DIREKTOR NA SMUČANJU, BODO KMETJE DELAVCI NASANKAU. UGNALI KUČANA?
Stran 6 ^^fffljlMi	Stran 19
EKO KURILNO OLJE I NAJHITREJE IN ŠE CENEJE {
TEL:
/\KCIJA REGISTRÀTORJI
do 28. II.
©Mladinska knjiga PC Celje BIROOPREMA d.d. Lava 9b
710 0 710
«3/42 66 814
i EKOLOŠKO
KURILNO '«v vrt
olje 03/4902440
ILA 0Q /. 0010. ure EOc d.o.o, Tržaška 37, Maribor |

UVODNIK
Potencirano volilno leto
Izbrisani? Priznam, da je to beseda, ki je zadnje dni ne morem več slišati! Zato, ker me je sram ...Da živim v državi, ki je pred 12 leti - namenoma ali ne. mi je tisto vseeno - prezrla skupino ljudi, ki so živeli (in še živijo, čeprav brez urejenega statusa) na njenem ozemlju. Še bolj pa zato, ker zdaj ne zmore popraviti svoje napake! V zadnjih petih letih, od prve odločbe ustavnega sodišča naprej, je bilo pri-	IVANA
ložnosti več kot dovolj, res pa je, da so STAMEJČIČ zdaj skrčene na minimum. Zaradi tega, ker nas v prestopnem letu 2004 čakajo volitve! In da bo mera polna, celo dvojne; prvič evropske že čez nekaj mesecev, državnozborske pa konec leta.
Stranke so očitno prepričane, da je za volitve in posledično volilni uspeh uzakonjena enomesečna volilna kampanja veliko prekratka, zato se kar pripravimo, da bodo letos politika in zdrahe znotraj nje vodilna tema slovenskega vsakdana. Udarec s te, zatem z one strani... in do tega, da se politični parket spremeni v boksarski ring, ni daleč. Le s to razUko, da v politiki zmaga s klasičnim knock-outom v demokratičnih razmerah ni mogoča. In zato so se naši politiki odločili v boksarski ring pritegniti tudi ljudstvo. Kot zdaj kaže, čim večkrat. Na referendumih bomo sprejemali kvazi odločitve zato, da jih bodo zatem znova gnetli r političnem parketu, zlasti pa si bodo na tak način pridobili več časa ... in dejanske probleme zameglili do nerazpoz-navnosti.
Na volišča bomo prvič šli 4. aprila, na cvetno nedeljo, da odločamo o tehničnem zakonu o izbrisanih, datum za zelo verjetni referendum o sistemskem zakonu na isto temo še ni določen. Da pa bomo 1. maja postali polnopravna članica Evropske unije in da bi morah do tega dne sprejeti še kopico zakonov in predpisov za poenotenje zakonodaje, kot da te dni nikogar ne zanima!
Strasti na pohtični sceni so razgrete do maksimuma, in roko na srce, meni je najbolj hudo, ker smo se v ta merjenja moči in prenapenjanje mišic domačih politikov pustili pritegniti tudi ljudje. Da zato narašča nestrpnost, ki Slovencem sicer že od nekdaj ni tuja, a nam hkrati doslej vendarle ni bila izrazito tipična lastnost. Da v času, ko smo se zavestno (in z veliko truda, da nam to uspe) odločili vstopiti v razširjeno evropsko družino, postavljamo okope okoli sebe. Si Slovenci to res zaslužimo?
Celjski evropski dan pred vstopom
Celje je obiskal veleposlanik Erwan Fouéré - Veliko zaledje v turizmu
Delegacija evropske komisije je včeraj v Celju pripravila evropski dan. V Celje je prišel veleposlanik Erwan Fouéré, vodja delegacije evropske komisije, ki je obiskal Šolski center (ŠC) Celje, Gimnazijo Ce-lje-Center, si ogledal novo čistilno napravo, zvečer pa je bila v Narodnem domu tudi javna razprava o Evropski uniji (EU), na kateri je sodeloval tudi minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber.
Erwan Fouéré je ob obisku na ŠC Celje dejal, da je bil v Celju že nekajkrat in da je mesto dejansko center Slovenije, saj ima eno najsodobnejših čistilnih naprav, ki je bila zgrajena tudi s pomočjo evropskega denarja. Veleposlanik že nekaj let obiskuje šole po celi Sloveniji, saj pravi, da so dijaki bodoči volivci, ki morajo vedeti, kaj se v EU dogaja.
Erwan Fouéré je opozoril na premajhno skrb za majhna in srednje velika podjetja v Sloveniji. Po njegovem mnenju so prav ta podjetja lahko nosilec nekaterih projektov in gonilna sila gospodarstva. Vendar pa morajo v Sloveniji ta podjetja še veliko storiti, preden bodo lahko konkurirala v EU. Postati morajo bolj čista, torej po-
Veleposlanik Eman Fouéré se je srečal tudi z dijaki Šolskega centra Celje. Na ŠC Celje bodo naslednje leto edini na celjskem območju uvedli evropski oddelek.
skrbeti za varstvo okolja, truditi se morajo za bolj učinkovito tehnologijo. Slovenija bi lahko več vlagala v moč izobrazbe, saj je v tem lahko njena prednost. Ena najpomembnej-
ših prednosti, ki jo ima Slovenija, pa je ne izkorišča dovolj, je po mnenju veleposlanika turizem: »Turizem v Sloveniji je skriti biser. Slovenija je blagoslovljena z naravnimi lepotami
in to bi bilo treba izkorř štiti.«
Ob koncu srečanja so di jaki veleposlaniku zastavil nekaj vprašanj, najbolj pa jil je zanimalo priznavanje slo venskih diplom v ostalih člal nicah EU. Veleposlanik je de jal, da je prav to področji tisto, na katerem Sloveniji še zaostaja. Nima še na m rej sprejete zakonodaje, ki bi t( urejala, največ težav pa je i zdravstvu. Dijaki so izrazil zaskrbljenost tudi zarad morebitnega izginotja slo venskega jezika in asimila cije, saj smo majhen narod Fouéré je dejal, da teh težai ne bo, saj bo slovenščina prai tako eden izmed uradnih je zikov EU. Slovenija pa lah ko igra v EU tudi zelo veli ko vlogo pri pridruževanji ostalih držav vzhodne Evro pe, predvsem bivših jugoslo vanskih republik. »Sloveni ja je lahko vodja za te drža! ve in ima lahko s tem takt ekonomsko kot tudi politi^ no dimenzijo,« je dodal vej leposlanik.
Kot večino Slovencev pi' je dijake zanimala tudi brez poselnost in zapiranje velf1 kih tovarn. Fouéré je dejal|, da to ni problem le EU, aro pak celega sveta. Poleg tegj1 so prav za tovrstne probla me v EU namenjeni določa ni skladi, iz katerih bo la» ko črpala tudi Slovenija. ' ŠPELA OSEI
KRATKE-SLADKE
Reorganizacija - preselizacija
Občani Celja te dni v živo doživljamo prve učinke pompozno najavljane in že tudi izpeljane reorganizacije občinske uprave. Nikar naj vas ne zadene »ferš-lok«, če boste odprli vrata pisarne, v kateri je še do včeraj uradoval vaš znanec-zanka, pa boste za pisalno mizo ugledali neznan obraz ... Kriva je reorganizacija. Njen prvi otipljiv rezultat so preselitve, saj že nekaj dni zapored videvamo uslužbence s škatlami, kovčki in kramo, ki se iz 1. selijo v 3. nadstropje in iz 3. v 1., iz ene stavbe v drugo ... Reorganizacija je zaenkrat le »kufre gor - kufre dol ...«
pri Jelšah. Na letošnjem predizboru sta nastopila kar dva šmarska občana, šentviška gimnazijka Maja Sla-tenšek ter vsestranski Aljoša Kovačič. Prva precej uspešno, drugi niti približno tako odmevno kot v filmu Rezervni deli. Sicer pa se je iz obsoteljske pokrajine v preteklosti uveljavila že skupina Mi2, v skupini Unique pomaga Rogatčan-ka...
EMA v
Šmarju?
Če bo šlo tako naprej bo EMA, slovenski izbor skladbe za Eurosong, sčasoma v kulturnem domu v Šmarju
sednik uprave Uniorja) Go-razd Korošec.
Trgovin ne damo!
Zrečani so že spet nekaj posebnega. V času, ko imajo bližnji Konjičani, da o Celjanih ne govorimo, že prave komplekse, ker enostavno ne zmorejo obiskati vseh novih in najnovejših trgovin, je bil na Gorenju kmečki punt zaradi napovedane ukinitve trgovinice z živili. V samem mestu Zreče pa se v reševanje grozečih težav zaradi predvidene prodaje objekta, kjer ima največjo trgovino v kraju Era (ki še ne pove, kaj kani storiti), vključujeta celo župan Jože Košir in podžupan (pred-
Svetlobna hitrost
Kaj imajo skupnega Slovenske Konjice in Rimske Toplice? Samo to, da je v obeh krajih objekt v lasti ministrstva za obrambo. Res da ju po velikosti in pomenu ni mogoče primerjati, a tudi primerjava načinov reševanja enega in drugega »problema« ni mogoča. Generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman je že modro ugotovil, da so se Konjičani zadeve lotili s svetlobno hitrostjo. Hja, ampak v Konjicah predvidevajo ureditev najcenejših, mladinskih prenočišč, v Rimskih Toplicah bi pa radi 5 zvezdic. Do petih zvezdic pa je dolga pot, kajne?
Adijo!
Tomič, se motite. Že zdavnaj so ga namreč vzele za svojega prodajalke večine trgovin v središču Celja. In zdaj ne veš, ali bi jih pomiloval, ker pozdrav morda pomeni, da bodo v kratkem zaprli tudi njihovo prodajalno; se je jezil, ker se morda izživljajo nad tabo, saj v mestu ni drugih trgovin in boš moral k njim priti tudi jutri, ali pa se blagohotno nasmehnil, ker re-vice ne poznajo osnov bontona.
Rop v ministrski pisarni
Predsednik Vlade Republike Slovenije, mag. Antoi. Rop, je včeraj v družbi treh ministrov predstavil izkušnje enoletnega delovanja celjske ministrske pisarne.
To so uvedli lani kot posebno obliko dela, ki naj bi pomagala premostiti prevečkrat vse previsoke prepreke med delom vlade in interesi lokalnih skupnosti ter državljanov. Zlasti za slednje se je
Če mislite, da se je »adijo« razpasel šele z Violeto
Dragi bralci!
S 1. februarjem smo mesečno naročnino na časopis povišali za 100 tolarjev (po novem je treba zanjo odšteti 1.300 tolarjev). Ta je bila enaka vse od 1. decembra 2001, kar pomeni, da ste časopis več kot dve leti prebirali za isto ceno. Medtem smo ga obogatili s prilogo TV-Okno, ki vam je gotovo v pomoč pri spremljanju televizijskih sporedov, pa še kakšno zanimivost iz sveta glasbe in zabave lahko preberete. Mesečne naročnine takrat nismo spremenili, čeprav je priloga prinesla višje stroške. Sicer pa se vam še vedno bolj splača biti naročnik, kot če bi časopis kupovali v kiosku, saj na ta način prihranite nekaj denarja. Vsako leto imate kot naročnik tudi dodatne ugodnosti, kot so kuponi za tri male oglase in za čestitko na radiu. Letos pa bomo med zvestimi naročniki še vsak mesec izžrebali srečneža, ki bo prejel gospodinjski aparat. Zato verjamemo, da boste z razumevanjem sprejeli našo odločitev in ostali v naši veliki družini bralcev še naprej.
ministrska pisarna izka; kot silno primeren prostor : reševanje cele palete vprí šanj. Ta so segala od povsei individualnih teženj po pri; dobivanju štipendij, priprav ništva, urejanja posamezni! lokalnih cest, zaposlovanji in podobno, pa vse do izjem no koristnih usklajevanj med nastajajočimi razvojnim projekti. V celjski ministrs» pisarni so uradovali ministn dr. Slavko Gaber, mag. Zdenj ka Kovač, Andreja Rihter, Ja kob Presečnik in dr. Vlado Dimovski.
V tem letu delovanja, ki se je z delom Slavka Gabra, zJ krajši čas se mu je pridružil pridružil tudi mag. Rop, zaj čelo včeraj, bodo v minist ski pisarni sprejemali tu< drugi ministri. Kot je poï dal Anton Rop, odvisno problemov v posameznih močjih in od interesa obi nov, lokalnih skupnosti in stitucij. Na osnovi odličnih i2 kušenj te oblike dela bodo roku enega meseca odprli nistrske pisarne še v Kopi Kranju, Novem mestu, Mi ski Soboti in Mariboru.
Sedanji nepravičen sistem cestnin, d botruje neenakopravnosti med slovenskimi državljani, pretirano obremenjuje posamezna območja in povij ffoča selitev prometa na lokalne ceil ste, je treba odpraviti. To je osnovni j| cilj Delovne skupine za spremembo
0	sistema cestnin pri Skupnosti občin a Slovenije.
Delovna skupina se je prvič sestala jJprejšnji teden. Za njenega koordinatorja j, e bil imenovan konjiški župan Janez j Jazbec, v njej pa sta tudi predstavnika to občine Šentjur Marija Rataj in občine
1	Žalec Aleksander Žolnir.
Člani skupine so sprejeli vrsto žahli lev. Med drugim bodo ustavili izgrad-o ljo cestninskih postaj, za že zgrajene
Za spremembo sistema cestnin
Konjiški župan Janez Jazbec vodi skupino za spremembo cestnin.
pa bodo zahtevali revizijo pristojnih inšpekcijskih služb, saj so bile pri gradnji opredeljene kot pomožni objekti, kar pa seveda niso. Zahtevajo, da bi pristojni hkrati z novim sistemom predstavili tudi rešitev vzporedne mreže državnih cest.
Metode, ki jih bodo posamezne občine uporabljale, bodo ostale solidarnostno podprle in stopnjevale pritisk do dosege cilja. Pričakujejo, da bodo te odločitve podprli tako v Skupnosti kot v Združenju občin Slovenije. Svoja stališča bodo predstavili tudi ministru za promet Jakobu Presečniku, od katerega pričakujejo strokovne predloge za rešitev problema.
MBP
Referendum bo odgovoril, ali vlada dela pošteno
Prvak opozicije Janez Jan-ia je bil gost večera, na kate-* em je, na vabilo mestnega « odbora Socialnih demokratov I Slovenije Celje, v prepolni Ivorani Celjskega doma govoril članom in simpatizerjem stranke ter koalicije Sloveni-
Po pričakovanjih je večji del ivojega nastopa, v katerem je ' idgovarjal tudi na vprašanja in lomentarje občinstva, posve-I p vprašanjem tako imenova-I ih izbrisanih. Ob tem seje zav-za pravno državo, za spo-
štovanje temeljne ustavne listine in z mnogimi primeri vnovič jasno povedal, da so v mesecih po osamosvojitvi imeli vsi možnost za pridobitev držav Ijanstva. Iz splošne slike je izv zel nekaj sto osamljenih pri merov, kjer so se krivice res pripetile, a ponovno zatrdil, da gre pri vprašanju izbrisanih za namišljen in politično prenapih-njen problem. »Namesto, da bi se pripravljali na vstop v Evropsko unijo, da tega z izgubo delovnih mest in poslabšanjem socialnega položaja spet ne bo-
do plačali najbolj depriviligi-rani sloji prebivalstva, se vladne stranke skozi izbrisane ukvarjajo predvsem s pridobivanjem novih volivcev. Dejstvo, da ministrstvo za notranje zadeve že izdaja odločbe, krši, evropsko gledano, vse norme o civilizacijskih in normah poštenja. »Zločin je zločin in ne moremo ga poimenovati drugače,« je bil odločen Janša, ki je ravnanje vladajoče koalicije označil kot noro početje. 600 milijonov tolarjev, kolikor bo stal referendum o izbrisanih,
je označil kot strošek demokracije in denar, ki bo ostal v Sloveniji, ta pa nikakor ni primerljiv s stroški za nakup vladnega letala, ki je stalo 14 milijard tolarjev in ga niti uporabljamo ne, še manj pa z morebitnimi stroški odškodnin, ki jih bodo domnevno izbrisani lahko terjali od države na osnovi izdanih odločb. Referendum pa bo, je dejal Janša, odgovoril na eno zelo pomembno vprašanje, namreč, ali vlada dela dobro in pošteno ali ne.
BRST
Končno izpeljana obravnava
Zgodba o zakonitem za-Ropniku Kluba študentov celjske regije (KŠCR) se še »edno vleče. Damir Ivančič je na volitve, ki naj bi j ih v KŠCR-j u izvedli 20. av-|usta lani in na katerih naj ii bil izvoljen Danijel Kociper, pritožil. Obravnava i »a Upravni enoti Celje je bila fe dvakrat preložena, saj se ' iepredstavniki KŠCR-ja niso mogli udeležiti. Tokrat so na obravnavo, ki e bila minuli četrtek, prišli n poleg pooblaščenca KŠCR-a odvetnika Dušana Korošca iripeljali še dva odvetnika: odvetnika Aleša Mačka, ki s Kociprov pooblaščenec, in odvetniškega kandidata An-
dreja Kraška, pooblaščenca KŠCR-ja. Ob takšni množici odvetnikov, tudi Damir Ivančič je imel pooblaščenca - odvetnika Konrada Plauštaj-nerja - je bilo jasno, da zadeva ne bo končana hitro in brez zapletov. Korošec je že na začetku zahteval, da se obravnava prekine, saj dvema osebama (najverjetneje bi bila na strani sedanjega vodstva KŠCR-ja) ni bil priznan status stranke v postopku, čeprav sta se na to tudi pritožila, Krašek pa je priložil pripravljalno vlogo, s katero se je hotel Korošec seznaniti.
Nataša Rečnik, ki je vodila postopek, predlogu ni ugodila, Korošec pa je kasneje
predlagal njeno izločitev. Korošec pravi, da je predlog za izločitev podal zaradi napak v postopku, ki so bile takšne, da je bila izločitev potrebna: »Jaz sicer v njeno korektnost, osebno in zasebno, ne dvomim, je pa jasno, da določene stvari, ki so me motile v samem postopku, zahtevajo reakcijo mene kot pooblaščenca.« Rečnikova ni bila izločena, Korošec pa pravi, da bodo še razmislili, ali bodo zoper ta sklep podali pritožbo.
Na obravnavi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, ali lahko Danijel Kociper sploh daje pooblastila odvetnikom, da zastopajo KŠCR.
Kociper namreč ni vpisan kot zakonit zastopnik KŠCR-ja v register društev, poleg tega pa je bil izvoljen na volitvah, ki naj bi jih sklical Marko Romanič po pooblastilu Boruta Čmera. Slednjemu pa je mandat že potekel in niti ne bi mogel sklicati volitev.
Kdaj in ali naslednja obravnava sploh bo, bo Rečnikova še sporočila, kot tudi ali Danijel Kociper sploh lahko v imenu kluba pooblašča pravnega zastopnika. Možno pa je seveda tudi, da bo podala svojo dokončno odločitev: ali je Kociper zakoniti zastopnik kluba ali ne.
ŠPELA OSET
Rihterjeva v Bruselj?
Območni odbor Združene iste socialnih demokratov kije je v torek v Narodnem domu pripravil srečanje čla-'ov in simpatizerjev stran-Le.
Že v uvodu je predsednica oljskega odbora stranke, Ja-'ja Romih, jasno povedala, h želijo s tem srečanjem predam nagovoriti člane in sim-Mtizerje pred bližnjimi voli-
tvami v evropski parlament in pred državnozborskimi volitvami. Stranko odlikuje strpnost, pripravljenost na dialog in sodelovanje, je dejala Ro-mihova, ki je prav tako pohvalila delo mestnih svetnikov v Celju, kjer je stranka z vstopom v koalicijo odprla vrata za uresničevanje svojih programskih ciljev. Želijo, da bi se ti odrazili tudi v občinskem
proračunu. Želijo si tako sprotnega kot dolgoročnega usklajevanja prioritet, predvsem pri pripravi dolgoročnega programa razvoja občine, znotraj tega pa področjem razvoja turizma, razvoja regionalnega študijskega središča in razvoj družbenih dejavnosti.
Srečanja se je udeležila tudi ministrica za kulturo An-
dreja Rihter, ki je ob tem najavila tudi svojo kandidaturo za evropsko poslanko. Kot je znano, bo imela Slovenija v evropskem parlamentu 7 poslancev in glede na dejstvo, da je v Sloveniji še vedno premalo žensk v politiki, ministrica svoje možnosti na volitvah ocenjuje kot zelo dobre.
BRST
KJE SO NASI POSLANCI?
Brezplačna avtocesta: vsi ali nihče
Sistem pobiranja cestnin na slovenskih avtocestah, ki je sprožil občinski punt, je tako zaprt kot odprt, to pa pomeni, da uporabniki ponekod plačujejo po prevoženi razdalji, drugod pa pavšalni znesek ne glede na razdaljo. Piko na i nezadovoljstvu zaradi razlik po Sloveniji je postavil zdaj že zloglasni sintezni scenarij, ki predvideva zaprtje odprtega sistema z dodatnimi cestninskimi postajami. Po njem naj bi letos in prihodnje leto v prvi fazi postavili nove postaje Ivančna Gorica, Vogrsko, Vodice, Krtina in Lukovica. Vlada je takšen sklep sprejela pred dvema letoma, potem ko je izračunala, da bo prispevek teh cestninskih postaj do leta 2008 večji od stroškov za njihovo postavitev, potrdil pa ga je tudi odbor za infrastrukturo in okolje državnega zbora.
Nacionalni program, v katerem je zapisano, da bi od petih novih cestninskih postaj v petih letih dobili od 5 do 6 milijard tolarjev za odplačilo posojil na nove odseke, je državni zbor sprejel z večino, nasprotovala je le manjšina. Drugim regijam je bilo predstavljeno, da gre za "egoizem občin, da jim ne bi bilo treba plačevati za zgrajene avtoceste, medtem ko bi bila gradnja drugje upočasnjena. V mnogih okoljih pa so šli lokacijski načrti za nove avtocestne odseke skozi občinske svete z obljubo, da novih cestninskih postaj ne bo.
Na ministrstvu za promet trdijo, da so pripravljeni na pogovore s prizadetimi območji oziroma lokalnimi skupnosti, za shode ali zapore ceste pa menijo, da niso pravi način za reševanje težav, ugotavlja državni sekretar za ceste Tomaž Vidic. Poudarja, da za zgraditev petih dodatnih cestninskih postaj obstajajo trdni argumenti, in pojasnjuje, da zahtevani enakopravni sistem cestninjenja že nastaja. Še letos naj bi bila sprejeta direktiva Evropske unije o enotnem sistemu cestninjenja v prostem prometnem toku, ki si ga je za cilj do leta 2008 postavila tudi Slovenija. To pomeni, da bo vsak uporabnik plačal natanko toliko, kolikor bo prevozil, kar je tudi zahteva ob-
čin, čeprav nekateri njihovi predstavniki dvomijo o operativnosti satelitskega sistema, ki bo takšno cestninje-nje omogočil.
Poslanec s Konjiškega Rudolf Petan (SDS) že vrsto let naslavlja na ministrstvo za promet poslanska vprašanja v zvezi s cestninami in neenakopravnostjo državljanov pri plačevanju cestnin. »Tisti, ki imamo na svojem področju cestninske postaje, smo v slabšem položaju v primerjavi z območji, kjer lahko avtoceste uporabljajo brez cestnin. Na ministrstvu so mi odgovorili, da se zavedajo tega problema, to pa naj bi bilo rešeno v okviru novega sistema brezkontaktnega plačevanja cestnin, ki bi bil na nek način podoben sedanjemu sistemu ABC. Šlo naj bi za pametne kartice, ki bi jih vozniki imeli v avtomobilu in s katerimi bi beležili vsako vožnjo po avtocesti, nato pa obračunali cestnino v skladu s prevoženimi kilometri. Doslej mi še niso znali opredeliti, kdaj naj bi ta novi sistem resnično začel delovati, zdi se, da je zaenkrat bolj na papirju,« ugotavlja Petan. Svoje »cestninsko« vprašanje postavlja vsakih nekaj mesecev, odgovori so si bolj ali manj podobni, z vztrajanjem pa pritiska na odgovorne, da ne pozabijo na težave ljudi. »Vesel sem, da se je reševanja tega problema lotila tudi Skupnosti občin Slovenije. Osebno me sploh ne moti, če sedaj na določenem območju avtocesto uporabljajo zastonj, le da se ob tem vprašam, zakaj je ne bi tudi na našem. Končno je smisel pravne državne, da smo pred zakonom vsi enaki,« trdi Petan.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
90,( 95,1
95,9 100,3
Izzivi so dober motiv
Silvo Plesnik je, potem ko je postal predstojnik oddelka, v katerega so združili Zavod za planiranje in izgradnjo, komunalno direkcijo in oddelek za okolje in prostor ter promet, postal eden najpomembnejših javnih uslužbencev v Celju. Poln energije in svežih zamisli pričakuje, da bodo z boljšim načrtovanjem dela dosegli tudi hitre učinke; pri rabi prostora, pripravi prostorske dokumentacije in pri še boljšem delu komunalnih služb. Doslej je vodil komunalno direkcijo, ki je v ptora- j čunu odmerjeni denar pred-
pričevanjem, pogovori in pogosto jalovimi sestanki ne gre. »Takrat je treba stvari presekati in želeni cilj doseči z avtoriteto, tudi avtokratskim vodenjem,« prizna.
Rodil se je, ko je družina živela v Velenju, a kmalu so se preselili v Loče pri Poljča-nah, kjer je preživljal mladost. V Celju je končal srednjo gradbeno šolo in se odločil za študij gradbeništva na mariborski fakulteti, a s ciljem, da bo zakfjuCil le prvri stopnjo. Ker je izpolnjeval vse pogoje za vpis v drugo stopnjo, je nadaljeval in tako, kot
vsem trošila, zdaj se bo uk-	pravi sam, nekako z levo ro-
varjal tudi s službt», ki pri na-	ko končal študij ter postal in-
ša kar precej denarj&v občiiv.	ženiťgradbeništva, speciali-
malho. »Vrečabo res več	zfran za nizke gradnje in ko-
" ' tudi pptrpbe po	munalo. Od vpisanih 190 jih
dnenMapdar-	je študij končalo le sedem.
Oddelek za okolje in prostor ter prolriet je organiziral v več sektorjev. Največ pričakuje od novoustanovljene službe za evropske zadeve. »Z izkušnjami pri gradnji centralne čistilne na-
Po pripravništvu v konjiškem Kongradu ga je za 9 let potegnilo v zavarovalništvo, kjer je kot cenilec pokrival likvidacije premoženjskih škod in sodeloval v razvojnih skupinah. Ker se je v tem delu zelo uveljavil, zlasti pri ugotavlja-njuinodprav-
prave, ki jo je ^^j^^^^iHH^^H Ijanju škod prav zaradi	po poplavi, so
vzorno pri-	^ povabili v
pravljenih ^^^HBP^^P^^^H celjskoobčin-prostorskih ^^^^Hp T j^^H sko upravo, dokumentov ^^^^Hr^^	kjer je bil spr-
in projekta v	/4NHH va svetovalec
celoti obilno ^^^K « C^j^M župana za ko-sofinancirala Rft «	/MI munalne za-
Evropa, smo ^^B^K^^lKj^^H deve. Že po dobili potreb-	treh mesecih
no znanje,« W&^n t ■ J^^^H je prevzel vo-pravi.Pravza- M^b *denje komu-to bo najpo-	"W	nalnedirekci-
membnejša	^ ^^^H je ... »Čeprav
naloga pripra-	J^ ^^^H vsi nikoli
va novih pro-	si	so zadovoljni,
jektov.kibijih	sem prepri-
lahkosofinan-	Silvo Plesnik	čan, da sem
cirali iz evropskih strukturnih pripomogel k razvoju te lo-
skladov. Takšnih projektov pa je kar nekaj: center za ravnanje z odpadki, logistični terminal v Čretu, ki naj bi postal pomembno središče na železniških koridorjih vzhod-za-hod, cestni koridor s Koroške preko Celja na Dolenjsko in naprej na Hrvaško, dogradnja kanalizacijskega sistema ... »Če so projekti pripravljeni, zemljišča urejena, dovoljenja pridobljena, cilji pa jasni, lahko v kandidaturi za evropski denar uspeš. Če nisi povsem pripravljen, vlogo hitro odložijo in jo tudi pozabijo,« pravi.
Na sodelavce se zelo zanese. Predvsem ceni znanje in zamisli Mirana Gajška, ki je sijajen urbanist, pogosto omenja tudi Jožeta Smodilo, ki je nekak nekronani car celj-
kalne skupnosti.«
Poročil se (še) ni. Iz večletnega življenja s prejšnjo prijateljico ima hčerko Evo, ki bo poleti stara 11 let. Zdaj že dobrih sedem let živi z drugo prijateljico. Je športen tip. Zadnje čase ga mika golf. Sprva se je upiral tej modni muhi poslovnežev, a ko je s prijateljem le šel pogledat, kako se stvari streže, ga je mala bela žogica, ki jo z enim udarcem pošlješ tudi 200 in več metrov daleč, pritegnila. Zadnje čase zanemarja tenis, ki ga je prej redno igral, zelo rad smuča in opravil je tudi tečaje za planinske vodnike.
Ko je dela veliko, prihaja v službo zelo zgodaj, tudi pred sedmo, delavnika pa je običajno konec zelo pozno. A ponedeljkovih in četrtkovih po-
skih komunalnih služb. Za- poldnevov si ne pusti vzeti. Ta-veda se, da bo v oddelku s krat se v celoti posveti svoji
tako širokim delokrogom težko usklajevati delo, tudi lomiti stare navade. A v novih
Evi, ki je zanj nekakšna svetinja in je tudi edina oseba, ki ji ne zameri, če si ga ovije okoli
nalogah vidi, tako kot pri vsa- prsta. Ko pride domov, si vzame kem delu, ki se ga je lotil do- čas za sprostitev. Pomiija
slej, nov izziv in motivacijo črpa prav iz teh izzivov.
Pravi, da je odločen in oster, četudi se vseskozi trudi, da bi ohranjal vedrino. Tudi po mizi useka in močno povzdigne glas, a le, ko je to res treba, ko se izkaže, da s pre-
zlasti glasba: stari rok, posebej Clapton, pa bluz, zlasti urbani, tudi džez s Coltraneom, neworleanškimi mojstri dik-sija ... Pozno zvečer se spet loti dela, zlasti izdelave sodno izvedeniških mnenj...
BRANKO STAMEJČIČ
Boj za dimnike
Gneča okoli celjskih dimnikov - Kdo bo koga izpodrinil iz posla?
Potem ko je Mestna občina Celje koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev podelila novemu koncesionarju, se je v praksi zapletlo. Novi koncesio-nar, podjetje Ekos, je oktobra prevzel to gospodarsko javno službo, storitve pa še vedno sočasno opravlja tudi bivši koncesionar Dimnikarstvo Celje. Kdo pravzaprav pregleduje, čisti in nadzoruje mestne dimnike?
»Naši dimnikarji si z dimnikarji Dim-nikarstva Celje dobesedno podajajo kljuko,« pripoveduje Marko Plečko, vodja dimnikarske službe pri novem koncesionarju, podjetju Ekos. »S tem nam rušijo sistem dela, odžirajo promet in motijo občane, ki potem ne vedo, kdo je prav-
Naj spomnimo, da je bila zgodba o podelitvi koncesije zelo odmevna, uradni zaključek pa bo odvisen od odločitve Ustavnega sodišča. Poenostavljeno rečeno ima vprašanje, zakaj je Celje dobilo novega koncesio-narja, dve različici. Po verziji Dim-nikarstva Celje je Mestna občina Celje Ekos izbrala pristransko. Upoštevala je samo reference Ekosa, ki se je za pridobitev koncesije povezal z Dim-nikarstvom Maribor in tako dobil ogromno število referenc, Dimnikars-tvu Celje pa občina referenc ni hotela priznati. Na mestni občini pa pravijo, da Dimnikarstvo Celje že več let ni upoštevalo njihovih navodil, kot je na primer vzpostavitev preglednega katastra, plačilo koncesije. Poleg tega je občanom neupravičeno zaračunavalo koncesijske dajatve.
Bo vsak celjski dimnik dvakrat očiščen?
zaprav v Celju dolžan opravljati dimnikarsko službo.«
Novi, poprej neznani koncesionar (saj se je z dimnikarstvom šele začel ukvarjati), je Celjane obvestil, kdo jim bo sedaj čistil dimnike. Po besedah Josipa Cveka, direktorja Dimnikarstva Celje, pa se ljudje še vedno obračajo na tiste, ki so jim 40 let čistili dimnike. »Mi še vedno očistimo le tistim, ki nas posebej pokličejo in ki so nezadovoljni z novim kon-cesionarjem,« pravi Cvek.
Zakaj nihče ne ukrepa?
Podjetje Ekos se je obrnilo že na več inšpekcijskih služb, vendar je od redko-katere prejelo odgovor. Glavni tržni inšpektor Roman Kladošek je povedal, da Dimnikarstvu Celje Tržni inšpektorat Republike Slovenije ne more prepovedati
Podeljeni certifikati za socialne oskrbovalke
Socialna zbornica Slovenije je v torek v Narodnem domu v Celju prvič podelila certifikate za poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka/oskr-bovalec na domu. Certiňkate so podelili 72 socialnim oskrbovalkam iz vse Slovenije.
Slavnostna govornica je bila predsednica Socialne zbornice Slovenije Zmaga Prošt, ki je med drugim dejala, da certifikat dokazuje tudi, da je vseh 72 socialnih oskrbovalk usposobljenih za opravljanje »tega res plemenitega poklica, kot je skrb za starejše in invalide.«
Z usposabljanjem prvih izvajalk in izvajalcev pomoči na domu so začeli že leta 1996, decembra lani pa so bili izdani tudi certifikati o tej nacionalni poklicni kvalifikaciji. Prva preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij je Socialna zbornica izvedla že leta 2000, s preverjanji pa so v letu 2003 nadaljevali s pomočjo sredstev Phare 2000. Kljub temu, da so podelili kar 72 certifikatov, je prostih mest za socialne oskrbovalke še veliko. Nacionalni program socialnega varstva namreč predvideva, da naj bi do leta 2005 delovalo v Sloveniji kar tisoč socialnih oskrbovalk.	ŠO
opravljanja dejavnosti, saj ima pri Obrt ni zbornici Slovenije registrirano obrt no dovoljenje, s katerim izpolnjuje vsť pogoje za opravljanje dejavnosti. Zarad podobnih razlogov tudi ne ukrepa lnš pektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,! vsaj dokler je čiščenje opravljeno stro kovno, smo neuradno izvedeli. »Za nad zor Zakona o dimnikarstvu sta pristojni občinska požarna inšpekcija, v kolikot gre za vprašanje požarne varnosti, in ob činska sanitarna inšpekcija, v kolikor gn za vprašanje kontrole dimnih naprav,« jc še zapisal Kladošek.
»Na osnovi javnega razpisa je koncesí jo dobil Ekos, ki ima od tega tedna sedeá v Celju na Ribarjevi 3, in Dimnikarstvt Celje nima več pooblastil za izvajanje tt dejavnosti,« so konkretni na Mestni obj čini Celje. Dokler pa je pritožba Dimni karstva Celje na Upravnem sodišču (za radi domnevnih nepravilnosti pri izbiti koncesionarja), zgodba še ni čisto zaklju; | čena in uradne prepovedi s strani mestne1 občine ne bo, so še dodali.
Dvakrat očiščeno -dvakrat plačano?
Še pred časom so na mestni občini zatrjevali tudi, da tistim Celjanom, kate j rim so pred kratkim dimnikarske stori , tve opravili dimnikarji bivšega koncesio j narja, ne bo potrebno še enkrat plačevali | storitev novemu. Če pa se bo trenutna »praksa« bivših koncesionarjev nadalje vala, bo Ekos začel storitve najverjetneje zaračunavati tudi pri slednjih. Kar po , meni, da bodo stroški zaradi neurejenih, razmer o tem, kdo krši občinski odlok, na plečih občanov. Po grobih izračunil bo to za vsako gospodinjstvo pomenili vsaj pet tisočakov letno več.
ROZMARI PETE
Velika humanitarna akcija
Za nakup mamotoma potrebujejo 80 milijonov tolarjev vsako leto umre 400 Slovenk
Za rakom na dojki
Pred dvema mesecema je Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna začelo z vseslovensko humanitarno akcijo, s katero želijo zbrati sredstva za nakup mamotoma. Sodobna naprava omogoča najbolj kakovostno zgodnje odkrivanje raka dojk, hkrati pa lahko z njim maligna tkiva najenostavneje odstranijo.
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto ga na novo odkrijejo pri tisoč Slovenkah in 216 tisoč Zemljankah. Delež bolnic, ki preživi, se - Št. 6-12.
razlikuje po državah in celo po pokrajinah. Ključno za znižanje umrljivosti je zgodnje odkrivanje raka, zato so se pri združenju Europa Donna odločili za akcijo, s katero bi zbrali dovolj denarja za drago napravo, ki bi lahko pomagala pri znižanju smrtonosne statistike (vsako leto v Sloveniji za rakom dojk umre 400 žensk).
Z mamotomom lahko va-kumsko z enim samim vbodom igle odstranijo majhne tumorje, ki jih na otip še ne zaznamo. Za ženske je to doslej najbolj prijazna metoda.
ki pusti na dojki le majhno brazgotino. »Poseg opravijo ambulantno, kar pomeni, da bolnici ni treba ostati v bolnišnici. Že to ogromno pomeni,« poudarja Mojca Senear, predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk. »Ker naprava va-kumsko zajame tudi manjše maligne delce, ki se kasneje lahko razbolijo v večje, nevarnejše, ji bo s tem prihranjen tudi marsikateri poseg.«
Trenutno imajo na transak-cijskem računu, odprtem pri SKB banki v Ljubljani, zbranih 1.414.725 tolarjev. Eden izmed prvih donatorjev so bi-
Denar za nakup mami) toma lahko prispevate n račun, ki je odprt pri SK banki d. d. Ljubljana: 0313 - 1111111124. Namen: mamotom.
le tudi Terme Dobrna, ki a v mesecu decembru sredstvi namenjena za poslovna di rila, podarile Europi Doni V mesecu marcu pripravlj jo še slikarsko kolonijo, umi niška dela, ki bodo na nj nastala, pa bodo prodali avkciji.
ROZMARI PETP
Bela galerija na dražbi?
»Dražba bo preklicana in svet se bo vrtel naprej,« pravi Jure Cekuta, umetnik in nekdanji predsedniški kandidat -Za hišo na Prekorju je zaradi dolgov že drugič razpisana dražba
Dražbo lahko prepreči le Cekuta
Javna dražba za prodajo hiše in galerije Jureta Cekute na Pre-korjih je na Okrajnem sodišču v Celju razpisana za 25. februar ob 9.45 uri. Čeprav je zagovornik Jureta Cekute na Višje sodišče v Celju podal ugovor na razpis dražbe, le-ta po mnenju predsednika Okrajnega sodišča v Celju Vladi-mirja Klariča izvršitve dražbe ne more zaustaviti. Dražbo lahko prepreči le Jure Cekuta sam, in sicer s poplačilom dolgov upnikom, SKB banki,d.d., Landes Hypothekenbank iz Gradca, Novi Ljubljanski banki ter Davčni upravi Republike Slovenije, ki naj bi jim skupno dolgoval 76.809,60 nekdanjih nemških mark, nekaj pa naj bi bilo še drugih terjatev. Izklicna cena hiše Jureta Cekute z Galerijo je 139.972.571 tolarjev, v drugi dražbi pa se lahko proda tudi pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti, je zapisano v razpisu 2. dražbe, ki je objavljena na oglasni deski Okrajnega sodišča v Celju.
V minulem tednu je v javnost pricurljala informacija, da se je slikar Jure Cekuta znašel v dolgovih, zaradi katerih je že bila razpisana prva dražba za hišo, ki jo je leta 1992 zgradil na Prekorju. V tako imenovani Beli galeriji je tudi njegov atelje. Ker dražba ni uspela, je druga razpisana za 25. februar; Jure Cekuta, ki na Prekorju živi s svojo družino, pa je prepričan, da mu bo s poravnavo dolgov uspelo preprečiti začetek dražbe.
Kot je povedal v pogovoru za Novi tednik, ga je pisanje medijev v zadnjih dneh osupnilo; še posebej zato, ker meni, da je zadolženost njegova osebna zadeva, v kateri se je znašel tudi zato, ker je, kot pravi, »bil naiven in je preveč verjel ljudem«. Po njegovem mnenju dolg ni tako velik, da ga ne bi mogel poravnati še v času pred začetkom dražbe - kar je tudi edini način, da dražbo prepreči.
Prvič so se mediji o njegovemu dolgu (in rubežu) do Petrola razpisali že v času predsedniške kampanje leta 2002, na kateri je Jure Cekuta sodeloval kot neodvisen predsedniški kandidat. Takrat je bil prepričan, da gre za »predvolilno zaroto«. Zakaj je tokrat neljubo »čestitko« dobil prav na kulturni praznik, ne ve. Vsekakor pa bo, pravi, ne glede na to, kako se bo zadeva razpletla, šp naprej ustvarjal tudi v korist Slovenije.
Kako odgovarjate na informacije v zvezi z vašo zadolženostjo, ki so se v zadnjem tednu pojavili v medijih?
Mediji se včasih žal zelo radi ukvarjajo s trači in polresnicami; čeprav menim, da bi si ljudje bolj zaslužili koristne, kreativne informacije. Že pred kulturnim praznikom sem pripravil odmevno razstavo v Kamniku, samo na otvoritev je prišlo okoli 300 ljudi. Vendar zdaj žal ugotavljam, da so za javnost veliko bolj pomembne moje osebne težave kot pa ustvarjalno de-
lo. Zdi se mi zdi krivično, da se z mojimi osebnimi težavami obremenjuje ljudi. Vsi smo kdaj zadolženi, tudi država. Zato mislim, da nima pomena, da bi si takšne zgodbe zaslužile toliko prostora v medijih.
Se je za vas po prvi dražbi hiše kaj spremenilo?
Glede na to, da za dražbo sploh nisem vedel in da sem o tem, da so prodajali mojo hišo, izvedel šele dober teden zatem, na ulici, se ni in se ne bo spremenilo prav nič. Še naprej bom opravljal svoje umetniško poslanstvo, kot sem ga vedno doslej. In mislim, da bi lahko bilo to bolj pomembno in zanimivo za ljudi, kot pa zgodbice, ki so v tem trenutku očitno bolj zanimive za javnost.
Kako je do finančnih težav, v kakršnih ste se znašli, sploh prišlo?
Hja ... Do finančnih težav lahko pride vedno, na vseh področjih življenja in zelo malo ljudi poznam, ki se s tovrstnimi težavami še niso srečali. Včasih pride do težav zaradi kakšnih nesporazumov, pri meni je prišlo zato, ker sem verjel v dogovore, vendar so se ti razpletli malo drugače kot je bilo dogovorjeno. Tako je nastal tudi sedanji dolg. Zanj odgovarjam in ga nameravam poravnati.
Finančne težave so se vlekle kar nekaj let. Ste jih poskušali rešiti, še preden je prišlo do prve dražbe?
Seveda sem to poskušal storiti, in veliko sem jih tudi že rešil. Zdaj pa je nastal splet okoliščin, zaradi katerih so šle zadeve tako daleč, da naj bi zaradi dolga, ki znaša okoli 7 milijonov, skušali prodati mojo hišo. Še enkrat poudarjam, da je vse to popolnoma nepomembno, saj bom finančne stvari uredil sam. Dražba bo preklicana in svet se bo vrtel naprej.
Že v času predsedniške kampanje se je veliko govorilo o dolgu do Petrola in rubežu devetih slik, s katerimi naj bi bil dolg potem vendarle poplačan.
Mislim, da prati tovrstno umazano perilo nima več smisla. S svojo
kandidaturo sem dodal svoj delček k slovenski demokraciji. Z vsemi, ki sem jim karkoli dolgoval, sem zadeve že skušal urediti. Ob tem je mnogo ljudi, ki dolgujejo meni, pa svojih zadev še niso niti skušali rešiti oziroma poravnati dolgov.
Lahko govorite o konkretnih imenih?
O tem ne bom govoril, ker nima smisla. Kot sem že poudaril, bi veliko raje govoril o bolj pomembnih stvareh.
Je še vedno skrivnost, kdo je financiral vašo predsedniško kampanjo?
Ni skrivnost. Financiral sem jo sam, kakor je bilo tudi objavljeno. Ob tem sem naredil veliko korakov v humanitarno smer, v dobrodelne akcije, ki sem jih pogosto tudi
sam organiziral. Doslej še ni nihče izračunal, koliko sredstev sem dal za to.
Pravite, da druge dražbe Bele galerije ne bo. Kako jo boste skušali preprečiti?
Moj pravni zastopnik je napisal ugovor na Višje sodišče in po zakonu, ki obravnava take primere, je razvidno, da mora biti dražba preklicana, v kar verjamem.
Se vam zdi, da je šlo tudi tokrat za zaroto, kot ste trdili v času predsedniške kampanje?
Ne vem in ne nameravam niti razmišljati o tem. Žal mi je, da se moramo o takšnih stvareh sploh pogovarjati. Dejstvo, da sem dobil takšno »čestitko« za kulturni praznik, pa je verjetno le naključje.
Kako bi konkretno odgovorili na očitke, o katerih so se razpisali časopisi? Kaj od vsega, kar je zapisano, je res in kaj ne?
Od vsega tega je res le, da se pišem Jure Jurček Cekuta. Drugače pa niso znali napisati niti mojega pravega naslova, tako da se mi ne zdi vredno niti komentirati.
Torej imate stalno prebivališče na Prekorju?
Seveda. Tako piše tudi v moji osebni izkaznici.
Ste že razmišljali o tem, kaj bi storili v primeru, da dražba bo in da bi uspela? Se boste res preselili nazaj v Novo vas?
Še vedno kljub vsemu ostajam tako pozitiven, da mislim, da je to nemogoče. Tu, na Prekorju je moj dom, prostor za ustvarjanje in atelje. Tu je moja galerija, ki ne služi samo meni, temveč je odprta mnogim, ki prihajajo vanjo.
Stike s prijatelji iz Havajev še vzdržujete?
Še. Ljudje me kličejo, še vedno dobivam vabila za razstave iz vsega sveta, tako da se moja kulturno-umetniška dejavnost razvija v pozitivno smer. Ponosen sem, da lah-
ko tako delujem in na tak način tudi predstavljam Slovenijo.
Dolgovi lahko pomenijo hud psihičen pritisk. Vas je strah, da bi zavrli vašo ustvarjalnost?
Ne, nikakor. Ni sicer lepo, imam pa zadosti energije, volje in znanja, da bom te čase uspešno prebrodil. Nenazadnje je prav zdaj čas, ko ugotavljam, kdo od mojih »prijateljev« je res prijatelj. Veliko jih je, ki me kličejo in sprašujejo, ali kaj potrebujem.
Še razmišljate o delu v politiki?
Ne. Kot sem omenil, je bil to moj prispevek slovenski demokraciji, dokaz, da lahko ob politikih pride v finale še kdo drug. Ponosen sem, da se je tako končalo, sicer pa je moja glavna okupacija ustvarjanje, moji prijatelji. Na prvem mestu pa je vsekakor družina.
Leto dni bo minilo, kar ste v centru mesta, odprli galerijo...
Galerijo sem odprl potem, ko je sin zaprl »Frizerja« in sem prostor vzel v najem. Galerija je majhna in ni še odprta niti leto dni, vendar jo vseeno obišče veliko ljudi. Prednost je, da je v njej mogoče kupiti tudi manjše, cenejše slike za nekaj deset tisoč tolarjev ... Tisto, kar je najbolj pomembno, pa je, da se v mestu na področju kulture dogaja nekaj novega.
Torej ste z obiskom galerije zadovoljni?
Vsekakor. Uspeh je že, če jo obiščejo ljudje, ki si ogledajo moje delo. Sicer pa... da v prihodnjih dneh ne bo več ugibanj v javnosti o tem, ali bom uspel poravnati dolgove ali ne: tisti, ki mi želijo pomagati, lahko pridejo v galerijo in kupijo sliko ...(smeh) Tako se bo iz vse te godlje nazadnje izcimilo še kaj dobrega ...
ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN GREGOR KATIC
Bela galerija na Prekorju
GOSPODARSTVO

cetis
Revizorji iščejo grešnike
Posebna revizija v steklarni naj bi razkrila, ali so se nekateri od vodilnih v preteklosti res okoriščali - Danes datun
izredne seje skupščine
Revizijska hiša Deloit-te&Touche je ta teden začela pregledovati poslovanje holdinga oziroma pooblaščen-ke Rogaška Crystal in vseh njenih povezanih družb doma in v tujini. Revizorji bodo zajeli čas od 1. januarja 2000 naprej, osredotočili pa se bodo na ugotavljanje morebitnih zlorab, zlasti pri pomembnejših naložbah, pregledali bodo tudi plačevanje prednostnih upnikov ter ugotavljali, kakšni so bili finančni in poslovni odnosi med povezanimi družbami.
Povedano drugače - revizorji bodo morali ugotoviti, ali res drži, da so se nekateri od vodilnih v steklarni pri določenih poslih okoristili ali pa so to omogočili drugim. To seveda hkrati tudi pomeni, da bo revizija pokazala, komu je v preteklih tednih, ko je v Rogaški Slatini vrelo, bila zaradi obtožb vsevprek storjena krivica. Novi predsednik uprave holdinga Emil Štukelj pričakuje, da bodo prve ugotovitve znane že čez kakšen mesec oziroma do izredne skupščine.
Datum seje skupščine, ki jo v imenu več kot 700 malih delničarjev oziroma zaposlenih že od lanskegS decembra zahteva Iniciativni odbor za Steklarno Rogaška, naj bi bil konč-
V upravi verjamejo, da je steklarno mogoče rešiti. Edini pogoj je, da bo vsak zaposleni opravil svoje delo.
no znan danes (četrtek). Na obtožbe nekaterih članov odbora, češ da s sklicem seje namenoma zavlačuje, Štukelj odgovarja, da je pač želel zagotoviti zakonitost postopkov. Zato je tudi pooblastil odvetniško pisarno Zdolšek, da v izo-gib morebitnim zapletom preveri vse postopke. Da ne gre za zaviranje sklica izredne se-
je, Štukelj utemeljuje tudi s tem, da je za 13. februar, torej za jutri, sklical sejo nadzornega sveta, na kateri bo nadzornike seznanil z datumom skupščine, obravnavali pa bo tudi njegov program dela.
Mali delničarji bodo na izredni seji zahtevali odpoklic sedanjega in izvolitev novega nadzornega sveta. Lahko se
zgodi, da bo ta imenovala novo upravo holdinga, vendar se s tem Emil Štukelj ne obremenjuje. »TUdi če me bodo zamenjali, bom do razrešitve svoje delo opravljal profesionalno. Sicer pa bi morali mali delničarji vedeti, da se z novo upravo ne bi prav nič spremenilo, saj bi tudi ta morala delati, kot je že sedaj začrtano. Tako namreč zahtevajo banke.«
Nič na hitro ali pod pritiskom
Emil Štukelj je prepričan, da je steklarno mogoče rešiti. Še bolj pomembno pa je, pravi, da v to verjamejo tudi banke in država. Dogovor z bankami o odlogu dolgov za dve
plus sedem let so že dosegli, zdaj se morajo dogovoriti še o tem, kako bi lahko bančne hipoteke, s katerimi so obremenjena hčerinska podjetja, nadomestili z državnimi poroštvi. Šele ko bodo v holdingu očistili premoženje sedanjih obveznosti, ga bodo lahko začeli prodajati.
»Pri tem mora biti povsem jasno, da bo dezinvestiranje podrejeno izključno ohranjanju osnovne proizvodnje, to je steklarstva. Denar bomo porabili za posodobitev in za vračilo dolgov, nikakor pa za plače, kot menijo nekateri. To pomeni, da bo morala tudi steklarna prispevati svoj delež in poslovanje spraviti na takšno raven, da bo lahko tekoče po-
slovala pozitivno,« opozarji Štukelj.
Trenutno še ne ve, kaj vs bo treba prodati. Jasno pa je pravi, da ne bo ničesar prodal na hitro ali nepremišljeno predvsem pa ne pod pritiski »Ne bom dovolil, da bi prišlj do razprodaje premoženja,« j odločen Štukelj, ki tudi napi veduje, da o tem, kaj in za k( liko prodajajo, ne bodo govc ril na glas, saj bi s tem sani sebi zbijali ceno.
Štukelj zagotavlja, da bo svc dolg steklarni, ki znaša dobr štiri milijarde tolarjev, vrnil tudi pooblaščenka. Vračanji naj bi potekalo tako, kot h tudi bankam, torej z odlogon dve plus sedem let.
JANJA INTIHA1
Cene zemljišč zavirajo naložbe
Upravni odbor celjske gospodarske zbornice je opozoril, da je gradnja velikih nakupovalnih centrov, zlasti v Celju, izjemno povečala cene zemljišč. V odboru se zato bojijo, da bo to zavrlo naložbe domačih podjetij, pa tudi tujih vlaganj bo bistveno manj, kot si jih regija želi.
Na seji, ki se je udeležil tudi predsednik GZS Jožko Čuk, so člani upravnega odbora razpravljali tudi o priložnostih in pasteh, ki čakajo naše gospodarstvo po vstopu v Evropsko unijo. Ugotavljali so, da sta naj-
večji slabosti celjske regije velika tehnološki nerazvitost in nizka stopnja izobrazbe.
Direktorji mnogih podjetij menijo, da na vih poslovnih priložnosti ne kaže iskati na evropskem trgu, saj ima že sam zadosti znanja in ne bo potreboval še slovenskega. Zato b bilo bolje, če bi se naša podjetja naslonili na trge bivše Jugoslavije, na Rusijo, Kitah sko in celo na Južno Ameriko. Predvidena stopnja družbene rasti v Evropski uniji je U 1,5-odstotna, v Rusiji načrtujejo 8-odstotj no rast, na Kitajskem pa še višjo. JI
Direktor na smučanju, delavci nasankali
V Tekstilni tovarni Prebold bodo spet odpuščali. Delo naj bi tokrat izgubilo okrog 90 delavcev, tako da bi jih v matičnem podjetju in obeh hčerinskih družbah ostalo le še nekaj več kot dvesto. Informacije smo hoteli preveriti tudi pri direktorju Mitji Ribariču, vendar je bil v začetku tedna nedosegljiv.
Kot so nam povedali predstavniki sindikata, je vodstvo podjetja že pripravilo program reševanja presežnih delavcev, vendar brez konkretnih imen in delovnih mest, ki naj bi jih ukinili. Podrobnejše informacije pričakujejo še ta teden, ko naj bi bilo
tudi jasno, ali bo število odpuščenih vendarle nekoliko nižje.
Mag. Mitja Ribarič je septembra lani, ko je prevzel vodenje tekstilne tovarne, zagotovil, da odpuščanja ne bo več. Očitno njegovi načrti, kako bo podjetje rešil iz krize, niso povsem uspeli. Takrat je med drugim napovedal, da bo opustil tržno nezanimive proizvodne programe, prenovil maloprodajno mrežo in okrepil blagovno znamko, s kupci in dobavitelji pa se bo poskušal dogovoriti za dolgoročne pogodbe. Da bi tovarna dobila denar za poravnavo starih obveznosti in si zagotovi-
la boljšo likvidnost, pa bo poskušal čim prej prodati vso poslovno nepotrebno premoženje. Nadejal se je tudi, da bo podjetje poslovno leto sklenilo s »pozitivno ničlo«, letos pa naj bi imeli celo dobiček.
Zaradi pomanjkanja dela je le nekaj mesecev po Ribariče-vem prihodu odšlo na čakanje dvajset ljudi, ki bodo v teh dneh s šestdesetimi odstotki odpravnine v žepu dokončno zapustili tovarno. Kot pravijo v sindikatu, je premalo naročil tudi zdaj poglavitni razlog, da bo število zaposlenih, ki so pred kratkim dobili šele novembrsko plačo, spet treba občutno zmanjšati.	JI
mi
NAKRATKO
Vlada podaljšala rok za Rimske
Vlada je ugodila prošnji ljubljanskega podjetja Barsos in zreškega Unioija ter rok za podpis glavne pogodbe za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah podaljšala do 31. marca. V tem času bosta Barsos in Unior, ki je v projekt pripravljen vložiti tako znanje kot kapital, sklenila dokončne dogovore še z ostalimi vlagatelji. Kot je znano, se za sodelovanje pri oživitvi zdravilišča se že dlje časa zanimajo Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav in Mobitel, direktor Barsosa Saša Baričevič pa računa tudi na nekatere manjše vlagatelje. S projektom namerava kandidirati tudi za nepovratna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, s po-
močjo katerih naj bi pokril petino naložbe, ki jo sicer ocenjuje na 26 milijonov evrov.
Tuševi bistri kotički
V celjskem trgovskem podjetju Tuš so začeli še z enim dobrodelnim projektom. Slovenske knjižnice bodo opremili z računalniškimi kotički, za otroke pa bodo pripravljali tudi ure pravljic, različne delavnice, nastope ter še vrsto drugih aktivnosti. Te tako imenovane Tuševe bistre kotičke naj bi letos dobilo petnajst knjižnic. Denar za opremo bodo ob pomoči dobaviteljev zbirali tako, da bodo od vsakega nakupa nad 1.000 tolarjev namenili 10 tolarjev v novoustanovljeni dobrodelni sklad, iz katerega bodo črpali sredstva tudi za ostale svoje humanitarne akcije. JI - Št. 6-12.
ingrad koncem d.d.
Gradbeništvo • Inženiring • Proizvodnja, d.d. Celje Lava 7. p.p. 441, 3000 Celje, Slovenija
PONOVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
nepremičnin, na katerih se nahaja betonarna, ki je primerna za nadaljevanje proizvodnje betona, betonskih izdelkov, skladiščenja ipd.:
998/6 (funkc.obj. - 7m2; manjši poslovni objekt. Instalacije: električni tok, vodovod, telefon. Objekt je zgrajen leta 1980), 998/6 (dvorišče - stavbno zemljišče - 9788 m2) in 998/10 (proizvodna hala-950 m2; je pritličen objekt (ABK). Instalacije: električni tok 380 V, vodovod, centralna kurjava. Objekt je zgrajen leta 1980), k.o.Verpete, vi.št.: 230, ki so v lasti Ingrad koncema, d.d. Celje; in premičnin (strojna in ostala oprema v sklopu betonarne), ki so v lasti Ingrad IPO d.o.o., Celje.
Nepremičnine in premičnine so naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in premičnin in druge stroške prodaje plača kupec.
Nepremičnine in premičnine preidejo v posest kupca po plačilu celotne kup-
POGOJI SODELOVANJA
1.	Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osébe, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa.
2.	Vsakemu ponudniku bo za pripravo ponudbe omogočen ogled nepremičnin.
3.	Interesenti morajo v svojih ponudbah poleg ponujene cene in plačilnih pogojev opredeliti tudi:
-	namen, za katerega se bo nepremičnina oz. premičnina, ki je predmet ponudbe, uporabljala;
-	dokazila o plačilni sposobnosti ponudnika;
- morebitne druge posebne pogoje.
4.	Ponudniki morajo ponudbe oddati do 10. 3. 2004
5.	Pri izbiri bodo imeli prednost tisti ponudniki, ki bodo poleg najugodnejše cene izpolnili tudi pogoje iz 3.točke tega razpisa ter tisti, ki imajo namen nadaljevati proizvodno dejavnost.
6.	Dodatne informacije prejmejo interesenti po telefonu 03/428-06-60 oziroma 041/608-364 , ali po e-mailu:, gradnja.trg@inqrad.si , kjer je na vpogled tudi vsa potrebna dokumentacija.
Ta razpis prodajalca ne zavezuje, da s katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so navedene v tem oglasu.
Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov: Ingrad Koncem d.d., Lava 7, 3000 Celje,
v zaprtih ovojnicah s pripisom: »Prodaja betonarne k.o. Verpete«.
[étUl] panner i najlwljúm olimom GOSPODARSTVO
7
Mariborčani obvladujejo Comet
Več kot polovica delnic Cometa je zamenjala lastnike - Povezovanje s Swatyjem se lahko začne
»Prepričan sem, da bodo spremem-e v lastništvu pozitivno vplivale na našo poslovno politiko in na razvoj celotne industrije umetnih brusov v Sloveniji,« je ob nedavnem lastniškem prestrukturiranju Cometa povedal predsednik uprave teg3 zreškega podjetja Marjan Lorger. Strateško povezovanje slovenske brusne industrije se je sicer obrnilo drugače, kot so v Cometu načrtovali pred petimi leti, ko so želeli prevzeti mariborski Swaty, vendar Lorger verjame, da bo med dosedanjima konkurentoma prevladal partnerski odnos.
Od minulega tedna ima Swaty nekaj čez 15 odstotkov Cometa, med nove lastnike pa sta se vpisala še Infond in Zlata moneta 2, vsak s po 18-odstot-nim deležem. Lastniška struktura Cometa in Swatyja si je zdaj zelo podob-in če za kupovanjem delnic ni skrit kakšen drug cilj, na primer prodaja ibeh podjetij kateri od tujih multinational, potem se bo konkurenčnost slovenske brusne industrije na evropskem in svetovnem trgu še nekoliko »krepila.
V mariborski Probanki, ki obvladu-petino Swatyja in ima preko svoje nvesticijske družbe Zlata moneta prib-jžno tolikšen delež zdaj tudi v Come-u, pravijo, da jih je pri odločitvi o vstopu rzreško podjetje vodil tudi nacionalni nteres. »Proizvodnja brusov lahko predstavlja eno od nadpovprečno produktivnih gospodarskih dejavnosti, saj e že zdaj močno internacionalizirana.
Lastniška struktura Cometa in Swatyja si je zdaj zelo podobna. Dosedanja konkurenta lahko torej postaneta partnerja.
poleg tega pa se ponaša tudi s sodobno opremljenostjo, velikim znanjem in izkušnjami ter v svetu znanimi blagovnimi znamkami,« pravi Milana Lah, članica uprave Probanke in predsednica nadzornega sveta Swatyja. Prepričana je, da bosta povezani podjetji ob vseh ostalih prednostih lahko več vlagali tudi v promocijo svojih blagovnih znamk, kar bo pripomoglo k še večji prodaji.
Zmerna rast proti ekspanziji
Zreški Comet, ki je lani praznoval 45. letnico delovanja, že danes sodi med največje evropske proizvajalce vseh vrst umetnih brusov, pri nekaterih izdelkih
pa je celo največji. V svojih tovarnah v Sloveniji, na Malti ter v Avstriji in Makedoniji zaposluje okrog 900 ljudi, več kot 85 odstotkov proizvodnje pa izvozi. Kljub recesiji je tudi lani posloval dobro, položaj na mednarodnem trgu pa si je še bolj utrdil z nakupi nekaj trgovskih družba, preko katerih je že doslej prodajal svoje izdelke.
Tudi Swaty, ki zaposluje nekaj manj kot 500 ljudi, več kot štiri petine izdelkov izvozi, zadnja leta pa je največ vlagal v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje. Za razliko od Cometa se je, vsak doslej, držal strategije zmerne rasti brez zadolževanja.
JANJA INTIHAR
Pivovarje čaka bitka s cenami
Pivovarna Laško je lani irodala milijon 350 hektolitrov piva, kar je za dobra dva odstotka več kot v letu 2002. Šestdeset odstotkov iroizvodnje je prodala na domačem trgu, preostale količine pa je izvozila večinoma v države bivše Jugoslavije. Kot je povedal direktor Tone Turnšek, so po sicer še nepolnih podatkih lani ustvarili okrog 22 milijard tolarjev prihodkov iz prodaje in okrog 2 milijardi tolarjev čistega dobička.
Skupina Pivovarne Laško, i kateri Tone Hirnšek že pri-
števa tudi Union in Fructal, saj se, kot pravi, pivovarska zgodba počasi končuje, in to njim v prid, je lani izdela okrog 6 milijonov hektolitrov pijač. S 350 milijoni evrov letnih prihodkov iz prodaje in 50 do 55 milijoni evrov čistega dobička in amortizacije je za evropske razmere postala velik in pomemben holding, ki pa se še vedno ne more primerjati na primer z In-terbrewom ali Heinekenom. Po vstopu naše države v Evropsko unijo v Laškem pričakujejo, da bodo imeli pri prodaji piva kar nekaj težav. Kon-
kurenca bo ostra, saj multi-nacionalke, ki so v zadnjih letih pokupile skoraj vso pivovarsko industrijo v sosednjih državah, nenehno znižujejo cene. »Rešuje nas dobra kakovost laškega in tudi ljubljanskega piva,« pravi TUrnšek.
Laščani bi radi pod svoje okrilje spravili še nekaj pivovarn, zlasti na območju bivše Jugoslavije, vendar imajo pri tem kar nekaj težav. Z nakupi bodo zato nekoliko počakali, medtem pa bodo »uredili odnose« znotraj skupine, kakršno imajo trenutno.
JI, Foto: GK
Za direktorja Pivovarne Laško Toneta Turnška se pivovarska zgodba uspešno približuje koncu.
Štore Steel brez izgube
Za štorske jeklarje se je leto 2003 končalo bolje, kot o pričakovali. Še septem-Ta je direktor jeklarne Maran Mačkošek napovedoval, da bodo zaradi izjem-lega povečanja cene jekle-lih odpadkov poslovali z zgubo, vendar jim je ob loncu leta le uspelo ustva-iti dobiček.
•Z lanskim poslovanjem tem zelo zadovoljen, saj "am je uspelo uresničiti vse astavljene cilje,« pravi Marín Mačkošek. Izdelali in Todali so preko 100.000 ton jeklenih izdelkov, kar je
za 14 odstotkov več kot predlani, prihodke iz prodaje pa so povečali za 22 odstotkov. Natančnejših finančnih rezultatov za zdaj še ne morejo razkriti, pomembno pa je predvsem to, pravi, da Štore Steel nima izgube. Povečanje stroškov za surovine jim je uspelo »ublažiti« z višjo produktivnostjo, manj kot so pričakovali, pa je na poslovanje vplivala tudi recesija. Celo zamenjava lastnikov, ki običajno nekoliko zamaje položaj podjetja na trgu, ni imela negativnih posledic.
Mačkošek pričakuje, da se bodo cene surovin letos nekoliko umirile, čeprav so zlasti zaradi Kitajcev, ki povečujejo proizvodnjo jekla in so lani ustvarili skoraj četrtino svetovne proizvodnje, jekleni odpadkov postali že sko-
rajda strateški material. Zato so že lani začeli iskati ponudnike izven Evrope, saj so izračunali, da bi se jim kljub višjim transportnim stroškom nakup surovin na oddaljenih trgih bolj izplačal.
JI
HITRI KABELSKI INTERNET |
(samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o., tel (03)42 88 119
Cene delnic padajo
Cene slovenskih delnic rahlo padajo. Na začetku prejšnjega tedna je indeks SBI20 narasel za 2,3 točke, nato pa je proti koncu tedna padal in pristal pri 4.190,18 točkah, njegov padec pa se je nadaljeval tudi v tem tednu. Zelo prometna je bila delnica Name (NALR), bivšega trgovskega velikana, katerega blišč pa v zadnjih letih precej bledi.
Ob popolnoma neambicioznem vodstvu lastniki razmišljajo o zmanjšanju kapitalizacije podjetja, saj sta po zaprtju številnih blagovnic ostali le še dve. Na borzni kotaciji rednih delnic sta visok promet tradicionalno dosegali Krka (KRKG) in Mercator (MELR), katerih tečaja sta se sicer nekoliko znižala (za približno pol odstotka). V preteklem tednu je bil zabeležen precejšnji padec tečaja pri Radenski (RARG), ki se je znižal kar za 5,46 odstotka in se nato nekoliko popravil. Padec delnic Radenske je povezan z združevanjem na področju zdraviliške dejavnosti. Kranjsko podjetje Sava (SAVA) se namreč pripravlja na prevzem turističnega podjetja Terme 3000 d.d. (ZMTG) in ima na tem področju tudi dolgoročnejše načrte. Sava je objavila, da je ponudbo za odkup do vključno dne 5.2.2004 sprejelo 181 delničarjev z 1.486.996 delnicami Term 3000 d.d., kar predstavlja 46,70 odstotka vseh izdanih delnic družbe Terme 3000 d.d. S tem je ponudba uspela.
Pregled tečajev med 3. in 9. lebruarjem 2004
Vrednost delnic Cetisa (CETG) in Gorenja (GRVG) je ponovno naraščala. Pri Gorenju je bila rast polodstotna, medtem ko je Cetisova delnica zabeležila rast v višini dobrih treh odstotkov. Omeniti velja tudi delnice Cometa iz Zreč (CHZG), katerih padec za skoraj 8 odstotkov je posledica spremembe lastniške strukture. Vrednost vseh transakcij, povezanih z 52,5-odstotnim deležem delnic, je 3,3 milijarde tolarjev. Delnice so prodali Aktiva Invest, Sod in Factor banka, kupci pa so Holding Infond, Swaty, Zlata moneta in Kad.
Indeksi med 3. in 9. februarjem 2004
3,951.75 3,825,94
i
Pomembno dogajanje se odvija med dvema slovenskima živilskima gigantoma Drogo in Kolinsko. Po nepričakovani zamenjavi Drogine uprave sedaj večji lastniki in upravi obeh družb iščejo način, kako povezati obe podjetji. Združevanje je treba razumeti kot obrambo obeh družb po povečanim pritiskom ob prihajajočem vstopu Slovenije v EU. Britanski tobačni koncem Imperial Tobacco pa bo s slovensko pridružitvijo Evropski uniji zaprl podjetje Tobačna Ljubljana, v tem tednu so se dogovorili o vseh podrobnostih, tudi o višini odpravnin odpuščenim delavcem.
Največji slovenski izvoznik, podjetje Revoz, je postal 100-odstotna last francoskega Renaulta. Holding IMV je za prodajo 30,28-odstotnega Revozovega deleža prejel 38,57 milijona evrov kupnine. Renault ima z novomeškim podjetjem številne strateške načrte, kar potrjuje tudi 400 milijonov evrov investicij v zadnjih štirih letih. Dosežki na področju produktivnosti, kakovosti, stroškov in rokov naj bi uvrščali to tovarno med najučinkovitejše Renaultove tovarne v EvropL
mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
roman.jeras@ilirika.si
Tri tisoč predmetov v zbirki
Zasebni muze) z bogato etnološko zbirko v središču Podčetrtka že 30 let - Zbiralec tudi čebelar, sadjar, gasilec, lovec, voditelj programov in govornik na pogrebih
UUUIla.^^
M »
Tri velika poslopja in med njimi večje dvorišče je prijetno domovanje tričlanske družine Jožeta Počivavška z ženo Bogdano in hčerko Marijo v središču slikovitega Podčetrtka pod mogočno Rudni-co in veličastnim gradom Podčetrtek. V poslopju nasproti hleva je lepo urejena zasebna etnološka zbirka Jožeta Počivavška, ki nastaja že trideset let. Veliko zanimivih predmetov krasi tudi stanovanjske prostore.
Zasebno muzejsko zbirko je Jože Počivavšek odprl zgodaj spomladi pred natanko desetimi leti v želji, da bi popestrili ponudbo v takrat vse bolj turistično razvijajočem se kraju. »Domači in tuji turisti so v popoldanskem času odhajali na sprehode po naši lepi okolici in želeli so tudi kaj lepega videti,« pripoveduje Jože potem, ko je v zgodnjem jutru naložil hrano kobilam. »Moja želja je bila popestriti ponudbo, ob tem pa tudi obvarovati pred propadom in po-
zabo tiste dragocene predmete, ki smo jih ali jih še uporabljamo pri najrazličnejših kmečkih opravilih. V muzeju predstavljam orodja za delo z žitaricami, volno, lanom, mlečno opremo, razne škropilnice, kosilnice, prikazujemo, kako je bila opremljena črna kuhinja, razstavljeni so kovaški in nabožni predmeti ter predmeti za takoimenova-ni >luksuz< na kmetiji, to pa so koleselj, sanke, kočije in drugo. Vsa ta prevozna sredstva so ljudi povezovala na poti v cerkev, na sejme pa tudi na delo na polje.«
Zanimanje šolarjev
Posebej je ponosen na lepo zbirko starih svetil. »Imam zelo različne >lampe<, ki so jih ljudje uporabljali pri raziskovanju rovov, teh pa je na našem območju izredno veliko. Pred stoletji so iskali mangan, železo in druge rude, vendar tega ni bilo toliko, da bi se splačalo
odpreti rudnik. 1872 je bila v Olimju znamenita glažuta in še danes se marsikje pri odkrivanju zgornje plasti zemlje pojavijo ostanki odpadnega znamenitega olimeljskega zelenega stekla. Kurili so s kvalitetnimi bukvami, ki rastejo samo na naši Rudnici.«
Ali si zanimivo zbirko tudi ogleda veliko ljudi? »Prva leta je bil obisk velik, zlasti tujci so radi prihajali. Zdaj je - žal obiska nekoliko manj. Zelo so radovedni Italijani, nekoliko manj Avstrijci, kar je po svoje čudno. Sem pa zadovoljen z obiskom in zanimanjem Slovencev, še posebej šolskih skupin z mentorji.«
Jože je ponosen, da je v času zbiranja uspel marsikaj ohraniti v domačem kraju. »Ljudje so me včasih malo čudno gledali, ko sem zbiral stare predmete, ki so jih sicer metali na odpad in sežigali. Danes, ko je prepozno, razmišljajo drugače. Veliko se je porazgubilo v začetku razvoja turizma v Podčetrtku, ko so dra-
* L'
• H"
Na vse zbrane in razstavljene predmete je Jože Počivavšek izjemno ponosen.
I" 3(0mpI0IÔ|l*|(ît!\4; îlOlft SlSTljM'
po novçm SOLSKI CENTER ŠENTJUR
razpisuje v šolskem letu 2004/2005 naslednje izobraževalne programe: II. Višja strokovna ftola
m KMETIJSTVO za poklic
gocene predmete odnesli ali pokupili tujci, ki so se na vrednost blaga že spoznali.«
Zgodba za vsak predmet
Jože Počivavšek je pravi sogovornik, saj mu beseda teče kot hudournik, vse izrečene misli pa so klene in imajo svoje temelje. Je vnet čebelar, sadjar z več kot 200 drevesi, gasilec, lovec, član društva upokojencev in borčevske organizacije. Med zadnjimi prireditvami je vodil program v Sedlarjevem ob začetku letošnjega pohoda po poti Štirinajste, za njim je več kot 150 govorov ob različnih priložnostih, velikokrat tudi ob odprtem grobu. Moti ga neurejena okolica, ki ni v ponos kraju, saj prišleki naokoli hodijo z odprtimi očmi in vse vidijo. Sam ima domačijo tako pospravljeno, kot bi jo pripravljal za razstavo.
Za vsak predmet v razstavnem prostoru, ki je na og-
led vsem, ki to želijo, ima zgodbo, kot ima zgodbo za vse, kar se danes v naši Sloveniji, ki jo izredno ceni, dogaja. »Premalo spoštujemo osnovno celico, družino. Kljub obilici dela zaradi dobre organizacije vedno najdem čas za družino. To je sveta stvar! Pa za okolico naj bi poskrbeli vsi, ki živijo v turističnem kraju. Organizirano delo vodi k uspehom. Sem rodoljub in ni mi vsee-
no, kako bo z mojo domovino. In več pozitivnosti naj bi bilo v ljudeh, tudi naših ljudskih izbrancih.«
Kdor se bo odpeljal na kopanje v Podčetrtek, si mora vzeti uro časa za ogled Po-čivavškove zbirke, prav ta-l ko pa bo užival v njegovem živem pripovedovanju. Marsikatero njegovo življenjsko resnico bo lahko koristno, uporabil.
TONE VRABL
Pišite nam!
V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbi ralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Jože Brilej iz Podčetrtka. Nagrado bo prejel v oglasnem oddelku naše hiše.
EVROPSKE KAKOVOSTI QQQ ££ 5g
Vzemi
me
*od 6. 2. do 15. 2. 2004 r
Tudi čebelar in vinogradnik
Martin Cmok iz Gorice pri Slivnici je gasilec že 56 let - Zavetje pred dežjem našli v omarah - Za denar tudi »trgatev klobas«
Martin Cmok je prav gotovo med najbolj uglednimi krajani v Gorici pri Slivnici, po aktivnem delu v gasilstvu pa ga dobro poznajo tudi v občini Šentjur in gasilci po vsej Sloveniji.
Prostovoljno gasilstvo ga spremlja že skoraj vse življenje, od leta 1948 dalje. Rojen je bil le leto kasneje, kot je bilo leta 1929 v Gorici pri Slivnici ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo. Član domačega društva je vse od vstopa v gasilsko organizacijo, od letošnjega občnega zbo-januarju pa tudi častni predsednik. Ob 60-letnici življenja, leta 1990, je prejel najvišje republiško priznanje, nagrado Matevža Haceta, sicer pa se ob vseh mogočih gasilskih odlikovanjih lahko pohvali tudi z najvišjim činom, visoki gasilski častnik stopnje, ki ga je prejel prejšnji mesec. Med drugim tudi srebrno in zlato medaljo GZ Hrvatske ter dve odlikovanji, prejeti v bivši Jugoslaviji.
Več kot 30 let je bil predsednik in poveljnik društva, vodil je OGZ Šentjur in bil v mandatu 1988-1993 član predsedstva GZS.
Gasilci tudi igralci
Med gasilce je šel zaradi prijateljevanja s fanti. »Življenje v gasilskem društvu je bilo prijetno. Veliko smo tekmovali, prva leta še v nemških oblekah, ker ni bilo denarja za nove. Prvi avto smo kupili leta 1949 v Šoštanju, kjer je bil namenjen za taksi
Martin Cmok in njegova gasilska uniforma
službo. Predelali smo ga v gasilsko vozilo, leseno konstrukcijo nam je izdelal kolar Čulk v Celju. Drugo vozilo smo kupili pri KZ Slivnica in nekaj voženj smo opravili tudi za njih, da smo ga odplačali. Potem smo dobili še nekaj gasilskih vozil, leta 1979 pa smo postavili sedanji gasilski dom. Avgusta bomo s pomočjo občine in OGZ Šentjur dobili novo, sodobno vozilo, vredno okoli 30 milijonov tolarjev,« pripoveduje Martin in dodaja, da seveda tudi tokrat računajo na pomoč botrov, ki prispevajo izdaten delež. Pri nakupu av-tocisterne, na primer, so jih imeli kar 140.
Moje in
»Gasilci smo bili tudi kulturniki in veliko smo igrali, predvsem ljudske in šaljive igre. Sam sem zaigral v najmanj 15 igrah. Žal pa v novem gasilskem domu nismo uspeli zaigrati niti ene. Gostovali sino po mnogih krajih, nekoč tudi na Planini. Ko smo se vračali domov, nas je ujel dež, pred katerim smo se na odprtem tovornjaku skrili v omare, ki smo jih sicer rabili pri sceni.«
Trgatev klobas in vina
Gasilci so imeli vedno težave z denarjem, a ker so bili iznajdljivi in predani prostovoljnemu delu, jim tudi potrebnega denarja ni bilo težko zbrati.
»Vsako leto smo prirejali pustovanje in veselice, postavljali mlaj. Že leta 1954 smo imeli prvo veselico na Griču, z električno razsvetljavo s pomočjo agregata. Največjo veselico doslej smo imeli leta 1964, ko je pri nas igral Slak. Postavljali smo po 30-metrske mlaje. Podarjene smreke smo prodali ali raz-žagali. Po vojni smo ob pu-stovanju najmanj 15-krat pripravili »trgatev klobas«. Šli smo od domačije do domačije in zbirali klobase in salame. Nekateri so nam »podarili« tudi salame, napolnjene z žagovino! Komisija je izdelke pregledala in pripravila veselico,« obuja spomine in dodaja, »podobno smo pripravili tudi vinsko trgatev. Na prve občne zbore smo člani prinesli po liter, dva domačega vina in lepo smo se
imeli. Kasneje smo dobili pol
naslov: ...................................................... ' klobase, vino pa smo že pla-
I čali. Ampak kljub temu je bi-
Za »naj« desetino
Tokrat začenjamo z rubriko, v kateri bomo predstavlja-i gasilce in gasilke, ki so v vašem kraju še posebej priljub-ieni, zanimivi, uspešni, polni izkušenj in prigod ali pa ako drugače pomembni za dogajanje v vašem okolju, denimo, da je v manjših krajih gasilsko življenje tako »estro in nepogrešljivo, da ne bo težav s kandidati za to rubriko. Predlagajte, koga bi želeli videti na tej strani in obiskali ga bomo. Hkrati bomo sestavljali lestvico z vašimi predlogi oziroma glasovi in na koncu akcije dobili desetino »naj« gasilcev in gasilk.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in med pošiljatelji bomo vsak teden izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC.
NAŠI GASILCI
I Glasujem za:....................
! Stanuje:..........................
Aktiven v gasilskem društvu:
■« — '__' __' :__' '__'	__j [o lepo in prijetno in na us-
pehe našega društva in slovenskih gasilcev smo ponosni.«
Med čebelami in v vinogradu
Martin Cmok je bil 18 let zaposlen v Železarni Štore, 12 let na šentjurski občini, preostanek pa do upokojitve v obratu Auree v Gorici pri Slivnici.
Zdaj, ko je v pokoju, tako kot večina upokojencev dela več, kot prej. Pred natančno 40 leti je ustanovil Čebelarsko društvo Gorica, ki ima 325 članov. Letos je bil med ustanovitelji Vinogradniškega društva Urban-Helena. Zakaj? »Imamo cerkvico sv. Urbana, zaščitnika vinogradnikov, na pobočjih Helene pa so naši najlepši vinogradi.«
Martin Čmok ima na delo v gasilski organizaciji lepe spomine, čeprav danes gasilci delajo tudi stvari, ki jih včasih niso: »Gasilci smo bili včasih gasilci, pa malo tudi reševalci. Ko se je naše delo začelo prepletati s civilno zaščito, so se naloge kopičile, denarja pa od nikoder. Še sreča, da veliko zmoremo sami in ob pomoči naših krajanov.«
Ob delu v gasilskem društvu ter skrbi za čebele in vinograd, je Martin Cmok tudi predsednik KS Slivnica in društva upokojencev. Čeprav ima težave z zdravjem, ne popušča: »Moje poslanstvo je prostovoljno delo za dobro ljudi v domačem kraju.« In najbrž ne bo pretirano zapisati, da tako kot so gasilci zlasti v manjšem kraju več kot le gasilci, je tudi Martin Cmok v domačem okolju več, kot samo navaden krajan.
TONE VRABL
POZOR, HUD PES
Kokice
Še danes se spominjam tistega dne, ko sem prvič v življenj u jedel kokice. Mislim, da smo jih kupili nekje v Avstriji, semena pa so izgledala natančno tako kot na dveh okrasnih koruznih storžih, ki smo jih imeli obešene na lesenem podnožju nagače-ne sove, ujete nekje v Kočevskem Rogu.
To je bil velik praznik, mati so vzeli rajnglo, vanjo vlili nekaj kapljic olja in potem še zadnji čas našli pokrov, saj takrat še nismo vedeli, da imamo pred seboj neverjetno eksplozivna semena, morda še eksplozivnejša, kot so svetopisemska gorčična zrna. Potlej smo jih posolili in zagrizli vanje. Bilo je dobro. Kot da bi imeli v hiši kakšno skrito kamero Velikega brata, ki bi naše male užitke želel čimprej dobiti pod svoje okrilje, se je že kakšen mesec kasneje v prodajalnah pojavila lična vrečica, ki je seveda vsebovala kokice. Kmalu si lahko dobil že sirove, prelite s čokolado, s karamelo, preprosto soljene... Ampak, te nam niso bile tako zelo všeč. Domače je le domače. Sčasoma smo, potrošniško razvajeni, nekako opustili peko in nakupe ko-kic, pred leti pa so znova prišle v kinodvorane.
Kar zadeva moj odnos do kokic v kinodvoranah, ga lahko na kratko opišem kot mačehovskega in da bi bila vsaka reklama, ki bi me želela prepričati v nakup, nesmiselna. Morda bi jih vzel, ne pa tudi pojedel, če bi mi kdo plačal, da jih vzamem, zastonj jih ne bi niti nosil. No, ljudje pa smo seveda različni, kot radi poudarimo. Kokice so postale brezplačne v obeh celjskih kino gigantih, tako da mislim, da je trenutno za ljubitelje kokic Celje najprimernejše mesto za naselitev. Rojena pa je tudi nova strast, strast po brezplačnih kokicah. Če so se jim v preteklosti ljudje odrekali zaradi cene in si lahko npr. slišal, da »stiropora že ne bodo jedli«, je ljudi ta gratis začaral. Zadnjič sem bil priča dogodkom, ki so
MOHOR HUDEJ
spominjali na stare socialistične čase, ko me je mama pošiljala v trgovino, da bi kupili še kakšen dodaten kilogram pralnega praška. Stal sem tam, meter dvajset velik, med vsemi tistimi oko-baljenimi tetami v firtahih, ki so me neusmiljene v svoji borbi za Persil, grobo tiščale v kot trgovine, proč od tako zaželenega kemijskega zlata. TUdi tokrat sem bil priča borbi za kokice, starejši ljudje, sicer brezhibnega izgleda, ki so s hladnimi pogledi zrli v morje pečene koruze v prvih vrstah in smrkavi paglavci, ki so stali za njimi z rahlo privzdignjenimi ročicami, ki so me spominjale na drobne ročice angelčkov na kakšni freski, ki želi obiskovalcem svetega hrama sporočiti čudež vnebovzetja. Njihovi pogledi so bili prav tako mili kot njihove proseče ročice in v njih sem začutil še tisti prastari, najverjetneje arhetipski pre-živetveni strah, češ, »kaj, če ostanem lačen, brez kokic, kaj, če mi tale stari požre še zadnjo porcijo?«. Žalostna je bila ta alegorična slika brez primere. V meni se je zbudilo nekaj človeškega, nežnega, milega, tako, da sem skoraj zakričal tam čez tisto široko dvorano: »Kaj pa otroci, hej, otroci! Da nam ne pomrejo od lakote!« Toda, razum mi je navrgel še eno misel, da je namreč potrebno kdaj tudi v boj, da si je potrebno včasih kaj tudi priboriti, s komolci, rameni, ugrizniti koga v bedro, če je treba. Za kokice je treba dati življenje, kokice so več kot zgolj koruza, kokice so metafizika današnjega časa, puhle, votle, neokusne, toda, na njih se lomi svet.
MAROS d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto:
prodajalec - svetovalec
pri prodaji pohištva v MAROS pohištvo, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje.
Pogoji: končana šola za prodajalce ali druga ustrezna izobrazba V. stopnje z izpitom za prodajalca pri GZS (prekvalifikacija), prednost bodo imeli kandidati s prakso pri prodaji pohištva.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca.
Kandidati morajo poslati pisno prijavo na objavljeno delovno mesto 8 dni od dneva objave s priloženimi dokazili o izobrazbi in drugih dodatnih znanj na sedež družbe MAROS d.o.o., Šmartinska cesta 152, Ljubljana.
		
90,6 95,1	H,! I H	95,9 100,3
ÍHI ruit r.si • iiiiifr
STi-n-ijMk centralni sesalni sistemih
Šteje to, kar zmoreš
»Boštjan Štefanič je optimističen fant, z izjemnimi ambicijami, željami in načrti, ki bi jih bilo škoda zanemariti, zato smo se predstavniki Lions kluba Celje in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih odločili, da mu podarimo Braillove vrstice,« je na slovesnosti ob podelitvi omenjenega pripomočka dejal Jože Vol-fand.
Štiriindvajsetletni Boštjan iz Radeč je slep že od rojstva. Zaradi svoje hibe ni mogel obiskovati osnovne šole v svojem kraju, temveč je moral že kot sedemletni deček od doma, v prestolnico, kjer je šolo obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. »Tu sem spoznaval pripomočke za slepe; od Braillove vrstice do bele palice,« se spominja. Bela palica je njegova stalna spremljevalka že od petega razreda osnovne šole. Boštjan prizna, da se je bilo nanjo težko navaditi, še posebej zato, ker »jo vsak opazi že na daleč in ker tako vsak ve, da je z mano nekaj narobe.« Toda za to Boštjanu že dolgo ni več mar: »Ko premagaš samega sebe in začneš palico dojemati kot pripomoček, izginejo vsi kompleksi.« Kljub temu da ne vidi, se s tem ne obremenjuje, saj je prepričan, da vid ni vse, kar človek potrebuje. So namreč stvari, razlaga Boštjan, ki jih lahko počneš in doživljaš tudi brez vida, le malo več
vaj, truda in časa potrebuješ, da obvladaš stvari, ki se zdijo tistim, ki vidijo, samoumev-
Srednjo šolo je Boštjan Štefanič obiskoval v Škofji Loki, kjer se je izučil za telefonista, vendar primernega dela zase do danes še ni našel, kar pa ne pomeni, da sedi križem rok. V prostem času piše dnevnik, preko 3000 strani svojih doživetij je že zlil na papir, sedaj pa ga čaka še veliko dela, pripoveduje, da ga bo s pomočjo računalnika uredil po posameznih sklopih. Poleg tega ne mine dan, da ne bi šel na sprehod v naravo. Pred leti, pobrska po spominu, je zelo veliko bral, sedaj pa se je tega nekoliko naveličal, zato se namesto z branjem raje ukvarja s športom. V veliko veselje mu je showdown - šport, podoben namiznemu tenisu, »le žogica je malo večja in napolnjena s kroglicami, tako da slišiš, ko pade na mizo ali tla,« razlaga Boštjan. Pohvali se tudi, da je že bil na turnirju. »Dva kroga sta že za mano, eden me še čaka. Če bom dovolj dober, se bom uvrstil med dvanajst najboljših,« se že veseli, čeprav ne pričakuje nekih izjemnih rezultatov. Boštjan ima še veliko načrtov v svojem življenju. Trenutno se najbolj veseli računalnika, ki so mu ga v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih obljubili poleg Braillovih vrstic. Najbolj pa si želi, da bi dobil ustrezno za-
EVROPSKE
UNIJE
Tujci zlahka v Slovenijo?
Notranji trg Evropske unije (EU) ne bi mogel v polnosti delovati, če ne bi bilo poleg ostalih treh svoboščin (prust pretok blaga, oseb in storitev) tudi prostega pretoka blaga. To pomeni, da pri kapitalskih transakcijah med državami članicami ni deviznih in plačilnih omejitev, poleg tega pa so odpravljene tudi vse omejitve, ki bi lahko negativno vplivale na prost pretok kapitala.
Maja Ferlinc na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije piše, da »prost pretok kapitala zajema vse kapitalske transakcije tako med prebivalci in neprebivalci držav članic EU, ki se kažejo v plačilni bilanci države, in vse prenose premoženja prek meje«. To pomeni, da prost pretok kapitala zajema vse prenose kapitala, na primer neposredne in nepremičninske naložbe, kreditne posle, posle z vrednostnimi papirji in tudi izdaje vrednostnih pa-
pirjev, depozitne posle, vse osebne kapitalske prenose, fizične prenose denarja preko meje in tako naprej.
EU je odpravila tudi omejitve pri pretoku kapitala s tretjimi državami ne glede na omejitve, ki jih te države uporabljajo v odnosu do držav EU. Zaradi prostega pretoka kapitala je omogočena večja učinkovitost gospodarstva držav EU, državljani EU pa so dobili možnost odpiranja bančnih računov v tujini, najemanja posojil v tujini in ustanavljanja lastnih podjetij izven svoje države. S prostim pretokom kapitala je EU dobila skupni finančni trg, ta pa omogoča velike prihranke tistim, ki potujejo ali poslujejo v drugih evropskih državah. Od 1. julija lani so namreč cene za opravljene kreditne transferje med bankami enake, ne glede na to ali je bil denar prenešen z računa na račun v isti državi ali v dveh državah EU.
Sredstva za pripomoček Braillove vrstice v višini 1.270.000 tolarjev sta za pripomoček prispevala Fit media in Lions klub Celje v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovid nih.
poslitev, kar pa verjetno ne bo lahko. Ugotavlja namreč, da se delodajalci »najprej spotaknejo ob to, kaj ne moreš, namesto da bi gledali na to, kaj zmoreš.« Čeprav so Boštjanu vrata marsikje zaprta, ne obupa. Trdno verjame, da se bo enkrat tudi to spremenilo, če ne prej, morda po 1. maju, ko bomo člani Evropske unije. Upanje namreč vedno umre zadnje.
BOJANA AVCUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Zdaj še kavarna
»Trdno verjamem, da se bodo sedanji nakupovalni tokovi, ki vodijo na obrobje, v velika nakupovalna središča, čez čas spet obrnili nazaj v mesto. Tu pa je ponudba v naših rokah in sami si bomo kovali prihodnost. Bolje bi bilo, če bi to počeli povezano.«
S temi besedami sta zakonca Bojan in Lea Borštner na kulturni praznik, ki je tudi Lein rojstni dan, slavnostno odprla novo kavarno in slaščičarno, ki je zaokrožila ponudbo družbe Leonardo. S prijetnim druženjem več kot 200 povabljenih so proslavili tudi dokončno odprtje blagovnice Leonardo, saj so te dni odprli tudi oddelek veleprodaje.
Druženje je z izvirno džezovsko obarvano glasbo popestrila imenitna in zelo perspektivna skupina Patetico, čestitkam povabljenih pa so se kot posebno darilo iz ptujske poslovalnice pridružili tudi kurenti. BS, Foto: SHERPA
Konkurenčni boj tudi v financah
Zaradi prostega pretoka kapitala je gospodarstvo lahko bolj povezano, olajšano je vključevanje v mednarodne tokove, s tem pa se pridobijo večje možnosti za cenejše vire financiranja. Vse to naj bi vplivalo tudi na večjo učinkovitost slovenskega gospodarstva. Seveda pa bo konkurenca tudi na finančnem trgu velika« Slovenski kapitalski trg bo v neposredni konkurenci s trgi EU. Konkurenčni boj bo tudi na področju bank. Že od julija 2001 lahko slovenske pravne osebe prosto odpirajo tekoče in depozitne račune za svoje po-
trebe v tujini. Najkasneje z vstopom v Evropsko unijo bo sproščeno tudi odpiranje računov pri bankah v tujini za fizične osebe.
Ker je eden od pogojev delovanja enotnega trga prost pretok kapitala, se je porodila zamisel o uvedbi evra in Evropske monetarne unije (EMU). Po vstopu v EU bodo valute novih držav članic postale del mehanizma menjalnih tečajev, v katerem morajo pred uvedbo evra sodelovati vsaj dve leti in s tem izkazati valutno stabilnost. Slovenija naj bi k mehanizmu menjalnih tečajev pristopila leta 2005, evro pa uvedla leta 2007. Vendar pa so pogoji za uvedbo evra dokaj težki, tako da še nič ni gotovo. Za Slovenijo je najtežji pogoj in
edina (pre)velika težava visoka stopnja inflacije.
Kot že omenjeno, prost pretok kapitala zajema tudi trgovanje z nepremičninami. Sprva je za tujce veljalo, da so lahko na ozemlju Slovenije kupili nepremičnino, če so imeli v Sloveniji tri leta stalno prebivališče, pogoj pa je bil vzajemnost - da so torej za Slovence veljali isti pogoji za nakup nepremičnine v tujčevi državi. Od začetka letošnjega leta pa mora Slovenija pravico do nakupa nepremičnin ob pogoju vzajemnosti zagotoviti vsem državljanom EU. To pomeni, da če lahko mi kupimo nepremičnino v Nemčiji, jo lahko tudi Nemci v Sloveniji. Kljub temu bo Slovenija lahko uveljavlja-
la varnostno klavzulo, vendar največ sedem let.
Slovenija na področju prostega pretoka kapitala ni zahtevala prehodnega obdobja. Poleg tega je to področje, na katerem EU ne dopušča izjem, saj skupni trg omogoča prav prost pretok kapitala. Edino trajno izjemo je dosegla Danska pri lastnini vikend hišic s strani tujcev. Avstrija, Finska in Švedska so si ob vstopu v EU leta 1995 uspele izboriti le krajša prehodna obdobja glede nakupa vikend hišic na določenih območjih s strani državljanov drugih držav članic EU. Pri preostalih transakcijah so vse države uveljavile popolno svobodo, čeprav so nekatere države to storile šele po vstopu v Evropsko unijo.
ŠPELA OSET
Boštjanu (levo) so izročili Braillove vrstice.
>Daj na kratko, da bo dolgo.«
Konkurenčna prednost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.
M PO je poslovno omrežje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS.
Prednosti omrežja MPO	
PRIHRANEK	klici znotraj MPO so cenejši od ostalih znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS: v paketu MPO-V: 2.78 SIT/mln, v paketu MPOM: 4,78 SIT/mln
ENOSTAVNOST	kratke MPO številke so lahko identične vašim internim stacionarnim telefonskim številkam
NADZOR UPORABE	za različne posameznike ali skupine določite sezname prepovedi in dovoljenj
PRILAGODLJIVOST	strukturo MPO ob vklopu prilagodimo individualnim željam in potrebam vašega podjetja
Člani omrežja MPO se po vsej Sloveniji kličete s poljubno izbranimi tri ali večmestnimi številkami po enotni ceni za vse dni v letu: v paketu MPO-V za . v paketu MPO-M pa za 3IT/min.	
Za sklenitev svojega omrežja znotraj Mobitel GSM/UMTS so dovolj že tri naročniška razmerja, vanj pa lahko vključite vsa že sklenjena in/ali nova naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS. Podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki želite v celoti izkoristiti prednosti Mobitelovega omrežja, priporočamo paket MPO-V (ima že
vključene vse storitve ter brez naročnine še HSCSD), tistim, ki potrebujete predvsem cenovno ugodno rešitev medsebojnega komuniciranja, pa MPO-M.
Če se odločite za prehod iz rednega naročniškega razmerja v MPO, podaljšate ali sklenete naročniško razmerje MPO za 18 rr lahko po posebej ugodni ceni kupite mobitele.
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!
Od 9. do 28. februarja 2004 oz. do prodaje zalog.
MERKUR
kredit odpira vrata
Ponujamo vam gotovinske kredite do 6 let, ki jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo ena redkih bank v Sloveniji, ki vam nudi možnost izbire med tremi različicami kredita: EURO klavzulo, EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije najdete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom.
Krediti Raiffeisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire.
080 10 08
krediti@r-l(b.si, www.r4fa.si
>1 Raiffeisen ti KREKOVA BANKA
Z nami gre lažje
* *
Vinko, ginekolog
Stanovanja v
Blok s 27 varovanimi stanovanji v Celju že v gradnji
Celjski Remont, ki je bil med sedmimi interesenti na javnem razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik, je že začel z gradnjo šest-nad-stropnega bloka, v katerem bosta Nepremičnine Celje in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Ljubljane v sodelovanju z Mestno občino Celje še letos ponudila 27 varovanih stanovanj.
Oskrbovana stanovanja, med katerimi bo 13 garsonjer in 14 enoinpol sobnih stanovanj, naj bi Remont dogradil do januarja prihodnjega leta, prve vselitve pa pričakujejo marca 2005. Oba glavna investitorja, ki sodelujeta v 279 milijonov tolarjev vredni naložbi s polovičnimi deleži, že za letošnjo pomlad najavlja-ta razpis, na osnovi katerega bodo izbrali najemnike. Stanovanja bodo najemna, biva-
nje v njih pa bo vsebovalo tudi ponudbo različnih storitev socialne oskrbe, ki jo bo zagotovila bližina doma upokojencev. Objekt bo z njim povezan z nadkrito peš potjo. Stanovanja bodo opremljena s priključki za kabelsko televizijo, telefon in internet pa tudi z napravo za klic v sili. V novem bloku so mislili tudi na družabnost, saj so v vseh etažah načrtovani prostori za druženje in različna srečanja.
Stanovanja bodo namenili starejšim od 65 let, ki živijo sami ali v paru.
Ker se v občini Celje prebivalstvo stara, po zadnjih podatkih živi v občini 7.284 starejših od 65 let, je pričakovati veliko zanimanje za prva varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Ker utegne zanimanje zanje preseči možnosti, ki jih bo ponudil prvi tovrsten objekt v občini Celje, 1 družbi Nepremičnine že razmišljajo o novih tovrstnih gradnjah. Prostor zanje iščejo ob Jurčičevi ulici, prav tako v bližini doma upokojencev.
Za gradnjo prepotrebnega objekta je mestna občina zagotovila dobrih 2 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Okolico novega bloka bodo uredili parkovno, najemnina pa bo znašala okoli 1.300 tolarjev na kvadratni meter stanovanjske površine, k čemur je treba prišteti še stroške ogrevanja, porabe elektrike, vode in podobno. BRST, Foto: ALEKS ŠTERN
Aleš Vrečko
Nove naloge za
novo vodstvo
Volilno skupščino je pred dnevi imelo tudi območno združenje Rdečega križa Celje, kjer so za novega predsednika izvolili Aleša Vrečka, predstojnika oddelka za splošne zadeve Mestne občine Celje.
Sekretar združenja je ostal Igor Poljanšek, za podpredsednika pa so izvolili Antona Mastnaka. V območnem združenju so zadovoljni z opravljenim v minulem letu, soglasno pa so potrdili tudi program dela za letos, v katerem posebno pozornost namenjajo krvodajalstvu in socialno obarvnanim akcijam Rdečega križa.
BS
ko prodaja zemljišč kot njihova raba, opremljanje, pridobivanje dokumentacije in načrtovanje komunalnih naložb pod eno streho.
Zavod za informatiko so vključili v oddelek za splošne zadeve, premoženjsko pravno službo pa v oddelek za finance in gospodarstvo.
Po reorganizaciji sicer pričakujejo še nekaj težav, zlasti pri vzpostavljanju enotne dokumentacije, računalniške mreže in podobnem, kar je vse povezano z že opravljenimi preselitvami. Prave učinke reorganizacije pa pričakujejo predvsem v odpravljanju podvajanj planiranja in izvedbe posameznih del in ne toliko pri zmanjšanju števila zaposlenih ali nižjih plačah. Tako v občini še vedno ostaja zaposlenih vseh doslej 122 zaposlenih ljudi, morebitno zmanjšanje bo šlo le na račun upokojitev ali odpovedi delovnega razmerja.
Ob opravljeni reorganizaciji pa še vedno niso opustili zamisli, da bi dejavnost obeh občinskih družb v 100-odstot-ni občinski lasti, (Nepremičnin in Lokalnega podjetniš-
Celjski Remont je na zemljišču ob Kajuhovi v bližini doma upokojencev, kjer bodo stala piva celjska
varovana stanovanja že začel z zemeljskimi deli. - Št. 6-12. februar 2004 -
Zdaj učinkoviteje?
NA KRATKO
Vojaki za praznik
CEUE - Tudi v celjski voja šnici so pripadniki 20. MOTI slovesno obeležili slovensk kulturni praznik. Zbrane st< nagovorila povelj ujoči vojašni ce Celje stotnik Igor Iskrač ii predsednik mednarodne® društva Otroci otrokom Nikt Ignjatič, ki je ob tej priložnd sti predal priznanje vojašnid Celje za plodno sodelovanje! Vojašnica je namreč lani jese ni gostila likovno kolonijo te ga društva, izdelki iz koloniji pa bodo marca razstavljeni \ Generalštabu Slovenske vojske Najbolj slavnostno so praznil obeležili z otvoritvijo knjižnia Vojašnice Celje, ki so jo pri padniki enote uredili s pomoč i jo civilnih ustanov in srednjit | šol.	BJ|
Dobrodelni koncert
CEUE Celjski Rotary il Rotaract klub pripravljata no coj ob 19.30 v Narodnem do mu v Celju že tradicionalni Va : lentinov dobrodelni koncert! Z mjuziklom Lepotica in zve j se bodo predstavili mladi slo venski vokalni in inštrumenj talni solisti ob spremljavi Mlaj dinskega orkestra I. gimnazi je v Celju pod vodstvom Si mona Dvoršaka. Zbrana sredsj ' tva bodo namenili donacijan) j dvema uspešnima celjskima tli | jakoma ter dvema nevladnim1 organizacijama.	Bi
V
Prešernovem duhu
ŠKOFJA VAS - Člani vokali ne skupine Prijatelji in drami ske skupine Kulturnega drus tva bratov Dobrotinšek iz Škof» vasi so v tamkajšnjem kultufl nem domu v počastitev kultus nega praznika pripravili nepo zaben večer. Uprizorili so sceii i ski prikaz Pri Rotarjevih v To j mačevem, kamor je rad za ha jal Prešeren. Zamisel celotn predstave in režija sta bili deli Vide Bukovac. Vrhunec veče ra pa je bil nastop igralca Pâ vleta Ravnohriba, ki je recit' ral Prešernove pesmi. Ml j
Kalkulator za Petro
CELJE - Društvo slepih i slabovidnih je svoji člani* Petri Rom iz Petrovč preda lo govoreči kalkulator. Za ns j pravo, ki stane dobrih 1961 sočakov, so iz svojega sklí j da prispevali 165 tisoč tola i jev. Preostanek potrebneg denarja so zbrali Petrini s< šolci iz prvega letnika Posloi no-komercialne šole. (BS) i
Nova organizacija celjske občinske uprave - O Nepremičninah in Lokalnem podjetniškem centru
v kratkem
Za srečo je treba skrbeti
EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramljj
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV
V Mestni občini Celje so dokončali projekt nove organizacije občinske uprave, s katerim so se ukvarjali zadnjega pol leta. Nova organizacija je pričela veljati 1. februarja, vseh sprememb pa s tem še (najbrž) ni konec.
Formalen razlog za reorganizacijo je bila spremenjena zakonodaja, vsebinski razlog pa težnja po prijaznejši in bolj učinkoviti upravi, ki naj bi predvsem odpravila pogosto motečo dvotirnost dela med posameznimi oddelki uprave. Ta ima po novem le še štiri oddelke - za okolje in prostor ter komunalo, za družbene dejavnosti, za finance in gospodarstvo in za splošne zadeve. Ob oddelkih bodo imeli še kabinet župana in občinski inšpektorat.
Največji rez so naredili pri Zavodu za planiranje in izgradnjo in dosedanjem oddelku za okolje in prostor, ki so ga skupaj s komunalno direkcijo združili v enoten oddelek za okolje, prostor in komunalo. S to potezo naj bi predvsem učinkoviteje organizirali uporabljanje in rabo prostora, saj bodo zdaj ta-
Novi (stari) predstojniki oddelkov in ostalih enot občinske uprave (z leve): predstojnik občinskega inšpektorata Zdenko Lesjak, predstojnik oddelka za okolje in prostor ter komunalo Silvo Plesnik, župan Bojan Šrot, direktorica občinske uprave Tina Gril, predstojnik oddelka za splošne zadeve Aleš Vrečko, vodja županovega kabineta Aleksa Gajšek Krajne in predstojnik oddelka za družbene dejavnosti Željko Cigler. Manjka predstojnica oddelka za finance in gospodarstvo, Danica Doberšek.
kega centra), postavili v de-	naloge in opravila zanju po-	zacijo zahtevali temeljite lokrog občinske uprave. Pri-	storili znotraj različnih od-	izračune vplivov takšne odpravljajo predlog, da bi de-	delkov občinske uprave. Pri-	ločitve na proračun in tudi javnost obeh družb sicer	čakovati je, da bodo predlog	oceno prednosti takšne reor-ohranili v okvirih podjetij,	na klopi v kratkem dobili ob-	ganizacije. Zadnjo besedo o Vendar bi bili ti brez zapo-	činski svetniki, ki so že ob	temb<| torej imel mestni svet. slenih, saj naj bi vse strokovne	zamisli za takšno reorgani-	' BRANKO STAMEJČIČ
lOVi TEDNIK
ŽALEC ; BRASLOVČE ] MOZIRJE ] VELENJE j POLZELA j
13
Šempeter z veliko žlico
S predsednikom KS Šempeter Jožetom Randlom o utripu kraja in okolice
KS Šempeter sodi med večje v žalski občini, sploh
10	številu prebivalcev. Nekdaj je bil Šempeter zlasti za-raili prometnih zagat pogosto v ospredju razprav, v ira j u se ponašajo tudi z dvema izjemnima spome-likoma, Rimsko nekropo-
Jamo Pekel. Čeprav se je Šempeter z izgradnjo jvtoceste nekoliko odmak-îil, pa ima kraj še vedno nnogo pokazati. V to je pre-iričan tudi predsednik Sve-KS Šempeter Jože Randl,
11	je kljub precejšnjemu denarnemu vložku v rekonstrukcijo cest posebej izpostavil cestne zagate.
Pri rekonstrukciji ceste kozi Šempeter smo se odlo-Ui za dve fazi. Prva je uspěno izpeljana, druga faza v gornjem delu kraja, do pri-Jjučka za Polzelo, pa je gle-le na finančna sredstva, s ka-erimi razpolaga Dars, bolj od vprašajem. Rekonstruk-ija trenutno miruje,« pravi ože Randl, ki pa napoveduje lelno ureditev ceste od Savinj-
do Elektra. »Kljub prvi leuspešni licitaciji še vedno ačunamo na prodajo zemljiš-a med Savinjko in Sadeksom, jer naj bi nastal manjši po-ovni objekt. Seveda je mar-ikaj odvisno do tega, kdo bo upil zemljišče. O urejanju
Jože Randl
križišča smo se pogovarjali tudi s Sparom, vendar potrebnega denarja nima nihče, saj gre za več milijonski projekt.«
Mnogi Šempetrani se strinjajo z oceno, da je avtocesta bistveno spremenila življenje v kraju ...
Promet je sicer še vedno gost, vendar je bolj sproščen, saj ni večjih ovir. Ne bi rad rekel, da je nevaren, vendar je hitrejši. Vsekakor smo veliko pridobili z rekonstrukcijo glavne ceste. Ne le pločnike in semaforje, omogočena je tudi drugačna ureditev naselja, ki je zaradi združitve z Dobertešo vasjo zdaj daljše od Žalca.
Omenjate ureditev središča, torej Petrovega trga. Kaj se dogaja s Hmeljarskim domom?
Lastnik je Kmetijska zadruga, dom pa doživlja enako usodo kot drugi podobni objekti. V okviru ureditve trga smo večino stavb uredili, za dve se še dogovarjamo, pri Hmeljarskem domu pa se niti pri zunanji podobi nič ne premakne. Po pogodbi ima kraj dvorano v domu v uporabi, za kar ne plačujemo najemnine, ampak le neposredne stroške. Tudi zato včasih rečemo, da je KZ naš največji sponzor. V zavesti ljudi je prepričanje, da je dvorana »naša«. Po mojem bi bilo prav, da bi jo kraj dobil nazaj. Gledano strogo z ekonomskega vidika sta dom in dvorana luksuz. Če Šempetrani izgubimo dvorano, druge naslednjih 50 let ne bomo imeli, s tem pa bi se bistveno poslabšala kakovost življenja v KS. Zato je v našem interesu, da obdržimo dvorano, čeprav jo bomo morali potem vzdrževati. Zaenkrat prepričujemo KZ, da je dom v sedanjem stanju le breme. Možnost je ali dolgoročen najem, ker potem lahko vlagaš proračunska sredstva, ali pa dogovor o brezplačnem prenosu. Seveda pa ni niti pod razno pričakovati, da bi se recimo Šempetrani na referendumu odločili, da bi dvorano odkupili. V Šempetru
Knjižnici za praznik
Letošnji kulturni praznik bodo v občinah Braslov-« in Polzela zapomnili tuli po tem, da so dobili raz-irjeni in posodobljeni ob-linski knjižnici. Polzelsko knjižnico v pro-lorih kulturnega doma so raz-iirili ter posodobili z računalniškim sistemom Cobbis. njižnica bo odslej odprta ob irkih in sredah od 15. do 19. ure, ob četrtkih od 9. do IS. ure, ob sobotah pa od 8.
do 11. ure. Enkrat mesečno bodo pripravljali ure pravljic in tudi druge prireditve, možna bo uporaba intemeta in različnih kaset, uredili pa so tudi čitalnico. Knjižničarka je Romana Rojšek.
Ob dnevu kulture so se večje in sodobnejše knjižnice razveselili tudi v Braslovčah, kjer so knjižnične prostore uredili v stari osnovni šoli. Ob odprtju so v kulturnem programu nastopili učenci OŠ
Braslovče in Dobroveljski fantje, knjižnico pa je blagoslovil župnik Jože Zidanšek. Zbrane sta nagovorila župan Marko Balant in direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar. Knjižničarki sta Sonja in Anja Jezernik, vsi imetniki članskih kartic pa si lahko izposojajo knjižno in drugo gradivo v vseh knjižnicah, ki delujejo v okviru žalske medobčinske knjižnice. TT
je izjemno veliko število aktivnih društev. Prevladuje prepričanje, da bi bila društva še bolj dejavna, če bi dvorana pripadala kraju. Potem bi jo morali preurediti. Zdaj je dvorana uporabna, stanje ni zavidljivo, se pa iz leta v leto slabša.
Katere naložbe vas čakajo letos?
Od večjih naložb velja omeniti rekonstrukcijo ceste od Vrbja proti Rojam, delamo na odkupu zemljišč za povezovalno cesto od Aera do avtoceste, v načrtu je gradnja dostavnega pasu pri odcepu stare ceste za Polzelo. Seveda je v žalskem proračunu še nekaj drugih drobnih zadev, kot so nadaljevanje urejanja Petrovega trga in drugih vaških središč. Jeseni nameravamo začeti z aktivnostmi za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, pri čemer gre zlasti za pridobivanje soglasij. Problem bo ostal v Zgornjih Grušovljah,
kjer se dogaja, da skozi vas še vedno teče gnojnica. Kaže, da bo kraj potreboval manjšo čistilno napravo. Sicer na širšem območju Šempetra čaka na popravilo še kar nekaj cest, ki pa jih zaenkrat, ravno zaradi gradnje kanalizacije, ne bomo urejali. Najbolj problematična, tudi z vidika varnosti, je cesta od Savinje do šole.
Kraj se ponaša z dvema spomenikoma, ki pritegneta veliko obiskovalcev ...
V Šempetru resno razmišljamo o ureditvi turistične ceste od Rimske nekropole do Jame Pekel, sočasno pa bi radi uredili tudi okolico rimskih izkopanin. Izdelan je gradbeni načrt rekonstrukcije ceste do in skozi Podlog s kro-žiščem ter javno razsvetljavo, projekt pa, kot mnogo drugih, čaka na denar. Sicer se lahko pohvalimo z urejeno farmo Podlog, smo pa prepričani, da sta nekropola in Pekel največji turistični zna-
menitosti Savinjske doline. TUdi zato bi pričakovali, da bi tako pomembnima kulturnozgodovinskima spomenikoma tako država kot občina posvetili več pozornosti.
Lahko rečete, da KS dobro živi?
Na srečo smo, sicer v zmanjšanem obsegu, pa vendar, obdržali vso industrijo. Večja podjetja niso propadla, ob tem pa je nastalo precej manjših zasebnih podjetij. Vsako leto odpremo kakšnega na novo, smo pa na najboljši poti, da zainteresiranim ponudimo dodatne možnosti. Za žalsko občino je bila pred poldrugim letom sprejeta dolgoročna zasnova prostorskega razvoja, kjer je v veliki meri prisoten tudi Šempeter. Tako se v kraju in širše odpirajo možnosti za industrijsko, obrtno in stanovanjsko gradnjo. To in bližina avtoceste sta verjetno porok, da se bo kraj samo še razvijal.
URŠKA SELIŠNIK
Majdi Cvikl in Zinki Vybihal ter polzelskemu županu ljubu Žnidarju.
Zloženka o varnosti
ŽALEC - V policijski postaji so izdali zloženko z naslovom Varnost kot vrednota in način življenja, občani pa jo lahko dobijo pri vodji okoliša in na policijski postaji. V zloženki sta komandir žalske policijske postaje Beno Balažič in njegov pomočnik Boris Verd-nik na kratko opisala vzroke in način preprečevanja prometnih nesreč, kaznivih dejanj in kršenja javnega reda ter splošne varnosti. Za popestritev so zloženki dodane karikature Celjana Milana Ala-ševiča.
Ples za VDC
VELENJE - Ob Kidričevi cesti poleg centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje gradijo nov varstveno delovni center, za katerega bodo denar prispevali ministrstvo za delo, občine Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter številni posamezniki, ki že peto leto zbirajo denar za gradnjo tega prepotrebnega objekta. Doslej so z dobrodelnimi akcijami zbrali okoli 5 milijonov tolarjev, celotno naložbo ocenjujejo na 283 milijonov tolarjev, od česar bo ministrstvo za delo zagotovilo dobro polovico potrebnega denarja. V Velenju bo v petek županov dobrodelni ples, na katerem bodo prav tako zbirali denar za gradnjo centra.
Zboroval tudi podmladek
BRASLOVČE - Člani PGD so se zbrali na 104. občnem
NAKRATKO
zboru in se z minuto molka spomnili vseh lani umrlih članov, nato pa prisluhnili poročilom o delu v minulem letu. Še posebej so se gasilci izkazali pri šestih intervencijah, požarih in prevozih pitne vode, ko so, večino na Dobrovlje, prepeljali 700 tisoč litrov vode. Na zboru so podelili tudi diplome o napredovanju v višji čin, za 60 let dela v društvu pa so nagradili Franca Ra-diška. Pred občnim zborom so se na prvem zboru zbrali tudi mladi, ki so v svoje vrste sprejeli 15 novih članov.
Jeraj prevzel gasilce
REČICA OB SAVINJI - Po
sobotnem gasilskem občnem zboru je vodenje PGD prevzel Vinko Jeraj. Hkrati
so pregledali delo v lanskem letu, za letos pa si poleg drugih nalog zastavili nakup še enega kombija za prevoz oseb.
Za čisto okolje
POLZELA - V Tovarni nogavic si že več let prizadevajo za bolj čisto okolje. Posebno pozornost scf namenili sanacijskemu programu za odpadne vode, ki se po predhodnem delnem čiščenju zlivajo v kanal Struge. Zdaj se pripravljajo na priključitev na javno kanalizacijo, ki je povezana s čistilno napravo v Kasazah. Z gradnjo sistema v podjetju so začeli konec leta, ko je občina Polzela začela z gradnjo sekundarnega dela kanalizacije. Dela v podjetju bodo zaključili predvidoma konec
TT, US
TrgoAvto
vabi k sodelovanju
TRGOAVTO - Trgovina d.d.
s sedežem v Kopru, Pristaniška 43/a, vodilna družba na področju avto stroke
n blaga široke potrošnje v Sloveniji
avtomehanika,
ki bi svojo dejavnost kot samostojni podjetnik opravljal v naši servisni delavnici za hitro opravljanje servisnih storitev za kupce prodajalne v Celju, Mariborska cesta 87. Servisna delavnica je v sklopu prodajalne in je delno opremljena. Zainteresirane kandidate - samostojne podjetnike prosimo, da v roku 8 dni od objave pošljejo svojo ponudbo za najem servisne delavnice z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TRGOAVTO d.d., Pristaniška 43/a, 6000 Koper. Z izbranim kandidatom bomo medsebojne odnose uredili z dogovorom o poslovnem sodelovanju.
Informacije dobite po telefonu 05/663-6282.
14
ŽALEC I JWEBOLDJ MUUHKO j
NOVI TEDNII^
Kultura v znamenju različnosti
Številne prireditve ob dnevu kulture - Nagrajenci v Žalcu in Mozirju
Osrednjo proslavo ob dnevu kulture v Žalcu so posvetili tako Francetu Prešernu kot Ristu Savi-nu, saj so vsi nastopajoči izvajali dela tega skladatelja. Seveda pa so številne prireditve pripravili tudi v drugih krajih Savinjske doline.
Na proslavi v Žalcu so se s Savinovimi skladbami predstavili dekliški pevski zbor iz Galicije, otroški pevski zbor iz POŠ Trje, pianistka Magdalena Navodnik, solistka Andreja Zakonjšek in plesalka Sanja Rehar, povezovalec programa Matjaž Romih pa je prebral nekaj odlomkov iz Savinovih pesmi. Slavnostni govornik na proslavi v Domu II. slovenskega tabora je bil pisatelj, pe-trovški rojak Miloš Mikeln, ki je v govoru pozval k ljubezni do domačega kraja. Kulturno dogajanje v občini je pohvalil župan Lojze Posedel, ki je podelil tudi letošnja Savinova odličja. Za delo z mladimi v I. OŠ Žalec na gledališkem področ-
ju je priznanje prejela Polona Kuder, med dobitnike priznanj pa sta se vpisala še rezbar samouk Alojz Podvr-šnik iz Galicije in upokojena profesorica Tanja Predan Knez iz Petrovč, ki dogajanja beleži s fotoaparatom. Plaketi sta prejeli mladi umetnici, pianistka Magdalena Navodnik, ki uči v žalski glasbeni šoli, in solistka
Savinovi odlikovanci
Andreja Zakonjšek, članica Mariborske opere, ki ostaja zvesta žalskemu občinstvu. Najvišje priznanje, Savino-vo plaketo z denarno nagrado, pa je prejela amaterska igralka, režiserka in humoristka Olga Markovič iz Griž, ki se je z odrom srečala že v otroštvu, nato sodelovala v različnih zasedbah, sedaj pa deluje predvsem v griškem
KD in je avtorica številnih humornih tekstov.
Poldon prazniku
Kulturnemu dnevu pa so se poklonili v skoraj vsakem večjem kraju Savinjske doline. Ponekod so pripravili proslave, drugod gledališke predstave, posebej prijetno pa je bilo na Ponikvi, kjer so člani
tamkajšnjega moškega pevskega zbora in ljudske pevke přepletli pesem in besedila, svojevrstno pevsko prireditev, ki so jo bogatili s pesmijo povezani igrani prizori pevk in pevcev. Splet so naslovili S pesmijo za praznik. Prvič so ljudske pevke zapele skupaj s pevci, predsednica KD Ponikva Majda Vasle in žalski župan Lojze Posedel pa sta izrekla vso priznanje nastopajočim. Že sedmič pa so se na Prešernov pohod proti Zgornji Savinjski dolini podali člani Konjeniškega kluba Mustang z Gomilskega, združene konjenike pa so pri Levcu v Mozirju pozdravili župani štirih občin.
Mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejav-
nosti je letošnjo proslavo pripravila v Mozirju, kjer so organizaciji Kulturnega društva Jurij nastopili domači mladi kulturniki, kvintet Ko ledniki, učenci OŠ Mozirjtj in Glasbene šole Nazarje tel baletne skupine plesne šol? Harlekin iz Celja. Slavnost-I na govornica, lanska dobiti niča priznanja kulturnegi sklada Lenka Kralj, je spre govorila o ogrožanju slovet* ske narodne zavesti. Na prij reditvi so podelili tudi priz-l nanja sklada, ki so jih prejeli Mešani pevski zbor KD Mo zirje, glasbena pedagodinja Mira Kelemen, godbenik Franci Es ter Edi Mavrič, ki deluje na različnih kulturnih področjih.
TT, DN, US
Dober odziv za morje
Z zemljišči do zaposlovanja
Preboldski župan Vinko Debelak je minuli teden na srečanju s podjetniki predstavil organiziranost občine, proračun ter razvojne načrte občine, posebej pa so govorili o brezposelnosti.
V občini Prebold je 17,7-odstotna stopnja brezposelnosti, kar pomeni 364 brezposelnih, od tega kar 290 žensk. Razlog so seveda težave v tekstilni industriji, župan Debelak pa je dodal, da se tu najverjetneje številke ne bodo spremenile, saj naj bi v TT Prebold izgubilo delo
še 80 delavk. Kljub temu pa se letos v občini obeta od 40 do 50 novih delovnih mest: »Na območje TT Prebold in zemljišča v Latkovi vasi, ki smo jih prodali lani, prihajajo drugi gospodarski subjekti. Novi podjetniki naj bi do jeseni že končali z gradnjo, potem pa začeli s proizvodnjo.« Prav prodaja zemljišč, na katerih podjetniki postavijo svoja podjetja, je po besedah Debelaka največ, kar lahko stori občina za problem brezposelnosti. »Če zagotavljamo štipendiranje, ni
pravega učinka, ker se za tiste kadre, panoge, ki jih potrebujejo naši podjetniki, mladi ljudje ne odločajo, tako da štipendij potem niti ne razdelimo.«
Kljub temu, da doslej v proračunu še nikoli niso namenili denarja za gospodarstvo, je v Preboldu kar 105 samostojnih podjetnikov. Prej omenjeno štipendiranje pa ni le na plečih občine, kot je povedal Danilo Basle iz Zbornice zasebnega gospodarstva: »Nobeno podjetje v Preboldu ni lani razpisalo niti ene-
ga učnega mesta, kljub temu, da je strošek vajenca izredno majhen.« Basle je opozoril, da je strukturna brezposelnost lahko premagljiva. Letos se namreč začenja program Nacionalne poklicne kvalifikacije, s katerim si bodo lahko ljudje pridobili še znanja drugih poklicev, ne le tistega, ki so ga opravljali oziroma ga opravljajo. Problem Slovenije je namreč po Ba-sletovem mnenju ta, da imamo kar 350 specifiranih poklicev (druga po vrsti je Anglija, ki jih ima 150), to pomeni, da lahko človek z določeno poklicno kvalifikacijo opravlja le to in nič drugega. »V EU se bomo morali navaditi, da bomo opravljali tudi do pet različnih poklicev,« pravi Basle.
ŠPELA OSET
Na drugo vprašanje v našem kvizu, ki spremlja informacije o 32. izletu 100 kmečkih žensk na morje, smo dobili več odgovorov kot na prvo.
Vprašanje je med kandidatkami naredilo veliko zmede, saj jih je samo 30 pravilno odgovorilo, da smo z našo žensko kmečko stotnijo na prejšnjih izletih večkrat obiskali tudi soline v Sečovljah pri Luciji. Ogled znamenitih solin, v katerih vsako leto naberejo več ton izredno kvalitetne soli, bo tudi v programu letošnjega enodnevnega izleta.
Izmed tistih, ki so pravilno odgovorile na naše vprašanje, smo izžrebali drugo potnico, ki bo 2. aprila potovala z nami. To je Marija Pavlič, Dobrova 37, Celje.
Ob objavljanju kuponov in vprašanj v kvizu v uredništvu oblikujemo program izleta, ki bo tudi tokrat zanimiv in prijeten ter z gosti, ki bodo olepšali enodnevno sre-
čanje. Pri pripravi izleta tu di tokrat sodelujejo podjet ja s celjskega območja in ša hiša. Novi tednik&Radit Celje.
i Kviz št. 3
■	V obeh Izletnikovih ' avtobusih vedno sodelu-I jeta tudi harmonikarja. I Danes objavljamo imena
■	treh, med katerimi pa eden ni bil nikoli na no-
I benem izletu 100 krneč-I kih žensk na morje. Kdo? I a) Jože Križnik I b) Janko Mogu I c) Davor Pušnik
Obkrožite pravilni odgovor in nam ga pošljite na do-
' pisnici s točnim naslovom I v uredništvo Novega tedni-I ka, Prešernova 19, Celje I 3000 s pripisom »100 kmeč-■ kih žensk«, najkasneje do po1 • nedeljka, 16. februarja2004.'
PRIJAVNICA
32. Izlet 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC
Rojstni podotk
H
Otroci so na kulturnem vrtiljaku tudi veliko peli.
Kulturno v Vrtcu Vransko
Vrtec Vransko, ki ob vsakem kulturnem prazniku pripravi različne prireditve, je ob letošnjem prazniku pripravil kulturni vrtiljak, ki se je »vrtel« že ves minuli teden, odvrtel pa se je v torek.
Ker so imeli minuli teden tudi dneve odprtih vrat, so se kulturnega vrtiljaka lahko udeležili tudi otroci, ki sicer vrtca ne obiskujejo. Otroci so v okviru kulturnega vrtiljaka lahko obiskali številne delavnice, na katerih so risali, peli, plesali in spoznavali različne umetnike. Koordinatorica kulturnega vrtiljaka Mojca Brglez pravi, da so poskusili tudi z učenjem Zdravljice, ki so jo ob spremljanju evropskega prvenstva v rokometu velikokrat slišali.	ŠO
3
■H		m	
«M ! r^r;::	Število I otrok: 1 1		
K~§N IlSaSS		E	j
ŠENTJUR
S smehom od svatbe do bušce
V Šentjurju že petič vpis v prireditveni abonma - Aprila v Laško, poletna predstava na prostem še ni izbrana
V šentjurski območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v ponedeljek začeli z vpisom dosedanjih in novih Članov v Prireditveni abonma Šentjur 2004. Tako kot je že v navadi, bodo Šent-jurčanom v abonmaju ponudili šest predstav, ob tem pa še možnost organiziranega poletnega obiska ene od prireditev na prostem, ki bo za abonente po polovični ceni.
Vpis bo trajal ves teden, dnevno med 10. in 15. uro, v sredo pa do 17. ure. Po besedah vodje izpostave Anite Ko-
leša, se jejjrireditveni abonma med Sentjurčani dobro prijel. »Vzrok bo najbrž tudi naš izbor, saj med abonmajskimi predstavami prednja-čijo komedije,« pravi in dodaja, da se bo občinstvo letos lahko prvič nasmejalo že marca, in sicer Travestitski svatbi Vinka Môderndorfer-ja. Aprila bo v Kulturnem centru Laško sledil ogled Vesele vdove Franza Leharja v izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb in baletne sku-pine Croatia. Maja bodo Sentjurčani v domačem kulturnem domu gostili ljubljansko SNG Dramo, za poletne
mesece pa izbrali ogled ene od gledaliških uprizoritev na prostem.
Jesenski del abonmaja bo začela Ana Migrena Andreja Rozmana Roze v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljane, že tradicionalni koncert v sklopu abonmaja bo v Šentjur prinesel zven romske glasbe in skupino Šu-kar. Za zaključek letošnjega prireditvenega abonmaja pa bo v predprazničnih dneh konec leta poskrbela Saša Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, bušca
jaz.
I. STAMEJČIČ
Mesec kulture v Laškem
V Knjižnici Laško so februar poimenovali za mesec kulture in pripravili zgodovinski predavanji dveh strokovnjakov, ddr. Igorja Grdine in dr. Jožeta Mačka, ter tradicionalne pogovore o knjigah.
Nocoj, v četrtek, ob 19. uri bo kritični literarni zgodovi-
nar dr. Igor Grdina obiskovalce popeljal v Prešernov čas in jih pobliže seznanil s pesnikom, prevajalcem in narodnim buditeljem Jovanom Veselim Koseskim. Ddr. Grdina je namreč prepričan, da je Ko-seski napisal prvi slovenski sonet in bil s tem znanilec globljih premikov v takratnem li-
Derviši v Laškem
V Kulturnem centru Laško bo nocoj, v četrtek, ob 19.30 glasbeno-plesni spektakel. Nastopili bodo vrteči se derviši, pripadniki mistične veje islamskega sufizma, ki se v iskanju verskega razsvetljenja vrtijo v krogu.
; Svetovno znani so po ljubezenski poeziji in značilnem, vrtečem se plesu, ki ga spremlja ekstatična glasba. Derviši so verski asketi, primerljivi s krščanskimi mistiki, čeprav se ne podvržejo celibatu ali zapirajo v samostane. Opravljajo vsakdanje poklice in obiskujejo zbirna mesta, kjer pojejo, plešejo, molijo in poslušajo pridige.	RP
terarnem ustvarjanju. Prihodnji petek bo sledilo predavanje o laških trških privilegijih. Dr. Jože Maček bo predstavil osem trških privilegijev, iz katerih bo povzel, kakšen je bil proces osamosvajanja laškega trga v samostojno politično-teritorialno enoto. Hkrati bo razkril tudi gospodarske in pravne razmere v trgu, od prvega ohranjenega privilegija iz leta 1490 do osmega, ki ga je Laško dobilo leta 1809 ...
Zaključek meseca kulture v Knjižnici Laško bo v soboto, 28. februarja, ko bodo vrata na široko odprli za kramljanje o knjižnih novostih in bodo obiskovalci predstavljali knjige, ki so jih v zadnjem letu navdušile in bi jih radi priporočili tudi drugim.
BA
Pevci Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini so pred kratkim gostovali v Frankfurtu.
Na gostovanje je pevce začel pripravljati zborovodja Matej Romih že na začetku sezone, organizacije poti k rojakom v Frankfurt pa se je lotil predsednik zbora Primož Kranjc. V Fankfurtu jih je sprejel tamkajšnji župnik, pevce pa so gostile slovenske družine. Peli so pri slovenski maši, nato pa so sodelovali tudi na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo v Fankfurtu pripravili naši rojaki. Program so dopolnili z domoljubnimi pesmimi in seveda tudi z Zdravljico. Uradnemu delu je sledilo še druženje z rojaki, ki so ga z inštrumenti popestrili tudi. člani Zarje.	IS
Pohoda po poteh legendarne Štirinajste se vsako leto udeleži več ljudi, več pa je tudi tistih, ki se ob zaključku zberejo pri spomeniku Ilije Badovinca.
Vse več ljudi
V dolini Gračnice med Rimskimi Toplicami in Jurkloštrom, kjer se je znamenita XIV. divizija pred 60 leti srečala z živim zidom, je v nedeljo dopoldne kolono 170 pohodnikov pričakalo nekaj sto ljudi.
Pri spomeniku padlega komandanta Ilije Badovinca so se spominske slovesnosti med drugim udeležili borci NOB, predsednik odbora skupnosti borcev XIV. divizije Lojze Dol-ničar in tajnica odbora Zofka Zbačnik, nekaj še živih iz živega zidu otrok lokavške šole izpred 60 let ter delegacija iz Metlike, domačega kraja Ilije Badovinca. Po besedah predsednika Društva za ohranjanje spomina na XIV. divizijo Marka Lamovška je letos pohod minil brez težav, pohodnike pa sta spremljala nenavadno toplo vreme in veter. MM
Pojasnilo
V prejšnji številki Novega tednika smo objavili fotografijo članov Plezalnega kluba Laško, pod katero pa nista bili zapisani imeni trenerjev in zaslužnih članov za zavidljive uspehe mladih plezalcev. Nepogrešljiv trenerski par (par sta tudi zasebno) sta Maja Laznik in Aleksander Sto-pinšek.
Uredništvo
Pevci iz Šentvida pri Planini so zapeli v Frankfurtu.
Zarja v Frankfurtu
OPTIS d.o.o.
Trnoveljska cesta 2,3000 Celje
takoj zaposlimo
Zdravstvo v vodi
V Zdravilišču Laško so pripravili že drugo VI P-vaterpolsko tekmo med ekipama travmatologov in fiziatrov.
»Malo zaradi zabave in druženja, malo pa tudi zato, da so sami zdravniki preizkusili hidroterapevtske učinke laške vode,« je povedal organizator tekme Silvester Krelj, sicer vodja medicine v zdravilišču. Gostitelji, ekipa fiziatrov, ki je bila okrepljena še z nekaj zdravniki s Celjskega, je »vljudno« izgubila s 3:9, zmagali pa so kirurgi-travmatologi iz Splošne bolnišnice Celje.	RP
delavko za administrativne zadeve.
Pogoji zaposlitve:
-	V. stopnja ekonomske smeri
-	splošna komunikativnost
-	znanje računalništva iz Windows okolja
-	zaželene so delovne izkušnje
-	obvladanje vsaj enega tujega jezika
-	opravljen vozniški izpit B kategorije
Pisne vloge pričakujemo n objavi.
i sedežu podjetja v roku deset dni po
16
PODČETRTEK;
NOVI TEDNIK
Državna »šlamparija« v Sodni vasi
Na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Brežice je bil v Sodni vasi v občini Podčetrtek most, ki ni več ustrezal vse gostejšemu prometu, še posebej v času turistične sezone zaradi bližnjih Term Olimia in drugih turističnih krajev. Most so nameravali najprej obnoviti, nakar so ugotovili, da je bolje, da ga podrejo in postavijo novega v širini osmih metrov s pločnikom. Tu pa se je zapletlo.
Podrti most so nadomestili s začasnim pontonskim mostom, čez katerega se odvija promet s pomočjo semaforjev. Takoj po nameravanem začetku gradnje novega mostu v vrednosti okoli 120 milijonov tolarjev, ki jih bo prispevala Direkcija RS za ceste, pa je inšpektor ustavil gradnjo, ki so jo začeli brez ustreznih dovoljenj.
Problem seje zaostril prejšnji teden, ko je večje vozilo poškodovalo pontonski most, zaradi česar je bil promet še
bolj otežen oziroma preusmerjen na obvozne ceste. Krajevni skupnosti Podčetrtek in Pristava pri Mestinju sta zato napisali protestno pismo in ga poslali Direkciji RS za ceste.
V	njem so med drugim napisali: »Smo turistične krajevne skupnosti, zato ne smemo dopustiti, da bi nam kdo zapiral cesto. Prosimo vas, da nemudoma ukrepate in nadaljujete z gradnjo oziroma nas obvestite, zakaj del ne opravljate.
V	kolikor ne bo bistvenega premika, bomo primorani sklicati zbore krajanov in uvrsti državno nepokorščino.«
Predsednik KS Podčetrtek Peter Mišja pričakuje hiter, predvsem pa tehten odgovor Direkcije RS za ceste, nato pa se bodo odločili za druge akcije v želji, da bi most pred začetkom turistične sezone zgradili.
Župan Marjan Drofenik vidi problem v različnem tolmačenju zakona med direkcijo in
ministrstvom za okolje. Meni, da bi ljudje, ki so na direkciji zaposleni in dobro plačani, morali pred začetkom gradnje svetovati, kakšna dovoljenja so potrebna za novi most, ne pa, da so to začeli ugotavljati po inšpektorjevi prepovedi gradnje.
Po najnovejših informacijah naj bi potrebno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga bo izdala UE Šmarje pri Jelšah, zbrali do konca prihodnjega tedna. Kakorkoli že, v poplavi mnogih služb in dobro plačanih uradnikov do takega zapleta ne bi smelo priti. Most v Sodni vasi pa je še eden izmed šolskih primerov površnega pristopa k novogradnji, ki navsezadnje sploh ni poceni, pušča pa velike posledice v krajih, ki so odvisni od turizma. Če ti niso urejeni, si pač poiščejo druge kraje. Kdo bo v tem primeru pokril škodo v zdravilišču?
TONE VRABL
Začasni most v Sodni vasi
Umrl je pesnik Šmit
Ob smrti velikega slovenskega pesnika Jožeta Šmita, ki je bil častni občan Občine Rogatec, je bila v torek popoldan v tamkajšnjem gradu Strmol žalna seja.
Zupan Martin Mikolič je opozoril na njegovo povezanost z Rogatcem, na njegov pomen za slovensko kulturo ter razloge, da je bil imenovan za častnega občana. Prestavljena Šmitova rojstna hiša je bila pred dolgimi leti tudi prvi objekt današnjega rogaškega Muzeja na prostem. Pesnika bodo pospremili k večnemu počitku danes, v četrtek popoldan, v Litiji.	'	BJ
NAKRATKO
Slatinčane skrbijo droge
ROGAŠKA SLATINA - Sredi devetdesetih let je bila v Rogaški Slatini ustanovljena LAS, lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog, ki je delovala za vseh
šest obsoteljsko-kozjanskih občin. Ta je leta 1998 z delovanjem prenehala, zato ustanavljajo v Rogaški Slatini novo podobno skupino, zgolj za območje slatinske občine. Delovna skupina trenutno že pripravlja program letošnjega dela. V LAS bodo vklju-
čeni predstavniki osnovnih šol in srednje šole, policije, Centra za socialno delo, zdravstvene postaje, občine, mladinskega sveta ter cerkve. Posvečala se bo predvsem osveščanju mladih ter jih opozarjala na posledice.
BJ
Adam Bicskey iz Šmarja pri Jelšah ima madžarske korenine. Virtuoza na cimbalah bo mogoče odslej poslušati še na zgoščenki.
Cimbale na zgoščenki
V Šmarju pri Jelšah bodo v soboto, 14. februarja, predstavili prvo zgoščenko tamkajšnjega virtuoza na cimbalah Adama Bicskeya ter njegove glasbene zasedbe.
Zgoščenko z dvanajstimi večno zelenimi melodijami bodo predstavili na koncertu v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah (ob 19.30). V Šmarju pri Jelšah, kjer Bicskey stalno živi ter poučuje v glasbeni šoli, deluje pod
njegovim vodstvom tamkajšnji Big Band, bil je tudi prvi kapelnik šmarske godbe na pihala.
Bisckey sicer izvira iz Železne županije na Madžarskem ter živi v Sloveniji dobra štiri desetletja. Znan je po sodelovanju z Vladom Kreslinom, Alfijem Nipi-čem, Otom Pestnerjem ter skupino Šukar, prav tako je sodeloval pri ustvarjanju glasbe v treh slovenskih filmih.
Gre za filme Halgato, Poveš o dobrih ljudeh ter Strici sj mi povedali.
Na promocijskem konce» tu bodo nastopili Bicskeyevi soproga vokalistka Metka Bid skey, harmonikar Marjan Beij ložnik, kitarist Tomi Lorbei] bas kitarist Borut Bevc, kla viaturist Edi Došler ter bob nar Simon Bevc. Prav tako na povedujejo zanimive goste, k so zaenkrat presenečenje.
BRANE JERANKC
Najstarejši na Pilštanju
Jože Kolar je 29. januarja na Pilštanju praznoval 90. rojstni dan ter je tako trenutno najstarejši v kraju, ki je poznan natanko 600 let. Slavljenec je kljub visokim letom še vedno čil in krepak, predvsem pa izvrstnega spomina in večinoma dobre volje. Z nostalgijo pripoveduje o kraju, v katerem danes živi samo še petnajst ljudi, med katerimi je pet starejših Pilštanj-čanov.
»Včasih je bilo drugače,« se je spominjal nekaj dni po rojstnem dnevu, ko so mu poleg domačih prišli čestitati tudi z občine z županom Andrejem Kocmanom. »Včasih smo na Pilštanju imeli občino, žandarmerijo, tri gostilne, trgovino, pošto in dvanajst sejmov na leto, vsak mesec po enega. V kraju je bilo veliko ljudi od blizu in daleč. Živeli smo pravo, veselo življenje.«
Ko smo ga povprašali o vseh sejmih, nam jih je povedal brez posebnega razmišljanja: »13. januarja smo imeli Ve-ronikin sejem, 9. februarja Apolonijevega, 8. marca je bil Janezov sejem in 24. aprila Jurijev sejem. 16. maja je bil glavni sejem v letu, takoi-menovani. spomladanski sejem in 9. junija Primožev sejem. 31. julija so imeli v bližnjem Zagorju Ignacijev sejem, ki pa ni bil uspešen in so ga prestavili k nam. Avgusta v ponedeljek po sv. Roku
Angela in Jože Kolar
je bil Rokov sejem, 29. septembra Miholov, oktobra Terezij ev sejem, novembra je bil sejem po dnevu mrtvih in decembra Miklavžev sejem. Vedno je bilo veliko štantov z najrazličnejšo robo. Ljudje so v vrstah čakali, da so lahko kupili tisto, kar so želeli. Pri Jazbečevem kostanju na robu Pilštanja so prodajali celo zlato. Najbolj srečen pa je bil vedno pek, ki je vse prodal.«
Jože Kolar se je na Pilštanj preselil leta 1938, ko je kupil hišo, v kateri še danes
srečno živita z ženo Ange lo, s katero sta se poročili davnega 27. oktobra leti 1940.
»Ker sem bil dobrih 30 ld krojač, sem poročni obleki sešil za ženo in sebe. Ženi i ima kostim še danes, žal pJ i ji je pretesen. S kolesjem sví se peljala na poroko v Juf klošter. Bil je deževen in sne žen dan, najino življenje p> 1 kasneje lepo in srečno.« 1' takšnih bo tudi leto in oseđ i mesecev, ki Jožeta in Angel" še ločijo do železne poroke TONE VRABl
NOVI TEDNIK
SL. KONJICE! VOJNIK j DOBRNA
B
Najprej knjižnica in telovadnica
Bo konjiška občina našla denar za nujno posodobitev OŠ Ob Dravinji?
OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je v celoti po-jtrebna obnove, za normalno delo pa v najkrajšem čapni potrebuje novo knjižnico in prostor za športno Vzgojo učencev v 1. in 2. tri-letju. Vrednost vseh del so ocenili na 600 milijonov tolarjev. Pomoč šolskega ministrstva je zagotovljena, zaradi hkratne gradnje gimnazije pa je vprašljiv prispevek občine.
Da bi preverili, kakšen je Ho potreb skoraj 500 učencev te šole odnos občinskih svetnikov, ki bodo v naslednjih letih odločali o občinskem proračunu, so jih prejš-[nji teden povabili na sesta-
nek sveta šole. Na njem so predstavili potrebe in dosedanje korake k njihovemu reševanju.
Občina Slovenske Konice je investicijo v OŠ Ob Dravinji prijavila ministrstvu za šolstvo že leta 1999. »Takrat smo bili uvrščeni na 67. mesto. Po prvih predvidevanjih bi naj prišli na vrsto leta 2003, zdaj pa kaže, da bomo v letu 2005,« pojasnjuje ravnateljica šole Anica Vehovar. Že v prijavi so navedli, da je šola, ki je bila zgrajena kot pol-montažna zgradba pred 25 leti, v celoti potrebna obnove, hkrati pa je treba prilagoditi novim potrebam nekatere prostore. Šola je že
razpisala interni natečaj za idejne rešitve. Učiteljski zbor
je izmed treh izbral predlog arhitekta Bojana Leve in njegove skupine. »Največja problema stare stavbe sta premajhna knjižnica v neustreznih prostorih in prostori za športno vzgojo otrok v 1. in 2. triletju. Obstoječa telovadnica je premajhna, zato učenci razredne stopnje v njej pozimi ne morejo imeti športne vzgoje. To dvoje moramo rešiti čimprej,« opozarja ravnateljica, »vendar v okviru celovitega projekta obnove šole.«
Po prvih ocenah bi bilo zanjo potrebnih 600 milijonov tolarjev. Občina naj bi prispevala 60 odstotkov denarja, kar je zlasti v času, ko so
se že odločili za novogradnjo gimnazije, veliko. Kljub temu so na svetu šole prisotni svetniki podprli predstavnike šole, so pa predlagali, da bi se obnove lotili po fazah in jo speljali v treh do štirih letih. Podžupan Darko Rataje je še svetoval, da čimprej imenujejo gradbeni odbor, ki bo tudi izvedel javni razpis za projekt celovite obnove. Če bo projekt letos pripravljen, bi prihodnje leto lahko pričeli z ureditvijo knjižnice in prostorov za športno vzgojo. To pa bi pomenilo tudi uresničevanje dolgoročnih naložbenih načrtov občine.
MILENA B. POKLIČ
Za 124 milijonov kulture
Konjičani tudi letos najv^naloçtyenega denarja v kulturi za odplačilo čitalnice
1 Z začetkom leta je naloge s področja kulture v konjiški občini prevzel zavod [Splošna knjižnica Slovenske Konjice, ki je zamenjal dotedanji zavod za kulturo. Ta je v občini uspešno deloval od začetka leta 2000, zdaj pa je kot Center za kulturne dejavnosti notranja organizacijska enota knjižnice. Spremembe poimenovanja ■e spreminjajo same vsebi-ne, pa tudi direktorica osta ja Renata Klančnik. i Po finančnem načrtu bo le Os zavod razpolagal s sko aj 124 milijoni tolarjev. Naj eč denarja bo prispevala ko ijiška občina iz proračuna a redno dejavnost 52,7 mi jona ter za naložbe 32,5 mi jona tolarjev. Večina, 27 mi-jonov, bo šla za odplačilo redita za novo čitalnico, reostanek pa za ureditev vižne ploščadi za invalide Kulturnem domu. Zavod bo am predvidoma pridobil 20 lilijonov tolarjev, največ s
Renata Klančnik, direktorica Splošne knjižnice Slovenske Konjice
kinematografsko dejavnostjo, pri kateri pa se je lani že poznala bližina multimedij-skega kinocentra, ki jim je v primerjavi z letom prej »odvzel« dva od sedmih milijonov tolarjev. Načrtujejo osem kino predstav tedensko v Slovenskih Konjicah, oživiti pa želijo tudi kino v Ločah.
Knjižničarsko dejavnost opravljajo tudi v enotah v Vitanju, Zrečah in Ločah. Občina Vitanje jim bo letos zagotovila 2,6 milijona, Zreče pa 3,4 milijona tolarjev. Za nakup knjig pričakujejo največ, 8,1 milijona tolarjev, od ministrstva za kulturo, pri nakupu novega knjižničnega gradiva pa bodo v sodelovanju z Gimnazijo Slovenske Konjice poskrbeli tudi za potrebe dijakov. Da bi knjige bralcem še bolj približali, je od februarja matična knjižnica v Konjicah odprta tudi ob sobotah.
Center za kulturne dejavnosti bo aktivno sodeloval pri pripravi tradicionalnih prireditev, kot so jurjevanje, prireditve v konjiškem tednu, naznanitev trgatve, mar-tinovanje... ob tem pa bodo pripravili tudi vrsto samostojnih projektov. Med njimi izstopajo poletne kulturne prireditve na prostem, poletni glasbeni abonma v Zič-
ki kartuziji, gledališki in otroški abonma ter seveda različne spominske slovesnosti. Za izvedbo prireditev bodo namenili 6,8 milijona tolarjev, ljubiteljskim kulturnim društvom (v ob-
čini jih je 13) pa bodo namenili 4,9 milijona tolarjev. Pri ohranjanju kulturne dediščine (Zička kartuzija. Stari grad) pričakujejo pomoč države.
MILENA B. POKLIC
Burno o nepovratnem denarju
Vojniški občinski svetniki na zadnji seji niso sprejeli niti osnutka pravilnika "dodeljevanju nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
j Po novem bi lahko podjetniki poleg stalnih pomoči, kot sta subvencija obrestne Here ter dotacije za nova delavna mesta, prejeli tudi de-
nar za izdelavo projektne dokumentacije in investicijskih programov, za pridobitev standarda kal<ovosti ter za prvo udeležbo na sejmih in razstavah. Z vsem tem se Svetniki načeloma strinjajo, o podrobnostih pa je bila na seji burna razprava. Na koncu so izglasovali, da naj bi veljala pomoč pri novih zaposlitvah le za domače občane, vsak
podjetnik pa bi prejel denar le za nova delovna mesta v občini Vojnik. Prav tako so se zavzeli za bistveno okrepljen nadzor nad porabo denarja.
Kljub vsemu osnutka pravilnika niso sprejeli ter ga bodo, skupaj s številnimi pripombami, vrnili pristojnemu občinskemu odboru.
BRANE JERANKO - Št. 6-12.
Namesto Tisovica Podplatan
Zaradi prenehanja mandata pokojnega Leona Tisovica so na korespondenční seji konjiškega občinskega sveta potrdili mandat nadomestnemu članu v občinskem svetu. To je Tepanjčan Stane Podplatan, ki je bil za Leonom Tisovi-cem drugi na kandidatni listi- stranke Nova Slovenija.
MBP
Vojnik brez muzejev
Občina Vojnik se je pred dnevi odpovedala soustano-viteljstvu javnih zavodov Pokrajinski muzej Celje ter Muzej novejše zgodovine Celje. Oba zavoda se zaenkrat sicer še financirata iz državnega proračuna.
Vojničanom za njuno delovanje doslej ni bilo treba plačevati iz občinske blagajne, vendar bo v bodoče drugače. Po ocenah občinske uprave, bi to za občinski proračun pomenilo 10 milijonov tolarjev letne obveznosti. V Vojniku pravijo, da je to preveč, zato se je občina soustanoviteljstvu odpovedala. Iz Mestne občine Celje so v Vojnik že poslali dopis, da bodo zdaj Celjani oba javna zavoda ustanovili samostojno. V tem primeru bodo razmerja z drugimi občinami uredili s pogodbami.	BJ
SUKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
NA KRATKO
Bencin od maja?
DOBRNA - Z gradnjo prvega bencinskega servisa v kraju naj bi zaključili predvidoma konec aprila, prvi bencin v tej občini pa naj bi natočili maja. Občina je sicer podpisala pogodbo s Petrolom že leta 2002, a se je pojavil zaplet in je morala odkupiti najbližjo hišo. Z gradnjo so začeli sredi decembra, obenem pa bodo zdaj poskrbeli tudi za izgradnjo kanalizacije, saj je v bližnji okolici več stanovanjskih hiš. Bencinski servis, ki bo služil občanom in turistom, so na Dobrni želeli že v času, ko je bil kraj vključen v vojniško občino. Gradijo ga na križišču, kjer je odcep z glavne ceste za Dobrno.
BJ
Sanacija Dravinje
SLOVENSKE KONJICE -
Končno so se začela sanacijska dela na 300-metrskem obrežju reke Dravinje od vstopa reke v mesto. Poseg bo povečal poplavno varnost in odpravil zajede v bližini stanovanjskih hiš. Dela, katerih vrednost je ocenjena na približno osem in pol milijonov tolarjev, financirata okoljsko ministrstvo in Občina Slovenske Konjice.
Valentinova zaobljuba
SLOVENSKE KONJICE - V
dvorcu Trebnik bo 14. februarja od 10. ure dalje vrsta prireditev pod naslovom Valentinova zaobljuba. Pripravljajo razstavo najboljših kratkih misli o ljubezni, ljubezenske napitke, predstavili bodo sv. Valentina in spregovorili o afrodi-ziakih skozi čas. Za zaljubljence pa še šaljiv program, ki se bo zaključil s predporočnim podpisom dvorske listine, obljubo večne zvestobe.
Patriot je bil premajhen
SLOVENSKE KONJICE - 6.
Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline je pritegnil krepko preko tisoč obiskovalcev. S prireditvami, ki so se vrstile vse od ponedeljka, so več kot dostojno počastili 10-let-nico kluba in 5-letnico mladinskega centra. Pri izboru programa so imeli srečno roko, saj so bile prav vse prireditve množično obiskane. Za literarni, filmski in gledališki večer je bila prireditvena dvorana Patriot komaj še dovolj velika. Zanimanje za osrednji večer, na katerem so predstavili 6. pesniško zbirko kluba študentov in ga zaključili z jazz koncertom skupine Patetico ter za veliki koncert s Tinkaro Kovač pa je bilo že preveliko za dvorano Patriot. Mladi so tako potrdili, da jim je kulture še kako mar, le dobra mora biti.	MBP
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
90,6 95,1
pnainI
SUPER ZURZA1.MAJ KLUB NA KORČULI
(5>polp., avio-bus, animacija)
34.900
DUBROVNIK -
1. maj
<5>|>olp.) i» od
24.000
NIZOZEMSKA
27.4. -1.5.2004 (bul, 3*NZ, ogledi, vodenje)
61.900
OTOK MLJET
plača eden, potujeta 2 2.5.-7.5.2004 lavio-bus, 5 polp., transf., klub)
59.990
NOVI VINODOLSKI -KLUB
24.4.-2.5.2004 3 dni ie od
14.200
otrok do 12 let gratis
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170
VALENTINOV PLËS
V petek, 13. februarja 2004 ob 20. uri v Restavracijo Vrelec
Gost večera JAN PLESTENJAK, ansambel CODA PARTY in okusna kulinarična doživetja vam obetajo prijeten večer. -S§!L	Vstopnina z večerjo je 6.000 SIT.
Rezervacije sprejemamo na tel. št:
■W	03 7345 122
Za pol Slovenije soli
Kdor želi v nekaj dneh spoznati najbolj slikovite podobe Bolivije, se mora odpraviti v mestece Uyuni, ki leži sredi velike planote na okoli 3.000 metrov nadmorske višine. V sicer dolgočasnem mestu obiskovalci prinašajo zaslužek predvsem majhnim turističnim agencijam, ki organizirajo večdnevna potovanja s terenskimi vozili po bližnji in daljni okolici. Največ obiskovalcev se odloča za štiridnevno pot do Zelene lagune, ki se nahaja skoraj petsto kilometrov južneje, nedaleč od meje s Čilom.
Za prevoz, prenočevanje in hrano je potrebno odšteti okoli osemdeset dolarjev. Cesta, če jo sploh lahko tako imenujem, je seveda najslabši makadam oziroma je na ravninskih predelih preprosto ni. Prvi del poti vodi prek velikega izsušenega jezera, katerega dno danes predstavlja na desetine ton soli. Salar de Uyuni, kot se imenuje ta naravna posebnost, je velik kar 12.000 km2, se pravi več kot polovico Slovenije! Plasti soli so ponekod debele tudi osem metrov in več. Začuda sol kopljejo le v manjših količinah, predvsem za lokalne potrebe. Nekoč pa so sol od tod tovorih z lamami in jo daleč na jugu zamenjevali za poljske pridelke, sadje in drugo blago.
Jezersko dno je skoraj popolnoma ravno, tako da je vožnja prek belega prostranstva pravi užitek. Nekaj kilometrov od obale so iznajdljivi domačini postavili nekakšna hotela za malce premožnejše goste, saj prenočevanje v njih stane »kar« petindvajset dolarjev. Hotela sicer ne nu-
do 27.3./7D/AJ
9 SONČEK
TU I potovalni centar
Bolivijska planota z velikanskim slanim jezerom
ŽUSTERNA, Sončkov klub
3* Žustema/Koper, kopanj« v Aquaparku, Me«: Piran. Izola. Trst
13. 20.272D/POL od 13.990 ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub. 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 20.27.272D/POL 14.990
LENDAVA, Sončkov klub
3* Lipa. bogata vsebina: kopanje, večefja v goncah. sprehod..
13.20.2y2O/POL 14.990
Ažurna obala in Provansa
avtobus: Cannes. Valauris. Nka, Eze. Monaco-
42.900
BARCELONA
katalonska prestolnica, avtobus, odlično slovensko vodenje
18.2./5D/2XPOL 45.900
Radoživa TURŠKA RIVIERA
potovanje 2 odKnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca
13.378D/POL 59.990
EGIPT, Hurgada
4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca
6.13. 20.3/7D/POL 99.900
95,9 100,3
dita posebnega razkošja, zato pa se ponašata z enkratno podobo: zgrajena sta namreč iz soli! Zidake preprosto kar režejo iz jezerskega dna, iz blokov soli pa so narejeni tudi stoli in mize. Le za okna, streho in preostalo notranjo opremo so morali uporabiti bolj pripravne materiale.
Cilj vseh obiskovalcev pa je Otok ribičev, ki se nahaja sredi izsušenega jezerskega dna. O kakšnem ribolovu tod ni govora, saj otok obkroža morje soli. Le v času deževne dobe (februarja) nastane pravo jezero, toda voda običajno ni globlja od nekaj deset centimetrov. Otok je nenaseljen. Na njem živi le kolonija zajcem podobnih vi-skač. Poseben čar mu dajejo veliki kaktusi, ki v vročem in suhem podnebju odlično uspevajo. Z bleščečo belino v ozadju so videti, kot bi rasli sredi zasnežene pokrajine.
Jezero, ki spreminja barvo
Na prvi pogled pusto planoto, ki se nahaja na višini 4.000 do 5.000 metrov, sem in tja poživljajo jezera. Voda v njih je prehladna za kopanje, zato pa je polna planktona, ki privlači jate plamen-cev. S svojimi zakrivljenimi kljuni neprestano precejajo jezersko vodo in se dvignejo v zrak le pred preveč vsiljivimi popotniki. Takrat se pokažejo v najlepši podobi, saj njihova krila kar zažarijo v rožnatih in rdečih odtenkih. Poleg plamencev je na tej višini mogoče videti le malo živali. Izmed ne prav številnih ptičev so najbolj zanimivi
V barvitih jezerih se zbirajo plamenci
kondorji, ki se včasih osamljeni pojavijo visoko na nebu. Borni šopi trave in nekakšnih lišajev nudijo hrano vikunjam, nekoč že skoraj izumrlim divjim sorodnicam lame. Vikunje so manjše od udomačenih lam, imajo pa mnogo fmejšo dlako. Iz nje so nekoč izdelovali oblačila za inkovske vladarje. Viku-njina volna je dragocena še danes in prav to je bil razlog, da so živali skoraj iztrebili. Do volne je namreč mogoče priti le tako, da plašno žival ustrelijo! K sreči so vikunje pred leti zaščitili z zakonom, tako da se njihovo
število sedaj iz leta v leto povečuje.
Med jezeri, ki jih je mogoče obiskati s terenskim vozilom, je najbolj slikovita Zelena laguna. Njena posebnost je smaragdno zelena barva, ki pa ni vidna ves čas! V brezvetrju je namreč voda obarvana modro. Šele ko močneje zapiha, se začne gladina barvati zeleno, kar je posledica velike količine mineralov, ki jih z dna dvigne razburkana gladina.
Med nekajdnevnim potepanjem po visokogorskih prostranstvih smo si ogledali tudi vroče gejzirje, se oko-
pali v izviru tople vode in občudovali fantazijske podobe skal, ki sta jih tekom stoletij izoblikovala veter in pesek. Prenočevali smo v redkih preprostih naseljih. Domačini tod živijo predvsem od velikih čred lam in ovac ter od skromne zelenjave, ki jo uspejo pridelati v nego-stoljubnih razmerah. Še najbolje uspeva kinoa, vrsta žitarice, ki je na krožniku podobna rižu. Ima pa veliko večjo hranilno vrednost in vsebuje več vitaminov in mineralov, tako da se zanjo vedno bolj zanimajo na Japonskem in v Združenih državah Amerike.
IGOR FABJAN
Last Minute Center® ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si					
I 55-900sit 1 Hotel •*** + Pamukale ■ 7 dni, polpenzion.	22., 29-2-89.9OO sit Hotel"*, 7 dni, polpenzion, 9kc izLj.	22.2., 7.3.-I44.9OO sit Hotel ""r"", ladja •*—, 8 dni, pol/polni penzion, ^^	làjjjiyiM 21.2. 81.900 sit Hotel—7 dni, polpenzion, Ss	235.4OO sit 1 Hotel ***, 13 dni, ■ vse vključeno, !kc	KANARSKI OTOKI Vse Last Minute lip počitnice in letalske karte lahko plačate na obrokov ! j

KULTURA
Bodo kmetje ugnali Kučana?
Tek k bolj smešni polovici festivala se začenja na petek trinajstega
Komedijanti tečejo častni krog, se lovijo v krogu, se dohitevajo, a Ko-balove komedije Kučan, ti pišem doslej še nobenemu gledališču ni uspelo preteči. Toda jutri, na petek trinajstega, pridejo na domači oder, pred domače občinstvo in strokovno žirijo domači komedijanti z Mdderndor-ferjevo nagrajeno komedijo Na kmetih, ki z velikim uspehom kroži po Sloveniji. Bodo kmetje ugnali Kuča-
ï v kozji rog?
Škarje in platno bo imelo tudi ta konec tedna v rokah občinstvo, ki zvesto izpolnjuje lističe z ocenami od 1 do 5 (neodvisno od žirije, ki skrbno varuje svoja mnenja in ocene o predstavah) in izbira komedijanta večera. Za Celjani bodo v soboto zvečer segli v boj za festivalska odličja Ptujčani s komedijo Art, ki tudi zna »vžgati«, saj smo dve različici v Celju pred leti že videli: eno zagrebško in drugo ljubljansko.
eprav je celjsko predstavo Na kmetih na domačem odru videlo že veliko gledalcev, organizatorji kljub temu napovedujejo polno dvorano, v kateri bo spet mogoče slišati smeh. Dogajanje na kmečkem turizmu, na svežem zraku, kjer počno nečedne posle, bi pač lahko prenesli z odra v vsakdanje življe-
sežke, je v Celje prišla Gombrowicze-va Ivona, princesa Burgundije, kakor so jo v režiji Vita Tauferja, v Celju trikrat nagrajenega z naslovom žlahtni režiser, zaigrali Kranjčani. Spomnimo, da so Ivono pred tremi desetletji z uspehom igrali tudi v celjskem gledališču. Iz kranjskega Prešernovega gledališča je spet stalo na odru nekaj igralcev, ki so se tudi kalili v Celju: Vesna Jevnikar, Darja Reichman in tudi z večernim naslovom nagrajena Vesna Per-narčič v vlogi Ivone, ki se je kot mlada igralka poskušala v Celju. Lik molčeče, čudaške, nič kaj čedne princese je v resnici simpatična in luštna Vesna Per-narčič prepričljivo upodobila. Občinstvo je bilo strogo in predstavo v celoti, ker ni bila prava komedija, ocenilo s 3,37.
Minuli teden je bil še v znamenju spremljevalnih predstav. Čeprav izven tekmovalnega programa, sta obe. Butec za določen čas iz Gledališča Šibenik in celjska Mirakel o sveti Neži, dali festivalu pečat smeha in mednarodnosti.
O tem, ali bodo kmetje ugnali Koba-la s Kučanom, bomo poročali prihodnji teden.
MAP, foto: SHERPA
Simpatična Vesna Pemarčič v vlogi Ivone, molčeče princese, je osvojila srca občinstva, da je na festivalu komedije kanila tudi solza.
nje ..
Zgodilo seje
Šola za žene, Molierova komedija, ki jo je minuli petek uprizorilo nacionalno gledališče SNG Drama Ljubljana, med gledalce ni nasula veliko smeha, mnogim ni bilo všeč, da so igralci prehitro govorili. A tako je komedijo, na način burleske, postavila na oder Mateja Koležnik. Nacionalni teater si je v provinci, ki pa je te dni prestolnica smeha, priigral naklonjenost občinstva le z oceno 3,86. To je z lovoriko okitilo komedijanta večera Janeza Škofa. Bil je vesel naslova in podatka organizatorja, da je bil pred desetimi leti v Celju razglašen za žlahtnega komedijanta v komediji Psiha v izvedbi Mladinskega gledališča. Janez Škof se je igralskemu ansamblu Drame namreč pridružil lani, skupaj z Barbaro Cerar (videli smo jo v vlogi nedolžnice Agne-ze), ki je igralsko kariero začela v Celju, s celjsko predstavo Florentinski slamnik pa tudi osvojila naslov žlahtne komedijantke, nato je odšla v tržaški ansambel, zdaj se je ustalila v Drami. Bila je to dobra šola, pravi danes.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko so v Ljubljani podeljevali najvišja priznanja za kulturne do-
Tekmovanje glasbenikov
Danes se zaključuje 7. regijsko tekmovanje glasbenih Šol s celjskega in koroškega območja. Na tekmovanju, ki se odvija v Glasbenih šolah Celje in Frana Koruna-Ko-željskega Velenje, sodeluje dvanajst državnih in zasebnih glasbenih šol, iz katerih tekmuje 145 posameznikov.
Tokrat tekmujejo pihalci (flavte in kljunaste flavte, klarineti, saksofoni), komorne skupine trobilcev, pianisti, solo pevci in solfeggisti. V torek je bilo v celjski glasbeni šoli tekmovanje pianistov ter solo pevcev, včeraj, v sredo, pa je bil še koncert prvonagrajencev in podelitev priznanj. V Velenju pa je bilo včeraj tekmovanje pihalcev, danes med 9. in 12. uro Pa se bodo pomerili še oboisti in komorne skupine s trobili.
Koncert prvonagrajencev in podelitev priznanj bo v Velenju nocoj ob 19.30 uri.	BA
Na Večerjo z demoni
V	Plesnem forumu Celje se kar vrstijo premiere predstav. Medtem ko so minuli petek prvič uprizorili Vilo Čira-Čara, bo jutri na odrske deske postavili Večerjo z demoni avtorja Davida Čeha.
»Večerja z demoni je avtorski projekt, ki je nastal po navdihu Lorcinega predavanja Teorija in igra demona. Lorcin demon je skrivnostna sila, ki jo vsi občutijo in ki je noben filozof ne more razložiti. Demon je sila in ne dejanje. Je boj in ne razmišljanje. Demon je osnovna življenjska gonilna sila, ki pelje človeka k absolutnemu,« pojasnjuje Gordana Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma Celje. Izhodiščna točka ustvarjanja te predstave temelji na pregibu, ki je botroval nastanku prvega avtorskega projekta Davida Čeha: Črvi.
V	predstavi nastopajo Meta Lenart, Špela Vodeb, Tanja Šentjurc, Kaja Rebek in Tina šentjurc.	BA
OCENJUJEMO
Mala plesalka, velika vloga
Plesni Forum Celje: Vila Čira-Čara, plešejo: Hana Cim-perman, Sabina Čufer, Maruša Černjul, Iza Skok, Miha Brance, Lia Hofman, Eva Kranjc, Eva Posedel, Silina Pin-ter-Senica, Sara Naraks-Sešlar, Maja Pukl, Tina Šaver in Tjaša Teršek.
Priljubljeno Piko Nogavičko pisateljice Astrid Lind-gren poznajo otroci širom sveta, pri nas pa je pri založbi Nika Records izšla tudi zgoščenka o njej. Damjana Kenda Hussu je spesnila 15 pesmi, glasbo je komponi-ral Besim Spahič, priredbe pripravil Gregor Forjanič, songe pa zapeli naši znani pevci. Goga Stefanovič-Erja-vec je izbrala 12 pesmi in na njih gradila novo otroško predstavo Vila Čira-Čara.
Začetnim plesom Vila Čira-Čara, Pike Nogavičke in Gospoda Ficka sledi lekcija ježe v songu Hi, Striček, hi. Zatem prikorakajo majhne laži, ki jih zapoje Anja Rupel v songu Pika laže, po razigranih plesnih spektaklih Pika nakupuje ter Damjan Blisk in Cene pa na oder pridrvi še orjaški bik (izvirno lutko iz penaste gume je zasnoval kipar Franc Purg), ki f Bikobor-bi odkriva Pikino moč in hrabrost. Slednja přesune policaja in Mučnega Adolfa, Piki še gusarji niso kos ... za konec pa nas čaka zmagoslavno rajanje in veselje v južnih ritmih na cvetličnem otoku Pikinega očeta Takatuka sredi oceana. Živahna in prisrčna 45-minutna plesna predstava je namenjena otrokom od tretjega do 13 leta, v njej mladi plesalci (stari od pet do devet let) zaigrajo svoj svet dogodivščin. Pika Nogavička je že tretja predstava avtorskega tima Kenda Hussu-Spahič-Stefano-vič-Vauda, saj so se podpi-
Od 12. februarja!
VELIKA RIBA
110 min., (Big Fish), drama
Režija: Tim Burton Igrajo: Ewan McGregor. Albert :inney, Billy Crudup, Jessica Lange, Alison Lohman
BomuS t,-.,[«».
sali tudi pod uspešnici Čarovnik iz Oza (leta 2001) in Kralj Urban (2002), ki so ga ravnokar uprizorili že petinštiridesetih.
Razigrani otroci v pisanih in otroško igrivih kostumih Stanislave Vauda-Benčevič in v dobri izvedbi Jane Seš-lar sproščeno zaplešejo Pi-kine prigode v prostorsko razigrani koreografiji z obilo zanimivih gibalnih prepletov in v duhovito obarvanih scenskih zasnovah. Dogodki se harmonično ter tekoče prelivajo iz songa v song in iz scene v sceno. Vsi nastopajoči dobro in vživeto igrajo, plešejo in tudi kakšno rečejo, ves čas pa izstopa s svojo nadvse naravno igro 9-letna Hana Cimper-man, ki ji je vloga Pike pisna na kožo. Pika sproščeno komunicira z gledalci, se zabava in sproti veseli svoje zaigrane hudomušnosti, ves čas improvizira v igri in gibanju ter se prilagaja nastali situaciji, ko neposredno komunicira z avditorijem.
K tako dobri in živahni izvedbi je vsekakor pripomoglo tudi strokovno mentorsko vodstvo Goge Stefanovič Erjavec, saj so vsi plesalci člani najmlajših plesnih skupin Plesnega foruma Celje. Otroških predstav, kjer nastopajo le otroci, je pri nas malo, sodeč po Vili Čira-Čara pa otroci sebi in gledalcem v zabavo in veselje povsem naravno in igraje oblikujejo odrsko refleksijo lastnih iger in domislic.
DALIBORKA PODBOJ
Od 12. februarja!
ŠKRAT
95 min., (Elf), fantazijska družinska komedija Režija: Jon Favreau Igrajo: Will Ferrell, James Caan, Bob Newhart, Edward Asner
Odlična igralca Janez Škof in Barbara Cerar, pred leti že »žlahtna«, zdaj skupaj v Drami.
9-u^o, nmga, v^a, k, nam. ftfUluua!
10 SIT za bistre glavce
V mesecu februarju bomo od vsakega nakupa nad 1000 SiT namenili 10 tolarjev za nakup računalniške opreme za petnajst knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo.
Tušev Bistfi Hobláek bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave.
■k + ir^r
Kjer dobre stvari delamo vsi.
IMAMO SE FAJN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS.
NESTRPNO PRIČAKUJEMO
10.000. NAROČNIKA
'1 :i
DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE!
PRALNI STROJ, BARVNI TV-SPREJEMNIK IN POTOVANJE ČAKAJO MORDA PRAV VAS!
Tri lilije v pričakovanju zmajčkov
Laščani nemočni proti odlični obrambi Reflexa - V soboto ob 17.00 pivovarski spopad z Olimpijo - Elektri še en derbi
Ne preveč vesel košarkarski konec tedna za ekipe s Celjskega je za nami. Dve zmagi in trije porazi je bera naših petih moštev.
Vsa so z izjemo šoštanjske-ga tudi nazadovala na lestvicah svojih lig.
Napad povsem odpovedal
Laščani so po petih zaporednih zmagah gostili vodilno moštvo Reflexa iz predmestja Beograda, moštvo, ki je do tega kroga zabeležilo devet zaporednih zmag. Reflex, ki se skuša na vsak način prebiti do samega vrha košarke v Srbiji in Crni go-
ri, je pripotoval v Slovenijo s čarterskim poletom, kar tudi priča o moči kluba, ki je prijetno presenečenje Goodyear lige. Čeprav so Laščani napovedovali boj do samega konca, pa so padli že bistveno pred zadnjim zvokom sirene. Moštvo Aleša Pipana je odpovedalo v igri v napadu, tako da gostje niso imeli težkega dela, dobro napolnjene Tri lilije pa so doživele razočaranje. Začetek je bil sicer še obetaven, saj so Laščani vodili 20:15, nato pa povsem odpovedali pri metih (za tri točke 5:24). Ob tem so imeli domači še težave s hrvaškimi sodniki. Očitno je, da pivovarji niso zdržali predvsem psihološko; z morebitno zmago bi se vključili v boj za play off, s tem porazom ter zmagama Zadra in Budučnosti pa je ponovno ogroženo tudi šesto mesto, ki še vodi v pokal Uleb. Vendar pa je do konca sezone še dovolj srečanj, popravni izpit pa bo že v soboto, ko v Tri lilije prihaja Union Olimpija, ki ima ob tekmi manj le zmago več od moštva Aleša Pipana, ki bi končno lahko tudi v derbiju pokazalo svojo moč, ki jo nedvomno ima.
Serija gre naprej
Šoštanjčani so še enkrat (tretjič v sezoni) premagali ekipo Postojne in nadaljevali serijo odličnih iger. Derbi v Šoštanju je končno bolj napolnil tribune športne dvorane, gledalci pa su še dolgo po zaključku tekme z a-plavzom pozdravljali svoje ljubljence v dresu Elektre. Samo srečanje je bilo odločeno šele v podaljšku, ki je bil debelo na strani moštva Memija Bečiroviča. Kljub težavam z osebnimi napakami, je šoštanjski strateg z dobro rotacijo varovancev ohranil jedro ekipe za zadnji, odločilni del. Omeniti sicer velja še veliko serijo »električarjev« v prvem delu drugega polčasa, v katerem so v osmih minutah naredili delni izid 24:9 in imeli v 31. minuti že 14 točk naskoka. V finišu sicer niso uspeli ohraniti prednosti (osem sekund pred koncem je izenačil Veljko Petrano-vič), a so vse to nadoknadili v dodatnih petih minutah, ko so dosegli kar 24 točk. Dano Krejić je očitno prišel iz
Nebojša Joksimovič,
branilec Pivovarne Laško: »Igra v napadu nam ni stekla, Beograjčani pa so bili po zaslugi izjemne obrambe za razred boljši tekmec. Ni greh izgubiti s kvalitetnejšim moštvom, najboljšega trenutno v tej mednarodni ligi. Če bomo proti Olimpiji zaigrali tako- kot znamo, imamo realne možnosti za zmago.«
krize (27 točk, 6 trojk), odlično pa sta mu asistirala predvsem Miha Čmer (18) in Srboljub Nedeljkovič (19 točk, od tega 10 v podaljšku).
Igralec kroga: Dario Krejić (Elekra).
Trener kroga: Memi Be-čirovič (Elektra).
Peterka kroga: Krejič, Nedeljkovič (oba Elektra), Steffel (Hopsi), Grum, Ži-vanovič (oba Rogla).
Šentjurčani so v Domžalah doživeli še en hud poraz in ostajajo na samem dnu lestvice. Predvsem je moštvo Matjaža Tovornika tokrat odpovedalo v skoku za odbitimi žogami (35:17 za Helios), razočaral pa je prvi skakalec lige Seid Hajrič (13 točk, samo dva skoka). Tako ni pomagala niti solidna igra drugega centra Darija Li-vajiča (20 točk, 84 - odstotni met), kajti domačini so imeli bistveno več razpoloženih igralcev, še posebej centra Alekseja Laškeviča, ki je sam zbral skoraj enako število skokov (15) kot šentjursko moštvo.
Tudi novi center ni pomagal
Polzelani so med tednom dobili še en center, in sicer
n
Aleš Pipan, trener Pivovarne Laško:
»Zmaga Reflexa je povsem zaslužena, saj je bil boljši od nas v vseh elementih košarkarske igre. Mi smo si želeli zmage. A želje so eno, stvarnost drugo. Naleteli smo na izredno kvalitetno obrambo. Delno sem zadovoljen z našo igro v obrambi, v napadu pa moji igralci niso imeli svojega dneva. Ker niso bili dovolj zbrani v določenih trenutkih, je bilo vse preveč zgrešenih metov, tudi »zicerjev«. Tudi tiste »nikogaršnje« žoge so pripadle gostom, ki so izkušeni in so naše napake s pridom izkoristili. Nič ni izgubljenega. Smo razočarani, a poraz moramo čimprej pozabiti. V soboto je nov derbi. Ostajamo v igri za uvrstitev na šesto mesto, kar je bil naš cilj. Vse bomo storili za njegovo uresničitev. Proti Olimpiji bodo naše želje podobne kot proti Reflexu. Naboj bo še večji, ker gre za slovenski derbi. V Ljubljani smo izgubili za tri točke. Zmagati želimo z višjo razliko. Želimo presenetiti Ljubljančane. Še moramo popraviti igro v obrambi, v napadu pa odigrati bolj tekoče, predvsem pa mora biti učinkovitost višja.«
Visoka obramba Reflexa ni dovolila Nemanji Jelesijeviću, da bi se
vpisal med strelce. - Št. 6 - 12. februar 2004 -
Pri prodoru se je Vladimir Miškovič zaščitil s komolcem.
23-letnega Milana Bjegovi-ća (211 cm), ki je bil pred dvema sezonama član Zagorja, a jim tudi to ni pomagalo na derbiju dna v Sežani. Že v prvem polčasu so namreč domačini prišli do 19 točk naskoka in nato v nadaljevanju le branili visoko razliko za zanesljivo zmago, ki jim je prinesla korak prednosti pred Polzelani. Kar 21 izgubljenih žog Hopsov priča o slabi igri zunanje linije, ki ji ni pomagala niti dobra igra centra Davida Steffela (24 točk, 80%, 8 skokov), niti vrnitev prvega strelca Branislava Josipo-viča, ki pa je v 21 minutah ostal brez dosežene točke.
Cena vstopnic za derbi med Pivovarno Laško in Unionom Olimpijo ostaja nespremenjena, le 400 tolarjev. V Treh lilijah pričakujejo dober obisk, zato bodo po potrebi dodali montažne tribune. Novi, mladi laški navijači bodo svoje ljubljence tudi tokrat bodrili z »južne« tribune.
Rogla je dosegla še eno domačo zmago, tokrat s sila kolektivno igro. Kar šest igralcev ekipe trenerja Matjaža Čuješa je namreč doseglo več kot 10 točk, največ Samo Grum (18), končno pa se je izkazal tudi center Aleš Ži-vanovič (13 točk, 10 skokov). Sicer pa so si igralci Rogle že v prvi četrtini priigrali 11 točk prednosti, kar so znali obraniti vse do zadnjega zvoka sirene. S tem so tudi naredili velik korak naprej v boju za obstanek v druščini A-ligašev.
V naslednjem krogu bo v ospredju sosedski derbi (tako po razdalji v kilometrih kot po mestih na lestvici) v Šentjurju, kamor prihajajo
Vlade Durović, trener Ref- i lexa:
»Spopadli sta se najboljši! obrambi Jadranske lige, o če-| mer priča statistika, vse sku-f paj pa se je pokazalo tudi na laškem parketu. Nikomur nismo dali tako malo košev, j Igrali smo zelo zavzeto, pa ne zaradi uvrstitve na lestvici, kot zaradi psihološke stabilnosti pred nadaljevanjem pokala Uleb. Uspela nam je deseta zaporedna zmaga po nesrečnem porazu v finalu pokala proti Crveni zvezdi, proti kateri smo tedaj vodili že za 17 točk, poldrugo minuto pred koncem pa za 9 točk. Laško je prijetno presenečenje Jadranske lige,zato čestitam Alešu Pipanu. Če bi imel na voljo tako kakovostna tujca, kot ju imam na pri- j mer jaz, Freemana in Ffrien- | da, bi bila slika še veliko lepša.«
Polzelani, Elektro čaka še eno srečanje za sam vrh, proti vo- I dilnemu Heliosu v Domaža-lah, Rogla pa bo potovala v Zagorje.
JANEZ TERBOVC j DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIĆ I ALEKS ŠTERN
NA PIKI
Naš novi dirigent
Novi dirigent Celja Pivovarne Laško Uroš Zor-man je januarja dopolnil 24 let. To je bil eden izmed njegovih najlepših mesecev v življenju. Izkazal se je na Euru 2004, znebil se je trenerja Ma-nuela Cadenasa, ki pri Ademarju ni verjel vanj, prestopil je brez večjih nevšečnosti v celjski klub, zanj dosegel prvi gol proti svojemu bivšemu moštvu Prulam v pokalu RZS.
»Že stanujem v Celju. Z dekletom Katjo sva v stanovanju Tomaža Tomšiča. Vesel sem, da sem pristal v tako organiziranem klubu. Šele zdaj vidim, kako je vse urejeno. Soigralci so me zelo lepo sprejeli in ni dvoma, da bomo dobro sodelovali.«
December pa je bil zanj »grozen«. Z Ademarjem je zapravil 13 golov prednosti iz Leona, kjer ni igral, pod Golovcem pa le za vzorec. Zato se je tudi pošalil na vprašanje, koliko zadetkov prednosti si želi proti Lemgu. »Ja, moje izkušnje v tej sezoni so slabe. 13 zna biti premalo. Kar 14 ali 15 golov prednosti, da se ne bomo potem na gostovanju >lovili< za enega! Dvakrat smo se pomerili z Lemgo-vimi reprezentanti na EP. Verjamem, da nam bo v tretje uspelo!«
Ima Lemgova jeklena veriga najmočnejši člen?
Težko je odgovoriti, saj je sestavljena iz samih zvezdnikov. Zunanji napadalci so zelo nevarni. Najtežje bo fizično loviti Ke-hrmanna v protinapadih. Ne moremo se posvetiti le enemu tekmecu, saj lahko potem drugi pridejo na površje. Naša celotna obramba bo morala garati vseh 120 minut!
Na začetku prejšnjega tedna ste se še zadnjič mudili v Leonu. Kako je s Petrom Metličićem?
Slišal sem, da so mu že odstranili šive iz očesa in da bo čez deset dni lahko že zaigral.
DEAN ŠUSTER
Pojedli Prule, Lemgo bo težje prebavljiv!
Spektakli pod Golovcem kot po tekočem traku - V nedeljo prva tekma četrtfinala lige prvakov -Evropski prvaki vendarle v Celju
Primož Mori, razgreti Flo-rijani, 12 tisoč rok, naš in nemški rokometni prvak s irebrnimi in zlatimi odličji ;Eura, to bo doživetje. Mar-jikdo, ki si ga je želel vide-živo, ga na žalost ne 10.
Prireditelji niso navili ce-íe vstopnic, tako da so te v ripu pošle.
Prule za malico
Jeseni se je tekma DP med lulami in Čeljem Pivovarno Laško na Kodeljevem konča-3 neodločeno, na prvi tekmi letrtfinala slovenskega pokala la so pivovarji v Ljubljani proti islabijenim gostiteljem zmajali kar s 34:20. Vsi so se vpi-listo strelcev (Kokšarov il Brumen po 6 golov, Kozli-na 5), izkazala pa sta se tudi vratarja. Gregor Lorger je v zadnjih 15 minutah zaustavil strelov, prej pa Dejan Pe-ič 20. Športni direktor Prul )orde Vujanovič bo po odhodu Ficka in ko sta poškodovana Cvijič in Matovič vključil v moštvo Celjana Tomaža Čatra. Uroš Zorman je svoj prvi gol v novem dresu dosegel v 23. minuti za
Proti Prulam je bil zelo razpoložen Matjaž Brumen.
vodstvo z 12:8. Po minuti odmora so domači izid izenačili po simultanki Backoviča, ki pa se je kaj kmalu zaklju-
lemgo je »kiksnil« v nemškem pokalu. Giulliame Gille (Hamburg) je dosegel gol preko Daniela Stephana.
Pretep kot naročen
Na košarkarski tekmi lige Trocal med Gospićem in Uni-đrersitetijem (Priština) se je vnel pretep med dvema igralkama, rta parketu pa se je vmešal trener domačink Vlado Brkljačič. Upravni odbor lige na čelu z direktorjem, Celjanom Francijem Ramšakom, ga je kaznoval s petimi tekmami prepovedi opravljanja vseh funkcij (in 5.400 evri), gostujoča igralka Ivona Bogoje (3.200 evrov) pa ne bo smela nastopiti na dveh tekmah. Celjski Merkur je sinoči gostil prav ekipo Gospića, Brkljačić pa ne bo smel svojih varovank voditi tudi na zaključnem turnirju, ki bo v Gospiću. V sredo pa bodo Celjanke pričakale še oslabljene Pri-štinčanke in imajo precej možnosti za preboj med četverico. Na zadnjem final - fouru v Sarajevu je bilo kot naslednji gostitelj določeno Celje, ki pa ni želelo prevzeti odgovornosti, ko ekipa Merkurja še nima zagotovljenega statusa Udeleženca.
čila. V drugem polčasu je Miro Požun »vrtel« postavo in z ostrim ritmom razorožil Prule. Z eno nogo je v polfinalu tudi že velenjsko Gorenje, ki bo pojutrišnjem odigralo prvo tekmo četrtfinala pokala pokalnih zmagovalcev v Lizboni proti Sportingu.
Dober tek, pivovarji!
Celje med EP ni videlo prvakov. Nemčija je v predtek-movalni skupini nastopala v Kopru, nato pa v Ljubljani. Sedaj bo peterica od šestih zlatih Lemgó^cev (Marc Baur se je poškodoval med Eurom) le prišla pod Golovec. »Lemgo pomeni vrh nemškega rokometa. A njegovi reprezentantje bodo sedaj občutili, kako bi bilo, če bi finale evropskega prvenstva igrali v Celju. To bi bila druga pesem. Mi, ki nismo igrali na prvenstvu, smo res fizično spočiti, a do prave igre nam zaradi tovrstnega počitka še nekaj manjka,« je bil odrezav krožni napadalec Marko Oštir. Kapetan Dejan Perič in Žikica Milosav-ljević se lahko pohvalita z zmago nad Nemčijo. V prvem krogu v Bonifiki je Srbija in Črna gora slavila z 28:26. »Perke« je zbral 18 obramb: »Uh, tisto tekmo smo res odigrali dobro, predvsem v obrambi. Ponavadi zaradi hitrega izvajanja >centra< zabi-jejo dva do tri gole, a takrat smo jim to preprečili.«
Trener Miro Požun seveda tuhta, kaj storiti proti »wunderteamu«, zadnjemu prvaku Bundeslige: »Naš tokratni nasprotnik je ena red-
kih nemških ekip, ki se opira predvsem na domače igralce in ne na Skandinavce. V svojih vrstah imajo dva odlična Švicarja. Sicer pa je to nemška reprezentanca v malem in glede na to, kar so storili na minulem evropskem prvenstvu, nimamo najlepše popotnice. Z optimizmom nas navdaja dejstvo, da so se jim Prulčani uspešno upirali v osmini finala. Navidez igra Lemgo počasi, a to ni res. Ima hitre nasprotne napade, odlično obrambo 6-0, veliko poskusov podaj na krožnega napadalca Schwarzerja. Dolgo so skupaj in zelo uigrani, napak skorajda ne poznajo. Nikakor ne bomo smeli igrati skozi sredino. V nedeljo moramo zmagati in izkoristiti podporo s tribun, ki bo maksimalna. Na srečo poškodovanih nimamo, za gripo sta lažje obolela le Kokšarov in Vugrinec, ki pa bosta do tekme nared. Veliko nam pomeni tudi prihod Uroša Zormana, ki bo dal naši igri potrebno širino.« Tako Vlado Privšek kot Slavko Ivezič na nek način opozarjata, da na prvi tekmi ni im-
perativ visoka zmaga, saj je povsem jasno, da bo odločitev o polfinalistu padla šele 21. februarja. Vzpodbuda bo zagotovo vrhunska. In kje so naše »šanse«? Morda utrujenost Christiana Ramote, Daniela Stephana, Christiana Schwarzerja, Volkerja Zerbeja in Floriana Kehr-manna (v sredo so bili gostje Wallaua), morda nekoliko slabša leva stran (tu sta Švicarja Marc Baumgartner in Carlos Lima, za Nemčijo sta igrala izvrstna in najbrž »prelomna« Pascal Hens in Torsten Jensen), morda trma Kokšarova, Periča, Vu-grinca, Rutenke... Sodila bosta Slovaka Vladimir Rancik in Jan Beno. V dvorani bo tudi nepozabni Romun Vasile Stinga kot delegat veleobra-čuna.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN
Preostali četrtfinalni pari: Szeged - Magdeburg, Ciudad Real - Fo-tex (sobota), Flensburg - Zagreb (nedelja).
Sergej Rutenka: »Imeli bomo težave z Lemgovo visoko obrambo.«
Zavod za fair play in strpnost v športu je v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo in Društvom športnih novinarjev začel s projektom Športna poteza. Za januar je glavno priznanje prejel vodja tiskovnega središča na evropskem rokometnem prvenstvu v Celju Rado Pantelič. Pred vhodom v sobo za novinarske konference je postavil boksarsko vrečo, ki je služila kot možna sprostitev jeznih trenerjev, igralcev ali novinarjev pred konferencami, na katerih je potrebna strpnost in fair play. Diploma je pripadla tudi združenim slovenskim navijačem (nagrado je prejel predstavnik celjskih Florijanov). Ti so pred začetkom EP podpisali listino, v kateri so obljubili športno navijanje brez nasilja, obljubo pa tudi držali.
»l/si radi hodijo v Žalec«
Karate klub Žalec je drugič organiziral mednarodni turnir za Pokal Žalca. Udeležilo se ga je 320 tekmovalcev iz Švice, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Tekmovanje je potekalo v vseh starostnih kategorijah v katah in športnih borbah, najbolj zanimivi pa so bili boji v članskih kategorijah, kjer so domači karateisti dosegli največ zmag.
Teja Šavor je slavila v kategoriji do 53 kg, Luka Marič do 60 kg in Matjaž Končina do 75 kg. Šavorjeva in Fehmi Mahalla iz Švicarske karate federacije sta bila izbrana za najboljša karateista turnirja. »Z udeležbo smo zelo zadovoljni. Nažalost Egipčani niso dobili vize. V članski konkurenci so morali nastopiti vsi naši najboljši, ker je bila to ena izmed izbirnih tekem za evropsko prvenstvo, ki bo Moskvi v mesecu maju,« je povedal Silvester Marič, predsednik domačega kluba in dodal: »Mark Ma-lis in Eva Nina Kozmus sta zmagala v katah in sta na čelu našega mladega vala, ki je odličen. Ne vem, če smo imeli kdaj takšno generacijo, ki raste sedaj. Naš največji turnir bo absolutno prerasel v tradicionalnega. Vsi radi hodijo v Žalec in če so tekmovalci in vodstva klubov zadovoljni, smo naš cilj dosegli.« Naši najboljši kadeti in mladinci se turnirja niso udeležili zaradi nastopa na evropskem prvenstvu na Reki, ki bo konec tedna, saj niso želeli tvegati kakšne poškodbe. Vidne uvrstitve so uspele še nekaterim tekmovalcem s Celjskega: Anji Kero-zovič, Nini Nedič, Dragani Cvijič, Alisi Redič, Omerju Tabakoviču (Tiger Velenje), Lauri Sornšek, Blažu Žgan-ku (Polzela) in Romanu Grač-nerju (lchi Ban Laško).
JASMINA ŽOHAR
Neptunove! še bolj opazni
Najboljši slovenski plavalci in plavalke so se od četrtka do nedelje pomerili na državnem prvenstvu v Celju. Poleg številnih rekordov je navdušil ekshibicij-ski dvoboj na 100 metrov mešano med Petrom Man-kočem in finskim zvezdnikom Janijem Sievinenom, ki ga je dobil naš rekorder. Anja Kli nar (7), Sara Isa-kovič (5) in Tamara Sam-brailo (4) so klubu iz Radovljice priplavale 19 zmag.
Med moškimi so se s po tremi zmagami najbolj izkazali Peter Mankoč, Blaž Medvešek in Martin Vrhov-šek. Pri Celjanih sta bila najuspešnejša plavalca Marine-sa Neptuna Miha Jost (pet zmag med mladinci in tretji absolutno na 200 metrov prsno - 2:19,55) in Tina Kotnik (dvakrat tretja pri mladinkah, v članski konkurenci pa četrta na 50 metrov delfin - 30,28). Uvodni dan DP so prireditelji izkoristili za podelitev priznanj najboljšim
Mankoč in Sievinen, velika tekmeca, a tudi prijatelja.
plavalcem in njihovim trenerjem v letu 2003.
»Za nami je uspešen podaljšan vikend. Prvenstvo je bilo na izredno visokem nivoju. V kar nekaj disciplinah
NAKRATKO
Joli poražena
Gent: Jolanda Čeplak je zasedla drugo mesto v teku na 800 metrov na dvoranskem atletskem mitingu v Belgiji, s časom 1:59,86. Za 34 stotonik je bila hitrejša Španka May-te Martinez, ki je Čeplakovi odvzela bron že na lanskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu. (JŽ)
Razlagova izbira
Celje: Tudi letos se bodo slepi in slabovidni kegljači udeležili evropskega prvenstva. Trenerki Silvi Razlag se je za izbirne nastope prijavilo 24 tekmovalcev iz sedmih medobčinskih društev. V svoji kategoriji po dveh nastopih vodita Celjana Marija Štemberger in Matej Žnuderl. Naslednji nastop jih čaka 6. marca v Kranju, ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo invalidov v mesecu maju v Celju. (PŠ)
Short track
Szeged: Štirje celjski hitrostni drsalci so uspešno nastopili na močnem mednarodnem mitingu na Madžarskem. V ženski kategoriji je bila Anja Kolar druga, Tjaša Kroflič četrta. Patricija Sluga pa peta. Peti je bil tudi Denis Grm v kategoriji dečkov. (PŠ)
so vsi finalisti odplavali rezultate, ki jih v zgodovini slovenskega plavanja še ni bilo. In prav veseli me, da so vidne rezultate dosegli prav naši plavalci, tekmovalci celjskega Marinesa Neptuna. Pravi desert je bil seveda boj Man-koča in Sievenina. Ocene prvenstva za nas kot organizatorja so bile zelo pozitivne,« je dejal trener Neptuna Mi-jo Zorko. Od treh celjskih klubov so nastopili le plavalci omenjenega kluba. Manjkala je najboljša članica Urška Roš, ki študira v ZDA. »Poleg Josta in Kotnikove ne smemo pozabiti na kadete. Robert Kekec, dvakrat drugi, Darja Pungartnik s tretjim mestom. Barbara Šalekar, najhitrejša na 50 m prosto in Lenart Lampret s petim mestom so se prav tako zelo izkazali. Prvenstvo smo uspešno pripeljali do konca, kar nas je seveda razveselilo. Upam, da bo takšnih prireditev v Celju <Jjm več,« je zaključil Zorko.
JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN
»Vse se še lahko zgodi!«
Nogometaši CMC Publiku-ma so se 10 dni pripravljali v turškem Colakliju. Prod Vojvodini iz Novega Sada so izgubili s 3:0, ljubljanska Olimpija jih je ugnala z 2:1, tekma z ukrajinskim klubom Karpati pa se je končala brez golov.
Trener rumeno-modrih Marijan Pušnik je zadovoljen: »Pogoji so bili izvrstni, zato bi se tudi rad zahvalil naši upravi, ker nam je to omogočila. Igrišča v Colakliju so bila odlična, tudi možnosti regeneracije po treningih. Bazeni, savne, fitnes in spremljajoči objekti so res na vrhunskem nivoju, prav tako prehrana. Fantje so delali zavzeto, zadnji dan je staknil poškodbo Gregor Helbl, seveda pa bi bilo prav čudno, če pri 24 nogometaših v 10 dneh ne
bi prišlo do nobene poškodbe. Vesel sem, da so fantje pokazali veliko volje do trdega dela.« Edini strelec na srečanju proti Olimpiji Zoran Bal-dovaliev je z igrami pokazal, da bodo v prvenstvu lahko računali nanj: »Baldovaliev je ublažil odhod dveh dobrih nogometašev, Roberta Korena in Darka Maletiča. S svojimi igrami se je že dokazal, seveda pa bodo vse pokazale uradne tekme. Za resne ocene je še prezgodaj,« pravi Pušnik, ki je dal priložnost vsem igralcem: »V zadnjih treh preizkušnjah, ki so pred nami, v nedeljo z Aluminijem, nato pa še z Dravo in Izolo, se bom odločil za udarno enajsteri-co, seveda pa je pri nas v konkurenci najmanj osemnajst fantov, ki lahko igrajo v prvi ekipi.«
Nogometaše v 1. SNL do začetka spomladanskega dela prvenstva ločita le še dobra dva tedna, celjski strateg pa je o ciljih kluba povedal: »Na prvih štirih tekmah se bomo skušali uvrstiti v zgornjo polovico moštev; potem pa pustiti času čas. Videli bomo, kakšne bodo razlike med ekipami. Vse se še'lahko zgodi!«
V iskanju boljših pogojev
Nogometaši Šmartnega so v zadnjem tednu dni odigrali tri srečanja. Ekipo Pirana so ugnali s 5:2, mariborskega Kovinarja z 8:0, na Reki pa so izgubili s Pomorcem z 1:0. Najuspešnejši strelec proti Mariborčanom je bil Gregor Nišandžič, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel trikrat, po - Št. 6 -12.
en gol pa so dosegli Dalibor Filipović, Vjekoslav Ivanu-šec, Matej Miljatovič, Boštjan Hodžar in Luka Žinko.
»Skozi treninge in tekme skušamo priti do rešitev za določena mesta, kajti ekipo je zapustilo kar nekaj igralcev. S tem se je treba sprijazniti in sedaj skušamo to zapolniti z novimi in mladimi igralci, ki na teh tekmah dobivajo priložnosti. Kako jih bodo izkoristili, bomo še videli, toda upamo, da jim bo uspelo in da bomo na njih lahko računali,« je povedal šmarski trener Borut Jarc, ki si želi treningov na ustreznih igralnih površinah. Novi tekmec bo jutri Tabor, v nedeljo pa Željezničar. Šmarčani naj bi odpotovali še na drugi del priprav v Istro.
JASMINA ŽOHAR
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL
12. krog: Dobovec - Beton 6:3 (2:1); Bogatin (17,29), Černoša (18), Svetelšek (34), Zdovc (34), Stres (40). Nazarje - Kix 5:4; Delamea (2, 20), Metulj (2), Šemenc (23), Presečnik (39). Vrstni red: Litija 36, Puntar 28, Nazarje 20, Kix, Dobovec 15, Vitomarci 14, Metropol, Beton 12, Napoli 11, Mavi 8.
KOŠARKA
GOODYEAR LIGA
20. krog: Pivovarna Laško - Reflex 55:70 (39:50, 26:35, 15:15); Dojčin 13, Dončič, Jokič 12, Joksimo-vič, Brolih 5, Rizvič 4, Že-rak 3, Miškovič 1; Friend 13, Jorovič 12. Vrstni red: Reflex 36, Cibona 35, Crvena zvezda 34, Zadar 32, Pivovarna Laško, Union Olimpija, Budućnost 31, Krka, Split 28, Široki brijeg, Zagreb 27, Banjalučka pivara, Geoplin Slovan 26, Lovčen 25. 1. SL 19. krog: Helios - Alpos Kemoplast 97:68 (78:51, 59:42, 31:25);Laškevič30,Janža 17; Livajič 20, Trifunovič 14, Haj-rič 11, Petrovič 10, Kočar 6, Ribežl 3, A. Maček, Palčnik 2. Elektra - Pivka 96:86 (72:72, 61:50, 35:39, 19:21); Krejič 27. Nedeljkovič 19, Čmer 18, Nuhanovič 11, Ru-čigaj 9, Vidovič 8, Goršek, Sagadin 2; Soldo 20, Petra-novič 17, Lenassi 16. Kraški zidar - Hopsi Polzela 83:66 (67:50, 47:28, 19:14); Vuki-č 29, Lazarevski 19; Steffel 24, Arčan, Bjegovič 10, Skok 8, Finžgar 7, Božič 4, Gerži-na 2, Vaši 1; Rogla - Triglav 84:76 (61:54, 46:34, 24:13); Grum 18, Jurič 16, Brolih 14, Živanovič 13, Strnad 11, Sivka 10, Žnidarč 2; Eržen 20, Lorbek 18. Vrstni red: Helios, Pivka 33, Elektra 31, Zagorje 30, Triglav, Koper 28, Rogla, Kraški zidar 26, Hopsi, Alpos Kemoplast 25. SAVINJSKA LIGA
10.	krog: Werinox - Gomil-sko 62:89, Žvajga - Parižlje 90:65, ŠK Žalec - Pivovarna Laško 73:66, Brglez.com - Velenje 48:103, St. Paid - Tweed 58:72 Vrstni red- Gomilsko 18, Tweed, Velenje 16, Pivovarna Laško, St. Paul, ŠK Žalec 15, Brglez.com 14, Savinja 12, Werinox, Žvajga, Parižlje 10.
ROKOMET
POKAL SLOVENIJE
- moški
Četrtina finala, prvi tekmi: Prule 67 - Celje Pivovarna Laško 20:34 (12:14); Bac-kovič 7, Zrnič 5; Brumen, Kokšarov 6, Kozlina 5, Ru-tenka. Natek, Zorman 3, Vu-grinec, Oštir 2, Bilbija, Bajram, Milosavljevič, Kokšarov 1. Gorenje - Adria 35:24 (15:16); Kavtičnik 13, Sirk 6, L. Dobelšek 5, Mlakar, Sovič 4, Tamše, J. Dobelšek, Gajšek 1; Glaser 7, Hočevar, Kukavica 4.
1. SL - ženske
11.	krog: Žalec - Piran 32:31 (17:13); Randl, Savič
7, Stevanovič 6, Agafonova 4, Krajne 2, Grudnik 1.
12. krog: Izola - Žalec 22:34 (11:16); Hrnjič, Kal-tak 5; Strmšek 8, Randl 7, Savič, Breznik 6, Agafonova 4, Zumberi 2, Stevanovič 1, Celeia - Ptuj 24:29 (13:18); Bilič 9, Zorič 6, Čerenjak 5, Novak, Kikanovič, Nenič, Je-, riček 1. Vrstni red: Krim, Pi-I ran 18, Žalec 17, Olimpija 14, Škofije, Ptuj 12, Celeia 8, Jelovica 7, Kočevje 4, Izola 0.
ODBOJKA
1. DL - moški
16. krog: Kamnik - Šoštanj j Topolšica 3:1 (23, 16, -22, 23). Vrstni red: Kamnik, Sa lonit 37, Šoštanj Topolšica Svit 34, Bled 28, Krka 23, Ma ribor 19, Olimpija 14, Fuži "Rar 9, Pomurje 5.'
VATERPOLO
1. DL
5. krog: Triglav - Posejdon I 18:3 (5:0, 4:1, 6:1, 3:1); Ve-, drič 2, Kosič 1. Vrstni red: Triglav 10, Branik 8, Koper 6, Olimpija 4, Kokra 2, Po-1| sejdon 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
MALI NOGOMET
1. SL, 13. krog, Litija: Svea Lesna - Dobovec (20).
SOBOTA 14. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 13. krog, Ljubljana: Metropol - Nazarje (18).
KOŠARKA
Goodyear liga, 21. krog: Pivovarna Laško - Union Olimpija (17).
1. SL, 20. krog: Alpos Kemoplast - Hopsi (20), Zagorje - Rogla (19), Helios - Elektra (19).
ROKOMET
Pokal pokalnih zmagovalcev, četrtina finala, prva tekma, Lizbona: Sporting -Gorenje.
1. SL - ženske, 13. krog: Škofije - Celeia, Žalec - Ptuj (18).
ODBOJKA
1. SL, 17. krog: Bled - Šoštanj Topolšica.
VATERPOLO
1. SL, 6. krog: Olimpija -Posejdon.
NEDELJA 15. 2.
ROKOMET
Liga prvakov, četrtina finala, prva tekma: Celje Pivovarna Laško - Lemgo (17).
KOŠARKA
Savinjska liga, 11. krog: Velenje - St. Paul (8.00), Pivovarna Laško - Brglez.com (9.15), Parižlje - SK Žalec (10.30), Savinja 2000 - Werinox (11.45).
SREDA 18. 2.
KOŠARKA
Trocal liga, 21. krog: Merkur - Univerziteti (18).
»Daj denar!!!«
Mladoletniki zakrivijo 90 odstotkov vseh uličnih ropov - Mladi vse bolj nasilni
Pred časom smo v uredništvo prejeli pismo ano-nimneža, ki pravi, da je oče pretepenega fanta in da ima dovolj tistih, ki po celjskih ulicah širijo strah in napadajo nedolžne ter ostajajo nekaznovani. Nasilnih mladih je res veliko, toda ne ostanejo vsi nekaznovani.
Ulični ropi, drzne tatvine in izsiljevanja so velik problem, priznavajo policisti. Še i zlasti, ker so storilci v večini
VELENJE: Neznanec je konec januarja na Šercer-jevi cesti pri vhodu v stanovanjski blok napadel 47-letnega moškega. S steklenico ga je večkrat udaril po glavi in ga lažje poškodoval. Ukradel mu je denarnico in mobilni telefon, s čimer ga je oškodoval za 20 tisoč tolarjev.
mladoletniki pri 15 letih in so pri ropih vse bolj nasilni. Žrtve napadajo na ulicah, povzročajo jim telesne poškodbe. Ne, to ni ameriški film. To se dogaja čisto blizu nas, v Celju.
Storilcem je pomembno, da se jim žrtev ne bo upirala, zato drzno in grobo napadajo predvsem mlajše ali slabotne starejše osebe. Največkrat napade eden ali se naključno zbereta dva ali trije. Žrtvi nekaj časa sledijo, nato pa jo, na bolj odmaknjeni ali zatemnjeni ulici, obsto-pijo in oropajo. V slabi minuti. Osebi zagrozijo, da mora sama izročiti denar ali mobilni telefon, ali pa jo fizično napadejo. Izsiljevanj na način: »Jutri prinesi denar...« je veliko predvsem v šolah. Prikrita pa ostanejo, ker jih žrtve zaradi strahu pred maščevanjem sploh ne prijavijo.
Mladi pri grožnjah in napadu najpogosteje uporabi-
jo nož in različne imitacije pištol. Zanje so najbolj privlačne poti, po katerih gredo učenci in dijaki do šole in nazaj domov, pogosto so na preži v bližini šol in avtobusne ter železniške postaje. Najbolj nevaren čas je obdobje med 12. in 15. uro. Neredko pa se tudi na to požvižgajo in napadejo, če vidijo slabotno osebo. Pa čeprav v središču mesta in sredi belega dne...
CELJE: Policisti so ovadili 20-letnega Celjana, ki naj bi sredi januarja na stopnišču stanovanjskega bloka v Čopovi ulici zbil na tla stanovalko, jo obrcal in okradel. Isti mladenič naj bi konec meseca okradel še eno žensko v središču Celja. Obe je oškodoval za 70 tisočakov.
»Ulični ropi so mladim, ki potrebujejo denar, atraktivni,
ker dobijo denar hitro in brez večjega tveganja. Če ga ne dobijo, vzamejo mobitel in ga kasneje prodajo,« pripoveduje Karol Turk iz celjske policijske uprave. »Zvečine gre za narkosceno. Denar porabijo za nakup droge,« pravi in dodaja, da je teh kaznivih dejanj veliko več kot kaže statistika. Zato, ker ljudje napada ne prijavijo. Preiskanost pa je izjemno dobra, ker storilci, ki jih dobijo, priznajo in opišejo še več ropov ali drznih tatvin, ki naj bi jih storili, čeprav jih oškodovanci policiji niso prijavili.
»Zaenkrat se pri nas tovrstni storilci še ne zbirajo v organiziranih skupinah, kot to počno v tujini. Takšne skupine so izredno nevarne, ker se ne ustavijo le pri ropih, ampak počno še kaj bolj nevarnega. To lahko pričakujemo v prihodnjih letih. Takrat bo problem še večji.«
SIMONA ŠOLINIČ
Karol Turk: »Ljudje bi morali ulične rope in napade prijaviti.«
Pomembna je vsebina kazni!
sledi, telesne, duševne in čustvene. Žrtve nasilja o svoji izkušnji le stežka spregovorijo, zato je dobro poznati znake, ki lahko pomenijo, da je učenec ali učenka žrtev vrstniškega nasilja. Otroci se bojijo prihajati v šolo, pogosto tožijo, da so bolni, špricajo pouk, poslabša se jim učni uspeh, zaprejo se vase, postanejo za-dirčni in grobi, raztreseni, prestrašeni, slabo spijo, prosijo za denar, zatekajo se k lažem, postanejo agresivni
do mlajših, govorijo o samomoru ...
Je takšno nasilje sploh mogoče preprečiti?
Pri tem imajo pomembno vlogo zlasti starši, učitelji in tudi policisti. Raziskave pa kažejo, da se na nasilje mladih odziva le malo odraslih. Večina namreč o pojavu in njegovi resnosti ne ve veliko, zato ga ne jemljejo kot problem in celo menijo, da so določene oblike nasilja v odraščanju pač normalne.
SIMONA ŠOLINIČ
9C,
SMUČARSKI
KLUB
GOZDNI K
ŽALEC
TEČAJ SMUČANJA
za šolske in predšolske otroke v času šolskih počitnic
(od 23. do 27.2.2004)
Odhodi avtobusov na Roglo bodo vsak dan iz Žalca ob 7.30 uri ter iz Celja ob 7.45 uri, povratek pa bo okrog 14.30 ure.
Cena smučarskega tečaja je 28.000 sit
V ceno je vključeno: strokovno vodstvo (učitelji smučanja) prevozi z žičnicami avtobusni prevozi malica (sendvič, sok)
Prijave sprejemajo do četrtka, 19. februarja 2004 v Galeriji Mozaik v Gosposki ulici v Celju, tel. 03 544 17 08 in v prostorih Smučarskega kluba Gozdnik, to je pod tribunami teniškega igrišča za Osnovno šolo Žalec, in sicer od torka do petka od 17. do 19. ure.
»Mladoletniškega nasilja v bistvu ni občutno več, spreminja pa se struktura. Pojavljajo se vse bolj nasilna dejanja, tudi zelo kruta. Delno bi lahko za to krivili družbene pogoje, ki teoretično vsakemu nudijo možnost doseganja uspeha, realnost pa je na žalost drugačna. Mladi, ki živijo na obrobju družbe, sprejmejo te norme, tudi stigme in se vedejo v skladu z njimi,« ugotavlja Peter Umek, redni profesor za kriminalistično psihologijo Fakultete za policijsko varnostne vede pri Univerzi v Mariboru.
»Ti mladi uspeha seveda ne dosegajo, zato se uveljavljajo na neprilagojen način, pogosto z uničujočo agresivnostjo. Je pa tudi res, da mediji pogosto poročajo o nasilnih dejanjih mladih in tako javnost meni, da je porast kaznivih dejanj znaten. Ustrezno s tem je usmerjena pozornost na nasilna dejanja in tudi strah pred nasiljem se veča.
Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za kriminalno vedenje?
Če upoštevamo različne teorije razvoja nasilne kriminalne osebnosti, je to zlasti nizek socialnoekonomski položaj. Mladi imajo potrebo po uveljavitvi in marsikdo najde edino možnost za samopotrjevanje v nasilnem kriminalnem vedenju. Neprimerni odnosi s starši se lahko kažejo v mladosti in odraslosti v neprilagojenih odnosih z drugimi, predvsem pa z nesprejemanjem in kršenjem družbenih norm, pri tem pa kršitelji ne doživljajo občutkov krivde.
Je kriva vzgoja?
Tudi. Neprimerna vzgoja, zanemarjanje, slabi družin-
Peter Umek: »Prevzgojo bi potrebovala celotna družina.«
ski vzgledi in družba delik-ventnih vrstnikov vplivajo na kasnejše vedenje, ki ga največkrat označuje nasilje in je značilno že za šolsko obdobje, nadaljuje pa se s kriminalnimi dejanji v odraslosti.
Je lahko vzrok tudi bolezenski?
Lahko je povezan s specifično motnjo možganskega delovanja. Če govoriva o psihopatih, se domneva, da nimajo zavore za sovražno agresivno vedenje, ki je namenjeno predvsem uničevanju. Pri nasilnih ljudeh so odkrili tudi potrebo po močnejših dražljajih in po stalni višji vzburjenosti. To zadovoljujejo z vpletanjem v nasilne situacije, največkrat pa jih kar sami povzročajo. Zaradi različnih motečih dejavnikov v razvoju mišljenja se lahko razvije kriminalna osebnost, za katero je značilna brezbrižnost, potreba po moči in nadzoru, izogibanje obveznosti, pomanjkanje zaupanja in
fantaziranje o antisocialnem vedenju.
Droge?
Po mojem je za razvoj osebnostnih lastnosti in vedenja odločilno dogajanje v družini. Res je, da so kazniva dejanja velikokrat povezana z drogami. Drži pa tudi, da droge zlorabljajo zlasti mladi, ki odraščajo v »okvarjenih« družinah.
Je kazen za takšne mlade sploh učinkovita?
Kazen sama ne pomaga dosti. Pomembna je njena vsebina, torej kaj se z mladostnikom dogaja med prestajanjem kazni. Na žalost je tako, da se mnogi, kljub sodobnim strokovnim prizadevanjem v vzgojnih zavodih, znova vrnejo na stara pota. Analize kažejo pomembno povezanost med mladostno delikventnostjo in kriminalnim udejstvovanjem odraslega. Ne le pri nas, tudi v razviti Evropi je tako. Prevzgojo bi potrebovala celotna dru-- Št. 6-12.
žina, v kateri je mladostnik odraščal, in tudi okolje. To je težavno, vendar ne neizvedljivo.
Gre samo za fante ali v takšna kazniva dejanja silijo tudi dekleta?
Huda nasilna dejanja deklet so bolj redka. Dekleta so bolj besedno nasilna, ma-nipulatorska, tudi tatvine in celo roparske napade jim lahko pripišemo. Zâ fante je značilno predvsem telesno nasilje, tudi uporaba strelnega in drugega orožja. Posebno pri njih le tanka črta loči objestnost in hudo kaznivo dejanje. Dovolj je že nekaj preveč alkohola.
Se mlad človek, ki je zakrivil manjše kaznivo dejanje, zaveda, kaj je storil?
Večina se že zaveda, da delajo nekaj, kar ni prav. Problem je, da se ne zavedajo možnih posledic takega dejanja. Mladi pri pretepih, ki se jim zdijo popolnoma primerni za reševanje raznih medsebojnih konfliktov, ne pomislijo, da je nenadzorovan udarec lahko usoden za nasprotnika in za tistega, ki je udaril.
Menite, da bo prihodnost prinesla tudi posnemanje Zahoda in še večjega nasi-Ija?
Zahod oziroma razvito Evropo ali opevano Ameriko pri nas že imamo. Kriminalne skupine so tudi pri nas prej pravilo kot izjema, pa tudi okrutna kazniva dejanja se ne dogajajo samo drugod. Spomnimo se le izživljanja skupine mladih nad nemočnim klošarjem v Šoštanju in nepremišljenega zažiga mlade ženske v Marija Reki.
Kakšne so posledice za žrtev nasilja? Travme?
Nasilje vedno boli. Otroku, ki je žrtev, vedno pušča februar 2004 -
Večina gostov si želi pobegniti
Pobegnil iz celjskih zaporov, ker ne bo dobil azila za bivanje v Sloveniji?
Predzadnji dan v januarju je iz celjskih zaporov pobegnil eden od priporni-kov. »Zgodilo se je okoli sedemnajste ure. Pripornik, ki je izkoristil vmesni čas med dvema kontrolama, je prežagal kovinsko mrežo in potem še rešetko na oknu, splezal skozi odprtino in skočil približno 5 metrov v globino, na streho delavnice. Potem je premagal še bodečo žico in v smeri hotela Turška mačka pobegnil neznano kam,« pobeg pripornika, sicer državljana Jugoslavije, opisuje Edita Mejač, upravnica celjskih zaporov.
Kot poudarja Mejačeva, pripornik ni nevaren za okolico. Da ga ni, je paznik ugotovil približno tri minute po pobegu, vendar je bilo že prepozno. »Pazniki so tekli za njim do tam, kjer bi še bila verjetnost, da bi ga ujeli.« Ko le-te ni bilo več, so nadaljnji pregon prepustili celjskim policistom, saj je iskanje pobeglih zapornikov v njihovi pristojnosti. Kot pravi Mejačeva, pobegi iz celjskih zaporov niso prav pogosti; veliko več je razmišljanja o tem oziroma poizkusov pobega. V letu 2001 sta iz celjskih zaporov pobegnila dva zapornika, v letu 2002 nihče, v letu 2003 pa je pobegnil en zapornik. Po besedah Mejačeve so policisti vse ubežnike našli in jih pripeljali nazaj - eden pa se je celo vrnil sam. »Da se zapornik pripravlja na po-
beg, pogosto zaznajo že pazniki ali inštruktorji v delavnicah in tako lahko pobeg pravočasno preprečimo,« pravi Mejačeva in dodaja, da je nemogoče zagotoviti popolno zaščito, saj imajo zaporniki, ki razmišljajo o pobegu, tako bujno domišljijo, da pogosto presega vse znane možnosti za pobeg. Najbolj nenavaden pobeg je enemu od zapornikov uspel leta 2001, zgodil pa se je v
prisotnosti paznika. »Zapornik je skočil čez spominsko ploščo talcem, ki so padli v Starem piskru, ter se nekako uspel prebiti čez dva koluta bodeče žice. Potem je skočil še čez visoko obzidje ter skozi prehod kavarne Celjska klet na prostost,« pravi Mejačeva in dodaja, da v primeru zadnjega pobega ni mogoče nikomur od paznikov očitati malomarnosti. »Pozneje smo ugotovili tu-
di, s čim je pripornik prežagal rešetko in zaščitno mrežo,« je še povedala in dodala, da sta pripornika na dan, ko je pobegnil, obiskali delavki iz službe za podeljevanje azilov. »Možno je, da je iz njunih besed razbral, da zelo verjetno ne bo dobil azila za bivanje v Sloveniji in prav mogoče je, da se je tudi zato prav na ta dan odločil, da bo pobegnil ...«
ALMA M. SEDLAR
Ijll
Četrtek, 18. marec 2004, ob 19. uri v Modri dvorani Celjskega sejma
Ljubezen je ena sama pesem je tradicionalna kulturna in humanitarna prireditev za dame. Prireditev, na kateri vselej nastopijo vrhunski glasbeniki in druge zanimive osebnosti, ima specifičen koncept in posebnega gosta. Izkupiček prireditve je namenjen za humanitarno pomoč slepemu šestletnemu fantu Filipu Jagodicu, glasbenemu talentu iz Laškega.
Osrednje vodilo prireditve: ljudsko izročilo
Okvirni program!
Vlado Kreslin in Beltinška banda Prifarski muzikanti, Vrajeva peč Gost prireditve (predvideni): Branko Đurič Đuro, Bernarda Oman, Boris Kobal
Predprodaja vstopnic se začne 12. februarja v poslovalnici Kompas Celje, v pisarni TIC-a in na sedežu podjetja Fit media.	,
roc
Štirje poškodovani
V silovitem trčenju na cesti Laško-Rimske Toplice so se v soboto popoldne poškodovale kar štiri osebe. 26-letnik v osebnem avtomobilu je v desnem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozečega 40-letnega Laščana. Huje so bili ranjeni 26-letni voznik in njegov sopotnik, drugi sopotnik in 40-letni moški v drugem vozilu pa sta dobila lažje poškodbe.
Foto: MM
Konrad Je bil bolan
Za minuli četrtek razpisano nadaljevanje sojenja Kristijanu, Konradu in Mariji Kamenik ter Sašu Fi-javžu, ki jim obtožnica očita neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili, je bilo ponovno prestavljeno, saj Konrad Kamenik zaradi bolezni ni prišel na sodišče.
O tem je sodni senat pred začetkom glavne obravnave obvestil Konradov brat Kristijan, ki je s sabo na obravnavo prinesel zdravniško potrdilo, v katerem je pisalo, da se Konrad, ki naj bi zbolel dan pred obravnavo, le-te ne more udeležiti. Predsednik senata sodnik Marko Brišnik je dejal, da se bo pri zdravnici, ki je potrdilo izdala, sam pozanimal, ali je Konrad Kamenik res tako bolan, da ni mogel priti na sojenje. Novi datum glavne obravnave pa bo znova razpisal takoj, ko bo Konrad Kamenik toliko zdrav, da se bo sojenja lahko udeležil.
AMS
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.,
Lava 7, 3000 Celje
po pooblastilu lastnika stanovanj Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, Ljubljana,
objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
I. PREDMET JAVNE DRAŽBE JE:
1.	Stanovanje št. 6, ki leži v mansardi stanovanjske stavbe Kidričeva 4, Celje, v izmeri 36,36 m2, letnik gradnje 1936, izklicna cena znaša: 4.600.000,00 SIT. Stanovanje je prazno.
2.	Stanovanje št. 205, ki leži v mansardi stanovanjske stavbe Ljubljanska cesta 56, Celje, v izmeri 65,33 m2, letnik gradnje 1979, izklicna cena znaša: 10.400.000,00 SIT. Stanovanje je prazno.
3.	Stanovanje št. 1, ki leži v pritličju stanovanjske stavbe Drapši-nova 28, Celje, v izmeri 38,87 m2, letnik gradnje 1950, izklicna cena znaša: 4.200.000,00 SIT. Stanovanje je prazno.
4.	Stanovanje št. 3, ki leži v pritličju stanovanjske stavbe Škvar-čeva ul. 12, Celje, v izmeri 16,92 m2, letnik gradnje 1962, izklicna cena znaša: 2.050.000 SIT. Stanovanje je prazno.
Javna dražba bo v četrtek, 26. 2. 2004, ob 10.00 uri v prostorih družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, Ce-
Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Najmanjše večanje izklicne cene je po 100.000,00 SIT.
II.	PLAČILNI PQQQJI; Kupnina za stanovanje je plačljiva v roku osmih (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe.
III.	POGOJI:
1.	Državljanstvo Republike Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi.
2.	Vplačilo varščine v višini 10% izklicne cene za posamezno stanovanje na transakcijski račun družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. št.: 06000-0031066295, odprt pri Banki Celje, z oznako »Varščina za javno dražbo« ter zaporedno številko stanovanja in sicer vsaj en dan pred začetkom dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe.
bi.
1.	V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno.
2.	Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo
3.V	primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, stanovanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe.
4 .V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži z izklicno ceno stanovanja, po zgoraj navedenih pogojih.
Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup posameznega stanovanja najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti, ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vme brez obresti najpozneje v osmih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega V. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se šteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene prodajne pogodbe oziroma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe osmih dneh, si prodajalec zadrži vplačano varščino kot skesni-no.
Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice vzem-Ijiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente iz katerih je razvidna EMŠO in davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vme vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanj lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, Celje po telefonu 03/42 63 122 ali 42 63 120 in sicer vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 uro.
90,6 95,1
» ÚiiáL
95,9 100,3
INFORMACIJE
TELEFON
Pohiteli so s položnicami
Bralec Darko sprašuje, zakaj je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna poslala položnice kar en mesec prej kot običajno, in sicer 23. decembra lani, plačati pa jo mora do 31. januarja.
Direktorica poslovne enote zavarovalnice Vzajemna v Celju Damjana Jager pravi: »Dva tehnična razloga sta, da so zavarovanci položnice prejeli prej, kar pa seveda ne pomeni, da jih morajo tudi prej plačati. Vzajemna je namreč predala tiskanje položnic zunanjemu izvajalcu, drugi razlog pa je ta, da Vzajemna prehaja na nov informacijski sistem, zato smo poslali položnice zavarovancem še iz starega sistema.«
BA
Parkiranje pri ZD
Bralka Klavdija iz Laškega je z avtomobilom pripeljala bolnega otroka v otroški dispanzer Zdravstvenega doma Celje, pri čemer ji je dal vratar dovolilnico za 30-minutno parkiranje. Na njej so zapisani strogi ukre-i, ki sledijo pri morebitni prekoračitvi, pri čemer meni, da gre za neživijenjski ukrep. Zdravstveni dom Celje zato vprašuje, kako naj bo postopek pregleda otroka opravljen v pol ure, da ne bo prekršila zapisanega.
Direktor Zdravstvenega doma Celje prim. mag. Brane Mežnar odgovarja: »Omejitev parkiranja na 30 minut je okvirna in velja predvsem
za stranke, ki pripeljejo svojce na pregled ali zdravljenje, nato avto odpeljejo domov ali parkirno hišo v bližini. Če obstaja zdravstveni razlog za prekoračenje tega okvirnega časa (v vašem primeru vsekakor), seveda ni razloga za ukrepanje. Osnovni namen naših priporočil je omogočiti parkiranje vsem, ki zaradi zdravstvenega stanja sami ne morejo v zgradbo ZD Celje. Predvsem pa želimo čimbolj omejiti parkiranje avtomobilov, ki prihajajo v ZD zaradi dostave ali drugih nemedicinskih vzrokov. Število parkirišč neposredno ob zgradbi ZD je objektivno omejeno, zato so ti naši ukrepi predvsem v interesu bolnikov in zavarovancev.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
90,6 95,1
HM
95,9 100,3
fe-
zaposlimo
POSLOVNEGA SEKRETARJA
-	VI. stopnja izobrazbe, smer poslovni sekretar, ali VI. stopnja izobrazbe druge ustrezne smeri
-	obvladovanje računalniških aplikacij tipa WORD, EXCEL
-	govorno in pisno znanje nemškega in angleškega jezika
-	komunikativnost, samoiniciativnost, organizacijska
- zaželeno leto dni delovnih izkušenj s podobnimi deli Delovno mesto razpisujemo za določen čas, leto dni, s 3-meseč-nim poskusnim delom in poznejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
VODJO PRODAJE ZA BiH S SEDEŽEM V ZENICI
-	VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične
-	govorno in pisno znanje
-	vozniški izpit B-kategorije
-	obvladovanje računalniških aplikacij tipa WORD, EXCEL
-	organizacijska in pogajalska sposobnost, sposobnost odločanja, samoiniciativnost, fleksibilnost
Delovno mesto razpisujemo za določen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom in poznejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate, ki jim navedeno delo predstavlja izziv, vabimo, da v 8 dneh od objave pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Kandidati bodo o izboru obveščeni po opravljenem postopku.
Ponudbe pošljite na naslov:
LINDE PLIN d.o.o., Celje
Bukovžlak 65 b, 3000 Celje, »ZA RAZPIS«

atjm
MATJAŽ, d.o.o.
Montaža, zastopanje in posredovanje Petrovče 225, 3301 PETROVČE
Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte.
Matjaž, d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki prihodnost gradi na večletni tradiciji in trdi gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje
Za zanesljivo uresničitev zastavljenih ciljev podjetje razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVNI DOKUMENTARIST
odgovoren bo za:
-	izdelovanje ponudb s tehničnimi podrobnostmi, predračunov, sprejemanje in evidentiranje naročil, urejevanje reklamacijskih zapisnikov, urejevanje tehnične in druge dokumentacije, fakturiranje...
-	telefonsko in osebno svetovanje strankam
-	opravljanje administrativnih del od kandidatov pričakujemo:
-	V. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic ekonomski tehnik, strojni tehnik, gradbeni tehnik, tehnik trgovske akademije
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih
-	pasivno znanje nemškega/angleškega jezika
-	računalniško znanje (Office), desetprstno tipkanje
-	tehnično predznanje ali zmožnost in interes za podrobno seznanitev s programom podjetja Matjaž, d.o.o.
-	natančnost, vljudnost, urejenost, komunikativnost, organizacijske sposobnosti in zmožnost dela v teamu
nudimo:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno nagrajevanje
-	takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev najkasneje do 20.2. 2004 na naslov TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE. O odločitvi boste obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Srednja strokovna in poklicna šola Celje
Ljubljanska c. 17, 3000 Celje
razpisuje za naslednje šolsko leto 2004 / 2005
vpis v NOVE PROGRAME :
1. Redni program poklicno tehniškega izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe PROMETNI TEHNIK. Če ste ali boste uspešno končali triletno šolo s področja strojništva, elektrotehnike ali pa ste končali triletni program izobraževanja strojnik gradbene mehanizacije, avtoličar, podjetniško poslovanje, trgovec in prodajalec in si želite pridobiti peto stopnjo izobrazbe, vas vabimo, da se vpišete v omenjeni program.
Šolanje traja 2 leti in se konča s poklicno maturo. Vašo izpolnjeno prijavnico za vpis (kupite jo lahko v knjigami, obrazec DZS 1,20) pričakujemo na sedežu šole najkasneje do 24. maja 2004.
Šolanje traja 1 leto.
Rok za prijavo: 2. september 2004.
3. VZDRŽEVALEC TEKSTILU, program srednjega poklicnega izobraževanja
Vpisni poaoii: uspešno končana osnovna šola ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali slednjemu enakovreden program po prejšnjih predpisih. Šolanje traja 3 leta.
Po končanem izobraževanju se lahko kandidati zaposlijo v kemičnih čistilnicah, hotelih, servisih.... Prijava: prijavnico oddate na svoji osnovni šoli VPISOVALI BOMO TUDI V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
•	pomočnik konfekcionarja,
•	šivilja - krojač,
. konfekcijski modelar,
. avtomehanik (šolski in dualni sistem izobraževanja),
•	frizer (šolski in dualni sistem izobraževanja), . prometni tehnik.
Za dodatne informacije pokličite Srednjo strokovno in poklicno šolo Celje na telefonske številke: 42 822 33,42 822 16,42 822 12 ali pošljite elektronsko pošto na naslov: lidiia.koren@Quest.ames.si. mariana.bradici @auest.arnes.si.
s tudi
informativnem dnevu, ki bo v petek, soboto, 14. 2. 2004, na naši šoli.
Vabljeni!
CMCelje
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
K sodelovanju vabimo dinamične in ambiciozne gradbene delavce za 3 delovna mesta:
DELOVODJA
Za objavljeno delovno mesto pričakujemo, da:
-	imate V. stopnjo izobrazbe - gradbeni delovodja
-	5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu na visokih
gradnjah ali mostovih - imate organizacijske, komunikacijske sposobnosti - imate sposobnosti vodenja del na zahtevnih gradbiščih - imate izpit B kategorije Delovno mesto je locirano na sedežu družbe v Celju,
Lava 42, in zajema pretežno terensko delo. Zaposlitev nudimo za nedoločen čas s poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtev sprejemamo 10 dni po objavi na naslov: CM Celje, d.d. Kadrovsko izobraževalna služba (za razpis)
Lava 42 3000 Celje
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CELJE Linhartova 3, Celje
objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto
SVETOVALEC/KA - PEDAGOG
Delovno mesto svetovalca/ke je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I, svetovalec II in svetovalec III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec III. Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 42/02) in Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. I. RS, št. 56/02), morajo kandidati/ke izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	strokovni izpit iz upravnega postopka
-	državni izpit iz javne uprave
-	nekaznovanost
-	državljanstvo Republike Slovenije
V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. I. RS, št. 56/02) lahko za delovno mesto kandidirajo tudi osebe, ki nimajo opravljenega državnega izpita iz javne uprave, pod pogojev, da bodo v primeru izbora na delovno mesto izpit opravile najkasneje v letu dni od imenovanja v naziv.
-	fotokopijo diplome
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba
-	potrdilo o nekaznovanju (izdaja ga Ministrstvo za pravosodje)
-	potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku (izdaja ga pro-stojno sodišče)
Zadnji dve dokazili lahko kandidat/ka predloži najkasneje ob pogovoru.
Natečajna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov, ki bodo na podlagi predloženih dokazil izpolnjevali vse pogoje, presojala s psihološkim testiranjem in z ustreznim razgovorom. Za čas opravljena dela na delovnem mestu svetovalec/ka - pedagog se javnega uslužbenca obvezno vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Delovno razmerje bo izbrani kandidat/ka sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Delo bo opravljal na sedežu Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje.
Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili in opisom delovnih izkušenj v osmih dneh po objavi na naš naslov s pripisom »javni natečaj«. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izboru pisno obvestili v petnajstih dneh po opravljenem postopku. Z izbranim kandidatom/ko bo po dokončnosti odločbe o izbiri sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu (03) 4266-781 (ga. Jerneja Novak).
Art kino Metropol ostaja zaprt
Zaprtje Art kina Metropol v Celju še vedno odmeva, prav tako še vedno pa tudi ni kaj več znanega o njegovi usodi.
Danes, v četrtek, se izteče rok za odgovor na dopis, v katerem Mestna občina Celje prosi za pojasnila in opozarja na 24-mesečni odpovedni rok podjetje Engrotuš, ki je imelo Art kino Metropol v brezplačnem najemu. Takoj, ko bosta mestna občina in Engrotuš našla skupen jezik, bodo v občini z javnim razpisom poiskali novega upravitelja. Kot pravi Roman Repnik, predstavnik za odnose z mediji v MO Celje, so že prejeli številne klice interesentov, ki bi bili pripravljeni prevzeti Art kino Metropol. »Potem, ko se bomo z Engrotu-šem dogovorili o nadaljnjih korakih, bomo o tem, komu predati art kino, odločili na osnovi javnega razpisa.«
SB
Krivec za ustanovitev tudi novi
Nekdanji direktor podjetja Celjski kinematografi Bojan Vivod je eden glavnih »krivcev«, da je Celje pred dobrim letom kot prvo mesto v Sloveniji dobilo art kino. Iz podjetja je odšel kmalu zatem, ko je v novem kompleksu Planeta l\iš začel delovati multikino, zdaj pa ne skriva, da ga zanima vrnitev v kinematografsko dejavnost.
Na vprašanje, zakaj se je zavzemal za odprtje art kina, Vivod odgovarja: »Bili smo mesto, ki je med prvimi dobilo multikino, zato sem pomislil tudi na gledalce, ki ne marajo najmodernejših kinematografov, na tiste, ki gredo v kino, da doživijo nekakšen kulturni dogodek. Ocenil sem, da je treba pokriti ves spekter okusov in interesov. Bila je priložnost, pravi trenutek in prava stvar. V pol leta naj bi bili vzpostavljeni pogoji, da bi Media plus lahko deloma financiral nekomercialne prikazovalske dejav-
Bojan Vivod
nosti, obljubljeno pa je tudi bilo, da se bo iz v letu 2004 vzpostavljenega kulturnega tolarja namenilo nekaj denarja tudi art mreži. Vedel pa sem tudi, da bo art kino podprlo tudi samo mesto.
Art kino Metropol je bil prvi v Sloveniji, smo pa tudi prvi, ki smo ga zaprli.
»Ne bi moraliziral. Ne vem, zakaj so kino zaprli in če gre zgolj za ekonomski motiv. Vem, da doslej art kino ni prinašal dobička, zato jih po svo-
je razumem. Ni pa nujno, da je z art kinom za vedno konec. Verjamem, da je njegovo zaprtje zgolj začasno. V mestu je dovolj pameti, da bo znalo spraviti art kino pokonci.«
Mestna občina Celje bo po pogovorih z Engrotu-šem objavila javni razpis za novega najemnika. Ste tudi vi med interesenti?
»To delo sem rad opravljal in če ne bodo preostri pogoji, me zanima. Moja izkušnja s tem, kar trenutno počnem, z gostilnico Tartini, je, da potrebujemo pomoč vsi, ki delujemo v mestu. Mesto potrebuje nove vsebine. Naložbe, ki so bile doslej usmerjene iz mesta na rob, je treba obrniti in Celju začeti vračati, kar je izgubljalo. Art kino je le ena od zadev, ki trenutno ugaša. Takoj je treba začeti delati in vlagati v oživljanje mesta. Oblast, ki trenutno vodi mesto, ima ideje.«
SIMONA BRGLEZ
Improviziranje strogo prepovedano
Pogovor z Borisom Jurjaševičem, režiserjem filma Dergi in Roza v kraljestvu svizca
Dergi in Roza v kraljestvu svizca je najnovejši slovenski film. Komedija, ki se pretežno dogaja v gorah in se malce norčuje iz nekaterih slovenskih stereo-tipov. Posnet je z zasebnim kapitalom, v filmu pa nastopa kopica slovenskih komikov - glavna sta seveda Andrej Rozman in Marko Derganc. »Obvladoval« pa jih je režiser filma Boris Jur-jaševič.
Scenarij sta pisala Andrej Rozman in Janja Vidmar; je bil med snemanjem scenarij »žrtev improvizacije« - glede na to, da sta Roza in Dergi polna idej?
Glede na to, da je bil en od scenaristov tudi glavni igralec - Andrej Rozman, je bilo pretirano improviziranje strogo prepovedano. Roza je budno pazil, da so njegovi soigralci govorili tisto, kar je bilo napisano v scenariju. Včasih smo ga le uspeli prepričati, da kako stvar skrajšamo ali poenostavimo. Nagajal mu je tu in tam le Dergi.
Dergi, Roza, Kuntner, Jaušnik - kako ste obvladali takšno gručo »divjih komedijantov«?
Boris Jurjaševič z igralko Natašo Barbaro Gračner
Najbolj efektno je, da udariš po mizi in zarjoveš: tišina! To je malo za šalo. V resnici so fantje čisto pravi profesionalci, vedno pripravljeni na kakšno neumnost. Obvladaš jih najbolje tako, da jim zagroziš, da bodo kader ponavljali v nedogled, če se ne bodo držali režiserjevih napotkov.
Foxy Teens kot igralke: so pridne, nagajive ali neobremenjene?
Foxice so bile na snemanju zelo pridne, predvsem pa zelo tihe, kar ne bi pričako-
val od pevk. Ker so ravno takrat izdale novo zgoščenko in so imele vrsto koncertov, smo morali njihove scene snemati ob 5. uri zjutraj. Kadarkoli sem jim dajal režijske napotke, so v glavnem spale.
Stereotipi so v slovenskem filmu očitno »trendovski«: tu je Kajmak in marmelada, Na planincah... Bi vi snemali še kak »stereotip« ali pa bi raje šli v kakšno drugo smer?
Snemal bi v bistvu karkoli. Če se ukvarjaš z režijo,
Poslednji samuraj
Vsak film Toma Cruisea
je dejansko to: film Toma Cruisea. Ko hoče Cruise postati tajni agent, prevzame Misijo nemogoče. Ko hoče pokazati, da je umetniški, Široko zapre oči: ko hoče dati vedeti, da ima težave s svojo lepoto, si iznakazi obraz in zraven vzdihne: Vanilla sky. Ko hoče predelati ZF, prevzame Posebno poročilo. Vsi ti filmi so Tom Cruise verzije nečesa že znanega. Nikoli niso povsem slabi, saj se igralec zna obkrožiti z najboljšimi režiserskimi in drugimi imeni. Pa vendar so preveč ukrojeni po njem; vedno je Tom Cruise središče posameznega filma, vedno je Cruise večji od filma, v katerem igra. Film vam bo zares všeč le, če vam bo všeč on. Nič drugače ni s Poslednjim samurajem, ki prepleta eksotični dih bojevniških veščin s famo o enem in edinem belcu, ki se nauů teh veščin. Mislite na Ameriškega ninjo, na Šoguna - Tom Cruise je tokrat celo izredno podoben Richardu Chamber-lainu, ki je igral v TV-nada-Ijevanki. Belec prevzame »duha veščin« in jih nazadnje obvlada bolje od tistih, ki so ga učili. Cruisu pisano na kožo.
Poslednji samuraj je včasih smešen - recimo, ko se Cruise brani pred petimi samuraji, še preden se nauči njihovih veščin, kar vso njegovo nadaljnjo vzgojo posta-
421™
m
Piše: PETER ZUPANC
vi pod vprašaj. Smešen je tudi, ker ima na samurajske principe zelo poenostavljen pogled - gledalec nikoli zares ne občuti, ne vidi. česa se je Nathan Algren naučil v samurajski vasi, kaj ga je tam tako prevzelo - pa ker so dialogi preveč pretenciozno epski. Dogajanja nasploh \ * premnogokrat polt' puščajo pred logiko prisiljene epskosti, ■ ^ namesto da bi bila logična. A seveda, film ni povsem slab. Veliko gumbov pritisne tako, kot mora. Nadpovprečen ter specifičen je Ken Watana-be. vselej rahlo sklonjeni, a neuklonljivi samuraj. Hans Zimmer je dodelal glasbo, ki velikokrat pove več kot slika ter besede - in včasih od daleč koketira z glasbo Preže-čega tigra, skritega zmaja... Režiser Edward Zwick sprva težko najde tempo, navsezadnje pa prevzame s scenami bitk in romanco, sicer zgneteno iz ničesar, a na srečo zaustavljeno v pravem, japonsko zadržanem trenutku. Romanco, v katere vrhuncu je Cruise nemočen, skromen, prepuščen.
Ko bi le bil tak ves film.
je bistveno, da ves čas snemaš, da si ves čas v takoi-menovani formi. Najhuje je, če čakaš leta na nov filmski projekt. Mislim, da naš film ni trendovski, sploh pa smo o njem razmišljali že leta, vse od takrat, ko smo skupaj snemali reklame za 3x3. Če bi dobil dober scenarij za nadaljevanje, bi se ga takoj lotil. Z veseljem bi zdaj posnel kakšen otroški film ali melodramo, pa tudi dobre grozljivke se ne bi branil.
Film je posnet brez pomoči televizije in filmskega sklada. Na novinarski konferenci je Andrej Kre-gar dejal, da je film »očitno nepretenciozen«. Torej se zanašate, da vas bo »potrdila« publika? .
To je absolutno film za gledalce, posebno za ljubitelje gora. V kolikor je spomin na Dergija in Rozo, smešni par iz reklamnih filmov še živ, potem uspeh pri publiki ne bo izostal. Sicer pa je tudi film zgolj in samo blago, ki se ne hvali samo, ampak ga je potrebno dobro zreklamirati.
PETER ZUPANC Foto: IGOR ZAPLATIL
** * CELJSK	lJ|fRVAK(H	
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 2. do 8. 2. 04)		
FILM	Število obiskovalci predstav ta teden skupaj	ocena
1.Poslednji	samuraj 2.	Gospodar prstanov 3.	Nasmeh Mone Lize 4.Teksaški	pokol z motorko 5.Šefova	hči	24	3.226 19 1.017 13.349 25	822 2.153 16 702 19 464 3.313	6/10 10/10 4/10 3/10 2/10
Pregled je narejen iz podatkov Planeta Tuš
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
-. iiiii i.irdSS^^——
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00Poroči!a, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, '9-10 Mod zaprašeninii bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, lgp Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 jjCronika, 18.00 Klonirano - servi ranp,ÍÍ8.30 Nakubik^ 19.00,Novice, 19.10 Večerní program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in iDolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 13. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki inodmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.46Tečajnica, 8.00Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Čisti riimi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisii ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti rilmi 9(3 tih, 12.00 Novicg, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danès, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presliSite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 15. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Meaning
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.4ŠTečajni£a, 8.00Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,£.45 Jackpot, PO.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba "ineva, 12.00 Novice, 12J5JSingo jack, 13.00.Poudarjeno, 14.00 iegijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, Í6.20 TOp 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 [Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup-nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu) ,10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA. 18. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
,45 TečajniGfcft 00 Poročil^.25 Poročilo PU Celje, 8 4 S Jack pót, [0.00 Novice, 11 00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, ' i in črnapika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 :e, 15.00 Šport danes®.30 Dogodki mOdmevi Ra-presliitre v Krjpiki Rër i6.2rfifmsko plat®, 17.0 j p čvek (vam druž&sredo v mçs# a Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-i, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program
Jezik, ki služi kruh
Čeprav je Špela Oset najmlajša novinarka medijske hiše NT&RC, to še niti približno ne pomeni, da je, na primer, tudi med najbolj tihimi, mirnimi ali pohlevnimi. Živahna in neupogljiva ostrojezičnica, ki je sogovorniki ne morejo kar tako prepričati v tisto, kar bi si morda želeli, v otroštvu ni razmišljala o tem, da jo bo kdaj zasvojil tako »čuden« poklic, kot je novinarstvo. Ampak, v skladu z dobrimi, starimi pregovori (pa tudi z njenim značajem) je prav to tisto, kar se ji je zgodilo.
»Kot otrok sem si želela, da bi postala kuharica, vendar so nie starši na srečo uspeli prepričati, da to mogoče niti ni tako sanjski poklic. »Kuhala boš dovolj že doma, za moža in družino; v službi lahko počneš kaj drugega,« so mi govorili.« Bolj kot prepričevanja so zalegla dejanja -Špelina usoda se je spremenila, ko je za 9. rojstni dan v dar dobila pisalni stroj. »Nanj takrat sicer nisem veliko pisala, ampak s sestro Mojco sva se nenehno igrali, da sva novinarki.« Udarjali sta po tipkah pisalnega stroja, snemali intervjuje (»Vedno sem bila tista, ki je spraševala; nikoli se nisem znašla v vlogi intervjuvanke«) ter izdajali celo svoj časopis, ki je izhajal le v enem izvodu, ker se jima ni ljubilo dvakrat risati vseh tistih sličic...
Vse skupaj je postalo bolj resno, ko se je bilo treba odločiti za študij. Vpisala se je na novinarstvo in na fakulteti spoznala prijateljico, ki jo je povabila na Radio Študent. »Delo za ta radio je bilo zelo zanimivo in zdi se mi, da bi bilo za vsakega mladega novinarja dobro, da bi se preizkusil tudi v tem mediju,« pravi Špela, ki se najbolj spominja svoje prve ankete, katere vprašanje je bilo: »Koga ne želite imeti za soseda?« »Prvi dan sem le hodila v mestu, ne da bi sploh prižgala mikrofon. Naslednji dan sem vstala že navsezgodaj, da me ne bi kdo od znancev videl, kako ljudem na cesti postavljam nenavadna vprašanja...«
Za razpis NT&RC, kjer so pred dobrim letom iskali novinarja-pripravnika, je izvedela bolj po naključju, prijavo je poslala zadnji dan in - bila sprejeta. »Čeprav sem bila po pogovoru z direktorjem prepričana, da ne bom izbrana, saj se mi je zdelo, da sem imela že na prvem pogovoru preveč dolg jezik,« se smeje. Predolg jezik, jo že od nekdaj opozarja mama, lahko tudi tepe; čeprav je lahko za človeka, ki bi težko bil kaj drugega kot novinar, prav jezik ponavadi zelo dobrodošel organ. Špela, ki za Novi ted-
CETRTEK, 12. FEBRUARJA, OB 12.15: ODMEV
MEDIJI IN KAPITAL
Kdor ima medije, ima moč. Moč nad javnim mnenjem, nad mišljenjem večine ljudi, ki medijev ne spremljajo selektivno. V zadnjem času ima največjo moč nad mediji kapital. Zakaj je to sploh problem, v kakšni meri je kapital že prodrl v medije v Sloveniji in kaj lahko za izboljšanje položaja naredijo novinarji oziroma celotna javnost, bo tema današnjega Odmeva. Oddajo pripravlja Špela Oset.
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA, OB 20.00: NA KRILIH LJUBEZNI
SPREMENJENA KRILA LJUBEZNI
Priljubljeno četrtkovo oddajo Na krilih ljubezni, kjer vrtimo samo ljubezenske pesmi, smo nekoliko spremenili. Rdeča nit oddaje, ki se po novem začenja že ob 20. uri, ostaja nespremenjena. Še vedno vrtimo ljubezenske skladbe, vendar zdaj poslušalci takoj po 20. uri začnete pošiljati predloge za ljubezensko pesem večera, ki jih nato skupaj z vašim sporočĚom predvajamo do 22. ure. Potem pa izmed predvajanih skladb izberemo ljubezensko skladbo večera. Predlagatelja skladbe, za katero glasuje največ poslušalcev, nagradimo. Voditeljica Na-- Št. 6 -12. februar 2004
	
IP1Ï	
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
6.	LOVE PROFUSION - MADONNA (4)
7.	TAKEMETOTHECLOUDSABOVE-LMCVS.U2	(2)
8.	SHUT UP-BLACK EYED PEAS (5)
9.	CHANGES-OZZY 6 KELLY 0SB0URN	(5)
10.	AMAZING-GEORGE MICHAEL (1) DOMAČA LESTVICA
1.	OD TEBE BOLAN-JAN PLESTENJAK
2.	T.H.O.R.-SIDDHARTA
3.	NEMOGOČE JE-DOMEN KUMER (4)
4.	LUNA NAD OBALO - KINGSTON ( 1 )
5.	ZAČARANA NINA KLUN (5)
6.	ZAUPANJE IZGINILO JE-GAME
(31
(3)
m™
nik in Radio Celje pokriva pet spodnjesavinj-skih občin, ki vsak teden pripravlja povzetek dogajanja z naslovom Od petka do petka (»Obožujem sarkazem; novinarji bi lahko bili včasih malo bolj cinični!«), ki je dobra poznavalka sprememb, ki jih bo v našo državo prinesla Evropska unija in katere novinarsko žilico že skoraj leto dni skoraj popolnoma zaposluje dogajanje v Klubu študentov celjske regije, zna vse svoje najboljše lastnosti vsekakor dobro izkoristiti. Kadar ni novinarka (kar je zelo redko), igra čelo; če jo želite slišati še kje drugje kot na radijskih frekvencah, lahko greste na katerega od koncertov Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje ali Celjskega godalnega orkestra, pri katerih igra. Vendar tega ne storite prihodnji mesec; kot nagrado za uspešno opravljeno diplomo je namreč dobila letalsko karto in skupaj s prijateljico se odpravljata v Čile in Peru.
Ob vsem, kar počne, je novinarski poklic zanjo nedvomno nekaj, s čimer je prišla že na svet. Novinarska žilica je namreč tisto, kar človek v sebi ali nima ali pa ima. In Špela Oset je ena tistih, ki se je z novinarstvom v sebi že rodila - pa čeprav si tega mogoče včasih (še) ne prizna.
ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ
OVER
7.	NA SENČNI STRANI MESTA-K0STA
8.	YIN-YANG-POLONA
9.	KRAUICASANJ-BOHEM8 LARABARUCA
10.	VANILIJA-LOS VENTILOS
PINK
WAL0U - OUTLANOISCH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KAKO NAJ VEM-VICTORY PLEŠEŠ-DAND
Tadej Oprešnik, Dušana Kvedra 35. Šentjur
Tone Koren. Jenkova 3. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK I! VALČKOV
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
taša Godec pa četrtkove večere popestri tudi z ljubezenskim življenjem slavnih.
CELJSKIH 5 plus
1.	MARIANKA-VITEZI CEUSKI |5|
2.	NA KOPITNIK GREMO-ANS.
MIRO KUNC	(3)
3.	GOZD NAD DOUNO-TERCET D0MIMA	(8)
4.	PUSTI MUZIKANTA-JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI	(6|
5.	POROČNI VALČEK-ANS. ZALOŽNIKI	(1) Predlog za lestvico:
DOLINA SAVINJE-J0ŽEGAUČ6 GLASBA IZ SLOVENIJE SLOVENSKIH 5 plus L NAJ HARMONIKA NOCOJ NAM SPET ZAPOJE-IGOR IN ZLATI ZVOKI	(3)
2.	0HCET BO-ANS. TONETA RUSA (7)
3.	ŠOPEK ZA EIZO-EKART (1)
4.	KAJ NI TO LEPO-BOBRI	(4)
5.	ODPRI Ml OKNO DEKLICA-
NEDELJA, 15. FEBRUARJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
ROKOMETNI BISER VID KAUTIČNIK
Tokrat smo pred mikrofon povabili glavnega junaka slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v rokometu. Velenjčan Vid Kavtičnik je bil že pri 19 letih izbran za najboljše desno krilo evropskega prvenstva. Zaradi odličnih predstav v slovenski reprezentanci se zanj zanimajo najboljši evropski klubi. Pogodba ga še vedno veže z domačim Gore-, njem, kjer je tudi začel svojo uspešno rokometno pot, vendar bodo novega rokometnega junaka v Velenju težko zadržali. Spoznavali ga boste v pogovoru z Mitjo Gavriloskim.
Elica Plajhner, Kersnikova 4, Celje Mimika Jazbinšek. Planinska vas 2,
90,6 95,1

95.9 100.3
—- Ší.6-12.f«bru.r2004
S^iobir
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
VAŠ DENAR DELA
V TREH
Naložba, življenjsko zavarovanje in prilagodljivost v enem!
ljubljanska banka
Vroče Valentinke
Povsod srčki, pa rdeči in rožnati bonbončki, stojnice s cvetjem tam, kjer so potrebne in tudi tam, kjer niso ... Prihaja valentinovo, eden najmlajših, vendar potrošniško vse močnejših praznikov. Dan ptičje ženi-tve oziroma snubitve, dan vseh zaljubljenih.
Kaj torej obleči za valentinovo, za večerjo v dvoje, za ples? Odgovor je jasen. Če sploh kdaj, je za ta čas prava »par excellence« barva: vroče rdeča. Valentinovo rdeča, jo nekateri imenujejo. Nenazadnje morda tudi zato, ker je že desetletja zaščitna barva slavne modne hiše Valentino. Niti ena modna sezona - in tudi letošnja ni izjema - namreč ne mine brez vsaj nekaj kosov pre-
stižnih oblačil in modnih dodatkov v rdečem iz njihovih kolekcij.
Da je rdeča že nekaj sezon zapored trdno zasidrana v najbolj trendovskem delu modnega pristanišča, sploh ni nobena posebna novica. TUdi letos se dobro drži, čeprav jo na trenutke nevarno ogrožata rožnata, rumena, bela in še nekateri živahni pasteli. Je pa tudi nekaj res: rdeča, ki daje obrazu svež videz, počutje pa obrne v samozavestnejše in bolj radostno, pristoji skoraj vsaki ženski, ne glede na starost. Zato pomislite nanjo, ko se boste v prihodnjih dneh ali tednih odpravljale po nakupih nove spomladanske garderobe!
Že vnaprej pa razmislite tudi o barvah, s katerimi jo boste kombinirale. Čeprav je
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
vroče rdeča prijazna, zna biti v družbi nepravih odtenkov preveč »napadalna«. Če vam je rdeče od vratu do čevljev preveč in si jo boste privoščile zgolj z enim kosom oblačila ali modnega dodatka, ji izberite za družbo le črno, belo ali peščeno. Privlačne Valentinke pa boste, na upajmo sončen dan, tudi s sončnimi očali z rdečimi stekli, ki so letos pravi modni hit!
GAL ERi
OKVIR
enkratna priložnost!
(sobota, 14. februar2004)
Obujte svoje otroKe v izbrano obutev
PETEJAN CICIBAN po
IZREDNO nizkih cenah!
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Slanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
Kocbekova 4, 3000 Celje Tel.: 03 544 33 95
do 18. ure, sobota od 9 do 12. ure.
mm
Del. čas: od pon. do pet, od 9. do 12. ure in od 14.
Valentinova
Glasujem za;
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika
Mojo ginekologinjo ali ginekologa
PRIIMEK:
NASLOV:
TELEFON:
POGLEJMO V PRIHODNOST
www.lovetemple.net/zoya/
Moj zdravnik 2004
Šifra: »RANJENO SRCE«
V vašem življenju res vlada nered. Fant, po katerem sprašujete, sicer do vas še vedno nekaj čuti, vendar pa bi vam težko obljubila možnost ponovne veze z njim. V vsakem primeru bi bilo dobro, da svoje življenje spravite v red. S sedanjim partnerjem ne boste ostali. Sprememba na področju čustev se lahko zgodi v obdobju enega leta. Svetujem vam tudi, da se pogovorite z bivšim fantom in se prepričate, kako in kaj. Po vsej verjetnosti boste imeli možnost preseliti se v drug kraj. To bo lahko povezano z vašim novim partnerstvom. Nekaj težav s sedanjim stanovanjem bo, vendar jih boste uspešno rešili. Tudi v službi se vam obeta sprememba in pa možnost napredovanja.
Večjih in posebnih težav z zdravjem ne bo, so pa možne manjše težave z žolčem in želodcem.
Šifra: »TEHTNICA«
Težave, ki vam ne dajo spati, boste uspešno rešili
Piše: METKA OBRUL - ZOYA j
najkasneje v letu in pol. H pogumno. Samo vztrajal morate. Kar pa se tiče vi šega načina življenja, pa u le nasvet: »Ubogim ne mo reš pomagati tako, da poji staneš eden izmed njihj Prav je, da sočustvujete i drugimi, vendar pa je čas da začnete misliti tudi iú| se. Zelo malo ste napisal o svojem življenju. Pravzaj prav niste napisali nič. Sve tujem vam več odločnosjl in da se naučite postavi«' se zase in reči: ne. Poziti« ne spremembe lahko pri čakujete v mesecu juniju Nekdo vam bo v prihodnj zelo stal ob strani in vai pomagal.
Z zdravjem bo še nel manjših težav. Pazite se prt ladnih obolenj in pazite prehrani. Srečno.
V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnik (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanj bo trajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov i podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovneg dneva zdravja, 4. aprila.
Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki h prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci p bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: i telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maximus in 50 praktičnih nagrad.
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30011 Celje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat!
Pol leta bo revijo Viva prejemala Majda Tašner, Iršičew 6, Celje.
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, so preteklo soboto proslavili tudi v osrednjem prostoru nakupovalnega centra Interspar v Celju. Številne obiskovalce je najprej pritegnil Savinjski trobilni kvintet z uvodnimi fanfarami Hàndleve Suite, kulturni program pa je z Zdravljico nadaljeval mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini. Brez Prešernovih verzov seveda na ta dan ni šlo. Prevzetnost
mlade, zale Uršike in usodo lepe Vide je čudovito interpretiral Dušan Cafuta, ki je program tudi povezoval. Prireditev je prijetno popestrila predpraznično soboto in z velikim zanimanjem so jo spremljali tako odrasli kot tudi njihovi malčki. Nekaj teh je prav iskreno pokazalo svoje navdušenje.
L jeklenim lepotcem na večerjo z Bepopovko Tinkaro in Rokom Kosmačem
Valentinova zapeljivka bo Tinkara Zoreč.
fakttflmv m I^aÁlfA MJŮ
Na valentinovo pripravljamo na Radiu Celje posebno nagradno igro za naše poslušalce. Smejali se bomo nenavadnim vprašanjem, ki bodo ena namenjena moškim, druga pa izključno ženskam. Zato bomo imeli telefonsko številko našega studia 49-00-880 rezervirano samo za poslušalke, našo drugo studijsko telefonsko številko 49-00-881 pa samo za poslušalce. Tisti, ki bodo pravilno odgovorili, dovoljena bo tudi pomoč Valentina ali Va-lentinke na drugi telefonski liniji, bodo sodelovali v večernem žrebanju, kjer bomo izžrebali par, ki se bo s šoferjem v BMW-ju Avtohiše Selmar odpeljal na večerjo v Vilo Herberstein v Velenju in to v družbi Roka Kosmača in Tinkare Zoreč.
Poleg glavne nagrade bomo podeljevali še manjše, zabavne, seksi nagrade, prebirali vaša ljubezenska sporočila in iskali najlepšo ljubezensko izpoved. V Valentinove srčke se bo Radio Celje odel že zjutraj, zabavno, veselo in v ljubezen obarvano pa bo na naših valovih do poznih večernih ur.
--
Valentinov zapeljivec št 2 vas lahko odpelje na večerjo v Vilo Herberstein v Velenju.
¥
Rok Kosmač, Valentinov zapeljivec št 1
KAJ BI DANES KUHALI
Bife za veselo zabavo
Ko se zbere družba mladih, jim ponudimo toliko za pod zob, da se nasitijo in si potešijo žejo. Marsikaj lahko kupimo že pripravljenega. Postrežemo tako, da godi očem: preste, klobasice, mešano zelenjavo v kisu, začinjene omake in razne osvežujoče sokove. Posoda, ki jo po uporabi zavržemo, pripomore k neskaljenemu veselju in olajša delo po končani zabavi. Kot prispevek iz domače kuhinje pa nekaj predlogov.
Sendviči iz sesekljanega mesa
Potrebujemo: 2 drobni čebuli, dva dni stare žemlje, 3 jajca, po žličko soli, belega popra in sladke paprike v prahu, 2 žlici sesekljanega pe-teršilja, 1 kg raznega zmletega mesa, 20 rezin kruha
za toast, 10 listov glavnate solate, 4 paradižniki, 2 v trdo kuhani jajci.
Pečico vključimo na 200 stopinj. Čebuli olupimo in zrežemo na kockice. Zemlji namočimo v mlačno vodo, ju ožmemo in z jajci, soljo, začimbami, peteršiljem in čebulnimi kockami zmešamo z zmletim mesom. Iz mesnega testa oblikujemo štruco, ki jo pečemo v pečici 45 minut. Pečenko ohladimo in razrežemo na 10 debelih rezin. 10 rezin kruha obložimo s solatnimi listi in pečenko. Paradižnike in jajci zrežemo na rezine. Oboje razdelimo na pečenko in pokrijemo z drugo rezino kruha.
Krompirjeva solata s kumaro
Potrebujemo: 1 kg krompirja za solato, 1/41 vroče mesne juhe, 2 čebuli, 1/2 ku-
mare za solato, 100 g majoneze, 4 žlice jogurta. 2 žlici vinskega kisa, 1/2 žličke soli, 1/4 žličke popra, 2 žlici zrezanega drobnjaka.
Krompir kuhamo približno pol ure, nato ga ohladimo, olupimo in zrežemo na rezine. Polijemo jih z mesno juho in pustimo 30 minut, da se krompir napoji. Čebuli olupimo in zrežemo na majhne kockice. Kumaro tanko naribamo. Čebulne kockice in kumarične rezine primešamo krompirju. Majonezo zmešamo z jogurtom, kisom, soljo in poprom in z omako zmešamo krompirjevo solato. Potresemo jo z drobnjakom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Nadevan kruh
Potrebujemo: 2 dolgi štqici belega kruha, 8 žlic majoneze, po 100 g jetrnega sira, suho salamo in prekajeni sir v rezinah, 3 paradižnike, 3 v trdo kulmna jajca, malo pe-teršilja, nekaj solatnih listov, 150 g sira z žlahtno plesni-jo, 500 g pripravljene mesne solate.
Štruci po dolgem razpolovimo in namažemo z majonezo, razporedimo vse ostale sestavine in pokrijemo z drugo polovico štru-ce.
Vlaško #1825!
Glikemični indeks živil
Tedenska astrološka napoved
Glikemični indeks je povezan z ogljikovimi hidrati. Slednji so lahko sestavljeni, kompleksni ali preprosti. Najenostavnejši med njimi je sladkor glukoza. Kompleksnejši ogljikovi hidrati pa so sestavljeni iz osnovne molekule glukoze in povezani v najrazličnejše kombinacije.
Vsakdo potrebuje energijo za delo in šport, najboljši vir energije pa so ogljikovi hidrati. Ko pojemo živilo, ki vsebuje ogljikove hidrate (kruh, testenine, sadje, sladkarije), jih naše telo spremeni v glukozo in sledi zvišanje nivoja sladkorja v krvi. Glikemični indeks živila nam pove, kako hitro se s hrano zaužiti ogljikovi hidrati v telesu pretvorijo v glukozo. Živila z nižjim glikemičnim indeksom se počasneje pretvorijo v glukozo, kar zagotavlja enakomernejši vir energije v daljšem časovnem obdobju. Živilo z višjim glikemičnim indeksom pa se hitreje pretvori v glukozo in povzroči hitro rast sladkorja v krvi. Z naraščanjem sladkorja v krvi narašča tudi ko-
ličina izločenega inzulina. Inzulin je hormon trebušne slinavke in njegova glavna naloga je omogočiti prehod glukoze iz krvi v celice.
Hranila z visokim glikemičnim indeksom so nezaželena zaradi hipnega porasta sladkorja v krvi, zato tudi pretirano naraste nivo inzulina. Jetra uravnavajo nivo odvečnega inzulina tako, da sladkor v krvi pretvorijo v trigliceride (maščobe), ki so dobro vidne kot podkožno maščevje. Telo vedno ustvari presežek inzulina - torej večji kot je glikemični indeks, večji je presežek inzulina. Ko inzulin prenese ves krvni sladkor, začne presežek inzulina porabljati glukozo, ki je namenjena delovanju možganov in ostalih vitalnih organov. Zaradi tega pride do padca sladkorja v krvi, kar občutimo kot zaspanost, utrujenost, brezvoljnost in lakoto. Nastalo situacijo imenujemo hipoglikemija. Uživanje živil z visokim glikemičnim indeksom redi in hkrati zavira hujšanje, ker inzulin pomaga kopičiti maščobe iz krvi v podkožje, hkrati
pa preprečuje razgradnjo telesne maščobe in pospešuje pretvorbo ogljikovih hidratov v maščobe.
Pametneje je jesti hrano, ki ima nizek glikemični indeks. To so ponavadi tisti prehrambeni izdelki, ki se začnejo s »polnozrnato«. Ker je struktura ogljikovih hidratov zelo kompleksna, se pri prebavi izloča glukoza počasi in konstantno. Glukoze ima s tem organizem dovolj za dalj časa, inzulin pa se ne izloča. Pozorni pa moramo biti tudi na enakomerne časovne presledke, v katerih zaužijemo hrano, kajti le tako vzdržujemo enakomerno količino sladkorja in inzulina skozi ves dan. Ob osnovnih živilih je pomembno jesti tudi živila, ki znižujejo skupni glikemični indeks, kot so balastne snovi, ki jih najdemo v zelenjavi, sadju in žitaricah. Balastne snovi so za
IZOGIBAJMO SE:_
sladkorji
med	____87
sladkor___100
zelenjava
buče_._75
kuhan krompir_70
pomfrit__75
Pečen krdmpir	80
sadje
banane	65
rozine	68
mango	60
marelice	60
ananas_94
lubenica	103
žita in žitni izdelki špageti izbelemoke 62 com flakes	85
bel n±___75_
bel kruh	76
človeško telo neprebavljivi ogljikovi hidrati, niso vir energije, igrajo pa pomembno vlogo pri prebavijo pospešujejo, nase vežejo holesterol, izboljšujejo izločanje strupenih snovi iz telesa in kot smo že rekli, uravnavajo nivo sladkorja v krvi. Na glikemični indeks živil vpliva tudi čas kuhanja, na primer al dente kuhane testenine imajo nižjega od razkuha-nih.
NM
Naslednjič: TV-prodaja - do popolne postave
V celjskem Top-Fitu imajo največjo izbiro aerobike in skupinske vadbe, je pravilni odgovor prejšnega tedna. Milena Kocman iz Škofje vasi bo po pošti prejela kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike.
JEJMO:_
Sladkorji
fruktoza____20
laktoza_46
zelenjava
soja_15
zelena solata___16
fižol_43
grah	51
sadje
češnje	22
jabolka_38
grapefruit 25 slive 39 pomaranče_44
žita in žitni izdelki
polnozmati špageti 37
ržen kruh_48
rjav riž_52
polnozmat kruh	52
Četrtek, 12. februar: dan
se bo začel napeto, napetost pa se bo do poldneva še stopnjevala. Luna je v znamenju Škorpijona, zato vam res svetujemo previdnost na vseh področjih, še zlasti v medsebojni komunikaciji.
Petek, 13. februar:... nič bojazni, planeti so pozitivno razporejeni in razen strahu pred nesrečnim »petkom, trinajstega« ne bo nič hujšega. Nasprotno; dopoldne bo priložnost urediti vse zadeve, ki so ostale nedokončane iz preteklih dni.
Sobota, 14. februar: luna v Strelcu bo prinašala s seboj veliko energijo in željo postoriti vse naenkrat. Malce bo prisoten tudi nemir, vendar bo v večernih urah dobrodošel, še posebno tistim, ki se želijo sprostiti ob zabavi.
Nedelja, 15. februar: sanje bodo bolj izrazite kot ostale dni in lahko na nek poseben način tudi napove-jo dogodke, ki se bodo vrstili. Nikar jih ne zanema-
90,6 95,1
rite! Dan bo za vse strelce ; nenavaden, lahko usoden in| težji za dvojčke, zato pazljivo!
Ponedeljek, 16. februar
luna v Kozorogu bo na nas vplivala resnobno in odgovorno bomo krmarili med priložnostmi in realnostjo. Pazljivo v komunikaciji z vsemi, ki so nadrejeni, in uradnimi osebami. Lahko se sproži kakšen spor.
Torek, 17. februar: v ospredju bo želja in potreba po komunikaciji in povezavi z drugimi ljudmi. Priporoča-i mo vam, da dan preživite v mirnem ritmu in nekaj storite tudi sami zase. Misli se bodo ukvarjale s preteklostjo.
Sreda. 18. februar: dan se?
bo začel nenavadno, naše raz-, položenje bo nihalo in volja do dela ravno tako. Zavestno se moramo truditi, da bomo usklajevali misli in razum. Na ljubezenskem področju se bodo zadeve odvijale z vso naglico.
Astrologinja GORDANA
95,9 100,3
Nagradno vprašanje
Pri katerem programu skupinske vadbe je poraba kalorij najvišja?
^cV;	KUPON TOP FIT REŠITEV:
	IME IN PRIIMEK:
LUUIWWXI	NASLOV:
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
Glikemični indeks nekaterih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
www.koiosej.si
Coin Firth
AfemRickman
KeiraKnightley
Martine Cutcheon
BiNighy
Fiat ima že dolgo precejšnje težave, medtem pa predstavlja nove avtomobile, ki naj bi mu pomagali iz zadreg. Na slovenski trg se zdaj vozi mala panda, avto, ki smo ga v prejšnji varianti dobro poznali tudi pri nas.
Nova panda (na sliki) je razmeroma majhen avtomobil (354 centimetrov dolžine). V posameznih primerih je lahko tudi mikro enoprostorec, kar po svoje potrjuje notranja sedežna prilagodljivost in tudi velikost prtljažnika (od 206 do 775 litrov prostornine). Oblika je nedvomno dopadljiva, to velja tudi za notranjost, pri čemer še posebej izstopa sredinski del armature. Nova panda je razmeroma visoka, ponujajo pa jo v 11 različnih barvah.
Motorna ponudba ni izjemno pestra, prav podhranjena pa tudi ne. Na voljo bo s tremi motorji, dvema bencinskima in dizelskim. Bencinska imata gibno prostornino 1,1 in 1,2 litra s 55 oziroma 60 KM, di-
zelski bo imel gibno prostornino 1,3 litra (JTD multijet) s 70 KM. Slovenskim kupcem bosta za zdaj na voljo le bencinska motorja, medtem ko dizelski agregat napovedujejo za pomlad oziroma začetek poletja. Takrat naj bi ob ročnem začeli ponujati še samodejni menjalnik dualogic. Kot pravijo, se bo jeseni pojavila še panda s4-kolesnim pogonom, čez kakšno leto pa še SUV izvedenka.
Osnovna izvedenka pande z oznako actual bo čez nekaj dni na voljo za 1,63 milijona tolarjev, letos pa naj bi po napovedih prodali približno 400 pand.
Po forfouru še formore?
Nemški Smart, ki je pridruženi član Mercedes Ben za, v zadnjih časih posluje dobro.
Čez nekaj tednov bo na trge pripeljala 4-vratna izvedenka z oznako forfour, zdaj pa v tovarni že razmišljajo o varianti s stalnim 4x4 pogonom. Kot kaže, naj bi avto z oznako ali imenom formore nastajal v DaimlerChryslerjevi tovarni v Braziliji, kjer bi lahko v letu dni naredili do 60 tisoč vozil.
V KOLOSEJU OD 19. FEBRUARJA
ffH
Laura Linney
Rowan Atkins
lA
pravzapravljubezen
toveactudy	Atkinson I
SKRAJNO ROMANTIČNA KOMEDIJA
Panda na slovenskem trgu
Na naših cestah vec toyot
Za nami je čas obračunov, pogledov nazaj in seveda tudi naprej, i Pri Toyoti Adria, uradnem predstavniku japonske tovarne pri nas, so lani prodali okoli 1.900 vozil, letos računajo na 2.300 kupcev ali na približno štiri odstotke trga.
To se jim utegne tudi posrečiti, saj bodo začeli ponujati prenovljeno corollo; vmes bo tudi corolla verso, enoprostorska izvedenka tega avtomobila. Maja se bo začela prodaja novega priusa, avtomobila s hibridnim pogonom (elektrika in bencinski motor). Leta 2005 pa bodo pri nas na voljo tudi avtomobili znamke Lexus; tovarne, ki jo je japonska hiša ustanovila posebej za Ameriko, vendar se zdaj Lexus pojavlja tudi na drugih kontinentih in trgih. Pri Toyoti Adria ta hip še nič ne govorijo o morebitnih višjih cenah.
(X SREDSTVO ZA ČIŠČENJE VETR. STEKLA lEfilElEl'" -KONCENTRAT II SAMO 380 SIT «1 ' ' ' KATALIZATOR UNVERZAINI ŽE 00 26.000 SIT LAMBDA SONDE_
RO+SO o
SflřVTS IN PtODAJA VOZU d.o.o. SUeton 13 (Hudnja), 3000 Celje. Tel: 425-4040 Fax: 425-40-88
nfvMHA _àm «HAYSiï
VOUSWAfitM roto 1.4 ClASSK1997 9*0.000
vouswacoi sotf 1,8 a 1995 950000
MIUUIIIWHIG01.2__ 2002 1.990.000
StAT COMMUA 1,4 St_1997 890.000
Št DODATKA AKQJA ZA VOZILAIEIWK 2003! ! UGODNI mmflHtt P0KCHE KREDU IH 1IAS1N6!
f AVTOTEHNIKA
jmyjsfa L 13,3000 Celje. I«Mtw: 03 42 63 300
HP VOZILA_mm «HA Y HT
rOlNĚOkolostj i-î_2001 1.570.000
Maja bo tudi v Sloveniji na prodaj toyota prius, avtomobil s hibridnim pogonom.
Prenova avensis
versa
V razredu velikih enopro-storskih avtomobilov ni tako huda gneča kot v malo nižjem, kompaktnem razredu. Med velikimi enopro-storci je bil že doslej znan in relativno uspešen Toyo-tin avensis verso, ki ga tovarna zdaj ponuja v nekoliko prenovljeni podobi.
Kaj je novega in drugačnega? Avto je spremenjen zunaj in znotraj. Nova in drugačna je maska motorja, drugačen je odbijač in nove so prednje luči. Spremenili so tudi zadnje luči, serijsko imajo vse izvedenke 16-palčna platišča. Notranjost je seveda bolj sveža, saj so upora-I bili drugačne obloge in sedežne prevleke. Opreme so tri; in sicer terra, luna in sol, dodati pa je treba, da so ob običajnih zračnih varnostnih . blazinah na voljo še varnost-
Avensis verso ima po novem elektroniko za nadzor stabilnosti vozila (VSC) in elektroniko, ki skrbi, da kolesa na spolzkem ne drsijo v prazno. Pri najbogatejši opremi ima avto serijsko tudi elektroniko, ki skrbi za bolj enostavno parkiranje (TPAS) in tudi satelitsko navigacijo. Zanimivo je, da ima tako opremljen avto na zadku kamero, ki na velikem zaslonu na sredini armature vozniku pokaže, koliko je med parkiranjem oddaljen od ovire oziroma avtomobila.
Nekatere izvedenke so serijsko opremljene s sedmimi sedeži in v tem primeru je v prtljažniku 282 litrov prostora, sicer pa ga je mogoče povečati na 1.626 litrov, kar je seveda zelo spodoben volumen. Ta hip sta v ponudbi dva motorja, oba z gibno prostornino 2,0 litra, vendar
je eden bencinski, drugi pa dizelski. Bencinski ponuja 150 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti in zmore največ 192 km/h ter do 100 km/h pospeši v 11,4 sekunde. Dizelski je iz serije D-4D in razvije 116 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. To zadošča za največ 180 km/h, medtem ko je pospešek 12,5 sekunde do 100 km/h.
Prenovljena toyota avensis verso (na sliki) je pri nas že na prodaj, letos bi radi prodali do 50 vozil, pri čemer stane bencinska različica nekaj manj kot šest, dizelska pa 6,4 milijona tolarjev.
nmmi
PREGLEDI V ŽALCU
TELEFON: (03) 713-17-77 DEL ČAS: PON. - PET. 7.00 -20.00. SOBOTA: &00 -13.00 =
MOTORNA VOZILA
PRODAM
AUDI 100 2,6. letnik 94, poceni prodam ali menjam. Telefon 041 978498. 594 R 4 gtl, letnik 92, neregistriran, v voznem stanju, prodam za 50.000 SIT. Telefon 031 737-723.	ž 57
OSEBNI avto Rover 214 gsi, letnik 1993, ugodno prodam. Telefon 031 461-798.
JUG0 45, letnik 90, registriran, prevoženih 106.000 km, odlično ohranjen in motor z menjalnikom, prevoženih 36.00 km, garancija, prodom. Telefon 031 789-371.	634
PEUGEOT 106, letnik 1998 in renault 19, letnik 1992, prodam. Telefon 041 763-313.	629
OPEL ostro 1,6,4 vrata, letnik 1993, prodom po delih. Pokličite popoldan, telefon 041595-112.	630 ŠKODO favorit, letnik 1991, ugodno prodom. Telefon 041 809-483. 6so GOLF jxd, letnik 1989 in daihatsu charade, letnik 1990, ugodno prodom. Telefon 041 642-762. eso JUGO 55 bral, letnik 1989, prodom. Telefon 5722-182, po 19. uri. 662 JUGO koral 45, letnik 90, registriran, prodam. Telefon 5796-171. Š90 AX 1.0, letnik 1997, 86.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon (03) 573-1971. L120 SUZUKI maruti, letnik 1996, prodam, cena 290.000 SIT. Telefon 040 613-398.
FIAT uno, letnik 1992, prodam, cena
190.000 SIT. Telefon 040 613-398.
R 5 bye-bye 1,4, letnik 1996, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 521-843.	700
RENAULT5five 1.4,5 kot., 5vrat, Ietnik95, 95.000 km, rdeče barve, ugodno prodam. Telefon 041994-921. 70S RENAULT dio 1,6 RXE, letnik 98, dodatna oprema, metalne barve, 5 vrat, ohranjen, prodam. Telefon 031 852-744.
712
MAZDO 6261.8 ISE, letnik 98, veliko dodt* ne opreme, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 051 211-195. L129 RENAULT 5, letnik 92, reg. do 5/2005, prodam za 185.000 SIT. Telefon 041 577-832.	Š93
KARAMB0LIRAN0 vozilo R19, letnik 1994, prodom. Telefon 041 783-134. žes NISSAN sunny 1.6 SIX, letnik 1993, prodam za 450.000 SIT. Telefon 041 763-551.
CITROEN AX 1.1 first, letnik 93, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041
R 5 five, letnik 96,63.600 km, rdeče barve,
3 vrata, vreden ogleda, tehnični pregled, prodom. Telefon 051 201-811.
734
JUGO koral 55, letnik 90, registriran do
septembra, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 518-127.	ž 76
ŠKODO favorit 135 gbc, letnik 1994, vlečna kljuka, prodam. Telefon (03) 7488-125, po 14. uri.	Š99
CITROEN AX 1.4 tgd, letnik 91, prodam za 110.000 SIT. Telefon 041 516-684.748 TOVORNO vozilo Tam 190 kiper prodam. Telefon 041 675-666. žsioo
KUPIM
OSEBNO vozilo znamk Renault, Citroen, VW
golf, Hondo, Opel, Toyota, BMW, Fiat, Audi, Škodo, Peugeot, lahko slabše ohranjen ali poškodovan, do 10 let slo-rosti, kupim za gotovino. Telefon 031 616-719.	459
STROJI
PRODAM
DV0REDN0 sejalnico OH, tračni obračalnik
za seno 220 in krožne brane prodom. • Telefon (03) 5794-289. 564 DVA mizarska stroja prodom. Kličite med 12. in 13.terl9.in 20. uro, telefon 5720-
PRALNI stroj, 15 kg, sušilni stroj, 20 kg in likalni valj prodamo. Telefon 040 606-156.	643
STROJ za pletenje moških nogavic prodamo. Telefon 040 606-156. 643 REDUKTOR z elektro motorjem prodom. Telefon 031 456-189.	Ž 64 TRAKTORSKO kosilnico na dva diska, širina 145 cm, kosilnico Alpino in šrotor z enofaznim motorjem prodam. Telefon 031 825-835. š87 TRAKTOR TV 826, lepo ohranjen, prodam.
Telefon 031 836-184. L104 TRAKTOR IMT 542, s kabino in kompresorjem, prodam za 55.000 SIT. Telefon 577-8971.	721
KUPIM
TRAKTOR in drug stroj, tudi v okvari, kupim.
Telefon 041 407-130.	327
TRAČNI obračalnik Sip 220 kupim. Telefon 041 598-999.	678
MOTORNO žago Alpinu 90 kupim za nadomestne dele. Telefon (03) 568-3510, zvečer.	715
groSEST
PRODAM
POSLOVNI prostor-trgovino, Tmoveljska cesta 2, Celje, 100 m2, ogrevanje, sanitarije, parkirni prostor, prodam. Telefon 4916-050,031 608-489. 380 ZIDANICO, bivalno, no sončni legi, v Črešnp-coh in 2 ho zemlje (gozd, vinograd, orehov nasad), prodam. Telefon 031 663-969.	600
NEPREMIČNINE
■ ■ ™ TEL 03 5451-006 04136K25
r«i»
NAKUP, PRODAJA, NAJEM
AlOJZ K t UDA s.p.. Dobrovi 23/« 3000 CELJE
V NAZARJAH prodamo na sončni legi zazidalno parcelo. Telefon 040 398-252.
CEUE-Šmorjeta. Prodam hišo na zelo atraktivni legi, primerno za poslovno-stano-vanjski objekt. Hiša je velika 230 m1 (3 etaže), stoji na parceli 1200 m', z vsemi priključki. Vseljivo takoj. Telefon 041 734-454 ali 051 310-339. 621 HIŠO v Celju, no Golovcu, 75 m2, delno podkleteno, z garažo ob hiši, ck na plin, parcela 711 m2, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 031 646-938.612 ZAZIDALNE parcele na zelo lepi legi prodam vokolici Dromelj. Telefon 051 321-925 ali (03) 5798-316.	6i5
CEUE-Ostrožno. Stanovanjsko hišo v mirnem in idiličnem okolju, površina 392 m2, etažnost p* I ♦m, prodamo za 166.398 EUR. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o., Mariborska 91, Celje.
GRADBENO parcelo za gradnjo hiše ali vikenda, na območju Virštanja pri Podčetrtku, prodam. Telefon 041 796-824.
634
VIKEND s hišno številko, v Slatini pri Ponikvi, z vinogradom, sadovnjakom in njivo, prodom za 4.500.000 SIT. Telefon 5792-133,041 599-490. šse VRSTNO hišo, obnovljeno, Hudinja, prodamo za 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-
381.
Poslovni prostor na Glavnem trgu. v strogem centru Celja, v velikosti približno 171 m2 (tretja podaljšana faza), prodamo za 550 EUR/m'. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o.. Mariborska 91. Celje._n
HIŠO, 320 m2, z urejeno okolico, staro 20 let,
cena po dogovoru. V račun vzamemo stanovanje, lokacija Savinjska dolina. Telefon (03) 5701-270,041 239-304.
Ž 69
CEUE, okolka. Zidan vikend, zemljišče 1350 m2, prodamo zo 8 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628.	731
RIMSKE Toplice. Hišo v 3. gradbeni fazi, sončna lega, prodamo za 10 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628.	731
CEUE, Robova ulka. Hišo, staro 35 let, 200 m2, prodamo za 18.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041 405-628.	731
ZIDANICO, no parceli približno 1600 m2, v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo zo 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, vww.prijoznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 736
Poslovni prostor v pritličju, v Stanetovi 19. v centru Celja, v velikosti 129 m2, prodamo za 155.850 EUR. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o.. Mariborska 91, Celje. fl
35 let staro dvostanovanjsko hišo v Kidričevi ulici v Loškem prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 . 727-301,5482-002.	736
12 let staro hišo, na parceli približno 450 m2, na Ostrožném, prodamo zo 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 736 ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m2, v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	736
HIŠO, dvojček, približno 90 m2 stanovanjske površine, na parceli približno 400 m2, letnik 1950, v Novi vasi, prodorno za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 736 PARCELE za gradnjo (Ponikva) prodam.
Telefon 041 675-666. • s 100 LAŠKO. Starejšo hišo v skupni velikosti približno 100 m2, z manjšim gospodarskim poslopjem, leto izgradnje 1935 in približno 2000 m2 zemljišča, prodamo za 5.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 746 - Št. 6 -12.
CEUE, Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico, za mirno obrt, približno 300 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km izven Celja, na mirnem kraju, v skupni velikosti 210 m2, leto izgradnje 1982, s približno 450 m2 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.	746
POLZELA. Zazidljivo parcelo v velikosti 912 m2, v bližini železniške postaje, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 746
KUPIM
POSLOVNI prostor za trgovino, ulični, v centru Celja, približno 100 m2, kupim. Telefon 041 716-126.	p ZAZIDLJIVO parcelo, velikost približno 1000 m2, v centra Polzele, Šempetra ali Zalco, kupim. Telefon 041 434-175. 675
ODDAM
V	LAŠKEM oddam v najem ali prodam lokal,
velikost 22 m2. Informacije 031 330-700.	443
VEČ poslovnih prostorov, različnih velikosti, v centru Celja, Kersnikova ulica, oddam. Telefon 041 611-603.	eo4
GOSTINSKI lokal v spodnji Savinjski dolini oddam v najem. Telefon 041 909-438.
611
POSLOVNI prostor, približno 18 m2, ugodna
lokacijo, ob Tušu, s parkiriščem, ob Mariborski cesti v Celju, oddam. Telefon (03) 5461-223,041 242-063. 710
V	CENTRU Celja, no atraktivni lokaciji, odda-
mo poslovni prostor, v velikosti 83 m2. Telefon 041 783-930.	730
Poslovni prostor-trgovino, v pritličju, v Stanetovi 19 v Celju, v velikosti 90 m7, oddamo v najem. Informacije po telefonu 4930-453 in 041 577-749.
___m
POSLOVNI prostor, približno 500 m + pisarne ♦ odprto skladišče, dajem v najem. Telefon 041 675-666. Š100
STANOVANJE
PRODAM
CEUE, center. Trisobno stanovanje, veliko
95 m2, vsi priključki, lepa lokacija, dobro vzdrževano in obnovljeno, prodam. V ceno zajeto tudi parkirišče in oprema, ni poplavno. Telefon 051 216-103. 160 TRISOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, 84 m2, vzdrževano, prodamo. Telefon 041 797-218, (03) 5415-199. 101 TRIINP01S0BN0 meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri.	tc
TRISOBNO stanovanje v Novi vaši, 84 m2, renovirano, prodamo. Telefon (03) 5415-199 ali 041 797-218. 607 CEUE, Novo vos. Dvoinpolsobno stanovanje z balkonom, 1. nadstropje, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 230-093,041 745-653, (03) 5443-392.
626
TRISOBNO stanovanje, 78 m2, CeljfrOtok, prodam ali zamenjam za hišo. Telefon 7817-004,041 924-866. 633 TRISOBNO stanovanje, velikost 59,02 m', v Preboldu, IV. nadstropje, letnik 1976, prodamo za 10.000.000 SIT. Telefon (03) 8974-750, 031 650-404, Elena nepremičnine, Jelena Pocajt s. p., Kidričeva 2 b, Velenje.	n CEUE-Defavsko ulica. Dvosobno stanovanje s CK, vseljivo takoj, prodam, cena 7.600.000 SIT. Telefon 041 531-281.
673
KAKO DO GOTOVINE TAKOJ	? ?	(j) Miklošičeva 1 Vsak dan od 9" do 17*
ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ		
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. JT. LJUBLJANA		
I GARANCIJA: • PLAČILNE KARTICE • OSEBNI DOHODEK •
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {ltu„.ini center)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:	I
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
NA KREDITNE KARTICEI
TAKOJŽNJA IZPLAČILA JEŽEK d.o.o.
Jurčičeva 6.2000 Maribor
PODRUŽNICA Bežigrajska 7.3000 CEUE tel.: 070/888-979,03/42846-90
~|»TRU SZ, Z.O.O.; Low 7, CE U Tel.: 03 42 63 122. 42 63 120 jI Got: 031 342 118,031 211 074
PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENfTVE
KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE!
cca. 72 m'. 9. nadslr./11.
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
nTTTTTTTTTTT
DVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu
v Celju prodom. Telefon 041 831-633.
681
DVOSOBNO, lepo ohranjeno in obnovljeno
stanovanje, s CTV priključkom, na Ljubljanski 60 v Celju (Plava laguna), prodam. Telefon 04I 908-545, po 17. uri.
DVOSOBNO stanovanje, velikost 62 m2, v centru Celja, prodamo. Telefon 031 853-108.	702
CEUE-center. Trisobno stanovanje, 90 m2, v prvem nadstropju. Telefon prodam. Telefon 041 316423.	717 CEUE-Pohorska ulica. Prodam obnovljeno, 74 m2 veliko stanovonje. Telefon 041 316-423. 717 STANOVANJE, 74 m2, lepa razporeditev, prenovljeno, klimatizirano, vseljivo takoj, prodam. Možnost nakupa garaže. Telefon 041662-194,491-9161. 724 NA Zelenici prodam dvosobno stanovonje, 54 m2,2. nadstropje. Telefon 041 217-907. p CEUE, center. Dvosobno stanovanje, 57 m2, prenovljeno, 1. nodstropje, prodamo za
10	mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 731
ŽALEC, Cankarjeva ulica. Trisobno stanovanje. 1. nadstropje, 62 m2, prodamo zo
11	mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 731
JHiH'lHI'MHai
—I,
CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno stanovanje, 2. nadstropje, 70,80 m2, staro 24 let, prodamo za 10,9 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628.	731
DVOINPOLSOBNO stanovanje (65 m'ston. pov., 23 m2 verande, garaža) v hiši, letnik 1930, v Novi vasi, prodamo za 10 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 736 KOZJE. Štirisobno stanovanje, v skupni velikosti približno 110 m2, v 1. nadstropju večstanovanjske hiše, leto adaptacije 1999, z lastnim plinskim ogrevanjem, uporabno tudi za poslovne prostore, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.	746
POPOLNOMA obnovljeno, klimatizirano in opremljeno stanovanje z garažo, v Kersnikovi ulici v Celju, velikost 86 m2, prodam. Telefon (03) 5484-609,040 629-376.	747
DVOSOBNO stanovanje v Žalcu ali okolici kupim. Telefon 040 985-125. ž 70
m', z bi
i, dg iS >n (03)
%ITstÍLit Jo 52 m", okolicu
do 8.000.000 SIT. Telolon |03) 897+ 750, 031 650-404, Eleno nepremični ne, Jeleno Potaji s. p., Kidričevo 2 b,
mo SIT. Expert nepre-17, Celje, telefon 041
731
GARSONJERO ali manjše stanovanje v Celju, laškem ali Žalcu, kupim. Telefon 031 576-148, po 17. uri. _ 732
(EUE-<enter. Opremljeno enosobno stanovanje, novo adaptirano, oddam. Telefon 041 678-250.	463 DVOSOBNO, lepo obnovljeno stanovanje v bloku, na Otoku v Celju (Trubarjeva ulica), 53 m1, delno opremljeno, oddam v najem. Sprotno plačilo, 2xvarščina. Telefon 031 668-700. 649 SOBO oddam dekletu ali samski ženski.
Telefon (03) 5417-395. 655 DVOSOBNO stanovanje (53 m7), Pod lipami * Celju, oddam. Telefon 031 595-949.
727
IAŠK0. Garsonjero, delno opremljeno, najemnina 35.000 Sir/mesec, oddam. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628.	731
DELNO opremljeno dvosobno stanovanje v Nušičevi ulici oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-
002.	736
TRISOBNO stonovanje no Ljubljanski cesti
28 o, Celje (opremljeno, vseljivo takoj),
oddamo, cena 250 EUR/ mesec. Telefon
031 765-251, email: info@siriusnepre-
micnine.com, http://www.siriusnepre-micnine.com., Sinus nepremičnine, Kosovelovo 16,3000 Celje.	741 GARSONJERO v Novi vasi oddam. Informacije po 20. uri, telefon 5411-818. 743
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Okrogarjevi
9, Celje (opremljeno, vseljivo takoj), oddamo. Cena 250 EUR/mesec. Telefon 031 765-251, e-mail: info@siriusnepre-micnine.com, htlp://www.siriusnepre-miaiine.com., Sinus nepremičnine, Kosovelovo 16,3000 Celje.	741 ENOSOBNO opremljeno stanovonje na Lavi oddam s 3-mesečnim predplačilom in varščino. Telefon 041 743-786. 745 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 60 m', popolnoma opremljeno, oddam. Cena 55.000 SIT. Telefon 041 630-168. 737 DVOSOBNO stonovanje v Okrogarjevi 3,62 m!, neopremljeno, oddamo v najem. Telefon 041 618-845. p TRISOBNO stanovanje, 72 m!, Milanskega 6, neopremljeno, oddamo v najem. Telefon 041 618-845. p
NAJAMEM
V	CEUU iščem dvo ali trisobno stanovanje za
najem. Telefon 041 335-305. 683
V	ŽALCU ali okolici najamem eno ali dvosob-
no stanovanje, lahko je neopremljeno. Telefon 041 990-656. ž 65 66 CEUE, center. Opremljeno trisobno stanovanje najamem. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628.
731
CEUE ali Žalec. Garsonjero ali enosobno stanovonje najamem. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628.	731
STANOVANJE ali stanovanjsko hišovCelju ali okolici najamem. Telefon 041 727-301.
i oprema
PRODAM
SEDEŽNO garnituro, kotno, 210-260 cm (Nova oprema), prodam za 32.000 SIT. Telefon 041969-771. 256 KOPALNIŠKO opremo z armaturo (umivalnik, bide, WC školjka in bono za 25.000 SIT), nov globinski sesalec Kirbi, ugodno prodam. Telefon 548-3849. 689 690 RABUENO kuhinjo ugodno prodam. Telefon (03) 7146-030.	ž 71
KUPIM
f akustika
VCD filme: Teksaški pokol z motoHco, Kajmak in Marmelada, prodam. Telefon 031 572-645.	706
OTROŠKI stol Trip trap kupim. Telefon 031 658-629 ali (03) 5885-156. 632 RABUENO pohištvo, kuhinjo, sedežno, kupim. Telefon 041623-925. 710 ODVEČNO pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041 490-189.	744
gradbeni iterial
RABUENO strešno opeko prodam po simbolični ceni. Kličite po 16. uri, telefon 5411-908.	843
PODSTREŠNO okno Velux, novo gzl, 78-140, z obrobo, prodam za 50.000 SIT. Telefon 041 912-252.	Ž 58 OPAŽ, bruna, rezan les, prodam in dostavim. Telefon 041 451-677, 070 451-677. 648 BRIKETE, bukove, visokokalorične, za vse peči, ugodno prodam, dostava. Telefon 051 318-590. 680 DRVA, »klaftrska«, suha, prodam. Telefon 031 629-158. Š89 BREZOVA dna, primerna za kamin, prodom. Telefon 031840473. 692 NOVA okna, velikost 180-120 -1 kos in 155-80 - 5 kosov, prodam. Telefon 031 765-934. š9i PLANIRN0 desko in suhe lege prodam.
Telefon 041 406-307. Ô92 ŠKARPNIKE, majhne, srednje in velike, prodom. Telefon 041945-589. 710 DVOJE balkonski vrat, 80-210 cm, prodam. Telefon 031 549-996, (03) 5799-251.
Š94
NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO!
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004~ s prilogo TV-OKNO!
__ Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spo zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek:
U 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:_
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
ALI
PRODAM
JARKICE v začetku nesnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, telefon 031 461-798. 260 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, prodam.Telefon (03) 8103-076. Š26
27
KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 160 kg, prodom. Možna je ludi dostava. Telefon 5823-210,041 455-732. 385 JAGNJETA za zakol ali rejo prodam. Telefon 5798-269.	Š52
PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, cena 300 SIT/kg, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061.	466
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041759-681. Š82 DVE žrebički, stari 9 in 10 mesecev, pasma norik, ugodno prodam. Telefon 031 565-015.	S 85
DVE žrebički, pasma norik in žrebca poni, ugodno prodom. Telefon 031 565-015.
Š85
ŽREBIC0 norik, staro 9 mesecev, prodam.
Kličite po 15. uri, telefon (03) 5791-213.
Š84
TRI jagnjeta, 30 kg, prodam. Telefon 040 742-149, (03) 5845-142. 647 TELIČKO simentalko, staro 1 leto, prodam za 85.000 SIT. Telefon 031 554-458.
638
PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. 651
652
GOSI, race, domače, prodamo. Telefon 040
380-540.	661
VEČ telic, od 250 do 500 kg, prodam. Anton Arzenšek, Gomja vas, 7, Grobelno, telefon 5794-215.	676 OVNA, starega 9 mesecev, zelo lep in vreden ogleda, prodam. Telefon 031 612-128.
677
TELIC0, staro devet mesecev, za zakol, prodam, cena po dogovoru. Telefon po 14. uri, 041 354-614, (03) 838-2010. 679 TELIČKO, 250 kg, prodam. Telefon 041941-
881.	L121
JAGENJČKA za zakol, ovco in ovna, stara 2 leti, prodam. Telefon 031 737-062.
PRAŠIČE, 90 do 120 kg in odojke, 20 do 30 kg, ugodno prodom. Telefon 041 543-394,5709-717.	ž64
TELIČKE simentalke, stare 8 mesecev, 3 mesece in 6 tednov, prodam. Telefon (03)5772-708.	686
DVA meseca stare psičke majhne rasli, s srednjo dlako, prodam. Jožica Ornik, Križevec 20, Stranice, telefon 5760-598.
PRAŠIČA za zakol, 130 kg, domača kuhana hrana, prodam. Telefon 5461-211.693 BIKCA, črno belega, starega 14 dni, prodam. Telefon 570-1869. 266 BIKAsimentaka, 160 kg, prodam. Telefon 5774-142.	697
TEUCO, ležko 340 kg, ugodno prodani.
Telefon 041516-171.	705
TM0,težko 530kg,iz eko reje, zazakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5772-728.	707
TEUCO sivko, težko 500 kg, prodam. Telefon 5739411.	L124
KRAVO simentalko, brejo 2. teleta, prodam.
Telefon 5739-033.	L124
KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. 1.127 OVNA, težkega, za zakol, ugodno prodam. Telefon 041 315-066. L130
VODJO PROIZVODNJE
-V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehniške smeri
-	izkušnje v vodenju proizvodnje
-	znanje nemškega jezika
NUDIMO:
-	urejeno delovno okolje
-	redne in stimulativne dohodke
Pisne vloge oddajte do petka, 27. 2. 2004, na naslov: ELASTOMERI, Bežigrajska 4, 3000 Celje
MUD0 kravo simentalko, drugič brejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5799-064.	716
MLADO brejo kozo, srnasta pasma, prodam. Telefon 573-9047. L131 BIKCA, 160 in 200 kg, telico, 200 kg, simentalci, prodam. Telefon 5461-341.
722
PRAŠIČA, težkega 250 in 120 kg, prodam.
Telefon 041 866-612, 041 276-602.
Ô96
HUSKUA, starega eno leto, z modrimi očmi, ugodno prodam. Telefon (03) 7146-030.	ž 71
ČISTOKRVNE mladiče, labradorce, rumene
barve, store 9 tednov, prodom. Telefon 031 501-658.	733
ČISTOKRVNO psko labradorko podarim. Telefon 031 499-926.	733
IJSKI IDELKI
KOMPLETNO opremo za sitotisk prodam ali
dam v najem. Telefon 041 726-516.
639
STREŠNO kritino in peč za centralno kurjavo prodam. Telefon (03) 1712-830. 656 MOTORNO žago Stihli 50, globok otroški voziček s prenosno torbo, dve postelji, 190-90, jogi, 200-90, prodam. Telefon 041 598-999.	678
MOLZNI stroj Virovitica in kletke za kokoši prodam. Telefon 700-2090. ž 62 TELICE simentalke, 280 in 120 kg, domači krompir, prodam. Ugodno prodam novo roto cisterno, 50001. Telefon 5739-356.
NOŽNI maser Medek mas, popolnoma nerabljen, prodam za 5.000 SIT ceneje. Telefon 5484-428.	701
TELEFON d 780, centrala in prenosna slušalka, domet približno 2 km, prodam. Telefon (03)5718080. Ž72
KUPIM
VRTNI kozolec, 3-4 m, kupim. Telefon 031
621-283.	631
SIIAŽNE bale prodam. Telefon 5793-293.
Š81
VINO, belo, rdeče, kakovostnih sort, prodam ali menjam za les. Telefon 5821 -680.
644
KROMPIR, primeren za sajenje, prodam.
Telefon (02) 6080-561. 651652 BAURAN0 seno v kockah in slamo prodam.
Telefon 031 629-158. Š89 SENO in slamo v kockah prodam. Telefon 041 763-030.	Š88
KROMPIR, rumen in bel, ugodno prodam v Žalcu, Savinjska cesta 117, telefon 5702459, po 19. uri. Ž84 BELO in rdeče vino, mešanih sod, ugodno prodam. Telefon (03) 5821-482. 694 SUHA bukova drva, suhe domače slive, bio, prodam. Telefon 041 678-221. 699 SLADKO seno v balah, Amo v balah, silážně bale, jari ječmen za seme in za krmo prodam. Telefon 5461-462. 699 VINO, kakovostno, domače (približno 1001), prodam. Telefon 041 272-096. 735 SENO za konje, v oglatih balah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 539-638.	740
l.ywj
PRODAM
SODE, jajčaste, 3 po 10001, prodam. Telefon 031 663-969.	601
OBLEKO a birmo (dekliško), mareličnebarve, prodam. Telefon 031 811-316, od 14. do 20. ure.	6I8
BOKSARSKO vrečo {96 cm, trojni šiv) in rokavice ugodno prodam. Telefon 041 849-183.	610
RAČUNALNIK, močnejši komplet, prodam. Telefon 041 877-308. žeo
25-LETNI fant, doma s podeželjo, redno
zaposlen, bi rod spoznal dekle, staro od 20 do 27 let, za resno zvezo. Sprejemam samo sms po telefonu 031 244-921.
Š79
SAMSKI fant, star 42 let, želi spoznati dekle, od 30 do 40 let, za resno vezo. Telefon 041 904-681.	646
SIMPATIČNA pravnica, 40 let, lepe postave naj pošlje ponudbo s telefonsko številko na Novi tednik pod šifro LEV. 437 30-letno samska ženska, 168/56, z visoko izobrazbo, želi prijatelja do 41 let za resno zvezo. Telefon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 13, Celje.	684
VISOKO izobraženi 50-letni Slovenec želi prijateljico od 35 do 50 let za resno zvezo. Telefon 041 248-647T 684
ZAPOSLITEV
PRODAJALCA no potujoči prodajalni (kombi), z vozniškim izpitom C kategorije, zaposlim. Pisne ponudbez dokazili poš liile no neslo.: »..ion l.dii. s. p. Cesto no kmetijsko šolo Î, 3230 Šeotjur.
376
PET komotcialistovza delo na terena zaposlimo zooedokiien ras. Prevoz iz okojite Celja organiziran. Vabljeni tudi Velen j-tcni in Savinjčani. Injormatije pa telele-nu 041916« (Umataj. Hověla, pod-jetje zo Irgovino in storitve d. o. o., Cesto talcev 31,4270 Jesenice, telolon (04| 5836-180.	n
DELAVCA lesarsko-krovskib det zaposlimo. Lesodekor, Anton Plohi s. p., Lotira ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 041 703-
20 do 30 let. Redno plačilo. Telefon 041 560-561. «inka Rdlet s. p, 2adobrovo
Ljubezen, delo, skrbi in
trpljenje tvoje je bilo življenje, s svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto, ljubezen, ata, hvala ti.
ZAHVALA
JANEZ VIDEC - ANZEK
iz Male Breze 8 (23.5.1937-5.2.2004)
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Muršecu za opravljen cerkveni obred, govornikoma Mariji Salobir in Jožetu Kaplu, pevcem iz Sentruperta in laškim rudarjem, ki so ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Berta, hčerke Jožica, Martina, Irena, Simona, Marinka ter sinova Silvo in Ivo z družinami.
KV kuharjo-picopeka zaposlimo za nedoločen čas. Nudimo dober OD in urejeno delovno mesto. Pizzeria Taurus, Miran Kojtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovce.
467
V EROTIČNI trgovini v Celju zaposlimo pro-
dajalca/ko. Pogoji: ustrezna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, lasten prevoz, starost ni pogoj. Pisne vloge pošljite na naslov Venera Shop d. o. o., Zg. Jezersko 82,4206 Zgornje Jezersko, n BISTRO Marjola, Tipo d. o. o., Šlandrov trg 15, Žalec, išče študentka ali natakarico za strežbo. Informacije pa telefonu 031 251-191 ali (03) 7103-770, popoldan.
Ž 60
ZAPOSLIMO štiri nove sodelavce, prodajalke
ali proda jake. Pokličite po telefonu 041 914-231. Fantom International d. o. o., Grevenbroichova 13, Celje.	n
ZAPOSLIMO kvalifkiranega natakarja ali natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. Informacije po telefonu 041 752-111. Šport center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p., Juvanjel, Ljubno ob Savinji. n NUDIMO delo v noši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 7i4 URGENTNO! Podjetje zaradi širitve poslovanja sprejme 8 oseb. Začetek takoj. Informacije od 8. do 10. in 12. da 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje, 718 LOKALNA firma s stalnim poslom išče ženske in moške z željo po večjem zaslužku. Izobraževanja, bonusi, nagradna po-
ZA OBČASNA FIZIČNA DELA potrebujemo 3-4 fante, stare od 25 do 40 let,
ki so prilagodljivi in navajeni različnih del (zidarstvo, mizarstvo, ključavničarstvo...). Zaželen lasten prevoz. Kontakt: 031 644 870 Vecronia d.o.o., Ločje 1, Celje
AVTOPREVOZNISTVO GRADBENA MEHANIZACIJA
Arzenšek Jožef s.p. Turno 2a 3263 Gorica pri Slivnici
ZAPOSLIMO VOZNIKA C IN E
KATEGORIJE, STROJNIKA TGM.
ZAŽELENE IZKUŠNJE. INFORMACIJE:
03/748 30 OO
tovanja. Pokličite takoj. Informacije od 8. do 9. in od II. in 16. ure, telefon (03) 4282-071. M onikink d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje.	718 Ml smo si izboljšati svoj standard, izboljšaj ga še ti. Sprejmemo prvih 30 klicev. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. Mand-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje.
718
PODJETJE s permanentnim poslom sprejme
osebe za redno ali honorarno delo. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure, telefon (03) 4282-071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje.	7is PODJETJE M.amMjnk d. o. o., Podjavorškova 1, Celje zaposli komercialno tajnico za nedoločen čas s poskusno delovno dobo. Vse informacije po telefonu (03) 4282-070 ali 041 645-157, od 8. do 16. ure. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1, Celje. 718 ZAPOSLIM mlajšo delavko ali študentko za delo v šanku. Opravljeno delo bo redno in dobro plačano in nogrojeno. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek s. p., DoL harjeva 5, Celje. 723725 DELAVCA za delo v vulkonizerski delavnici in ročni avtopralnici, po možnosti avtom» hanika, zaposlim. Informacije po telefonu 041 403-001. Vulkanizacija in avto-pralnica Štefanfič, Arja vas 10, 3301
■hazno
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share, d.o.o., Mariborsko 7, Celje.
HIŠNI servis, popMa od A do Ž. Servis AŽ, Ob Hudinji 15, Celje, telefon 051 333-863.	667668
Družba za varovanje ljudi in premoženja
PROSIGNAL d.o.o.
Celje,
Kersnikova 19,
prosto delovno mesto
FINANČNI KNJIGOVODJA
Zahtevani pogoji:
-	državljan RS
-	V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	obvladovanje osnovnih računalniških programov
-	komunikativnost in samostojnost
Rok za prijavo je 8 dni na gornji naslov.
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas
prof. SREČKO BERNARD PETRIČ
iz Nove Cerkve 13
ii žalosti se iskreno zahvaljujemo vsakomur, ki je z nami kakor koli sočustvoval v teh težkih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, njegovim sodelavcem, sošolcem in znancem.
Njegovi najdražji: Sonja, Lucija, Boštjan, Maja, Kai.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
ALOJZIJA UDOVČA
(17.9.1915-27.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za opravljen obred in govornici iz Krajevne skupnosti Dolgo polje, gospe Vilmi Ekselenski. Hvala vsej pogrebni službi Veking iz Celja.
Žalujoči vsi njegovi.
SMO dinamičen in fleksibilen računovodski
servis, ki nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več,... Za vos si bomo vzeli čas! Pokličite (03) 7810-266 ali 041 500-802. Ebona d. o. o., Teharje 34, Tehorje.	n
BAGAT servis šivalnih strojev in parnih likal-nikov. Prodaja šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. ž 23
" "X^edeiewanje 24^
" Ml 090 44 17
SPUŠČENI stropovi, predelne stene, izokxije, po ugodnih cenah. Monting, Renato Vodeb s. p., Ul. I. celjske čete 27, Šentjur.
228
SVA par brez otrok v starosti od 30 do 40 let
in iščeva ugodno stanovanje na podeželju. Po možnosti v zameno za oskrbo ali pomoč pri delu. Telefon (03) 5719-535.
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
IŠČEM dobre ljudi, ki bi skrbeli za pokretno
staro gospo. Za darilo dobijo manjšo domačijo na deželi. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro TROBENTI CA.	595596
DOSTAVA zemlje, peska, žagovine, itd., Ce-Ije-Žalec, okolica. Telefon 041 459-322. Max prevozi in zemeljska dela, Bandelj Vladimir s. p., Dušano Kvedra 36,3000 Celje. '	Ž7
NUDIM strokovno vodenje računovodstva. Rendi d. o. o., telefon 5481-445 ali 040 343-997.	742
SMO dinamičen in fleksibilen računovodski
servis, ki nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več... Za vos si bomo vzeli čas. Pokličite (03) 7810-266 ali 041 500-802. Ebona d. o. o., Teharje 34,3221 Teharje. n NUDIMO instrukcije iz matematike za osnovne in srednje šole ter fakultete. Telefon 041 383-594. Mag. Mihaela Košto-maj s. p., Bukovžlak 93,3221 Teharje.
620
SELITVE, prevozi pohištva, opreme 1er prevozi v tupno. Telefon 031393-249,031 446-290. Boštjan Južna s. p. Zlateče 2 a, 3230 Šentjur.	619
NUJNO potrebujem 100.000 SIT posojila. Vrnem v 10. obrokih po 10.000 mesečno ♦5.000 mesečno obresti. Če je kdo tako dober, naj mi, prosim, posodi, saj denar nujno potrebujem. Telefon 040 225-155.	613
KR0VSK0 tesarska dela in adaptacije objektov izvajamo. Telefon 041 684-292, Albin Kus s. p., Čufarjeva 8, Vojnik. 657 659
OBNAVLJAMO emajl kopalnih kadi. Po pripravi površine in nanosu emajla v več slojih bo vaša kopalna kad kot nova. Telefon 031 531-921, kličite po 15. uri. Mojmir Pimovar Opes s. p., Pod Ostrim vrhom 31 a, 1420 Trbovlje. n IŠČEM košnjo v okolici Laškega, možna traktorska obdelava. Prodam EU priklop za ford eskord 18 D. Telefon 031 285-550.
SERVISIRAM vse vrste plinskih štedilnikov, vršim priklop na zemeljski plin. Rado Strnad s. p., Tremerje 6, Celje, telefon 041 558-370,(03)5488-214. 739
90,6 95,1
WM
95,9 100,3
Ljubezen, delo in skrb tvoje je bilo življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
FRANC LENKO
iz Jarmovca 5 v Dramljah (13.6.1952-15.1.2004)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje, sveče, svete maše, izražena pisna in ustna sožalja ter množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj, g. Vodušku in g. Krajniku za besede slovesa pri odprtem grobu, trobentaču ter pogrebni službi Žalujka.
Žalujoči: žena Tatjana, sinova Marko in Matic ter hčerka Tina z družino.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili našo drago omiko
MILENO BORDON
na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njeni nečakinji Hermini Baloh, njenima sestrama Sabini Kačičnik in Mariji TVirnšek ter osebni zdravnici dr. Simoni Veninšek, ki so ji vzorno in požrtvovalno stale ob strani ob njenem zadnjem pogumnem boju z nepremagljivo boleznijo.
Sin Milan z družino.
%
9
Veš, da sem materinsko te ljubila in vem, da ljubil si me tudi ti; žal, prepozno sem spoznala, da premalo sem razumevanja ti dala. Sporočamo žalostno vest, da nas I je mnogo prezgodaj, v cvetu mladosti, tragično zapustil naš ljubljeni sin, vnuk in nečak
LEON VELKOVSKI
(12.3.19X8-3.2.2004)
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
Žalujoči: mama, hčerkica, babica, tete, strici in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in pradedka
LEONA AMONA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane maše ter pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku Hriberniku, g. Kocmanu in g. Plahuti za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Gekott. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in se ga boste še spominjali.
Žalujoči vsi njegovi.
INFORMACIJE
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... S to mislijo v srcih smo se 30. januarja 2004 poslovili od naše
MARIJE MEDVED
roj. Pungaršek iz Petrové
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ji poklonili v slovo, nam izrekli ustna in. pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter boste v svojih srcih ohranili lep spomin nanjo.
Žalujoči: mož Rafi, hčerki Ksenja z možem Marjanom in Mateja z Jožijem, vnukinje Adriana, Lara in Ida ter bratje in sestre z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ANE JESENKO
iz Žepi ne 4
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu Kostanjšku za cerkveni pogreb. Zahvala tudi gospe Jani za nesebično pomoč v času njene bolezni ter sosedom, prijateljem in znancem za pomoč. Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANGELE PERC
roj. Maček iz IX)pace 31, Prevorje (8.7.1921-28.1.2004)
se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Marku Šramlu za lep obred, g. Mirku Pajku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Gekott ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Sin Mirko z ženo.
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
13. februarja bo minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
MARTIN OBREZ
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, iskrena hvala. Za vedno ostajaš v naših srcih.
Žena Ivanka in hčerka Martina z družino.
V vejevju hrastja ptica spreletava, sestara... Še poje, pozdravlja, na svoje rodove ponosna, sama se s strtimi krili poslavlja. (M. G.)
ZAHVALA
Krila življenja so se strla tudi naši dragi, nepozabni mami, babici in prababici
MARIJI GRABAR
nekoč Repin
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, ji darovali cvetje in svečke, nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Doma upokojencev v Loki, kjer so ji lajšali zadnja leta življenja, Društvu upokojencev Rimske Toplice za obiskovanje. Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred in
Marku Mastnaku za odigrani žalostinki. Posebej smo hvaležni njenim zvestim sosedam, ki so jo imele rade, jo obiskovale in ji pomagale. Za njo žalujemo njeni otroci z družinami. Rimske Toplice, 12. februar 2004
Ljubezen, delo, skrbi in
trpljenje tvoje je bilo življenje, s svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ata, hvala ti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, praded-ka, brata in strica
FRANCA MAČKA
iz Spodnje Rečice 20 v Laškem (20.9.1913-1.2.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala godbi na pihala Laško, pevcem, govorniku gospodu Ojstršku, gospodu kaplanu za opravljen obred ter Komunali Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
Boli, ko od bolezni, bolečine, usihajo moti. To vemo vsi, ki ob tebi radi smo bili. Ljubezen, dobrota, odpuščanje tvojega življenja se v naša srca blago je. za vekomaj vsadila.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, dedija in pradedija, brata in strica
LADISLAVA ST0PINŠKA
iz Rimskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, z nami delili
bolečino ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala zaposlenim v podjetju Libela Celje, SŽ, ZD Laško, posebej še osebni zdravnici Nataši Knez ter patronažnima sestrama Lenki in Katji, g. župniku Jožetu Tlirku, pevskemu zboru iz Rimskih Toplic, govornikoma, praporščakom in pogrebcem. Zahvala Enoti LOGEVOJ, Vojašnici Celje, kolektivu kuhinje, za vso pomoč, solidarnost in razumevanje. Njegovi najdražji.
Rad bi še živel, živeti je lepo, a Bog hotel drugače je in vzel me je v Nebo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica
ALOJZA ZEMETA
iz Zagrada 102 (2.4.1910-28.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Hvala Območnemu združenju borcev in udeležencev NOB Celje ter KO Tone Grčar Pod gradom. Društvu upokojencev Celje, gospodu Janiju Sivki za govor in pevcem za odpeti žalostinki. Hvala patru Klemnu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala osebju travmatološkega oddelka celjske bolnišnice za nego in skrb ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Slavko in hčerka Berta z družinama ter nečaki in nečakinje.
I ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
30.1: Tatjana KOLMAN iz Sevnice - deklico, Damjana KRAJNC iz Žalca - deklico, Tea KOŽEUNIK iz Šoštanja
-	dečka, Darja JAKOPIČ iz Laškega - deklico in dečka, Mateja NOVAK iz Šentjurja - dečka, Tanja LAH iz Šmarja - dečka, Brigita BORINC iz Žalca
-	deklico, Monika GUBERAC iz Šmartnega - dečka.
31. I.: Damjana MALIGOJ iz Celja - dečka, Hedvika VIDÍC iz Jurkloštra - deklico, Matějka REPNIK s Polzele -deklico.
1.	2.: Maristella MALINGER iz Celja - dečka, Erika BRUNET iz Luč - dečka, Simona GOLEŽ iz Celja - dečka, Ksenija VERDEV iz Žalca - deklico, Renata KOSI iz Celja - dečka
2.	2.: Simona Judita PRIMOŽIČ iz Prebolda - deklico, Andreja KOČAR iz Celja
-	dečka, Manica VRHOVŠEK iz Slovenskih Konjic - deklico, Melita JELEN iz Velenja
-	dečka, Ema JAKOP iz Velenja - dečka.
3.2.: Lucija CIGLAR iz Celja - deklico, Vlasta BUSER SOVIČ iz Loč - deklico, Jo-landa ŠTURBEJ iz Rogatca -dečka, Anreja KLAVS iz Sevnice - dečka, Irenca JANEŽIČ iz Šempetra - deklico, Polona ULAGA iz Štor - deklico.
4.2.: Tjaša PRAZNIK iz Velenja - dečka, Jadranka MARIJAN iz Celja - dečka, Sabina ZUPANC iz Vojnika - deklico, Milena DEŽELAK iz Jurkloštra - deklico, Suzana STARLEKAR iz Celja - dečka, Štefanija ŠVEGLER z Gro-belnega - dva dečka, Martinka RATEJ iz Loč - dečka.
lja in Tina RAZLAG iz Do-berteše vasi.
||:POROKE
Laško
Poročili so se: Fikret LIHIČ iz BiH in Alenka SOTENŠEK iz Litije; Goran SMOLE in Urška SITAR, oba z Ljubečne; Janko VAJTHAUZER iz Galicije in Hanja JAŠAREV1Č iz BiH; Boštjan KOLAR iz Ce-
Celje
Umrli so: Irena ZELIČ iz Prebolda, 47 let. Srečko Bernard PETRIČ iz Nove Cerkve, 64 let, Alojzij ZEME iz Celja, 94 let, Ivanka ANTLEJ iz Celja, 83 let, Ivan PRODAN iz Celja, 62 let, Andrej SAVSKI iz Celja, 28 let, Vladimir ČUJKO iz Rogatca, 50 let, Ana JESENKO iz Žepine, 84 let, Hermann Ludwig NAGEL iz Celja, 79 let. Slavica OJSTER-ŠEK z Dobrne, 73 let. Angela PERC iz Lopace, 83 let, Ljudmila ŠELIGO iz Pongra-ca, 76 let, Franc MAČEK iz Sp. Rečice, 91 let, Zdenko FELDIN iz Loke pri Žusmu, 45 let, Jožef MARINŠEK iz Zreč, 76 let, Miha SCHMID iz Stopč, 76 let, Anton PLAŇKO iz Paridola, 58 let, Franc KLEP s Frankolovega, 74 let, Leopold KOTNIK iz Vitanja, 77 let, Janez ŠTORGEL iz Celja, 65 let, Angela GODEC iz Polene, 82 let, Bogomil KO-KOŠAR iz Gorice pri Slivnici, 84 let.
Šentjur
Umrli so: Peter MIHELČIČ s Proseniškega, 73 let, Franc JAKŠE iz Spodnjih Slemen, 66 let.
Velenje
Umrli so: Ivan GABER iz Celja, 74 let, Franc ŠKOBER-NE iz Celja, 58 let, Marija SUHOVERŠNIK iz Tiroseka, 89 let, Marija STRAŠEK iz Uniš, 81 let, Ivan KOLAR iz Homca, 69 let, Frančiška KRIVEC iz Velike Ravni, 90 let. Angela ČEPIN iz Ljubne-ga ob Savinji, 87 let.
Laško
Umrli so: Jedrt SELIČ iz Rimskih Toplic, 70 let, Vladimir BOŽIČ iz Brnce, 73 let, Antonija KINK iz Jelovega nad Radečami, 78 let, Anton VORIN iz Strmce pri Laškem, 62 let, Franc ŽUPANEC iz Šentruperta pri Laškem, 34 let, Peter SENICA iz Debra pri Laškem, 52 let, Franc ŽUPANEC iz Šentruperta pri Laškem, 74 let.

ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka




Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske be-ležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 19. februarja 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. januarja. Prispelo je 1212 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: KOD, RJA, AER, ŠAL, EP, ENDEMUA, IGELIT, LENTA, PANORAMA, IK, NRAV, LORIJI, ATLANTIK, ŽID, TE, KAP, IKAR, ALADAR, AR, ACA, MU, ANETO, ZINKA, SARI, KOT, ANAN, STRADIVARI, NATAKAR, OSIP, ČÍŽEK, AKITA, DENVER, TIL, ANINIS, PART, NOREC, HIAT, ERIKA, ILSE, VOJAK, PITT, ANALI
Geslo: Ptice pevke, ki domujejo v gozdovih.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Nataša Mačkovšek, Seno-vica 15,3240 Šmarje pri Jelšah
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Nataša Homšak, Ul. Cirila Debeljaka 9,3000 Celje
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Karla Pintar, Rožni vrh 28,3201 Šmartno v Rožni dolini. Hana Lapornik, Tevče 32 a. Laško in Miran Roje, Pot v Konjsko 8, 3212 Vojnik
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
30 31 32 33
KUPON
Ime in priimek: Naslov: _
Davčna številka:
HOROSKOP
Ona: Ponovno srečanje z bivšo ljubeznijo vaju bo oba iztirilo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki se lahko hitro maščujejo, zato dobro premislite, preden storite drugi korak. Čaka vas lahko prava katastrofa.
Oru Ne smete se več zanašati le na eno osebo, ampak se v prihodnje obrnite tudi na druge, saj boste tako uspeli veliko hitreje kot običajno. In to velja tako za ljubezen kot tudi za vaše zasebne načrte!
Ona: Našli si boste prav prijetno razvedrilo, ki vam bo prineslo dobro voljo in občudovanje nekoga. To vam bo vzdignilo ugled v stalni družbi, kar se vam lahko obrestuje še na drugih področjih.
On: Oseba, ki vam ne da miru, bo skovala dober načrt, kako vas osvojiti. Zelo težko boste ostali ravnodušni, zato bo najbolje, da se ne sprenevedate in raje uživate v nežnih trenutkih, ki vas čakajo.
Ona: Res je, da je položi izredno zapleten, vendar lahl še vedno vse skupaj srečno pri vedete do konca, če boste le dal pameti prednost pred strastmi Tudi za slednje bo še več kot pra več časa.
On: S prijatelji se boste dome nili za veseljačenje, ki se bo zdi vleklo daleč v noč. Dogajalo precej zanimivega, za kar pa bilo še najbolje, da ne bi prišlo ušesa partnerki.
BggBElI
Ona: Če boste hoteli prisiliti pait nerja, da bo živel po vaših pranji lih, ga boste kaj kmalu izgubila Poskusite biti vsaj malo strpnejši in mu ponudite neke vrste kom\ promis. Zadnja beseda bo vseeno vaša...
On: Zadnje čase ste precej za j nemarjali partnerko, zato jeskrah ni čas, da seji čimprej posvetite! S prijazno besedo boste naredill i veliko več, kot s stalnimi prepiri in dokazovanjem svojega praval
DVOJČEK M"™1"
Ona: Končno se boste posvetili uresničevanju svojih ljubezenskih načrtov, ki so use prej kot skromni. Le pogumno naprej, saj vam trenutno pozitivno razpoloženje vsekakor zagotavlja uspeh na polni M.
On: Posvetite malo več pozornosti okolici, saj vam nekdo prav odkrito izkazuje naklonjenost. Imate izjemno priložnost, da si polepšate sicer dolgočasen teden, zato je nikar nezavrzite. Raje uživajte, dokler lahko!
Ona: Prijateljev zapeljiv nasmeh vam bo povedal več kot tisoč besed in vam dal tisti odločilni pogum, ki ga potrebujete. Na začetku boste sicer nekoliko nerodni, kar pa se bo na koncu izkazalo celo kot prednost.
On: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do partnerke, kar vas lahko stane medsebojnega zaupanja. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njenih opravkih obrne y slabo za vas
Ona: Dolgočasili se boste, kot že dolgo ne, vendar se boste hitro znašli in si priskrbeli prav prijetnega sogovornika. In kaj kmalu se boste znašli v družbi, ki bo nekaj povsem drugega kot dolgočasna vsakdanjost.
On: Se vedno pogrešate nekdanji mir in sigurnost, pa čeprav si venomer dopovedujete ravno nasprotno. Poskušali se boste zakopati v delo, a vam to ne bo pomagalo. Pojdite raje v družbo in se zabavajte.
Ona: Ker ima strah velike oči, boste vse preveč previdni celo tam, kjer bi morali biti malo bolj samozavestni. To velja predvsem za ljubezen, kjer imate odlične možnosti, da osvojite osebo, ki si jo želite.
On: Povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a to ni edina pot, da si zagotovite njegovo prijateljstvo. Sprejmite povabilo, četudi boste v začetku nekoliko zmedeni, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti.
Ona: Nenadna novica vam boj dodobra spremenila ustaljen tek življenja, ob tem pa vam, kopala tudi nekaj težav. Treba. bo obrniti na koga pametnejšegi in iznajdljivejšega, drugače «iml bo še trda predla.
On: Podali se boste v raziskovanje širše okolice, pri čemer vam bo pomagala znanka, ki si že dalj časa prizadeva pokazati svoja čustva. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas
KOZOROG
Ona: Nekdo vam zavida trenutne uspehe, vendar naj vas to kar ne skrbi. Posvetite se raji stemu, ki vas razveseljuje in bava, pa boste na slabe stvari kai pozabili. Ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagali
On: Postavljeni boste pred pomembno odločitev, ki lahko v veliki meri odloti o vašem prihodnjem življenju. Posvetujte se s prijateljem, kije bil pred kratkim v podobnem položaju; vsekakor vam bo znal pomagati.
Ona: Prijeten pogled neznanca vam enostavno ne bo šel iz misli, zato je najbolje, da mu to tudi poveste. Sprva bo sicer precej presenečen, a se bo na koncu vse skupaj izšlo povsem po vaših pričakovanjih.
On: Trenutni položaj vam dopušča marsikatero alternativo, saj vam gre vse kot po maslu. Z malce truda veliko pridobite, zato ne ustvarjajte nepotrebnih skrbi in uživajte v avanturah, ki so pred
Ona: Prav obsedla vas bo ideja, da vas nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabite, da ni vse tako črno, kot si to slikate sami. Še vedno se vam bo ponujala priložnost, kije enostavno ne smete zamudi-
On: Začenjali boste razumeti partnerkine težave in malce čudno obnašanje zadnje dni, karvam bo popolnoma razblinilo sumni-čenja, ki so se vas lotevala. Pomagajte ji iz težav po svojih najboljših močeh.
Igo-So zvezde dumi Kinematografi si pri
programa.
J12D. 14.30.17.30.20.40,22«? Taksaiki pokol; motorko 1640.2050.23.00 Veliki riba
J2M 15.50.1810,2030.22.50
0.13.40.16.10,18.20 ( 2 in 14.2 odpade)
12.40.23.20.15.ro. 19.10. Gospodar prstanov: U3H16.0H 20.10 Nasmeh Mon« Lue
11.40.16.30.21.10
14.40.18.50 JlQfl. 15.30.21.00 JA2Q.1900
KOLOSEJ
J4Sa 18.00.21.10
Dergi in Rwa v kraljestvu svizca
|4t» 16.10.18.20.20.30.22.40
13.40.15.50.18.10.20.20.22J0
15.00.1710.19.20.21.3O.ZJ40 Velikanka
13.30.16.00.18.30.2130^J. JO
PETEK Mali svet NEDELJA
NEDELJA 17.00 in 19.30 Bilo i« nekoč v Mehiki
PONEDELJEK 1930 Biloje nekoč v Mehiki
1-7ITTTÍ2__
10.00 Hermanov bripg_
Hermanove ustvarjalnice: Slovenska elno maska
izdelava pustnih mask
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Mlado sonce - plesno gledališče Mali Harlekin
plesna predstava
18.00 Muzej novejše zgodovine
Božidar Gorjan-Bogo: Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem 1944-45, operacija Avstrija predstavitev knjige 18.00 Savinov likovni salon Žalec France Slana odpnje razstave akvarelov
19.00 Knjižnica Velenje
Florijan Lipuš: Boštjanov let
literarni večer z dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo in predstavitev knjige
19.00 Knjižnica Laško_
Igor Grdina: Jovan Vesel Koseski
predavanje
19.30 Narodni dom Celje
Lepotica in zver - musical
tradicionalni Valentinov dobrodelni končen
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Alejandro Ca so na: Barka brez
domoljubna igra v treh dejanjih
Razstave
Galerija Mozaik: 105. samostojna likovna razstava slikarja in kiparja Maria L. Vilharja, do 26. 2.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (akvareli in pasteli) Sa va Kure-ta iz Celja, do 31. 3.
Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava del Franca Vecchie-te. do 6. 3.
Osrednja Knjižnica Celje: razslava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač. do sredine marca 2004.
Avla Splošne bolnišnice Celje:, razstava Slovenski kulturni praznik, gradiva dijakov Srednje zdra vstvene šole. do 14. !..
Zgodovinski arhiv Celje: razslava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... (O porušenih celjskih cerkvah), do 30. 4.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
razstava likovnih del (reliefne slike na kovini) Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31. 3.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
razstava Vodnjaki, umetniške fotografije Francija Horvata iz Celja, do 29.2.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del Vesne Filipič. do 29.4.
Galerija Borovo: razstava slik Hra-nislava Kociča-Hranča, do 23.2.
Občina Slovenske Konjice: slikarska dela Milana Lamovca - Didija.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: slikarska dela Alojza Tomšeta.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: slikarska dela Zlatka Praha.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje - galerija: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: slalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
	■Ld	
Pravljične ure v Kultumici - vsako soboto od 10.30 do 11.15 1. Hemingwayski večer dr. Artur-ja Šterna: gost Feri Lainšček -18.2. ob 19.00		
19.00 Kulturni center Ivan Napotnik
Velenje__
Infinitum Darka Slavca otvoritev razstave slik 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije V. Moderndorfer: Na kmetih (SLG Celje)
20.00 Dvorana Plesnega foruma Celje Večerja z demoni
plesna premiera
20.00 SLG Celje - Dnevi komedije S. Berkoff: Jamr (Mestno gledališče Ptuj)
Društvo plesnih dejavnosti Roily: Plesni spektakel
19.30 SLG Celje - Dnevi komedije__
J. Reza: Art (Mestno gledališče Ptuj)
20.00 Kljub Celje_
Bambi Molesters
21.00 Plesni forum Celje ___
Možgani z jajci: Světlana Ma-karovič in Janez Rugelj
pogovor
17.00 Cerkev sv. Petra Radeče Sreča - biser življenja
končen posvečen Rastoči knjigi
17.00 SLG Celje - Dnevi komedije D. Goggin: Nunsense II (Šentjakobsko gledališče Ljubljana)
Elektrosignal Celje: razstava likovnih del slikarja Jožeta Svetine, vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Lonarda da Vincija. Cezanne, Rodin. Velazquez. Jakopič. Kobilca, Tisnikarin drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker: stalna postavitev
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razslava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razslava.
Nastop skupine Impro svije s Savije, četrtek ob 18. uri Likovna šola Mravljica: vodi slikar Stane Petrovič, četrtek med 16.00 in 19.00
Tečaj salse in ostalih latinskoame-riških plesov, četrtek ob 20.15 KreaUvne delavnice: vodi Barbara Zupane, pelek med 16.00 in 18.00
Brezplačne kreativne delavnice po predhodni najavi, vsak dopoldan med 8.00 in 12.00 uro Valentinov ples: dvorana
sobota ob 20.00
Klub ^
Smeh ififfr
Stalnice:
delavnice modnega oblikovanja
ponedeljek ob 13.00 gledališke delavnice sreda ob 13.45 pomoč pri učenju
četrtek od 11.30 do 15.30
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
vsak petek v športni dvorani pri OŠ ob Dravinji
badminton 18.00-19.00 odbojka 19.00-20.00 košarka 20.00-21.00 vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje 19.30-21.00
18.00 Zavod za zdravstveno varstvo
Celje___
Ivo Á. Božič: Močvirja Slovenije in njihov pomen za ptice
predavanje
10.00 Hermanove ustvarjalnice
Hermanove ustvarjalnice: Slovenska etno maska
pustne maske 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura pravljične uganke 18.00 Levstikova soba Osrednja knjižnica Celje
Besednke - Štefan Kaidoš, Norma Bale, Robert TUtan Felix
gostje so avtorji romana Sekstant
V	petek ob 20.30 v P2 Potopis.
V	soboto med 9. in 13. uro Seminar o logičnem projektnem okvirju
Stalnice ŠKMŠ:
-	četrtek ob 19.00 v P2 vadba ten-zegritete
-	sobota ob 14.30 v OŠ Franja Mal-gaja Šentjur rekreacija
OIHTERflET m STRHETtMI n
Galerija Stane: Razstava Brazilija, avtor Andrej Kramer Otvoritev fotografske
soboto ob 19.00 Internet Stane:
Odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00
Napovedujejo otvoritev Cyber fight room Stane www.filter-slovenia.org
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci vsak torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski otroci vsak torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci vsako sredo od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline
Šolski otroci vsako sredo od 18.00 do 19.30
Izdelovanje Valentinovih čestitk:
petek od 11.00 dalje
Kino klub ŠMOCL
Vsak četrtek ob 20.00 in soboto ob
21.00 uri.
Jezikovni tečaji: Špansko se učimo vsak četrtek ob 16.30 uri! Italijansko se učimo vsako sredo ob 17.00 uri! Stalnice: Meditacija: vsak ponedeljek ob 19.30 pevske vaje:
vsako soboto od 15.00 naprej namizni tenis, šah, tarok
vsako nedeljo od 16.00 naprej"
MHMP
KWRRI1R STRtiE » m CELJE
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.480 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev, številka Iransakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
DUÍ
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodia:
Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac,
Petra Vovk, Viktor Klennvšek Telefon: (03} 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agenrija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
št6-,aM,~"20M-m
IZTOK GARTNE! Foto: IZTOf GARTNEÍ
tel.: 03 42675 86
S PC leveč, Levee 18,3301 Petrovce
lesmna
NAMESTO 30.000
19.990
ali
2x10.521
Naveza Sa-Ša. V ospredju šoštanjski župan Milan Kopušar razlaga nazarskemu Ivanu Purnatu in mozirske-mu Ivu Suhoveršniku, da »resno« razmišljajo o gradnji gondole iz bazena Topolšica do smučišča. Z deli bi menda že začeli, če jih ne bi oviralo nepričakovano veliko snega na smučišču. Načrte bosta zagotovo potrdila (v ozadju) knapovski Dervarič in goltejevski Žiki.
Petkova celjska kulturna prireditev v dvorani narodnega doma, ki jo še solidna zakuska, bi brez dvoma navdušila tudi pokojnega Franceta užival v baletu, klasični glasbi in kapljicah rdečega vinca. Za spremembo smo se mi poigrali z rimami.
Ko poslanci »špilajoff veleslalom
Prešeren bi zadovoljen
V petek se je na Golteh zbralo 18 slovenskih poslancev, ki so pomerili svoje smučarsko znanje v 11. izborni veleslalomski tekmi za tekmo parlamentarcev v Adelbodnu.
Poslance so spremljali tudi drugi uslužbenci državnega zbora, vsi skupaj pa so na Golteh priredili (oziroma vsaj delali v tej smeri) malce predvolilno obarvan šov. Med ženskami je brez konkurence vsa prva tri mesta osvojila domžalska županja Cveta Zalo kar Oražem. Med moškimi je tržiški župan Pavle Rupar ponovno dokazal, da je najboljši poslanski smučar, Dušan Vučko pa je tokrat premagal domačina in gostitelja, Mirka Zamernika in Jožeta Kavtičnika. Ocena tekmovalcev je bila, da so v petek »špilali« veleslalom, ki pa je bil bolj podoben super G. Sicer je vsak poslanec, ne boste verjeli, prispeval po 1.500 (z besedo tisoč petsto) tolarjev v humanitarne namene. Z zbranimi dobrimi 70 tisoč tolarji bodo dvema otrokoma iz OŠ Luče plačali šolo v naravi, dvema otrokoma iz velenjske OŠ Livada pa smučarski tečaj v zimskih počitnicah. In ne boste verjeli, do-brotljivost slovenskih poslancev je velika - če bo denarja premalo, bodo še dodali.
US, foto ALEKS ŠTERN
Roman Jakič je pred prihodom na, če gledamo iz ljubljanske smeri, oddaljene Golte, zjutraj uspešno zagovarjal diplomo. Zaradi tega je Mirko Za-memik Jakiču takoj po tekmi ponudil, da lahko pride za učitelja v Luče. Vendar je bilo slišati, da Jakiča bolj zanima Bruselj, kjer bi lahko sedaj, ko je profesor, šolal evroposlance.
V družini Kavtičnik, kjer se ponašajo z Vidom, so po evropskem prvenstvu zboleli vsi, razen najboljšega rokometnega krila. Mladi rokometaš je v hotelu na Golteh popolnoma sam bival od torka do četrtka, vmes pa po dolgih osmih letih spet stopil na smuči. Za pomoč je prosil tudi očeta: »Ati, kako se že smuča?«
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14
Na bistveno vprašanje, zakaj je Pavle Rupar premagal Dušana Vučka, je odgovoril kar Vučko s pojasnilom, da je Rupar pod vplivom persena smučal bolj po pameti. Pa smo dobili odgovor na glasno postavljeno vprašanje, »naj Vučko pove. katere tablete jemljem, da potem govorim neumnosti.« Še Mirko Zamemik je ostal brez komentarja.
»Foksice« bodo zahtevale dvojni honorar, Jože Kavtičnic pa bo ponovno kandidiral za poslanca, saj hoče na Golteh na stopničke. Pred dvema letoma je bil peti, v petek četrti, prihodnje leto pa bo. vsaj po lastni napovedi, zagotovo tretjL Vendar mora biti najprej izvoljen. Kavtičnik je kot profesor telesne vzgoje star znanec smučišča na Golteh, tudi v spomin na stare čase pa si je v četrtek pri pravo prog ogledal z vročino.
S ,o*T"-.v il
-LPRIcI I
AHACU 1
14.02.2964
VALENTINOVO
Organizirano nagradno žrebanje za zlati srček, ki ga podarja zlatarna Gajšek!
03-746-6640
GcftmVaci-ic«;' Craat
Nesojena županja. Ro mih Janja. Vedno ele gantni Viktor Krajne Vi ki, spozna se na vojski «i na bonbone Kïd Svet la obleka mu pristaja, Janja ob njem izgledi kot iz raja.
CASINO RUBIN
Ho«) 2akc iao. Mestni tt* J, Žiltc, kL: 03/ 7131? 03, «nWnkM
vsak petek nagradno žrebanje
( 100 in 200 suro«)
V PETEK, 13.2.2004 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
ALEKSANDER JEŽ, promocija Boaoorafce ponine ,■> oo3:m,o '-ca SOBOTA, 14.2.2004 (Hotel Coslno), Nastopila botta DAVOR BORNO m BRINA
ŠL,-......................................................................
SOBOTA, 21.02. PUSTNI PLES v Hotofci Ž»l«48« 0OCTAÏ.
I KUROM m
IP za 20 brezplačnih žetonov IP
Minister Slavko Gaber je prišel v Celje in županu Šrotu naredil veselje. V rokah držal je kapljico rdečo, iz našega mesta pregnal je nesrečo. Kravata modra, srajca bela, predvoHna kampanja seje pravkar začela.