudi specifične distribucije celo¬ kupne populacije med subpopulacije. Vzemimo, da smo ugotovili določeno diferencialno migracijo med ruralnim in urbanim prebivalstvom, na drugi strani pa tudi vemo, da obstoji določena diferencialna migracija med pismenir in nepismenim prebivalstvom. Opazovalna diferencialna migracija med ur¬ banim in ruralnim prebivalstvom bo funkcija z ene strani določene, specifič¬ ne diferencialne migracije urbanega in ruralnega prebivalstva znotraj tako kategorije pismenega, kot kategorije nepismenega prebivalstva, z druge strani pa tudi funkcije danega proporca pismenih in nepismenih v celokupnem prebivalstvu. Če je npr. pismeno prebivalstvo migracijsko mobilnejše od nepismenega, med urbanim prebivalstvom pa je dosti večji proporc pismenega prebivalstva, bo že radi takšne specifične strukture urbanega prebivalstva z vidika pismenosti urbane prebivalstvo mobilnejše od neurbanega. Posebno pa je vprašanje, ali in v koliko urbaniziranost prebivalstva kot takšna povečuje nagnjenost k migracijski mobilnosti, kar bo mogoče proučiti le, če raziščemo obstoj diferencialne migracije posebej znotraj pismenega in pes ebej znotraj nepismenega prebivalstva. S tega vidika lahko imenujemo indeks, ki meri diferencialno migracijo z vidika določene karakteristike v celokupnem prebivalstvu splošni indeks diferencialne migracije, dočim bomo imenovali ana¬ logne indekse, ki so računani znotraj specifičnih subpopulacij celokupnega prebivalstva, specifične indekse diferencialne migracije. Sintetični indeks diferencialne migracije. Doslej smo obstoj diferencialne migracije ugotavljali preko serije ustreznih indeksov ID1VL, od katerih se je vsaki nanašal na določeno -53- kategorijo ali vid opazovane karakteristike. Sintetično mero diferencialne migracije lahko izračunamo preko koeficienta različnosti, ki ga dobimo, Če izračunamo razlike med odstotno distribucijo po opazovanem znaku migran¬ tov in non-migrantov ter seštejemo razlike z istim predznakom. Postopek je sličen onemu, ki smo ga spoznali pri izračunavanju koeficienta redistri¬ bucije. Koeficient različnosti je v našem prvem številčnem primeru enak lo,4 %, v drugem pa 36, 5%. POSEBNI STATISTIČNI INDIKATORJI DNEVNIH SELITEV Pri konstrukciji statističnih indikatorjev za dnevne migracije obstoje neke posebnosti, ki jih/nanje koristno opozoriti. Koeficienti dnevnih migracij a) Podobno, kakor pri ostalih demografskih merah računamo tudi tu splošni koeficient dnevne migracije kot odnos števila dnevnih migran¬ tov nasproti celokupnemu zaposlenemu osebju. Prav tako lahko konstruiramo posebne mere dnevne migracije na ta način, da ugotovimo relativno frekvenco dnevnih migrantov v različnih subpopulacijah (npr. v subpopula- cijah po spolu, panogah dejavnosti, po poklicu, po starosti itd. ). Formuli za splošni in posebni koeficient migracije sta: k DM = -p— . 100 ; DM’ . P J 100 Vp rašanje imenovalca Prebivalstvo, odnosno zaposleno prebivalstvo, ki se javlja v imenovalcu koeficienta, se lahko nanaša ali na prebivalstvo kraja dela (ki ga bomo označili s subindeksom "d", torej P ■) ali pa na prebivalstvo kraja stalnega bivališča (oznaka subindeksa "b", torej P ). • Če vzamemo za izhodišče prikaza dnevne migracije kraj dela, potem moramo ugotoviti število dnevnih migrantov, ki se stekajo v kraj dela z vseh strani. To število bomo izrazili z DM , kar naj pomeni, da gre - 54 - za dnevne migrante, ki prihajajo od koderkoli v kraj dela, Da bi dobili koeficient dnevne migracije po kraju dela (k^), postavimo v odnos število dnevnih migrantov, ki se stekajo v kraj dela nasproti celokupnemu številu delovnih mest kraja dela. Delovna mesta kraja dela pa dobimo, če aktivnemu prebivalstvu v kraju dela prištejemo število dnevnih migrantov, ki se stekajo v kraj dela (DM ^), ter od tega odštejemo dnevne migrante, ki imajo svoje stalno bivališče v danem kraju dela ter odhajajo iz tega kraja kot dnevni migranti v razn e druge kraje na delo. To število bomo izrazili z DM^ , kar pomeni, da gre za dnevne migrante iz danega kraja dela "d", ki nam je izhodišče prikazovanja, kamorkoli. Formula za koeficient dnevne migracije v odnosu na opazovani kraj dela "d" se bo glasila: DM . d k d = A , + DM , d . d DM Koeficient dnevnih migracij pa računamo tudi v odnosu na kraj stalnega bivališča (kraj stanovanja) kot prostorskim izhodiščem. V tem primeru bomo/c^ofmpno število dnevnih migrantov, ki odhajajo iz svojega stalnega bivališča "b" v različne kraje Idela na dnevno delo. Ta indikator nam pokaže za vsako naselje proporc aktivnega prebivalstva tega naselja, ki hodi na delo v druge kraje kot dnevni migranti. Formula se bo v tem primeru glasila: b Tokovi dnevne migracije, ki se zlivajo v določen kraj dela. Prikaz takšnih tokov, ki služi obenem za izdelavo tokov¬ nega kartograma, se more ■ smoti'. prikazati npr. v sledeči tabeli: (števični primer je vzet iz Statističnega biltena št. lol ter se nanaša na rezultate Ankete o dnevni migraciji za mesto Ljubljano): -55- Tokovni kartogram za dani kra j dela V sliki 3 je podan primer tokovnega kartograma dnevnih migracij za mesto Ljubljano (na podlagi Ankete iz 1957). Prikazana so samo tista naselja stanovanj, ki imajo več kot 100 dnevnih migrantov, ki se stekajo v Ljubljano. Debelina tokov je proprocionaina številu dnevnih migrantov iz danega kraja stanovanja. Struktur a dnevne migrlrajočega zaposlenega o sebja po oddaljenosti kraja / —— — ■' dela od kraja stanovanja, '' * Kot števlčni primer takšne vrste tabele navajamo tabelo iz Ankete o dnevni migraciji 1956 za mesta v Sloveniji, ki jih je Anketa zajela. Vrednosti za vsako mesto so odstotki od celokupnega števila zaposlenih dnevnih migrantov, ki se stekajo v dano mesto. Tabela 6 Struktura dnevnih migrantov po oddaljenosti kraja dela od kraja stanovanja MESTA DELA Vsi DM Oddaljenost mesta dela od mesta stanov. (v km) -56- Slika 3. Tokovni kartogram dnevne migracije v Ljubljano Anketa 1957 - 57 - DEMOGRAFSKA STATISTIKA SPLOŠNE POSTAVKE PREDMET STATISTIČNEGA ZAJEMANJA IN VIRI Predmet statističnega zajemanja Predmet demcgrafske statistike je prebivalstvo kot trajen pojav in prebivalstveni (demografski) procesi kot d ogad- kovni pojavi. Prebivalstvo definiramo kot celokupnost ljudi, ki žive v danem trenutku na določenem teritorialnem območju. Prebivalstveni (demografski) procesi pa so na eni strani tkzv. vitalni procesi (rojstva, smrti, sklenitve in razveze zakonskih zvez) ter selitveni procesi (doselitve in odselitve). Demografske procese imenujemo tiste procese, ki neposredno določajo velikost in spremembe v velikosti in strukturah prebivalstva. Obstoji zelo tesna medsebojna zveza med prebivalstvom kot trajnim, pojavom in demo¬ grafskimi procesi kot dogodkovnimi pojavi: Grafično se more ta medsebojna zveza, kot bomo videli kasneje, zelo nazorno prikazati s pomočjo Lexiso- ve mreže. Obravnavanje statističnih metod zajemanja in analize prebi¬ valstva in prebivalstvenih procesov bomo spričo povedanega razdelili na dva dela: na prikaz metod, ki zadevajo stanje prebivalstva, njegovega obsega in struktur ;, 1 ter ne prikaz metod, ki zadevajo gibanj e prebival¬ stva, kot ga neposredno povzročajo vitalni in selitveni procesi. Stanje pre¬ bivalstva zajemamo s popisi prebivalstva, gibanje pa z registracijo prebivalstvenih procesov v matične knjige odnosno registre pre¬ bivalstva. Popisi prebivalstva Popisi prebivalstva kot vir zajemanja stanja prebivalstva so izredno obsežne statistične operacije, ki gredo za tem, da zajamejo -58- celokupno prebivalstvo danega območja (v nasprotju z anketami, ki so vselej uperjene na zajetje samo dela prebivalstva). V bivši Avstriji, kamor so spadali slovenski kraji pred prvo svetovno vojno, so se vršili popisi prebivalstva 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910, v predvojni Jugoslviji 1921 in 1931; popis, ki je bil načrtovan za 1941, je preprečil izbruh vojne. Po vojni sta bila prva dva popisa izjemoma v petletnem intervalu 1945 in 1953, naslednji popis pa se je izvedel 1961, da bi tako nadaljevali predvojno tra- j ' dicijo popisov 1921 in 1931, ter se držali v bodoče desetletnega intervala in obenem leta, ki se končuje z enico. Zadnji popis prebivalstva se je vršil 1971. leta. Popisi zajemajo v načelu celokupno prebivalstvo, ki se n ahaja na danem območju v tkzv. kritičnem trenutku (ki je vselej polnoč) določenega popisnega dne. Po vojni je bil pri nas vzet kot popisni dan 31. marec, pri popisih v stari Avstroogrski, je bil popisni dan 31. december, pri popisu leta 1921 v bivši Jugoslaviji pa 31. januar. Popis leta 1931. je imel kot popisni dan 31. marec, prvi povojni popis 1948 pa izjemoma 15. marec. Šteje se, da je pri naših geografsko-vremenskih prilikah priklad- neje rbrati kot popisni dan dan v marcu (ko je zima že povsem minula, niso pa se pričela velika kmetijska pomladna dela) kot pa v decembru(ko so mnogi kraji radi velikega snega težko dostopni). Ker je prebivalstvo odn. njegov del v nenehnem prostorskem premeščanju, je potrebno pri vsakem popisu določiti, ali: naj se izvede po načelu prisotnega ali po načelu stalnega prebivalstva. Pri veljavnosti načela prisotnega prebivalstva se popišejo vse osebe, ki jih je popis na danem popisnem območju zatekel, ne glede na to, ali tam stalno prebivajo, ali pa se nahajajo na njem le začasno in prehodno( ker so na obisku, na poslovnem potovanju, na odsluženju vojaškega roka, v bolnici na zdravljen-ju itd. ). Popišejo se torej vse stalno prisotne in vse začasno prisotne osebe. Pri veljavnosti nagel.a stalnega prebivalstva pa se popišejo vse osebe, ki so stalni prebivalci danega območja, ne glede na to,, ali so v trenutku popisa prisotni, ali pa so začasno odsotfii; ne popisujejo pa se osebe, ki so tam le začasno prisotne, saj se bodo - 59 - popisale na območju, kjer stalno prebivajo kot "začasno odsotne". Kategorije "stalno prisotno", "začasno prisotno" in "začasno odnostno" prebivalstvo imenujemo popisne kategorije prebivalstva. Vsi naši povojni popisi temelje na načelu stalnega prebivalstva, kar pomeni, da je vsak prebivalec popisan na mestu svojega stalnega bivališča, pa čeprav se ob popisu iz raznih razlogov morda ni tam nahajal. Pr^ojni popisi v bivši Jugoslaviji in pravtako popisi v stari Avstroogrski so privzeli načelo p r i s o t n e ga prebivalstva, tako da so vključevali poleg stalno prisotnega tudi začasno prisotno prebivalstvo, niso pa zajemali tistega dela stalnega prebivalstva danega območja, ki je bilo ob popisu začasno odsotno. Pri velikih območjih (pri območju celotne države ali republike) se število prebivalcev po obeh načelih ne razlikuje mnogo, pri manjših teritorialnih enotah, zlasti v letoviščnih krajih ter večjih urbanih središčih, kjer je osredotočeno poslovno življenje, kjer se nahaja mnogo šol, zdravstvenih ustanov itd. , pa utegnejo biti razlike v rezultatih popisa, izvedenega po enem ali drugem načelu, dosti olČutne. v/ Pojem stalnega prebivalstva v jugoslovanski statistični metodologiji Za velik del prebivalstva, ki od rojstva ali pa že dolga leta prebiva v istem kraju, ne bo sporno, da ga je šteti za stalno prebival¬ stvo tega kraja. Za prebivalstvo, ki ne prebiva dolgo v nekem kraju, pa ne bo brez nadaljnega očito, ali ga je šteti med stalno ali pa med začasno prebivalstvo tega kraja. Iz metodologije registra prebivalstva SR Slovenije lahko povzamemo, da se šteje kot stalno prebivališče tisti kraj, v katerega se je oseba priselila z namenom , da tam trajno ostane. Za kriterij trajnosti ne postavlja naša metodologija nobenega roka (kot to določajo nekatere druge metodologije), namen pa je nekaj notranjega, kar se nepo¬ sredno ne vidi, tako da ostaj a opredelitev stalnega prebivalstva dosti nadrejena. Metodologije jugoslovanskih popisov prebivalstva vendar nava¬ jajo vrsto konkretnih primerov, kjer bi mogla biti stalnost sporna, ter določajo, kako reševati te primere, Na ta način se za potrebe prakse zadovoljivo rešuje vprašanje pojma stalnega prebivalstva, čeprav manjka -60- njegova pozitivna opredelitev. P 0 vzemamo glavne določbe metodlogije naših popisov: 1. Csebe (delavci, uslužbenci), ki so stalno zaposleni izven kraja, kjer stanuje njihova družina, ki torej žive ločeno od svoje družine, spadajo v kategorijo stalnega prebivalstva kra ja, kjer stanujejo, ne glede na to, kje stanuje njihova družina. - Če pa imajo obrtniki (peki, slaščičarji itd. ) svojo obrt v drugem kraju, kot pa živi njihova družina ter se posamezni člani gospodinjstva menjaj o v obiti, v teku leta (zdaj dela v obrti en član, drugi ostaja doma, potem drugi član pa se prvi vrne domov itd. ), potem se popišejo kot stalni v tistem kraju, kjer jih popis zateče. 2. Osebe, ki jih popis zateče v hotelih, na potovanju, v bol¬ nicah na zdravljenju, v domovih na oddihu in podobno, spadajo v začasno prisotno prebivalstvo tega kraja, razen če so v hotelih, bolnicah, domovih itd. stalno nastanjeni, kot so to: a) osebe, ki so brez stanovanja in zato stanujejo v hotelih, bolnicah ali drugih ustano-vah; b) osebe stalno zaposlene in stalno stanujoče v ustanovah pod a);^ c) otroci in mladina brez družine (zapuščeni otroci, sirote), ki/imajo svo¬ jega gospodinjstva, pa tudi druge osebe, ki so stalno v domovih za slepe, za onemogle, duševno bolne; in sl. 3. Tuji državljani se v tem pogledu obravnavajo enako kot domačini, to se pravi, če so stalno nastanjeni v nekem našem kraju, spadajo pod stalno prebivalstvo tega kraja, če pa so na potovanju, obisku, študiju itd. , pa spadajo med začasno prisotne v kraju, kjer jih popis zateče. Iz¬ jema je diplomatsko osebje, ki se sploh ne popisuje. 4. Osebe naših diplomatskih in drugih predstavništev v tujini štejejo kot začasno odsotne v kraju, kjer je bilo gospodinstvo nasta¬ njeno pr e dno so odšli v tujino, to se pravi, da spadajo k stalnemu pre¬ bivalstvu tega kraja. Isto velja tudi za osebe, ki so v tujini na potovanju ali pa bivajo v tujini na specializaciji ali pogodbeno za določeno dobo kot strokovnjaki v tehnični pomoči ali v raznih mednarodnih organizacijah. 5. Dijaki in študenti, ki se šolajio izven kraja, kjer biva stalno gospodinstvo, ki mu pripadajo, oseb^na odsluženju vojaškega roka, na specializaciji, osebe na prostovoljnih delovnih akcijah, osebe na sezon¬ skem, javnem in drugih delih, osebe ki so v zaporih, kazenskih zavodih in sl. ostajajo stalnni prebivalci kraja, kjer je njihovo gospodinjstvo, - Če so si takšne osebe, npr. dijaki, študenti, sezonsko zaposleni itd. izdvojili iz svojega gospodinjstva ter si ustanovili posebno gospodinjstvo (ker so se poročili, se stalno zaposlili), potem seveda postanejo stalni prebivalci kraja, kjer so si ustanovili svoje posebno gospodinjstvo. 6. Potujoči artisti, vagabundi, potepuhi in podobno štejejo za stalno prisotno prebivalstvo kraja, kier jih popis zateče. -61- Viri za zajemanje gibanja prebivalstva . Viri za podatke o gibanju prebivalstva so na splošno matične knjige(ki se danes vodijo v obliki matičnih registrov), v katere se vpisujejo rojstva, smrti, sklenitve in razveze zakonov. V Sloveniji je bil uveden 1953 register prebivalstva, v katerem obstoji za vsakega prebivalca danega naselja poseben kartotečni list z glavnimi podatki. Register se na¬ loži ob popisu prebivalstva ter se ob vsakem popisu ažurira. V register prebivalstva se zabeležijo tudi vse spremembe, ki jih povzročajo v stalnem prebivalstvu nova rojstva, smrti, priseljevanja in odseljevanja. Pri rojstvu odn. priselitvi se sestavi nov kartotečni list ter vloži v register prebivalstva, ob smrti od. odselitvi pa se zadevni kartotečni list izloči iz registra prebi¬ valstva. Celotno območje Slovenije je razdeljeno na okoli 4oo matičnih okolišev(to so bile svoječasne občine iz leta 1953) ter sevodijo registri na sedežu vsakega matičnega okoliša za vse stalno prebivalstvo okoliša. Pri obstoju registra prebivalstva je register ne le vir za podatke o rojstvih, smrtih, porokah in razvezah, ampak tudi vir o s t a 1 n i h migracijah. Za¬ časne, sezonske ter druge vrste migracij pa je treba zajemati na drug način. Na podlagi vpisov demografskih dogodkov v matične knjige odn. v register prebivalstva se izpolni posebni statistični list o rojstvu, smrti, sklenitvi ond. razvezi zakonske zveze ter prijava priselitve odn. odjava odselitve. Ti statistični listi se pošiljajo statističnim organom v občinah, ki na podlagi njih sestavijo preglede o številu rojstev, smrti itd. za vsak mesec. Pri rojstvu gre lahko za živorojenega ali pa za mrtvorojenega otroka. Za živorojenega se šteje po naši statistiki vsako dete, kije neposredno po rojstvu pokazalo znak življenja (bitje srce, dihanje in sl. ), ne glede na to, ali je pop^kovina pretrgana ali ne in ne glede na to, ali se je obdržalo pri življ.enju. Če je takoj za tem ko je pokazalo znake živlfnja otrok umrl, se vpiše v matično knjigo kot živorojen in kot umrl otrok. Kot mrtvorojen se šteje otrok, ki je bil rojen odn. izdvojen od matere brez znaka življenja, pod pogojem, da je nosečnos t trajala'več kot 28 tednov. -62- Če je nosečnost trajala manj kot 28 tednov, potem ne gre za mrtvorojenega otroka, amp k za splav. Pri rojstvih, smrtih itd. je potrebno ugotoviti poleg kraja, kjer se je dogodek izvršil, tudi kraj stalnega bovališča matere, odn. umrlega, poročencev, razporočencev, ter je pri obdelavi statističnih po¬ datkov o vitalnih dogodkih le-te vselej prišteti kraju stalnega bivališča (ne pa kraju,’ kjer se je dogodek dogodil). .irublikapije rezultatov popisov prebivalstva Rezultati popisov prebivalstva za dežele stare Avstroo- gr ske (in med njimi tudi za tiste, ki je v njih živelo slovensko prebivalstvo) so bili publicirani v znani zbirki publikacij avstrijske uradne statistike "Osterreichische Statistik", razen za naše Prekmurje, kjer moramo iskati podatke v publikacijah ogrskega statističnega urada v Budimpešti. Za razdobje bivše Jugoslavije najdemo podatke 0 prebivalstvu za območja, ki so bila tedaj pod Italijo, v publikacijah itali¬ janske uradne statistike (Istituto Centrale di Statistica v Rimu), in podobno velja za tiste dele slovenskega prebivalstva, ki je tudi po drugi svetovni vojni ostalo pod Italijo. Za prebivalstvo s^lovenske Koroške , pa najdemo podatke v uradnih publikacijah statističnega urada nove povojne Avstrije na Dunaju. Rezultate popi s o v prebivalstva bivše Jugoslavije je publicirala tedanja Splošna državna statistika in sicer: a) rezultate popisa prebivalstva od 31.1. 1921 v treh publika¬ cijah Predhodni rezultati popisa prebivalstva (1924) Statistični pregled Kraljevine Jugoslavije po banovinah (1930) Definitivni rezultati popisa prebivalstva(l 932) Poleg tega je bilo publiciranih v prvi knjigi Statističnega letopisa za leto 1929, 37 tabel rezultatov popisa 1921, katerih velik del ni bil objavljen v preje omenjenih publikacijah. Te tabele se nanašajo na vsa področja social¬ noekonomske statistike. b) rezultate popisa prebivalstva od 31. 3. 1931 v eni knjigi -63- predhodnih rezultatov (izšlo leta 1931) in v štirih knjigah končnih , rezulta¬ tov, ki vsebujejo sledeče gradivo: Knjiga I. Navzoče prebivalstvo, število hiš in gospodinjstev (1937); Knjiga II: Navzoče prebivalstvo po veri (1938); Knjiga III: Navzoče prebivalstvo po pismenosti in starosti(l 938); Knjiga IV: Navzoče prebivalstvo po glavnem poklicu (1940). Rezultati popisa 1931 so vi. knjigi po banovinah, okrajih in občinah, v II. knjigi po banovinah, okrajih in občinah, kjer je bilo specifi¬ ciranih pet vrst veroizpovedi, pregled po banovinah je vendar vseboval razvito klasifikacijo veroizpovedi (20 skupin), glede prebivalstva židovske veroizpovedi pa je bil v uvodu poseben pregled po okrajih. V III. knjigi so publicirani samo rezultati po banovinah in okrajih. Stopnja pismenosti je v treh modalitetah (čita in piše, samo čita, nepismen), pri čemer so pregledi po banovinah specificirani po petletnih starostnih skupinah, pri prtgtledih po okrajih pa so prikazane samo št iti glavne starostne skupine (11-19; 20-3 9; 40-5 9; 6o let in preko). Četrta za ekonomske raziskave najpomembnejša knjiga vsebuje le preglede po banovinah in okrajih, pri čemer vse tabele kombinirajo aktivnost, socialni položaj v poklicu, spel ter poklic. Poklici so podani za celotni državni pregled po razviti klasifi- kaciji na razrede (dana^ nje vrste), glavne skupine (današnje veje dejavnosti) in podskupine, pregledi po banovinah se ustavljajo na klasifikaciji poklicev po razredih in glavnih skupinah, pregledi po okrajih pa na klasifikacijo po razredih. c) Od rezultatov popisa prebivalstva 1931, ki niso bili publici¬ rani v gornjih štrrih knjigah, pac pa preko posebnih tabel v Statističnih letopisih, opozorjimx°posebej na sledeče tabele : Uvodno pojasnilo:SG z označbo letnice pomeni Statistični godišnjak, v katerem se nahajajo tabele z rezultati , popis 1931 . Vsaka tabela je ozna¬ čena s tekočo številko, pri čemer je pri vsaki tabeli naznačeno ali so dani podatki samo za vso Jugoslavijo (J), ali pa so razčlenjeni po predvojnih banovinah (JB). V nekih primerih so objavljeni podatki o prebivalstvu mest -64- (MESTA), pričemer smo v oklepaju dodali število mest, za katere so podatki dani. Če vsebuje tabela podatke le za določen kontingent prebi- valstva(recimo samo za prebivalstvo staro nad lo let, ali pa samo za tuje državljane) je to takoj na začetku označeno. Zatem slede ZNAKI (obeležja), glede katerih je- v tej tabeli prebivalstvo kombinacijsko razčlenjeno, poleg vsakega znaka pa je v oklepaju navedeno število modalitet (grup), na katere je prebivalstvo po danem znaku razčlenjeno. Če se tabela nanaša na prebivalstvo, to ni posebej označeno. Če se nanaša na drug predmet opazo¬ vanja (HIŠE, GOSPODINJSTVA,OBČINE itd. ), je to posebej označeno. SG - 33 1. JB - POPIS 1921 in 1931 - HIŠE - GOSPODINJSTVA - PREBIV. po SPOLU- ■ POVRŠINA - GOSTOTA (P na kv. km) 2. JB - SPOL(2) - PISMENOST (3) 3. J - SPOL - STARGST(20) - PISMENOST (3) 4. JB - DRŽAVLJANSTVO (20) 5. JB - VEROIZPOVED (11) 6. JB - SPCL(2) - STAROST (21) 7. J - SPOL(2) - STAROST (121) SG - 34/35 1. Ista tab. kot pod SG-33; 1. 2. Ista tab. kot> pod SG-33, 2. 3. a. J - TEL . NEDOSTATKI (14) - SPCL(2) - STAROST (8) b. J - TEL. NEDOSTATKI (14) - SPOL(2) - ZAKONSKO STANJE (4) 4. Ista kot pod SG-33, 4 5. Ista kot pod SG-33. 5 6. JB - SPCL(2) - STAROST (12) - ROJSTNI KRAJ (6) 7. JB - SPOL (2) - STAROST (12) - ZAKONSKI STAN (4) 8. J - SPOL (2) - STAROST (121) 9. MESTA (72) - B - ŠTEVILO PREBIVALCEV SG- 36 1. J -SPOL(2) -POKLIC (5 razred. 29. glav. grup)-POLOŽAJ V POKL. (7)- AKTIVNOST (2) -65- 2. JB - SPOL (2) - POKLIC (5)-POLOŽAJ V POKLICU (7)-AKTIVNOST (2) 3. J - TUJI DRŽAVLJANI - DRŽAVLJANSTVO (8)-PCKLIC(5+29)-AKTIVIST 4. J - GCSPODINSTVA - POKLIC STAREŠINE (9)-ŠTEVILO ČLANOV(14) 5 . GOSPODINJSTVA-B-POKLIC STARE ŠINE( *)-ŠTEVILO ČLANOV(14) 6. GOSPODINJSTVA-J-STRUKTURA GOSPOD. (S)-ŠTEVILO ČLANCV(14) 7. GOSPODINJSTVA-B-STRUKTURA GOSPOD. (5)-ŠTEVILO ČLANOV(14) 8. OBČINE-JB-VELIKOST(število prebivalstva) (10) 9. PREBIVALSTVO-JB- velikost obcin(lO) lo. MESTA( 172) -B-ŠTEVILO PREBIVALCEV SG-37 1. JB-SPOL(2)-POKLIC(5+29)-POLOŽAJ V POKL. (7)-AKTIVNOST(2) 2. JB-TUJI DRŽAVLJANI-PCKL'IC(5)- POLOŽAJ V POKL. (7)-AKTIVNOST(2) v -SPOL(2) 3. J -TUJI DRŽAVLJANI- DRŽAVLJANSTVO(42)-VEROIZPOVED (21) 4. JB - SPOL(2)-STAROST(12)-VEROIZPCVE r D( 5 ) SG- 38/3 9 L PREBIVALSTVO MEST-MESTA(23)-POKLIC(5)-FOLCŽAJ V POKL. (7)- SPCL(2)-AKTIVNOST (32) 2. TUJI DRŽAVLJANI-MESTA(23)-SPOL(2)-POKLIC(5)-POLOŽAJ V POKL ’) AKTIVNOST (2) 3. JB - SPOL(2)-STAROST(4)-ROJSTNI KRAJ(ista bannov. 2; druge banov. lo, tujina 10) 4. PREBIV:MEST MESTA(23)-SPOL(2)-STAROST(4)-ROJSTNI KRAJ(2+10+10) 5. GOSPODINJSTVA - MESTA('23/-STRUKTURA GOSP: (5)-VELIKOST(št. članov,14) 6. GOSPODINJSTVA-MESTA(.23)-POKLIC STAREŠINE(9)-VELIKOST(št. član. , 14) 7. JB-SPOL(2)-STAROST(121) (nadaljevanje puhlic, tabel o prebiv. v SG) SG-40 1. J -SPOL(2)-STAROST(10)-AKTIVNOST(2)-POKLIC(razr. 5, glav. grupe29) 2. B-VAŽNEJŠA INDUSTR. MESTA(71)-SPOL(2)-STAROST(14)-ROJSTNI KRAJ (2+10+10) 3. JB-(poadmin. stanju 1. okt. 1940)-VEROIZPOVED (7) - 66 - 4. JB(B po admin. stanju 1. okt. 1940) - OKRAJI (338) 3. Rezultati povojnih popisov prebivalstva so bili publicirani v posebnih obsežmih zbirkah knjig končnih rezultatov, naslovljenih: a) Stanovništvo SFRJ od 15 marta 1943 - 10 knjig b) Stanovništvo SFRJ od 31. marta 1953 - 16 knjig c) Stanovništvo SFRJ od 31. marta 1961 - 11 knjig Rezultati) bo podani za vso državo, za posamezne republike in pokrajine, nekatere knjiga.pa so posebej posvečene podatkom po občinah in po naseljih. Fublikacije podatkov o gibanju prebivalstva Sumarni podatki o naravnem gibanju se objavljajo v stat. letopisih, v novejšem času tudi v mesečnem pregledu INDEKS, podrobne podatke pa vsebujejo posebni statistični letopisi, specializirani za podatke o gibanju prebivalstva. Izhajali so najpreje (odi950 do 1955) pod imenom VITALNA STATISTIKA, kasneje (od 1966 dalje) pa pod imenom DEMOGRAFSKA STATISTIKA: ga prikazovanja prebivalstvenega stanja in prebivalstvenih dogodkov ter • njihove medsebojne povezanosti. Pravokotno na abscisno os nanesemo v enakomernih presledkih (ki naj predstavljajo v nadaljnem enoletne intervale) tkzv. časovne črte, vodoravno z abscisno osjo v istih intervalih staros¬ tne črte ter poševno v kotu 45 stopinj iz vsakega izhodišča časovnih črt na abscisni osi tkzv. generacijske črte (glej sliko 1). Življenje vsakega prebivalca je v tej mreži ponazorjeno z njegovo življenjsko črto, ki ima svoj začetek v točki rojstva na abscisni osi, se dviga premo v kotu 45 stopinj ter končuje v smrtni točki. Na življenjski črti leže (poleg rojstva in smrti) tudi vse druge pomembne dogodkovne točke (npr. sklenitev ali razveza LEXISOVA MREŽA Koordinate Lexisove mreže Lexisova mreža predstavlja zelo dragoceno metodo nazorne- -67- zakonske zveze, rojstvo prvega, drugega itd. otroka, začetek in konec šolanja, vstop v poklic (začetek aktivnosti), upokojitev itd. Lexisovo mrežo za dano prebivalstvo si mislimo napolnjeno z neštetimi življenjskimi čr¬ tami različne dolžine. Celokupnost živih prve in druge vrste, celokupnost umrlih prve, druge in tretje vrste. Število življenjskih črt, ki prečka enoletni odrezek katere¬ koli časovne črte predstavlja število oseb, ki so bile v življenju v koledar¬ skem trenutku, kot ga predstavlja izhodišče zadevne časovne črte, in ki so se nahajali v tem trenutku v danem enoletnem starostnem intervalu. Takšno celokupnost imenujemo celokupnost živih d ru g e vrste. Odrezek C 1 D 1 označuje npr. število prebivalcev, ki so ob popisu, izvršenem v kritičnem trenutku (recimo, da je to 1. januar 1961. leta) bili stari dve leti(tj. nahajali so se v tretjem letu svoje starosti). Celokupnost živih prve vrste dobimo, če preštejemo število oseb, ki so v teku danega koledarskega leta dopolnili določene starost. Odrezek C q Cj predstavlja npr. takšno .celokupnost živih prve vrste, namreč število oseb, ki so v koledarskem letu A^A^(tj. v našem primeru v teku leta 1961) dosegli sta¬ rost dveh let. Dočim so nam podatki o celokupnostih živih druge vrste dani .< neposredno po popisih, moremo priti do podatkov o celokupnostih prve vrste, ki so teoretsko kot bomo videli kasneje, pomembnejši, samo posredno z izračunom. Poznamo tri vrste celokupnosti umrlih (rad\i enostavnosti izlaganja jemljemo smrti kot primer demografskih dogodkov; lahko bi vzeli seveda katerekoli druge demografske dogodke). Celokupnost umrlih tretje vrste predstavljajo osebe, ki so umrle v teku danega koledarskega leta v starosti od x do x+l let. V Iexisovi mreži so ponazorjene s številom smrtnih točk v okviru kateregakoli kvadrata, ki ga razmejujeta dve sosedni časovni in dve s^sedm starostni črti. Primeri takšnih celokupnosti umrlih so B jB^C^ j (število umrlih leta 1959 v starosti od enega do dveh let) ali pa EjEgF^F., .(število v letu 1962 umrlih oseb v starosti od 4 do 5 let). - 68 - Slika 1 Lexisova mreža - 69 - Podatki te vrste so nam dani vsako leto neposredno od demografske statistič¬ ne službe. Celokupnosti umrlih druge vrste do-dane s številom smrtnih točk v paralelogramih, ki jih razmejujeta po dve sosedni časovni in gene¬ racijski črti (npr. paralelogram tipa C^D^E^D^.) celokupnosti umrlih prve vrste pa predstavljajo smrtne točke v ; paralelogramih, kijih razmejujeta po dve sosedni starostni in generacijski črti (n.pr. paralelo¬ gram tipa C^p^). Celokupnosti umrlih druge in prve vrste se nanašajo * vselej na umrle osebe, ki pripadajo isti generaciji - pod generacijo ra¬ zumemo osebe, ki so se rodile v istem koledarskem, letu. Za celokupnosti umrlih tretje vrste pa moramo brez težave razbrati iz slike 1, da se nana¬ šajo vselej na osebe, ki pripadajo dvema sosednima generacijama. Vsaka celokupnost umrlih tretje vrste razpade na dve elementarni celokupnos¬ ti umrlih umrlih, ki sta ponazorjeni s številom smrtnih točk v okviru spodnjega in zgornje ga elementarnega t r i k o t n i k a . Če vzamemo kot primer celokupnost umrlih C^C^D^D^, potem razpade ta celokupnost na elementarni spodnji trikotnik C^C^D^ ter na elementarni zgornji trikotnik DjC jD . Poznavanje elementarnih celokupnosti je pomembno zaradi tega, ker.nam omogoča, da z njihovo pomočjo izračunamo celokupnosti umrlih druge in prve vrste (ki so teoretsko pomembne). , One pravtako omogočajo, da iz celokupnosti živih druge vrste preidemo na celokupnost živih prve vrste. Primer:Celokupnost živih prve vrste D^ izračunamo, če celokup¬ nosti živih druge vrste D.^ prištejemo elementarno celokupnost umrlih D D. E 1 . o 1 1 SPLOŠNI DEMOGRAFSKI INDIKATORJI Sp.lošno uporabljena simbolika za označevanje prebivalstva, prebivalstvenih stru ktur ter prebivalstvenih procesov. Kot splošna oznaka za število prebivalcev danega območja se uporablja črka P (lat. beseda populatio) ali V (franc, vivants). Če želimo precizirati, na kateri trenutek odn. leto, se nanaša prebivalstvo, to ozna¬ čimo z gornjim indeksom, recimo: - 70 ' P J ' ali enostavneje P (pri čemer, predpostavljamo, da se pre¬ bivalstvo nanaša na 1. januar ali pa na sredino danega leta. Splošna oznaka za časovni trenutek, ko opazujemo pojav, je "t" (tempus) , tako, da bomo pisali npr. Če opazujemo isto prebivalstvo na drugi časovni moment, ki je oddaljen od prvega za "n" let, potem bomo pisali to prebivalstvo kot T-t+n ,. _.t+n P ali pa V Različne strukturne kategorije prebivalstva označujemo s subindeksi, ki jih pišemo spodaj desno. Če npr. želimo izraziti, da gre za moško (masci,m) ali ž e n s k o (ženske, feminae, f), prebivalstvo, potem bomo pisali V odn. V. m i Posebno pogosto se omejujemo na določeno starostno kategorijo prebi¬ valstva. Kot simbol za starost uporabljamo črko "x", pri čemer lahko označuje P da gre za prebivalstvo, ki je v danem trenutku vprav doseglo X starost "x", ali pa za prebivalstvo, ki se v danem trenutku nahaja v starosti "x", to se pravi v nekem sfarostnem intervalu, ki sega od določene spodnje starostne meje x do določene gornje starostne meje x . J. iO V demografiji, pa tudi v vsakdanji govorici imamo vselej v mislih ko govo¬ rimo, da je nekdo star npr. 20 let (ali kot pravimo tudi da je v 21 letu starosti), izpolnjena leta starosti, to se pravi, da je izpolnil 2o. leto in da se nahaja v starosti od 2o. leta pa vse dokler mu ne bo napočil 21. letni rojstni dan. Zato npr. pod prebivalstvom, ki je v starosti od 2o. leta pa vse dokler ni doseglo 15. leto starosti, razumemo prebivalstvo, ki je iz¬ polnilo 2o. leto, 21. leto, 22. leto, 23. leto in 24. leto starosti in pišemo to kot Pgo/24' Z§ orn 3 a starostna meja intervala (ki je obenem spodnja meja naslednjega starostnega intervala, je zato dejanski x + 1. Dolžino sta- rQStnega intervala označujemo z "n", pri čemer bo seveda n= x +l-x , Z! i ali v našem gornjem primeru n= 24+1-20 =5. i - 71 - Oznako dolžine starostnega intervala lahko poiščemo tudi kot subindeks pred simbolom za P, npr. r P ali v splošni obliki P , y n xl n x pri čemer seveda ni potrebno označevati zgornje meje, ker je ona sama podana z "n" : + n - 1. Če je n = 1 leto, potem ponavadi ne opišemo subindeks "n" izpred P, odnosno prav tako ne označujemo pri drugem načinu pisanjh zgornjo mejo x 2> saj je v tem primeru x 9 vselej enak x^. Zato bomo pisali v teh primerih enostavno P odnosno splošneje P . Če gre za prebivalstvo, ki je izpolnilo 2o let starosti in se torej nahaja v 21. letu, ni pa še dočakalo svojega 21 .rojstnega dne, bomo pisali za takšno prebivalstvo P ali če Ct U hočemo točneje ( da se izognemo vsakemu dvomu o tem,),da gre tu za starostni interval enega leta: ^ . Pri takšni konvenciji pisanja in izražanja ima zato tudi smisel reči(in je pravilno reči), da je dojenček v vsem svojem prvem letu živ¬ ljenja star "nič" let in bomo označili prebivalstvo dojenčka z P . o Za oznako najpogostejših demografskih procesov se uporab¬ ljajo sledeči simboli. : N za število živorojenih v danem obdobju; M za število umrlih v danem obdobju ( pri čemer bo pomenila oznaka M q umrle dojenčke), ter J za naravni prirastek:J=N-M; D ali I za število doseljencev(imigrantov), in O ali E za število odseljencev ali emigrantov, ter S za selitveni prirastek: S = D-C, tako, da je dejanski prirastek R= J+S. Z bo označevalo število sklenjenih zakonskih zvez in RZ število v danem obdobju razvezanih zakonov. Splošhe demografske mere Od absolutnih frekvenc N, M, D,O, Z in RZ, ki . v bistveni meri zavise po svoji številčni vrednosti od nivoja prebivalstva, iz kate¬ rega so izšle odn. ki se nanj nanašajo, prehajamo na relativne frek¬ vence ali na splošne demografske mere, tako, da delimo absolutne -72- absolutne frekvence s srednjim številom prebivalstva v opazovanem raz¬ dobju. Rezultat po navadi pomnožimo s 1000, tako da izražamo vse gornje frekvence demografskih dogodkov na 1000 prebivalcev. Tako pridemo do naslednjih splošnih demografskih mer: (a) Splošna mera rodnosti (natalitete) n = —— x 1000 It M (b) Splošna mera smrtnosti (moralitete) M =—— -x 1000 iz (c) Splošna mera porednosti (nupcialitete) z = —=r- x 1000 in podobno (č) Splošne mere razvez (divorcialitete) (d) Doselitev in (e) odselitev Potem imamo še izvedene mere in sicer: (f) Splošno mero naravnega prirastka j = n - m (g) Splošno mero selitvenega prirafetka: s = i - e (h) Splošno mero dejanskega prirastka: r = j + s Primer : Prebivalstvo in demografski dogodki SR Slovenije 1961. (stanje prebivalstva 30. 6. 1061, dogodki v 1961 letu. V 1000): Splošne demografske mere so tudi laiku lahko razumljive, podatki zanje večinoma obstoje, tudi za daljše razdobje. Glavna metodološka slabost je v tem, da njihove numerične vrednosti ne zavise samo od intenzivnosti demografskih procesov, ki jo želimo izmeriti (nataliteto, mortaliteto, nupcialiteto itd. ), ampak tudi od specifičnosti strukture prebivalstva, ki -73- se nanj nanašajo. Primerjave (v času ali prostoru) demografskih mer dveh prebivalstev razkrivajo morebitne resnične razlike v intenzivnosti opazovanih demografskih procesov samo v primeru, Če ne obstoje pomembne razlike v strukturi obeh prebivalstev. V mislih imamo seveda sami tiste strukture, ki vplivajo na intenzivnost proučevanih demografskih procesov. Te vrste struktura je npr. starostna struktura: smrtnost mladih ljudi je zelo nizka, smrtnost starejših ir. starih ljudi zelo visoka. Splošna mera smrtnosti Makedonije v letu 1961 je bila npr. 9, 3, splošna mera smrtnosti v Sloveniji istega leta 8, 6. Razlika v nivojih smrtnosti med prebivalstvi obeh republik je vendar dosti večja, kot jo kažejo gornje splošne mere smrtnosti, zakaj prebivalstvo Slovenijo je tipično staro prebivalstvo in je iz tega razloga število umrlih relativno visoko, dočim predstavlja prebivalstvo Makedonije tipičen primer mladega prebivalstva, pa je letno število umrlih iz tega razloga primeroma manjše. Povprečni letni prirastek prebivalstva in povprečna letna mera rasti V gornjih primerih smo izhajali iz letnih podatkov o rojstvih, smrtih itd, ter smo na podlagi tega izračunali letne mere natalitete, mor¬ talitete itd. in letne mere prirastka. Pogosto pa nam podrobni podatki o elementih gibanja prebivalstva niso poznani, pač pa razpolagamo z rezul¬ tati dveh popisov prebivalstva. Številčno stanje prebivalstva ob prvem popisu naj bo P , ob drugem popisu pa P , med ob ema popiboma pa naj 1 Z je preteklo "t" let. V tem primeru lahko izračunamo poprečni letni (dejanski) prirastek po formuli: D P 2 ' P 1 ■R =- t in poprečno letno mero prirastka po formuli: R“ -r = --- . 1000 P kjer pomeni P aritmetično sredino prebivalstva po obeh popisih. -74- Popis prebivalstva v letu 1971 je dal za Slovenijo (v tisočih) 1725 prebivalcev, oni iz leta 1961 pa, kot smo videli 15 92. Absolutni deset¬ letni prirastek znaša torej 133 tisoč ali na leto 13, 3 tisoč. Povprečna letna mera prirastka je torej: 13, 3 r = 13, 3 1592+1725 1658, 5 = 0, 007535 ali 7, 5 na 1000 preb. Gornji izračun sloni na predpostavki, da raste prebivalstvo iz leta v leto v aritmetični postopici, kar pomeni, da je absolutni prirastek iz leta v leto isti. Primernejša pa je predpostavka, da raste prebivalstvo Pi v geometrijski postopici, in da je letni koeficient rasti q = P^^leta v leto isti. V tem primeru računamo povprečni letni koeficient rasti q iz formule: P^qt = Pz odnosno qt = Pg/ Pj Izračun izvršimo z logaritmiranjem: log P - log P log q = - i --- Z antilogaritmiranjem rezultata dobimo vrednost q, iz q pa preidemo na r po formuli r = q - 1 V našem, primeru imamo: log q = lQ g . 1725 i ^ 1 °g , 159 1 . = 0,003485; q = 1,0081; r = 1, 0081 - 1 = 0, 0081 ali na 1000 prebivalcev 8, 1 Povprečni letni selitveni prirastek (saldo) Po navadi nimamo neposrednih podatkov o selitvah. Vendar lahko pridemo posredno do ocene selitvenega prirastka, ako od dejan- * skega prirastka (P - P ) med dvema popisoma odštejemo naravni priras- Ci J. tek v istem r azdobju. Iz uvodoma postavljene enačbe R = J + S namreč takoj sledi, da je S = R - J. Če delimo ta izraz s "t", dobimo srednji letni selitveni -75- prirastek, in če na kraju dobljeno vrednost delimo s srednjim prebivalstvom v medpopisnem razdobju tj. v 1/2(P + P ), imamo srednjo mero selitvenega X C, prirastka. Za primer Slovenije je znašal dejanski prirastek v razdobju 1961 - 1971, kot smo videli 133 tisoč ljudi, prirodni prirastek pa je zna¬ šal v istem razdobju 129 tisoč. Iz tega sledi ocena za selitveni prirastek na 133-129 = 4 tisoč, to se pravi raa leto povprečno 400. Srednja letna 0 4 mera selitvenega prirastka bi torej znašala.—" —- x ioQO = o 24 na 165 9 " J “ looo prebivalcev. Gornja ocena predpostavlja, da so taki podatki obeh popisov in prav tako podatki matične službe o naravnem gibanju zanesljivi. Za Slovenijo, kjer imamo uveden register prebivalstva, nam daje statistika vsako leto neposredne podatke o priselitvah in odselitvah iz Slovenije. V razdobju 1961 -71 je znašal selitveni prirastek na podlagi teh neposrednih podatkov 22646 ali na leto poprečno 2265, kar je dobrih petkrat več, kot pa sledi iz gornjega posrednega računa. Očitno nekaj ni v redu z zanesljivostjo podatkov naše selitvene statistike ali pa z rezultati popisov odnosno matične evidence živorojenih in umrlih. Specifične (specializirane) demografske me re Spbšne demografske mere merijo frekvence in s tem inten¬ zivnost opazovanega demografskega fenomena v odnosu na celokupno pre¬ bivalstvo. Celokupno prebivalstvo pa z vidika določenih demografskih procesov, ki se v njem pojavljajo, ni homogena masa. Pravkar smo dejali, da mlado prebivalstvo umira dosti manj kot staro, smrtnost ru¬ darjev je dosti višja od smrtnosti ljudi, ki se-de po pisarnah, nataliteta otrok do 14 let je enaka nič, poročnost starejšega prebivalstva je izredno nizka itd. Specifične (ali specializirane) demografske mere izračuna¬ vamo zato v odnosu na te ali one subpopulacije, s čemer izoliramo delovanje vprav določenih faktorjev, za katere predpostavljamo, da imajo poseben vpliv na opazovane demografske pojave. Tehnika, računanja specifičnih demografskih mer je povsem I -76- podobna oni splošnih mer, pri čemer se vendar pojavlja v imenovalcu posebna subpopulacija, v števcu pa frekvence demografskih dogodkov, ki se nanašajo prav na subpopulacijo iz imenovalca. Ker je "starost" eden od posebej pomembnih faktorjev, ki vplivajo na intenzivnost demografskih procesov, se velik del specifičnih demografskih mer nanaša na starostno specifične mere. V nadaljnem bomo spoznali najpogosteje uporabljane specifične demografske mere. Mere fertilnosti (plodnosti) Če računamo natalitetne mere za subpopulacije ženskega prebivalstva v reproduktivni starostni dobi (tj. od 14 do 45 ali do 49 leta starosti), potem imenujemo takšne specializirane natalitetne mere - fertilnostne mere. Razlikujemo totalno fertilnost, če upoštevamo v števcu vsa rojstva, to se pravi tako živo - kot mrtvorojene otroke, in efektivno fertilnost, če upoštevamo samo živorojene otroke. Po navadi se omejujemo na merjenje efektivne fertilnosti ter v teh primerih opuščamo pridevek "efektiven". Mere splošne f^tilnosti upoštevajo rodnost vseh žena v reproduktivni starosti, dočim se more posebnih fertilnosti nanašajo na posebne subpopulacije ženskega prebivalstva (npr. na aktivno, na poro¬ čeno žensko prebivalstvo, na žensko prebivalstvo v določenem poklicu itd. ). Med merami posebnih fertilnosti sta posebno pomembni meri zakonske in nezakonske fertilnosti, ki merita fertilnost poročenega odnosno neporoče¬ nega ženskega prebivalstva v fertilni starosti. Razlikujemo dalje globalne ter starostno- specifične mere fertilnosti. Globalne mere fertilnosti se nanašajo na celokupno žensko prebivalstvo v reproduktivni starosti, dočim se starostno-specifične mere nanašajo na žensko prebivalstvo določene starostne grupe (po navadi eno- ali pa petletne). V jugoslovanski statistični praksi se je udomačila uporaba simbola V za oznako določene subpopulacije, pri čemer se s subindeksi - 77 - m", f , r , x /x itd. označuje karakter subpopulacije, to se pravi J. Z ali gre za moško (m), žensko (f), v reproduktivni starosti se nahajajoče (r), v starostni grupi od x do x^ let starosti se nahajajoče itd. prebivalstvo. S temi besedami bomo pisali: (a) globalno mero splošne fertilnosti f = N (e) starostno specifično mero ne¬ zakonske fertilnosti ženskega neporočenega (np) prebivalstva v starosti 19 do izpod 20 let: , itd. V f,r . 1000 N (b) starostno specifično mero sploš- f ne fertilnosti za starostno gripo od do x 9 (c) starostno specifično mero žen¬ skega prebivalstva v petletni starostni grupi od 30 do 34 let: (d) globalno mero zakonske fertil¬ nosti: l/x. V X 2 V 1000 f,X l //x 2 N/, 30/34 V '30/34 1000 f, 30/34 N P V f, r, p N np, 19 np,19 V 1000 f, np, 19 Primer na podlagi podatkov o srednjem stanju prebivalstva SR Slovenije v 1961 ter številu živorojenih v 1961: 28 955 f = 406 900 . 1000 = 71,2 30 - 34 5 539 67 100 . 1000 = 82,5 Specifične mere smrtnosti Postopek računanja je povsem analogen specifičnim moram fertilnosti: ,, -M / x,/x (a) m = -w—^ — . 1000; X l/ X 2 V V x ; -78- M (b) m 50/54 50/54 1000 50/54 . M m (c) m M, m,x fx V 1 ' 2 m J x 1 /x 2 1000; m /x f,x ] /x 2 v, /x (d) Za SR Slovenijo, 1961: M m m ,50/54 m,5o/54 V 1000 388 m ,50/54 44 600 . 1000 - 8, 7 M f, 50/54 .m f, 50/54 _ V . 1000 = 268 f, 50/54 51 300 1000 = 5,2 1000 Generacijska nehomogenost starostno-specifičnih mer Če pogledamo pobliže s pomočjo Lexisovega diagrama specifično mero smrtnosti m za koledarsko leto 1962, vidimo da gre za u kvocient števila umrlih tretje vrste D D E E s poprečnim številom živih X <4 Ci -L te starostne grupe v letu 1962, to se pravi s poprečkom stanja živih na • začetku leta (Dj_E ) in na koncu leta (D E^). Pogled na Lexisovo mrežo iz slike 1, v katero si mislimo vrisane zadevne celokupnosti živih in umrlih, določno kaže, da se samo zgornji elementarni trikotnih umrlih D^E^E^ nanaša na celokupnost živih D^E^, iz katere so ti umrli izšli, dočim umrli iz spodnega elementarnega trikotnika B^D^E^ nimajo nobene zveze niti s celokupnostjo D^E^ na začetku leta 1962, niti z ono na koncu tega leta. Ta nehomogenost med števcem in imenovalcem je posledica tega, da jo-za števec vzeta celokupnost umrlih tretje vrste, ki pripadajo dvema generacijama, v našem primeru generacijama 1958 in 1959. MetocfŽoški nedostatek, ki se pri nas pojavlja, rešujemo v načelu na dva načina: ali s tem, da računamo generacijske demograf¬ ske mere, ali pa da preidemo od demografskih mer na demografske verjetnosti. Generacijske mere Generacijske demografske mere imenujemo tiste mere, pri katerih se nanašajo demografski procesi, ki jih opazujemo, pa tudi celo¬ kupnosti živih, katerih poprečje nam sluzi kot osnova (imencvalec)izračuna, na isto generacijo. V naši Lexisovi shemi bomo npr. generacijsko mero specifično smrtnosti starostne grupe dveh let v koledarskem letu 1962 računali po formuli: C D, E. D _ o 1 1 o m 2 (1 ' 2) gen "1 (C D + D E ) ~T~ c ° 11 Verjetnostni demografski kvocienti Druga rešitev temelji na verjetnostnem pogledu na demo¬ grafska dogajanja. Pri verjetnostnih kvocientih gre za matematični odnos med številom pojavov, ki so se dejansko realizirali (številom "pogodkov") nasproti celokupnemu številu možnih dogodkov dane kategorije. V primeru verjetnosti smrti v 1962 za osebe, ki so v tem letu dovršile tretje leto starosti, predstavljajo vprav te osebe celokupno število "možnih" dogodkov, zakaj vse te osebe so izpostavljene riziku smrti. S tem številom je treba primerjati število tistih izmed njih, ki so v teku naslednjega leta starosti dejansko umrli. Na Lexisovem diagramu iz slike 1 gre za kvocient iz D 1 D 2 E 3 E 2 ( celoku P nost umrlih prve vrste) in D D (celokupnost živih prve vrste). Celokupnost živih prve vrste nam ni dana neposredne, ampak jo dobimo računskim potom s tem, da k celokupnosti živih druge vrste D 2 E 2 prištejemo število umrlih spodnjega elementarnega trikotnika D 1 D 2 E 2' Števil ° umrlih P rve vrste D^E^ dobimo neposredno iz demo¬ grafske statistike kot vsoto elementarnih celokupnosti umrlih DDE in D 2 E 3 E 2/ seveda P° d Predpostavko, da so bili koledarski podatki o umrlih v letih 1962 in 1963 "dvojno grupirani", to se pravi po starosti umrlih ter po letu rojstva (tj. po generacijah). Če podatki o umrlih niso na ta način "dvojno grupirani"( kot je to primer naše jugoslovanske demografske statistike), moramo elementarne celokupnosti umrlih oceniti. -80- Mere smrtnosti dojenčkov - ' / Smrtnost dojenčkov merimo vselej s kvocienti verjetnosti umiranja živorojenih v prvem letu starosti in nikdar- s specifičnimi merami umrljivosti. Najpogostejši način izračunavanja obstoji v tem, da delimo število umrlih dojenčkov v danem letu s številom živorojenih v istem ko¬ ledarskem letu. Ce vzamemo za primer smrtnost dojenčkov za leto 1962, potem je po oznakah Lexisove mreže v sliki 1 kvocient enak: q (1962) o A 1 A 2 B 2 B 1 A ! A 2 “ N i . 1000 Način izračunavanja vendar ni povsem korekten, kajti dojenčki, umrli v letu 1962, izhajajo kot se vidi takoj iz Lexisove mreže, samo delo¬ ma iz generacije 1962, en del (gornja elementarna celokupnost pa izhaja iz generacije 1961. Če ni velikih sprememb v obsegu živorojenih iz leta v leto, v našem primeru od leta 1961 na 1962, moremo nepreciznost zanemariti. V primeru pomembnih sprememb v gibanju živorojenih pa je primerneje število umrlih dojenčkov v letu 1962 postaviti v odnos s ponde¬ riranim aritmetskim popbčkom živorojenih v letu 1961 in 1962. Ker je umiranje novorojenčkov v prvih urah in dneh in mesecih takoj po rojstvu občutnejse kot v kasnejših mesecih prvega leta, je potrebno generacijo živorojenih 1962 močneje ponderirati kot ono predhodnega leta. Kot zado¬ voljivo aproksimacijo ponderacijskega sistema jemljemo pogosto 70% za tekoče leto in 3o% za predhodno leto (včasih tudi 75% nasproti 25%). Formula za izračun smrtnosti dojenčkov za leto 1962 se bo torej glasila: q o (1962) = A 1 A 2 B 2 B 1 M (1962) o G, 30 A A, + 0, 70 A, A, O.l 1 <: 0,3° N 1961 + 0,70 N 1962 -81- Longitudinalna in transverzalna analiza. Generacijska in momentna opazovanja Statistični analizi demografskih procesov lahko pristopamo na dva načina, ki ju označujemo kot transverzalna (presečna) in longitu¬ dinalna (podolžna) analiza. Pri longitudinalni analizi izhajamo iz določene generacije ter opazujemo demografske procese (rojstva, smrti, poroke, selitve itd. ), ki jim je ta generacija podvržena. Pri transverzalni analizi pa nam je izhodišče celokupnost demografskih procesov v danem kole¬ darskem letu,' recimo vse smrti, ki so se primerile v koledarskem letu 1962, ter njih postavljamo v odnos z ustreznimi celokupnostmi živih v tem letu. V tem primeru imamo opravka ne z eno samo generacijo, ampak s približno sto generacijami, na katerih se v tem koledarskem letu realizirajo smrtni dogodki. V tem primeru fingiramo, kot da bi obstajala ena sama (fiktivna) generacija, ki jo pustimo v duhu preteči celotni življenjski razpon od nič do 100 let in jo v tem fingiranem preteku izpostavimo vsakoletnim intenzitetam umiranja, kot so jih različne gene¬ racije dejansko doživele v opazovanem koledarskem letu. V življenjskih tablicah bomo spoznali primer odvijanja procesa umiranja kot funkcije starosti takšne fiktivne generacije. Pojem kohorte Pojem'generacije je samo poseben primer splošnejšega pojma kohorta. Kohorta pomeni skupnost oseb, ki so doživele isti vitalni dogodek v istem čascvnem intervalu (po navadi v ist em letu). Če opazujemo živorojene, govorimo o generaciji živorojenih, to se pravi o osebah, ki so doživele isti demografski dogodek (rojstvo) v teku istega koledarskega leta. Podobno pa bomo opazovali na primer osebe, ki so se vse poročile v istem koledarskem letu, ali pa, ki se jima je rodil prvi otrok v danem ietu itd. V teh primerih govorimo o : ikohortah zakonskih zvez, o kohortah prvih rojstev itd. / r s, *•* I