Maše zbirke
KNJIŽNICA
Knjižnica Slovenskega gledališkega muzeja kot strokovno specializirana zbirka ima svoje težišče v slovenski teatralii in v njej sorodnih knjižnih zvrsteh.
Poslovati je začela 1. januarja 1963. Do takrat je bilo zbrano ok. 5000 izvodov.
V	letu 1963 smo začeli ta knjižni fond sistematično in strokovno obdelovati. V prvi vrsti smo oddvojili slovenica cd ostalih knjig in revij in tako dobili:
ok. 2000 izv. —• slovenica (knjig), ok. 630 izv. — slovenica (revij), ok. 1000 izv. — slovenica (tekstov), ok 1600 izv. — Lnozemica, skupaj ok. 5230 izv. starega fonda.
Istočasno smo s tem letom začeli nabavljati vso našim namenom ustrezajočo literaturo (med drugim tudi vse vidnejše slovenske in jugoslovanske revije in časnike) in to z nakupi (N), darovi (D) in zamenami (Z):
983	izv.	—	slovenica	(knjige),
115	izv.	—	slovenica	(revije),
91	izv.	—	slovenica	(teksti),
649	izv.	—	inozemica.
Skupno se je od 1963. leta povečal fond naše knjižnice za 1838 izvodov.
V	letošnjem letu smo dobili iz Narcdne in univerzitetne knjižnice še ves lite-rarno-historični del arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani (ok. 750 enot). S to pridobitvijo je naraslo število knjižnih izvodov na ok. *818 izvodov.
Knjižnica je dostopna s pomočjo začasnih pomožnih katalogov, slovenica pa že s pomočjo na novo urejenega abecednega kataloga, v najkrajšem času pa bo tudi s pomočjo abecednega stvarnega kataloga.
Poleg knjižnih izdaj so urejeni in dostopni vsi drobni tisti in slovenski duplikati. Stare defektne knjige, revije in tekste dajemo postopoma v vezavo (doslej 181 izvodov) in v mape (doslej dali zvezke v več sto map).
Posebna skrb knjižnice je v izpopoljevanju stare teatralie. V ta namen so bili na osnovi raznih katalogov in priročnikov napravljeni seznami manjkajočih knjig, zvezkov in revij ter izročeni v naročilo raznim antikvariatom.
V	tej zvezi bomo v kratkem prevzeli iz Drame SNG vsie tekste do osvoboditve (ok. 800 izvodov).
Z izpopolnjenim fondom naše knjižne gledališke preteklosti in sedanjosti bomo zadostili funkciji sistematičnega zbiralca, s čim hitrejšo katalogizacijo pa strokovni obdelavi knjižnice.
FONOTEKA
Fonoteka ali zbirka zvočnih zapisov je med vsemi našimi najmlajša. Njen poglavitni namen je predvsem v tem, da skuša s sodobnimi sredstvi ohraniti pričevanja o današnjem slovenskem gledališču in tako vsaj v našem času rešiti to, kar so pretekla obdobja zamudila. Zato snemamo na magnetofonski trak pomembnejše žive predstave v vseh slovenskih gledališčih, v sodelovanju z RTV kopiramo zvočne zapise radijskih iger, predvsem tistih, v katerih so še sodelovali starejši igralci, v samem muzeju pa snemamo razgovore z našimi starejšimi igralci in drugimi gledališkimi delavci.
Čeprav bo imela pravo ceno ta naša zbirka kajpada šele v prihodnosti, je vendarle v njej tudi nekaj dokumentov preteklih obdobij. Med temi bi bilo treba predvsem omeniti gramofonske plošče (in kopije na magnetofonskem traku), na katerih se nam je ohranil glas Antona Verovška (Godec Jaka, Krjavelj), Danila (Obloški Tonček, Protestni shod proti podražitvi piva), tržaškega igralca Marija Sile (prav tako komični prizori), Otona Župančiča (recitacije lastnih pesmi, govor v Operi) itd. Vse to so res le drobci, vendar prav zato toliko bolj dragoceni.
Kako hitro pa prehajajo, žal, komaj pretekli dnevi že v zgodovino, nam pričajo nekateri še razmeroma prav mladi dokumenti: zvočna kopija prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji« s pokojnimi igralci Avgusto Danilovo, Mirom Kopačem, Lojzetom Potokarjem, film »Trideset let Drame« z Levarjem, Marijo Vero, Lipahom, Gregorinom, obnovitev partizanske predstave »Raztrgancev« z Lojzetom Potokarjem in Jožetom Tiranom, pa tudi razgovori, nedavno posneti v muzeju — z Milanom Skrbinškom ob pripravah za njegovo knjigo spominov ali razgovor z Lojzetom Potokarjem o partizanskem teatru. Nič manj dragoceni pa niso že zdaj dokumenti o danes zrelih igralcih, ki so ohranjeni v svojih mladostnih vlogah (primer za to je spet naš prvi film, pa tudi nekatere radijske igre), medtem ko smo mogli začeti s snemanjem živih predstav komaj pred dvema letoma.
V letošnji sezoni smo začeli razen tega še s prvimi poskusnimi snemanji značil-nejših odlomkov iz živih predstav na ozki filmski trak. Četudi so ti poskusi še skromni po obsegu in po uspehu, vendar tako zbrano gradivo — po obsegu — predstavlja celovečerni film o ljubljanski Drami v tem letu.
Nos collections Bibliothèque
La bibliothèque du Musée du théâtre est une collection professionnelle spécialisée, se concentrant sur les pièces de théâtre Slovènes. Elle fut ouverte le 1. 1. 1963 et comprenait alors 5.000 exemplaires. Depuis, ses fonds font l’objet d'une étude systématique et professionnelle. La bibliothèque s’est procuré aussi les matériaux correspondants: 1838 exemplaires et 750 exemplaires (la bibliothèque nationale et universitaire lui a légué la partie historico-littéraire des archives du théâtre national de Ljubljana). Ses fonds comptent 7818 exemplaires de livres.
Phonothèque
La phonothèque est la plus récente des collections de notre musée. Nous avons dans les dernières années enregistré sur bande de magnétophone les plus importantes représentations de tous nos théâtres Slovènes. Cette année viennent s’y ajouter les premières scènes enregistrées sur pélicule de film étroite. Les enregistrements sonores qui se soient conservés de la période plus ancienne du théâtre slovène sont très rares (disques de A. Verovsek, A. Danilo, M. Sila, O. 2upanèic). Nous enregistrons outre les représentations, des interviews avec les acteurs plus âgés et autres matériaux documentaires.