informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 12 junij 1981 št. 115 Boru! Šnuderl novi predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Snuderl, diplomirani pravnik, se je rodil 30. decembra 1940. leta. Po diplomi na pravni fakulteti je leta 1963 postal organizator samoupravljanja v kranjski tovarni Sava, zatem pa je prevzel kadrovski sektor v isti tovarni. Leta 1971. je bil imenovan za namestnika republiškega sekretarja za delo. To funkcijo je opravljal do konca 1973. leta, nato je bil šest let glavni direktor farmacevtske tovarne Lek v Ljubljani, nakar je bil imenovan za člana IS skupščine SRS in predsednika komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve. Med svojim poklicnim delom je Borut Snuderl opravljal tudi pomembne politične funkcije; bil je sekretar ZKS Sava Kranj, predsednik komisije za samoupravljanje občinskega sindikalnega sveta Kranj, predsednik verifikacijske komisije in član komisije za družbeno dogovarjanje pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri IS skupščine SRS. Kot član IS SR Slovenije deluje tudi v medrepubliškem komiteju za trg, v republiški in zvezni skupnosti za cene. Na ožjem strokovnem področju je predsednik društva za marketing Slovenije. ■ OBISKI Nigerijski predsednik v Emoni Ljubljana, 9. junija - V okviru prijateljskega in uradnega obiska v Jugoslaviji je nigerijski predsednik Alhadži Šehu Šagari (gre za prvi obisk premiera Nigerije v Jugoslaviji) obiskal Emono. V spremstvu predsednika so bili: zunanji minister I. S. Audu, minister za nacionalno načrtovanje E. O. Oyagbola, minister za kmetijstvo Alhaji Ibrahim Gusau, minister za znanost in tehniko Sylvester E g oh, minister za finance Viktor Masi in senator Suemo Chia. Pred poslovno stavbo je goste sprejel in pozdravil Ivan Muhič, v. d. predsednika poslovodnega odbo-m Sozd Emona s člani poslovodnega odbora. Na sprejemu v veliki sejni dvorani so si gostje ogledali Ulm o Emoni ter se seznanili z vsemi dejavnostmi-Proizvodnjo, trgovino, turizmom in inženiringom -sestavljene organizacije združenega dela Emona. Obisk Emone v Sloveniji ni naključen, saj daje Nigerija v zadnjem času izrazit poudarek razvoju kmetijstva, po drugi strani pa se Emona pripravlja, da bo v Nigeriji zgradila veliko farmo za vzrejo Prašičev - in kmetijski kombinat. Po ogledu filma o Emoni in razgovorih med predstavniki Nigerije in strokovnjaki iz Emone v zvezi z našim projektom v Nigeriji se je predsednik Sehu Bagari zahvalil na sprejemu ter poudaril, da obstajajo obojestranski interesi gospodarskega sodelovanja, saj predvideva petletni razvojni načrt Nigerije mvesticije v vrednosti 150 milijard dolarjev, kar daje jugoslovanskemu gospodarstvu velike možnosti za nastop v tej afriški državi. Po obisku v Emoni se je nigerijski predsednik odpeljal s svojim spremstvom v začasno rezidenco na Brdu, kjer so se nadaljevali pogovori o gospodarskem sodelovanju obeh dežel. Zvone Gjurin ■ IZ DELA DS SOZD EMONA Nov delavski svet konstituiran Ljubljana, 29. junija - Delegati novoizvoljenega delavskega sveta SOZD Emona so na 1. seji, ki je bila ob 10. uri v veliki sejni dvorani poslovne stavbe Emone v Ljubljani na Šmartinski cesti 130 ponovno izvolili za predsednika delavskega sveta SOZD Emona Franca Rutarja, za predsednika samoupravne delavske kontro-'e SOZD Emona pa je bila izvoljena Adela Butinar iz delovne organizacije Emona Globtour. Na predlog razpisne komisije za imenovanje predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona in ob soglasju družbenopolitičnih organizacij Emone, mesta Ljubljane in republike Slovenije je delavski svet za predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona - dosedanjemu vršilcu dolžnosti predsednika Ivanu Muhiču je mandat potekel - imenoval Boruta Šnuderla, dosedanjega člana IS skupščine SRS in predsednika komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve. Imenovan je bil tudi novi izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Konzorcij za preskrbo Slovenije V nadaljevanju seje je delegate novoizvoljenega delavskega sveta čakalo še obilo dela. Obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o enotnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, prejemkov iz sklada skupne porabe in izdatkov v zvezi z delom (ki ga v celoti objavljamo v posebni prilogi te številke E-Infor-matorja). Sprejet je bil samoupravni sporazm o ustanovitvi konzorcija za zagotavljanje sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SR Slovenije in za izvoz, ki velja za srednjeročno obdobje 1981-1985. V skupščino konzorcija so imenovali: Veljka Križnika, podpredsednika poslovodnega odbora SOZD, za njegovega namestnika pa Mitjo Svetelja, direktorja Interne banke Emona. S tem konzorcijem bodo članice konzorcija (delovne organizacije, bančne organizacije, temeljne in splošne, Zveza HKS Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Zadružna zveza SRS) sodelovale pri uresničevanju programov tekoče proizvodnje in razvoja primarne kme- tijske proizvodnje, ribištva in živilske industrije, ki povečuje proizvodnjo hrane v SR Sloveniji predvidene z dogovorom o temeljih družbenega načrta SR Slovenije, družbenim dogovorom o uresničevanju plana razvoja kmetijstva, živilstva in ribištva SR Slovenije v obdobju 1981-1985 in sporazumom o temeljih plana kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Združevanje deviz Obravnavali so sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju deviz za zagotavljanje surovin in reprodukcijskega materiala z OZD izven SOZD Emona ter za sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev na področju ekonomskih odnosov s tujino z OZD izven SOZD Emona pooblastili odbor za devizno poslovanje pri Interni banki Emona, ki pa je dolžan sproti o sklenjenih sporazumih poročati izvršilnemu odboru delavskega sveta SOZD, da te sporazume tudi potrdi. Enoten nastop v Srbiji in Vojvodini Za zgotovitev enotnega nastopa na področju Srbije in Vojvodine, gre za nakup sadja, vrtnin in podobno, tako za potrebe domačega trga kot za proizvodne obrate v (Nadaljevanje na 2. str.) Nigerijski predsednik Al Hadži Šehu Šagari med obiskom v Emoni ■ GLOBTOUR NAPOVEDUJE REKORDNO TURISTIČNO SEZONO Letos 350 tisoč tujih gostov LJUBLJANA, 21. junija -»Po naši oceni bomo letos zabeležili rekordno turistično sezono, tako kar zadeva Globtour kot Jugoslavijo nasploh,« meni Davorin Fer-ligoj, direktor naše turistične agencije Globtour. Zakaj in kako? Španijo še zmeraj pretresajo zelo resni nemiri in bombni atentati, Grčijo epidemije, Italijo prav tako nemiri, to pa so brkati naši najmočnejši turistični konkurenti, pri čemer smo mi še zmeraj prava oaza miru in stabilnosti. Tudi »buking« ali knjiženje tujih gostov je letos izredno močno, pa tudi pri cenah smo ostali na realni višini, saj jih nismo povečali za več kot 8 do 12 odstotkov v povprečju. V konkurenčnih deželah so šli precej višje. V ponudbi torej postajamo modrejši. Popestrili smo jo, in sicer zgolj od postelje, krožnika, sonca in morja na izbor izletov, ribjih piknikov, izletov z ladjami, boga- nudbo in podobnim. Lani nismo doživeli večjih reklamacij, razen kar zadeva preskrbo v začetku sezone -predvsem v kampingih - kar pa se letos po zagotovilih organizatorjev ne bo več ponovilo. In knjiženje ali »buking«? Deset do stoodstotno boljši kakor lani. Po pregledu petmesečnega poslovanja, pravi Davorin Ferligoj, letos po Dalmaciji in Istri vozimo sto odstotkov več gostov kot ob enakem času lani. Vseh gostov je več od Angležev do zahodnih Nemcev. Globtour tako letos pričakuje rekorden obisk tujih turistov -okoli 350 tisoč. Problemi: pojavlja se pre-bukiranje postelj od 15. maja naprej, kar se zna ponavalja-ti vse do konca spetembra. Značilno za letos je, da je »buking« še zmeraj izredno močan, zato ga morajo celo nekoliko zavirati, ker je premalo postelj, čeprav ima Globtour v Dalmaciji zakupljenih 40 tisoč ležišč. »Prodali bi vsaj polovico več postelj, če bi jih imeli,« pravi Davorin Ferligoj. Zdaj ko sklepamo pogodbe za prihodnje leto, je interes izreden, še večji kot letos. Vsi naši sodelavci, prijavljajo več gostov. Vugoturs London 37 tisoč več kot lani, ko je dosegel 120 tisoč gostov, Kaufhof 13.000 več ali nad 50 tisoč, Vugotours Frankfurt 50 odstotkov več kot lani itd. Izvenhotelska ponudba v Jugoslaviji danes že predstavlja več kot petdeset odstotkov potrošnje tujih gostov, kar je zasluga raznih novih tur, vključevanje zgodovinskih in turističnih znamenitosti v programe, zdravilišča, obisk planin, ladijski izleti, pikniki in raznovrstne možnosti rekreacije in zanimivih nakupov. E. I. I ŠPORT I REKREACIJA Vlil. letne športne igre Emone bodo na Ptuju n 1h| 2« H Ljubljana, 18. junija - Letošnje letne športne igre delavcev SOZD Emona bodo v okviru praznovanj 20. obletnice Kmetijskega kombinata Ptuj. Večino tekmovanj bo v športnem centru Drava, le plavanje, tenis in balinanje bo v Ptujskih toplicah. Zanimivost letošnjega tekmovanja bo prenočevanje v šotorih. Točen razpis bo objavljen v naslednji številki E-Informatorja, sedaj bi veljalo le opozoriti udeležence, naj del letnega dopusta namenijo pripravam za letošnje tekrrtovanje. V zadnjih dveh letih so bili skupni zmagovalci delavci DO Emona Merkur, ki bodo letos močno ogroženi predvsem od ekipe domačinov-go-stitelja KK Ptuj. P. G. Mladi Namibijci med obiskom v Emoni AKCIJA E- INFORMATORJA: »IŠČEMO NAJ HOTEL EMONE« Ustrežljivost E-hotelov na izpitu Z namenom, da ugotovimo, sedaj ko je turistična sezona že krepko zakoračila skozi vrata, poslovnost, ustrežljivost in pripravljenost vseh hotelov En.one smo v uredništvu izvedli akcijo: »Iščemo naj hotel Emone«. »Ustanovili« smo v Ljubljani predstavništvo izmišljene delovne organizacije »Riba«, eksport-import iz Subotice in Emoninim hotelom: mariborski Slaviji, celjski Evropi, Slonu, GH Unionu in Holiday Innu, brežiškemu Turistu, Turistu iz Ilirske Bistrice, hotelom Bernardin in Rivieri v Portorožu ter Korotanu ob Vrbskem jezeru v Avstriji poslali naslednjo ponudbo: Predstavništvo »Riba ex-port-import«, Subotica pripravlja za članove sindikata kružni izlet za svojih 48 članova delovnega kolektiva po SR Sloveniji v dneh od 29. do vključno 3. julija 1981. V vašem hotelu bi prenočili s 30. junija na 1. julij 1981. Pro- DVORPRI ŽUŽEMBERKU Nova ribogojnica nared Ljubljana, 24. junija - »V šestnajst bazenov novozgrajene ribogojnice v Dvoru pri Žužemberku bomo te dni naselili postrvi - mladice s čimer bomo povečali zmogljivosti ribarnice na 100 ton ribjega mesa od sedanjih 80 ton letno. Vzrejo postrvi bomo postopoma povečevali in v prihodnjih letih vzredili letno 200 ton postrvi,« je povedal Andrej Rupnik, direk- tor DO Emona Ribarstvo. Nova ribarnica, gradila jo je ljubljanska Agroobnova je tako končno nared. Delavci čakajo le, da voda nekoliko upade in da se ujamejo nivoji pretokov kajti mladice za naselitev bazenov imajo že pripravljene. Več o tem bomo poročali v eni izmed naslednjih številk E-Informatorja E-INFORMATOR VEST IZ MIZA Obnova črevarne bo septembra končana Zalog, 25. junija - »S prepotrebno obnovo črevarne smo pričeli 5. maja in računamo, da bomo z deli končali koncem meseca septembra 1981 ter v obnovljenih prostorih pričeli z redno proizvodnjo, tako kot zahtevajo dokaj strogi veterinarski predpisi posebno pri izvoznih poslih,« je povedal inž. Janez Škraba, direktor delovne organizacije Mesna industrija. Vrednost sanacije obrata črevama bo veljala 19 milijonov dinarjev. Prizadevni delavci v črevami, naj omenimo, da so to najtežja opravila v klavniški industriji, opravljajo vsa potrebna dela v zelo otežkočenih pogojih, zato jim gre vsa pohvala. E. I. ■ OBISKI: Mladi Namibijci v Emoni Ljubljana, 11. junija - Petnajst namibijskih študentov, ki so na postdiplomskem študiju v Sloveniji pod okriljem OZN, je obiskalo Emono. Ogledali so si nekaj delovnih organizacij Emone, med njimi farmo prašičev v Ihanu in Blagovni center na Šmar-tinski cesti. V poslovni stavbi Emone jih je sprejel v. d. predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Ivan Muhič, ki jim je predstavil Emono v razsežnosti vseh dejavnosti, ki jih združuje SOZD Emona. Po ogledu filma o Emoni so si mladi Namibijci ogledali centralna skladišča in se seznanili z dnevnim pretokom blaga in odpremo v prodajno mrežo. E. I. simo za takojšno cenjeno ponudbo in potrditev rezervacije. Slavnostna večerja z razglasitvijo rezultatov sindikalnega tekmovanja bi bila zvečer 30. junija. Ponudbo poslati na naslov: »Riba export-import,« predstavnišvo Ljubljana, Glinškova ploščad 16 - Majda Koščak, (telefon 340-538 od 11 do 13 ure. S tovariškimi pozdravi! Čakali smo. Prvi se je oglasil hotel Turist iz Brežic, ki je že 18. junija telefoniral, da žal njihov hotel nima tolikšnih zmogljivosti za sprejem grupe 48. ljudi, da pa priporočajo hotel Terme v Čateških toplicah, ki so le pičle tri kilometre oddalje od Brežic. 19. junija sta odgovorila hotel Karotan iz Sekire ob Vrbskem jezeru iz Avstrije in GH Union iz Ljubljane. Prvi je telefoniral in takoj izkazal pripravljenost, da sprejme izletnike iz Subotice za ceno 300 avstrijskih šili-gov po osebi, GH Union iz Ljubljane pa je poslal pismeno ponudbo za bivanje v Unionu in v hotelu Holiday Irm, ki jo objavljamo: V Hotelu Union: prenočišče+zajtrk+taksa- +prijava+TPS 1/1 posteljna743 din (1 oseba) 1/2 posteljna 1.044 din (2 osebi) Taksa 10 din, TPS 10 din, Prijava 2 din V hotelu Holiday Inn: 1/1 posteljna934 din (1 oseba) 1/2 posteljna 1.257 din (2 osebi) Zajtrk (samopostrežni) 184 din/osebo. Na zgoraj navedene cene priznavamo z ozirom, da ta izlet organizira sindikat 20-odstotni popust in 3 prosta mesta. Cena za slovesno večerjo je 200-350 din na osebo, odvisno od dogovora in izbora jedi. Zato vas prosimo, da se zglasite osebno pri poslovodji restavracije tov. Srda-revu. V pričakovanju vašega cenjenega obiska in nadaljnjega sodelovanja vas tovariško pozdravljamo. 23. junija smo prejeli ponudbi celjske Evrope in mariborske Slavije. V hotelu Evropa bi znašala cena polpensiona 411 din po osebi - večerja prenočitev in zajtrk, mariborska Slavij a pa je ponudila prenočišče v dvoposteljni sobi z zajtrkom po ceni 340 din h kateri je dodati še 13 din za turistično takso z zavarovanjem. Slavnostna večerja z aperitivom, predjedjo, glavno jedjo, sladico in kavo pa bi veljala od 250 din dalje - odvisno od sestave jedilnika. V vseh pismenih ponudbah so hotelirji izkazali pripravljenost, da bodo storili vse, da bi se gosti v hiši prijetno počutili in se zahvalili za zaupanje itd. In ocena naše akcije - ODLIČNA za vse, ki so se javili na naše zaprosilo. Oceno za hotele, ki nam do zaključka redakcije niso odgovorili na našo ponudbo (hotel Turist, Ilirska Bistrica, hoteli Bernardin in Riviera Portorož) prepuščamo bralcem in ne nazadnje odgovornim delavcem v hotelih v premislek. Vsem hotelom se za »skrito« akcijo našega glasila ponovno opravičujemo, telefo-nično smo se takoj po prejemu njihove ponudbe, za poslane ponudbe pa se iskreno zahvaljujemo. UREDNIŠTVO Sto upokojencev Emone v Hiši cvetja BEOGRAD, 11. junija - Sto upokojencev kluba Emone je obiskalo Hišo cvetja in s tem počastilo spomin na predsednika Tita. Zatem so obiskali še Novi Sad in Osijek. E. U. Priznanja za nove dopisnike Vevče, 22. junija - Na slovesni podelitvi znakov akcije »1000 delavcev - sodelavcev« - novih dopisnikov glasil organizacij združenega dela je prejelo znak tudi Emoncev in sicer: Franc Kodele, DS Poslovna stavba Emona, Stane Demšar, tozd GH Union, Mladi Namibijci so med drugim obiskali in si ogledali tudi Blagovni center na Šmartinski cesti. Pavle Groznik, DO Emona Merkur Ljubljana, Vesna Razstresen, DO Emona Merkur Ljubljana, Iztok Legat, tozd hoteli Bernardin, Portorož, Svetovid Avsec, upokojenec Emona, Branko Selan, Emona Glob-tour, Sonja Roter, Emona Glob-tour, Rozi Hribernik, Emona Globtour, Franc Rutar, tozd Maloprodaja, Milena Vovk, Emona Jestvina Koper, Aljoša Žorga, DS SOZD Emona, Ernest Zagrajšek, DO Emona Hoteli, Francka Bizilj DO Emona hoteli, Dora Rozman, Trgovska hiša Maximarket, Franc Dolinar, DO Emona Inženiring, Velimir Radalj, Emona predstavništvo Zagreb, Mičo Jeremič, HG Union, Akcija za pridobivanje novih dopisnikov, ki jo je vzpodbudil republiški svet ZS je presegla vsa pričakovanja saj se je v preteklem letu prvič oglasilo v glasilih preko 3000 novih dopisnikov, od tega v OZD občine Ljubljana - Moste-Polje skoraj 200 Čestitamo! PAVEL GROZNIK 0 VEST IZ BERNARDINA Mladinski horuk v Nišu Iz temeljne organizacije združenega dela Emone - Hoteli Bernardin so na mladinsko delovno akcijo »NIŠ 1981« odšli 14. junija v sestavu piranske mladinske delovne brigade »Partizanov pomorščakov« štirje mladi Emonci: Bora Miljkovič, ki je komandant brigade, Dragan Zelinčevič, ki opravlja delo predsednika brigadne konference, Jug Rudolf, kot vodja delovne skupine in Sladič Petar, vodja disciplinske komisije. Nazaj na svoja vsakodnevna opravila se bodo vrnili 14. julija 1981. LISJAK BOGOMIL g k D Si k 5 1 6 c i t t S t 1 Nov delavski svet j konstituiran (Nadaljevanje s 1. str.) Ljutomeru in Ptuju, je delavski svet sklenil, da ustanovi koordinacijski poslovni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov vseh zainteresiranih organizacij za poslovne odnose na področju Srbije in Vojvodine. V koordinacijskem odboru bodo predstavniki: Podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona za usklajevanje odnosov notranje trgovine, DO Emona Blagovnega centra, Ljubljana tozd Prehrana, DO Emona Commerce, DO Emona KK Ptuj, tozd Merkur Beograd, DO Emona Angropromet, Čupri-ja, DO Emona Mesna industrija Zalog, Subotica, DO Agroemona, Beograd 11 ( predstavnik poslovne enote j tozda Agroplod iz Smede- j reva. ' Koordinacijski odbor b° j preko podpredsednika- P°' ' slovodnega odbora SOZV • Emona v povezavi s poslovo- 1 dnim oborom SOZD in b° tako izvajalec poslovne pob" j tike SOZD Emona na P°' 1 dročju Srbije in Vojvodin6, Z usklajenim enotnim nasto- 1 pom bo lahko pospeševal , i kooperacijo in širil možnost1 1 za pridobivanje blagovnih • fondov, predlagal bo lahko j ustrezne rešitve in ukrep6 ter skrbel za organizacij0 1 procesa dela in poslovanj3 kot tudi za združevanje sredstev. Novo Izvoljeni delegati delavskega sveta SOZD Emona DO Agroemona SLAVIČ Heda ČERTANEC Dušan DO Emona Kmetijska Kooperacija ALEŠ Leopold DULMIN Fani DO Emona Mesna industrija Zalog SAGMEISTER Janez CERAR Tatjana RAHNE Anton DO Emona Ribarstvo JAKOVLJEVIČ Stojan POMPE Ivanka DO Emona Commerce ROBIČ Meta ERJAVEC Alojz MODIC Branko DO Emona Blagovni center KRIŽNAR Jure SLAVNIK Vinko PERČIČ Jože DO Emona Merkur Ljubljana BOLDIN Danica STUPICA Božidar GROSEK Darinka HORVAT Ivan GRUBAN PERKO Marija RUTAR Franc FAJL Josip DO Emona Ilirija KALUŽA Miro ISKRA Joža DO Emona Posavje BOGOVIČ Rezika KOLEŠNIK Ciril DO Emona Dolenjka DAMJANOVIČ Jožica PUNGERČIČ Evgen DO Emona Jestvina BERTOK Ercia SKOČIR Andreja DO Emona Merkur, Ptuj BER Marjan RAJKO Ivan DO Emona Angropromet’ Čuprija STEFANOVIČ Miladin ČIRKOVIČ Branko SAVIČ Milosav DO Emona Hoteli KOČAR Slavko TOMŠE Ivan TRNOVEC Mitja URŠNIK Sonja DO Emona Globtour BAJŽELJ Boris VIŽIN Danilo DO Emona Inženiring JELENC Jože PIRC Marjan DO Emona Elektronski cen-ter NOVAK Majda KURET Ljudmila DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj MASKO Olga KAŠMAN Katica GRADISA Janko MENONI Stanko PETROVIČ Martin Interna banka Emona NOVAK Nada n Delovna skupnost SOZu Emona DJOSIČ Mira Delovna skupnost Emoi1 Poslovna stavba ŠKAFAR Marjan Člani odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Emona BUTINAR Adela, predsednik DURICA Obrad KNAFELJ Marija LESNIK Marija, nam. predsednika MARC Stane PILIH Dragica SPETIČ Vinko DO Emona Globtour DO Emona, Mesna industrija, Zalog Emona Interna banka DO Emona Kmetijski kombinat, Ptuj DO Emona Commerce DO Emona Merkur, Ljubljana DO Emona Ilirija 1 IZ RADA RS SOUR EMONA Konstituisan novi radnički savet Ljubljana, 29. juna - Dele-p* novoizabranog radnič-saveta SOUR Emona su a svojoj prvoj sednici, koja l^ je održala u 10 sati u veli-°J dvorani za sodnice, u po-L0vnoj zgradi Emone u Izbijam na Šmartinskoj ce-‘130, ponovo izabrali Fran-,a Butara za predsednika ra-^ičkog saveta SOUR Emo-a> a za predsednika samouke radničke kontrole pUR Emona Adelu Buti-h*r iz radne organizacije 'Jjona Globtour. sij a predlog raspisne komi-za imenovanje predse-poslovodnog odbora Juka pUR Emona i uz sagla-0^Ost društveno-političkih , ganizacija Emone, grada J^bljane i republike Slove-Je- radnički je savet za ..^sednika poslovodnog Obora SOUR Emona dosa-asnjemu vršiocu dužnosti jeedsednika Ivanu Muhiču Potekao mandat - imeno-, o Boruta Šnuderla, dosa-SRSaieg člana IS skupštine dS i predsednika komiteta d tržište i opšte privredne Oslove. , jrnenovan je takoder novi yršioni odbor radničkog S SOUR. jj ^ nastavku sednice je ed delegatima novoizabra-J radničkog saveta stajalo s mnogo posla. Pretresali s 1 Prihvatili samoupravni hr,?razum ° j edinstvenim is-ohri^ma * osnovama za ukovanje i deobu sredsta- va za lične dohotke, prima-nja iz fonda zajedničke potrošnje i izdataka u vezi sa poslom (koji je u celosti objavljen u posebnom prilogu ovog broja E-Informatora). Konzorcij za snabdevanje Slovenije Prihvačen je bio samoupravni sporazum o osniva-nju konzorcija za obezbede-nje sredstava za proizvodni u i snabdevenost sa hranom za potrebe SR Slovenije i za izvoz koji je važeči za srednjeročni period 1981-1985. U skupštinu konzorcija je imenovan Veljko Križnik, pot-predsednik poslovodnog odbora SOUR, za njegovog za-menika Mitja Svetelj, direktor Interne banke Emona. Preko ovog konzorcija ostvariče se saradnja članica konzorcija (radne organizacije, bankovne organizacije, osnovne i opšte, Savez ŠKS Slovenije, Savez vodnih za-jednica Slovenije i Savez zadruga SRS) oko ostvarivanja programa tekuče proizvodnje i razvoja primarne poljo-privredne proizvodnje, ri-barstva i prehrambene proizvodnje, u svrhu povečanja proizvodnje hrane u SR Sloveniji, kao što je predvideno dogovorom o sprovodenju plana razvoja poljoprivrede, prehrambene delatnosti i ri- Predsednik Nigerije u Emoni Ljubljana, 10. juna - U okviru prijateljske i zva-nične posete Jugoslaviji nigerijski predsednik Al-"adž/ Šehu Šagari (to je prva poseta predsednika Nigerije Jugoslaviji) posetio je Emonu. U pratnji Predsednika nalazili su se: ministar spoljnih poslo-JLa L S. Audu, ministar za nacionalno programiranje O. Oyagbola, ministar za poljoprivredu Alhaji Ibrahim Gusau, ministar za znanost i tehniku Syl-vester Vgoh, ministar za finanse Viktor Masi i senator Suemo Chia. Is pred poslovne zgrade je goste dečekao i pozdra-Vl° Ivan Muhič, v. d. predsednika poslovodnog odbora sa članovima poslovodnog odbora. Na pri-naanju u velikoj dvorani za sednice gostima smo Prikazali filmove o Emoni i upoznali ih sa svim oelatnostima - proizvodnjom, trgovinom, turi-rrnorn i inžinjeringom - složene organizacije udru-zenog rada Emona. Poseta Emoni nije bila slučajna, obzirom da Nige-ha daje u zadnje vreme poseban značaj razvoju Poljoprivrede, a Emona se isto tako priprema na zSradnju velike farme za tovljenje svinja u Nigeriji. Nakon projekcije filma o Emoni i razgovora izme-u predstavnika Nigerije i stručnjaka Emone u vezi za?eS projekta u Nigeriji, predsednik Šehu Šagari ahvalio se na dočeku istakavši da postoje obostra-J. pteresi ekonomske saradnje, obzirom da petogo-■ lsnJi razvojni program Nigerije predvida investicijo u vrednosti 150 milijardi dolara, što otvara jugo-av?nskoj privredi velike mogučnosti nastupa u V°J afričkoj državi, naročito na poljoprivrednom P°dručju. Emona je tu več napravila pionirske ko-a«e i ostvarila očigledne rezultate. Nakon posete Emoni nigerijski predsednik se je Putio sa svojom pratnjom u privremenu rezidenci-Ju na Brdu, gde su nastavili razgovore o privrednoj aradnji dveju država. Zvone Gjurin barstva SR Slovenije u raz-doblju 1981-1985 i sporazumom o osnovama plana poljoprivrede i prehrambene industrije Slovenije. Udruživanja deviza Raspravljali su o sklapa-nju samoupravnih sporazuma o udruživanju deviza za obezbedenje sirovina i re-produkcionog materijala sa OUR koji nisu u sklopu Emone i samoupravnih sporazuma o udruživanju rada i sredstava na području ekonomskih odnosa sa inostran-stvom sa OUR izvan SOUR Emona, te ovlastili odbor za devizno poslovanje pri Interno] banci Emona za potvrdu oVih sporazuma, koji mora tekuče izveštavati izvršioni odbor radničkog saveta SOUR o sklopljenim spora-zumima. Jedinstven nastup u Srbiji i Vojvodini. Da bi obezbedili jedinstven nastup na području Srbije i Vojvodine - radi se o nabavci voča, povrča i sl., bi- lo za potrebe domačeg trži-šta, bilo za proizvodne pogone u Ljutomeru i Ptuju, radnički je savet doneo zaklju-čak da se osnuje koordina-cioni poslovodni odbor, koji če sastavljati predstavnici svih zainteresovanih organizacija za poslovne odnose na području Srbije i Vojvodine. U koordinacionom odboru če biti predstavnici: pot-predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona za koor-dinovanje odnosa unutarnje trgovine, RO Emona Blagovni center, Ljubljana OOUR Prehrana, DO Emona Commerce, RO Emona KK Ptuj, OOUR Merkur Beograd, RO Emona Angropromet Čupri-ja, RO Emona Mesna industrija Zalog, Subotica, RO Agroemona Beograd i predstavnik poslovodne jedinice OOUR Agroplod iz Smedereva. Koordinacioni odbor če biti povezan preko potpredse-dnika poslovodnog SOUR Emona sa poslovodnim odborom SOUR te če tako biti izvodilac poslovne politike SOUR Emona na području Srbije i Vojvodine. Usklade-nim, jedinstvenim nastupom davače podstreka kooperaciji i širiti mugučnosti sticanja robnih fondova, biti če u mogučnosti predlagati odgova-rajuča rešehja i mere, brinuti za organizaciju procesa rada i poslovanja te za udruživa-nje sredstava. informator Srpskohrvatski prilog Borut Šnuderl novi predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona Borut Šnuderl, diplomirani pravnik rodio se je 30. decembra 1940. godine. Nakon završenog študija na Pravnom fakultetu 1963. godine postaje organizator samoupravljanja u kranjskoj tvomici Sava, da bi kasnije preuzeo kadrovski sektor u istoj tvor-nici. Godine 1971. imenovan je za zamenika repu-bličkog sekretara za rad. Qvu funkciju je obavljao do kraja 1973. godine a zatim je bio šest godina glavni direktor farmakološke tvornice Lek u Ljubljani, nakon čega je bio imenovan za člana IS skupštine SR Slovenije i predsednika komiteta za tržište i opšte privredne poslove. Osim rada na profesionalnom področju Borut Šnuderl je obavljao i važne političke funkcije - bio je sekretar SKS Sava Kranj, predsednik komisije za samoupravljanje opštinskog sindikalnog saveta Kranj, predsednik verifikacione komisije i član komisije za društevno dogovaranje kod deobe dohot-ka i ličnih dohodaka kod IS skupštine SRS. Kao član IS SR Slovenije aktivan je i u medure-publičkom komitetu za tržište, u republičkoj i sa-veznoj zajednici za cene. Na užem stručnom področju je predsednik društva za marketing Slovenije. Devizna politika SOUR Emona ‘»čni m°žje na VI. letnih igrah Emone U skladu sa početkom godine zacrtanom opštom deviznem politikom naše republike naše OOUR su takoder pristupile izradi vlastitih deviznih planova, te u okviru celokupnog sistema Emona usaglasile jedinstveni devizni plan SOUR. Ovako sastav-ljen plan iskazao je c ca 700 milijona dinara deviznih priliva i za 5% manje devizne potrošnje. Na osnovu tada važečih samoupravnih akata SIZEOI participacija deviznih prava bila je u višini 95% od ostvarenog priliva, ali se je več u polugodištu ova participacija smanjila na 80%. Konstrukcija celokupnog plana se je skoro u celini porušila, sa več poznatim okto-barskim restrikcionim merama - devizna prava su se kod robnog izvoza smanjila na 60% i na 23% kod turističkih i hotelskih usluga. Ovde je potrebno napomenuti najne-povoljniju činjenicu za naš sistem, a to je da večina deviznih priliva pristiže krajem trečeg i u četvrtom kvartalu (pretežno agrarni izvoz i turi-zam). Uvoz opreme i robe široke potrošnje bio je praktički cele godine za tvoren. Opisano stanje je iziskiva-lo puno napora, snalažljivo-sti i discipline, a u prvom redu mnogo dnevnog i kon-centrisanog usaglašavanja. kod čega su svi subjekti u Emoni odigrali važnu ulogu. Posledice ovih napora bile su očigledne. Emona se je intenzivno uključila u sistemu prioritetnog intervencionog uvoza, koji joj je omogučio znatno oslobadanje zamrz-nutih deviznih prava. Tako smo uspeli, prema proceni, aktivisati za potrebe uvoza devizna prava u pro-sečnoj višini barem 60% od ostvarenih deviznih priliva. Zbog društveno odrede-nog prioriteta kod uvoza ovaj je bio usmeren u dva ključna područja: - uvoz reprodukcionih sirovina za primarnu poljopri-vrednu proizvodnju (soja, riblje, brašno, i. t. d.), - uvoz kritične robe u svrhu snadbevanja tržišta. Tako je bilo uvezeno: - svinjskog mesa 674 tona 216.017.480 dinara - govedeg mesa 2287 tona 70.416.717 dinara - južnog voča 3264 tona 39.852.457 dinara - ulja 700 tona 14.179.620 dinara - veterinarskih preparata 1,1 dinara - kave 630 tona 46.651.276 dinara Skupa 425.079.756 dinara Ističemo da emonske potrebe po reprodukcionom materijalu za poljoprivrednu proizvodnju iznose manje od trečine uvezene vrednosti. Osim toga procenjujemo, da je bilo uvezeno za druge vlastite potrebe, te u okviru sklopljenih samoupravnih sporazuma, još robe u pri-bližnoj vrednosti nekih 100 miliona dinara. Nema sumnje da je ovako obiman uvoz bilo moguče ostvariti isključivo u čvrstom sistemu udruživanja deviza svih OOUR, koje bi bile, da su nastupale individualno, u deviznim efekti-ma prilično pogodene. Ako povežemo naša razli-čita iskustva u prošloj godini i ako vodimo računa o dosa-da prihvačenim opštim akti-ma i o onima sa deviznog područja - devizna politika Emone za 1981 godinu bi morala sadržavati sledeča stanovišta i zadatke: • Potrebno je dosledno sprovesti u praksi odredbe lanske godine prihvačenog deviznog samoupravnog sporazuma. Treba sprečiti sve devizne odlive izvan sistema koji su se u prošloj godini delimično još 'pojavlji-vali. Cim budu poznati poda-ci bilanse za 1980. godinu treba prihvatiti akt o deviz-noj polici Emone za godinu 1981, kojom čemo razrešiti osim obaveznih kvantifikacija o uvozu i izvozu i pitanja prioriteta, visinu stimulacije 0 uvozu i izvozu i pitanja prioriteta, visinu stimulacije 1 stalnu aktivnost svih subje-kata u realizovanju devizne politike. • Znatno povečati izvoz robe j er se opravdano stiče utisak da devizni prilivi iz turizma uzrokuju samozadovoljstvo kod drugih izvoznih struktura. Pomoču čvrstih planskih dokumenata koji su povezani sa ličnom odgo-vornošču za realizacijo treba Vlil. letnje sportske igre Emone održače se u Ptuju Ljubljana, 18. juna - Ovogodišnje letnje sportske igre radnika SOUR Emona odvijače se u okviru proslave 20. godišnjice Kmetijskog kombinata Ptuj. Veči deo takmičenja održače se u lepom sport-skom centru Drava, dok je plivanje, tenis i bočanje predvideno u Ptujskim toplicama. Specijalnost ovogodišnjeg takmičenja je nočenje u šatorima. Tačan raspis čemo objaviti u sledečem broju E-Informatora, zasada bi samo želeli takmičarima skrenuti pažnju da deo godišnjeg odmora odrede za pripreme na ovogodišnje takmičenje. Ukupni po-bednici u zadnje dve godine bili su radnici RO Emona Merkur, ali če ove godine biti ozbiljno ugro-ženi od ekipe domačina - ugostitelja. PAVEL GROZNIK povečati broj i obim izvoznih organizacija. Tako, recimo, samo Agroplod ne može biti jedini nosilac izvoznih robnih fondova za svu spoljnu trgovinu. Ove fondove može-mo brzo i efikasno povečati vodeči računa o j edinstvenem nastupu celokupne Emone prema njihovim stvaraocima. Potrebno je takoder pristupiti bržem pre-rasporedenju spoljno-trgo-vinskog kadra u korist izvozne delatnosti. • Mreža naših preduzeča i predstavništava u inostran-stvu koja več godinama uspešno dokazuje svoju izvoznu orijentisanost udru-žujuči i druge jugoslovenske organizacije mora organizo-vati i pratiti realizo vanj e emoninog izvoza. Poštujuči poslovni reciprocitet moramo aktivnije uključivati ove organizacije u njihovo kon-struktivnije učešče u uvoznim poslovima. Moraju ne-stati svi oblici neprogramisa-nog poslovanja i privatizacije u spoljnoj trgovini. U te s vrhe treba ubrzavati razvoj povoljnijih oblika malogra-ničnog prometa i sajamskih sporazuma, kod čega več nekoliko godina stagniramo. • Potrebno je ojačati našu prisutnost i ulogu u organi-ma i organizacijama koje su nadležne za ekonomske odnose sa inostranstvom, a naročito u odgovarajučim organima i jedinicama SIZEOI. Buduči da takoder na nivou SOUR Emona saradu-ju u deviznoj poli tiči brojni subjekti (plansko-analitička služba, uskladivanje odnosa sa inostranstvom, interna banka) potrebno je zajedno sa onima koji ostvaruju i koji trose devize sazdati jedinstven i efikasan devizni mehanizem celokupnog sistema Emone. Upravo ova efi-kasnost je povezana sa neop-hodno potrebnim tekučim podacima o spoljno-trgovin-skoj' razmeni, a sa kojima do-sada nismo raspolagali. Sto-ga čemo definitivan i kvalifi-kovan sud o našim deviznim rezultatima moči izreči tek nakon analize zvršnih računa. Vlado Mikuž v MOSTAH SO DOGRADILI: Kulturni dom španskih borcev Gradnja kulturnega doma sredi Most (ob novi tržnici) je končana. Prvo lopato so zasadili 20. decembra 1979 leta, temeljni kamen pa je položil Stane Bobnar, narodni heroj in eden od treh še živečih španskih borcev občine, ki je takrat dal idejo, da bi dom poimenovali po španskih borcih. Ideja je bila sprejeta in od takrat naprej so kulturni dom gradili kot domicilni dom španskih borcev. Prav zato zakon o prepovedi na-proizvodnih gradenj iz leta 1980 gradnje ni ustavil. Naložba je veljala 90 milijonov dinarjev, dala pa bo za daljše obdobje dovolj prostora za uresničevanje že davno postavljenih želja delovnih ljudi in občanov v Mostah. Kulturni dom ima v treh etažah skupno 1.840 kv. metrov uporabnega prostora. V pritličju je dvorana s 368 sedeži namenjena raznim nastopom in prireditvam, večjim sestankom in podobno. V pritličju je velika veža, bife in kadilnica. V prvem nadstropju je knjižnica, oddelek za izposojo knjig, bralnica, pionirski oddelek s kotičkom za cicibane, glasbena soba, manjša prireditvena soba za priložnostne razstave in manjše prireditve in soba za intenzivni študij. V kleti je manjša dvorana (84 kv. m.), osem sob za potrebe družbenopolitičnih organizacij in Krajevno skupnost, sanitarije, sobe za tehnično osebje in zaklonišče za 200 oseb. Kulturni dom Španski borci - slovesna otvoritev bo 4. julija 1981 ob 10 uri - pomeni velik korak v razvoju kulturnega, družbenopolitičnega in družabnega življenja vzhodnega dela Ljubljane in ne nazadnje mesta kot celote. Je trajen pomnik našim udeležencem v španski državljanski vojni 1936 - 1939, ki so se na okopih Španije borili in umirali skupaj z naprednimi španskimi delavci in kmeti za idejo svobode, bratstva in enakopravnosti. V Španijo je v času državljanske vojne odšlo iz Jugoslavije 1.664 borcev, samo iz slovenskih pokrajin jih je bilo 545 od teh jih je v Španiji padlo 236. Danes živi od Slo- E - IZOBRAŽEVANJE Seminar in praktični izpiti učencev DO Emona Merkur V DO Emona Merkur je v spomladanski izmeni okoli 200 učencev v gospodarstvu na praktičnem delu. To so učenci prvih in drugih letnikov vseh strok Šolskega centra za blagovni promet. Za omenjene učence smo v mesecu maju organizirali trodnevni seminar. Učenci so bili razdeljeni na osem skupin glede na letnik šolanja in stroko. V vsaki skupini je bilo od 15 do 20 učencev. Namen seminarja je bil, da jih pripravimo na praktične izpite, seznanimo s psihologijo prodaje, varstvom pri delu in samoupravljanjem v Emoni. Predavatelji na seminarju so bili poslovodje naših trgovin in strokovnjaki, zaposleni v Emoni. Skoraj vsi učenci so redno obiskovali in sodelovali na seminarju, kar se je tudi pokazalo na praktičnih izpitih, ki so bili konec maja. Ob koncu seminarja so si učenci pod vodstvom Matjaža Hlačarja ogledali skladišča DO Emona Blagovni center, od koder dobivajo naše trgovine večino blaga. Ob praznovanju dneva borca v Ljubljani in ob novi delovni zmagi delovnih ljudi občine Ljubljana Mo-ste-Polje vas vabimo na Ljudsko zborovanje z otvoritvijo kulturnega doma ŠPANSKI BORCI! Zborovanje bo v soboto 4. julija ob 10. uri v Mostah ob Zaloški cesti Slavnostni govornik bo Stane Dolanc. Po kulturnem programu si boste lahko ogledali novi dom in razstave v njem: razstave o španski revoluciji, dokumentarno razstavo o življenju in delu Jožeta Mazovca, razstavo o umetniških in znanstvenih delih naših občanov oziroma del, ki so nastala ali so vezana na našo občino, slikarsko in kiparsko razstavo likovnikov iz naše občine in razstavo idejnih osnutkov spominskega obeležja novega doma. Po ogledu se bomo poveselili na prostoru pred novim kulturnim domom Španski borci. vencev le še 32 španskih borcev. V NOV jih padlo 29, dva sta padla v zavezniškem odporniškem gibanju, šest pa jih je umrlo v nacističnih taboriščih. Številni španski borci so predstavljali steber našega odporniškega gibanja in so postali narodni heroji NOV med njimi Aleš Bebler, Stane Bobnar, Semič Stane-Daki, Franc Rozman -Stane, Jože Gregorčič, Dušan Kveder-Tomaž in Miha; Pintar-Toledo. Z. G. . Kulturni dom Španski borci v Mostah ob Zaloški cesti MLADINSKO PISMO IZ PORTOROŽA Mladi gostinci - samoupravljale! Praktični izpiti so bili razdeljeni na tri dele in sicer: teoretični, praktični del in samoupravljanje. Teoretični del je spraševal svetovalec iz ŠCBP, praktični del naši poslovodji oz. vodji etaž, samoupravljanje pa delavka z oddelka za izobraževanje. Vsi učenci so uspešno opravili praktične izpite, seveda nekateri bolje drugi slabše. Povprečna ocena je bila med tri in štiri. Posebej pa so pohvale vredni učenci TH Maxi-market. Posebno veliko znanja so pokazali naslednji učenci iz TOZD Maloprodaja Kulovec Polonca in Begovič Bernardka, Supermarketa Tomšič Branko in Sitar Helena, Cen-tromerkurja Leben Valerija in Malovrh Marjan, TH Ma-ximarketa Ilič Mirjana in Kirn Branka. Ti učenci, ki so sedaj delali praktične izpite, so zadnja generacija, ki se izobražuje po starem sistemu. Čez leto oz. dve bodo izučeni, upam da bodo imeli večje možnosti zaposlitve v Emoni, kot generacija, ki se bo izučila v letošnjem šolskem letu. MARIJA GRAD Že veliko se je govorilo in pisalo o delu mladih v gostinskih organizacijah združenega dela, predvsem o težavah organiziranja aktivnosti in izvajanja akcijskih programov OO ZSMS v sezonskem času. Podobne težave kot v sezoni pa se pojavljajo tudi izven sezone, ko delavci koristijo dopuste in proste dni za nadomestitvene ure. Ob tem smo imeli še nekaj pojavov samovolje na primer v hotelih Bernardin in aktivnost mladine v samoupravnih organih ter D PO je stagnirala, ime pa celo nazadovalo. Pred leti, leta 1976 ko je bila ustanovljena ta OO ZSMS je pričela z delom oz. z izvajanjem zadanega akcijskega programa in si na tak način tudi oblikovala svoje dokaj dobro ime. Kasneje je žal po zaslugi nekaterih posameznikov vse to zastalo na osnovi ozkih in osebnih gledanj na reševanje obstoječe problematike vseh zaposlenih in s tem tudi mladine. V mesecu aprilu letos je bila izvedena volilno programska konferenca in zamenjalo se je nekaj kadrov, sprejeli smo novi akcijski program, ki ga že izvajamo. Tako kot vsa leta do sedaj smo široko zastavili priprave za čim slovesnejši sprejem štafete mladosti med nami. Informirali smo naše goste v njihovih jezikih, kaj nam pomeni štafeta in zakaj jo s tako velikim spoštovanjem mladi sprejemamo. Nato smo menjali tudi nekaj naših delegatov v samoupravnih organih in v organih OK ZSMS Piran z namenom, da se v bodoče delegat- ski sistem dosledneje izvaja. S področja mladinskega prostovoljnega dela smo primerno kadrovali nekaj naših članov za udeležbo na zvezni MDA NIŠ 81, kamor piranska stalna mladinska delovna brigada »PARTIZANOV POMORŠČAKOV letos odhaja 14. junija. Izvedli smo tudi lokalno delovno akcijo čiščenja in urejanja okolice hotelov Bernardin ter čiščenje bazena. To je bilo v okviru priprav na sezono in čimboljše počutje gostov pri nas z željo, da bi se v bodoče vračali. Seveda smo trenutno angažirani v izvajanje programa v mesecu mladosti, v športna tekmovanja in zaključek akcije NNNP 81. V bodoče želimo sprotne usposabljati naše članstv0 po strokovni poti in za idejno politično delo, saj je t» kolektiv številčno po struk; turi zelo mlad in če bi si v®1 razdelili funkcije ter j"1 opravljali s polno mero odgovornosti, bi tudi socialn6 težave lažje in hitreje reševali. DRAGAN ZELINČEVlC POROČILO Z REKE Uspeh učenke Emone Sredi maja je bil v Sremski Mitroviči zvezni festival dela, ki so se ga udeležile skoraj vse poklicne šole iz Jugoslavije. V konkurenci poklicnih šol za prodajalce je med posamezniki sodelovala in tekmovala tudi naša učenka 3. letnika Marica Brkič, ki sicer opravlja delovno prakso v emonskem centru Štepanjsko naselje. Brkičeva, ki letos končuje šolo za prodajalce, je bila vseskozi odlična in vzorna učenka, tako v šoli kot na delovni praksi. Na tekmovanju v Sremski Mitroviči je med 38 tekmovalci - zasedla odlično sedmo mesto. V. R. Ocenjevanje klobasičarskih izdelkov ZAHVALA DO EMONA MERKUR LJUBLJANA Emona - nikoli te ne pozabimo V mesecu maju - mesecu mladosti, našem mesecu -smo Emonci, letos izučeni učenci DO Emona Merkur Ljubljana, preživeli dva nepozabna, vesela dneva v Portorožu. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je naš maturantski izlet uresničil, vsem, ki so nas tako prisrčno sprejeli na naši poti in skrbeli za naše počutje Globtouru, Mesni industriji Zalog - Pršutarni Lokev, Jestvini Koper - center Semedela, hotelom Riviera in Bernardin. Iskreno in od srca se posebej zahvaljujemo Marku Soku, direktorju DO Emona Merkur Ljubljana, da je prevzel pokroviteljstvo nad našim izletom in se nam pridružil v Portorožu. Hvala mu za emonske kapice, ki smo jih s ponosom nosili, in ki nas bodo vedno spominjale na Emono. Zahvalo izrekamo tudi Hermanu Terčonu, direktorju tozda Hoteli Riviera za gostoljubje, ki smo ga bili deležni v hotelu Riviera ter za prost vstop v disco. Hvala tudi Citi Trampuže-vi za pomoč pri izvedbi kul-turnozabavnega programa, tovarišu Rutarju in Grozniku, Jakličevi, Topolinjakovi, Rudolfu, Škufci, Gregorinči-ču, OOZS Supermarket Ljubljana in TH Maximarke-tu za sodelovanje in denarno pomoč. Brez oddelka za izobraževanje, ki nam je nudil pomoč, vodstvo in organizacijo, našega prijetnega izleta ne bi bilo, zato - 3xHURA ZANJ, HURA, HURA, HURA, Z-D-R-A V-O, ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO. UČENCI-MATURANTI DO EMONA MERKUR LJUBLJANA Na reškem območju kjer je prisotna večina jugoslovanskih proizvajalcev klobasičarskih izdelkov s širokim asortimanom in novitetami, ki so kvalitetno obogatile ponudbo, je strokovna komisija ocenila trajne, poltrajne in obarjene klobasičarske izdelke. V strokovni komisiji katere pokrovitelj je bil izvršni svet Skupščine občine, so sodelovali Društvo za napredek kvalitete proizvodov, svet potrošnikov in uporabnikov uslug, Zavod za zaščito zdravja in Jugoslovanski inštitut za tehnologijo mesa. > Ocenili so 105 klobasičarskih izdelkov, ki so jih izbrali po naključnem izboru v 15 skladiščih. Z vseh vzorcev so odstranili vse oznake in deklaracije. Šifrirane vzorce so v laboratoriju analizirali kemično in bakteriološko, ter jih organoleptično ocenili. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da so najkvalitetnejše trajne klobase, medtem ko se poltrajne in obarjene klobase precej razlikujejo od svojih proizvajalnih spectf1' kači j. Vzorci, ki kemičn°’ bakterološko ali organoleP' tično niso ustrezali so bili el1' minirani! Izdelki Mesne industrij® Zalog so bili zelo solidu® ocenjeni, kar je priznanje Šim prizadevanjem, da ® čim bolje zadovoljili potro®' nika. Podobnih akcij si želin1^ tudi na ljubljanskem obm<>' ju. Na ta način bi bil potro®' nik najbolj realno in nep1"' stransko informiran o kval1' teti izdelkov, ki jih kupuje-Irena ROM* Dva srebrna znaka sindikatov za MIZ Vevče, 22. maja - Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje je na slovesnosti, ki je bila v kulturnem domu na Vevčah, podelil srebrne znake sindikatov Slovenije kot priznanje za dolgoletno in uspešno delo v sindikatu. Letošnje srebrne znake je prejelo trideset posameznikov in pet osnovnih organizacij sindikata. Med dobitniki srebrnega znaka 1981 sta inž. Janez Škraba, direktor DO Emona Mesna industrija Zalog, k1 i. je prejel za dosledno uresij čevanje samoupravljanja prizadevanja pri trdnejši., povezovanju ozdov kmp1!^ stva in živilske dejavnosti,1 Obrad Durica, prav tako MIZ, za prizadevanje pri načitvi pogojev pri pridoP, vanju dohodka in aktivno® na področju samoupravi) nja. Iskreno čestitamo! Samoupravni sporazum 0 enotnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, prejemkov iz sklada skupne porabe in izdatkov v zvezi z delom v letu 1981 Na podlagi odločitve večine delavcev v vsaki TOZD oziroma enoviti DO na zborih delavcev, ki so bili v času od 15. 4. 1981 do 4. 5.1981 sklepajo delavski sveti organizacij združenega dela v sestavu SOZD Emona z namenom, da bi: - opredelili izhodišča in osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, prejemke iz sklada skupne porabe in izdatke v zvezi z delom skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve in razporejanja dohodka v letu 1981, ki so ga sprejeli Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in Izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji in Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki so ga sprejeli Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ter da bi v skladu s temi akti določili enotna izhodišča in osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, prejemke iz sklada skupne porabe in izdatke v zvezi z delom v organizacijah SOZD Emone. - v skladu s 586. in 593. členom Zakona o združenem delu naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ENOTNIH IZHODIŠČIH IN OSNOVAH ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, PREJEMKE IZ SKLADA SKUPNE PORABE IN IZDATKOV V ZVEZI Z DELOM 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem sporazumom se zavezujemo, da bomo opredelitve iz tega sporazuma upoštevali v naših planskih aktih ter pri svojem gospodarjenju. Proti kršiteljem tega sporazuma bomo uveljavili sankcije, ki so določene v 45. do 48. členu tega sporazuma. 2. OBVEZNOSTI NA PODROČJU PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 2. člen Obvezujemo se, da bomo v letu 1981 ustvarili najmanj takšen porast dohodka v odnosu na leto 1980 kot je opredeljen v planu za leto 1981 in da bomo izdvajali iz dohodka največ toliki del sredstev za osebne dohodke kot to dovoljuje v uvodu citirani dogovor. Osebne dohodke bomo planirali tudi po mesečni dinamiki, kjer bomo upoštevali gibanje osebnih dohodkov in ustvarjanje dohodka glede na sezonski značaj dejavnosti, zaradi česar so izplačila osebnih dohodkov lahko v posameznih mesecih drugačna, kakor je ustvarjen dohodek (navedeno velja zlasti za turistično dejavnost, letoviške hotele ter kmetijsko proizvodnjo). V skladu s planirano dinamiko bomo izplačevali osebne dohodke tako, da bomo letno tudi v takih dejavnostih dosegli dogovorjena sorazmerja v delitvi dohodka. Izjema od prvega odstavka so tiste OZD, ki bodo v letu 1981 dosegale boljše rezultate kot so v povprečju skupine ali podskupine panoge, njihovi osebni dohodki pa so izpod povprečja skupine, ali podskupine panoge in te dejavnosti v SOZD Emona, vendar morajo tudi v tem primeru ostati dogovorjena razmerja v okviru DO. 3. člen Delovne skupnosti DO ih SOZD, ki imajo s TOZD, za katere delajo skladno s planom urejene odnose o osvobodili menjavi dela, oblikujejo obseg sredstev v skladu s tem sporazumom tako, da v teh skupnostih osebni dohodki povprečno na zaposlenega ne morejo rasti hitreje, kakor rastejo povprečni osebni dohodki na zaposlenega v TOZD, za katere delajo. 4. člen Zaradi zagotavljanja ustrezne investicijske sposobnosti, se obvezujemo, da bomo v letu 1981 obračunali pospešeno amortizacijo najmanj v enakem razmerju od amortizacije po zakonski stopnji kot v letu 1980, vendar najmanj v višini 20% od zneska, ki smo ga po zaključnem računu za leto 1980 namenili za svoj poslovni sklad, oziroma v enakem razmerju na poslovni sklad kot je bila obračunana v letu 1979, če je to za OZD ugodnejše. 3. DELITEV OSEBNIH DOHODKOV IN SISTEM NAGRAJEVANJA 3.1. splošne določbe 5. člen Pri razporejanju dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bomo upoštevali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo SOZD iz leta 1978 in svoje samoupravne akte iz tega področja le v obsegu, ki ni v nasprotju s splošnimi akti, kot so navedeni v uvodu tega sporazuma in s tem sporazumom. 6. člen Sistem nagrajevanja t. j. razporejanja sredstev za osebne dohodke bomo v teku leta 1981 na področjih, kjer to še nimamo zadovoljivo urejeno izpopolnjevali tako, da bo osebni dohodek delavca odvisen od: - njegovega osebnega učinka pri delu, - uspeha organizacijske enote, v kateri dela, - doseženega dohodka in akumulacije na ravni TOZD oziroma enovite DO, v delovnih skupnostih DO in SOZD pa tudi od doseženih sredstev za osebne dohodke na zaposlenega v organizacijah za katere delajo. V letu 1981 bomo aktivno pristopili k uvajanju in pospeševanju inovacijske aktivnosti, tako na tehnološkem, poslovnem in organizacijskem področju. Dosežke na tem področju bomo stimulirali, nagrajevali, pa jih bomo tudi z moralnimi priznanji. 7. člen Posebej se zavezujemo, da zaradi morebitnega zmanjševanja mase sredstev za osebne dohodke v nobenem primeru ne bomo opuščali že uveljavljenih stimulativnih meril za nagrajevanje po delu, temveč jih bomo še izpopolnjevali. Merila za nagrajevanje bomo izpopolnjevali zlasti v tej smeri, da bodo: - povečevala interes za večjo produktivnost in s tem vplivala na ekonomičnost zaposlovanja novih delavcev in smotrno razporejanje že zaposlenih delavcev. Pri izpopolnjevanju sistema nagrajevanja bomo upoštevali tudi ostale elemente, ki so za izkazovanje rezultata delavcev in poslovanja TOZD ter uresničevanje plana v TOZD določeni v metodologiji za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. 8. člen Prispevki iz dohodka in čistega dohodka: Za izračun davka iz dohodka bomo upoštevali spremenjeno osnovo in stopnje vključno z oprostitvami (glej Uradni Ust SRS št. 33 od 30. 12. 1980). - Pri prispevkih iz dohodka bomo upoštevali novo sprejete osnove in prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti. V tej zvezi je treba upoštevati tudi osnove za zdravstveno zavarovanje. - Pri prispevku za stanovanjsko izgradnjo se spremeni metodologija le v toliko, da se ta prispevek obračuna v breme dohodka (do sedaj iz čistega dohodka) osnova pa je še naprej bruto osebni dohodek. - Prispevek Delovne skupnosti SOZD Emona bomo TOZD planirale v višini, ki jo je sprejel DS SOZD Emona s tem, da ta prispevek v odnosu na doseženi dohodek TOZD proporcionalno ne sme biti večji kot v letu 1980. 9. člen 3.2 Zajamčeni osebni dohodki: V primeru, da bi posamezna OZD skladno z dogovorom citiranim v uvodu tega sporazuma ne mogla v letu 1981 izdvojiti za osebne dohodke toliko kolikor znaša 5.960 din povečevala interes in prizadevanje delavcev za gospo-lejše poslovanje in večji dohodek, povprečnega neto mesečnega osebnega dohodka gospodarstva, doseženega v letu 1980 na delavca, pomnoženem s številom delavcev v letu 1981, ji bodo sredstva za OD iz dogovorjene mase OD solidarno prispevale: 1. OZD v sestavi iste DO 2. V kolikor sredstva iz točke 1 ne zadoščajo, prispevajo razliko potrebne mase sredstev za osebne dohodke vse OZD v sestavi SOZD sorazmerno z lastnimi realiziranimi osebnimi dohodki. O solidarnostnem pokrivanju do višine iz 1. odstavka tega člena odločajo delavski sveti TOZD na podlagi posebnega elaborata, ki ga pripravi prizadeta TOZD v sodelovanju s plansko analitsko službo SOZD. 10. člen Zajamčeni osebni dohodek posameznega delavca znaša din 5.100 netto mesečno. Osebni dohodek iz prejšnjega odstavka se za vsakega posameznega delavca pri mesečnih obračunih računa kumulativno, upoštevajoč vse pretekle mesece v istem letu. Osebni dohodek iz prejšnjih dveh odstavkov je netto osebni dohodek brez dodatka za delovno dobo, dosežen po osnovah in merilih samoupravnega akta OZD v kateri delavec združuje delo ob pogoju doseženega normalnega učinka delavca, računajoč poln delovni čas. 3.3. Merila za ugotavljanje osebnih dohodkov poslovodnih delavcev 11. člen Izhajajoč iz posebnih pooblastil in dolžnosti poslovodnih organov (individualnih in članov kolegijskih poslovodnih organov), kot jih opredeljuje Zakon o združenem delu zlasti v členih 513., 514, 515., 534. in 539., zlasti pa zaradi njihovih odgovornosti za izvajanje planskih nalog in z ozirom na medsebojne odvisnosti temeljnih in delovnih organizacij, ki so združene v SOZD predvsem na področju poslovanja, združevanja sredstev in skupnih odgovornosti, določamo v naslednjih členih tega sporazuma enotna merila za ugotavljanje osebnih dohodkov teh delavcev. 12. člen Zaradi uskladitve osnov in meril za vse poslovodne delavce določamo s tem sporazumom enotne izhodiščne osnove za ugotavljanje njihovih osebnih dohodkov. Pri določitvi enotnih izhodiščnih osnov upoštevamo: - obseg organizacije združenega dela izražena s številom zaposlenih, z višino celotnega prihodka, dohodka ipd., - zahtevnost vodenja z vidika tehnološkega in poslovnega procesa in iz vidika števila in lociranosti organizacijskih enot upoštevajoč, ali se nekatere strokovno tehnične funkcije opravljajo na višjem ali nižjem nivoju (npr. v DO v odnosu na TOZD in obratno), - število in zahtevnost poslov s posebnim poudarkom na zunanje-trgovinskih, predvsem izvoznih poslih. 13. člen Na podlagi osnov, ki so opredeljene v prejšnjem členu in upoštevajoč dosežene povprečne osebne dohodke v letu 1980 v SOZD Emona kot celoti (vendar brez nadomestil za delovno dobo) in z ozirom na nekatera nesorazmerja v izplačilu osebnih dohodkov poslovodnim organom v letu 1980, določamo v naslednji tabeli enotne izhodiščne osnove za vse poslovodne organe OZD, združenih v SOZD. Zap. Naziv poslovodnega organa Izhodiščne osnove neto St. oz. OZD 19801. pol. 81 II. poli. 1981 1981 Poslovodni odbor SOZD 1. Predsednik poslovod. odbora 22.600 24.860 27.180 2. Podpredsed.-namestnik posl. odb. 20.600 22.660 24.720 3. Podpredsed. poslov, odbora 20.000 22.000 24.000 4. Direktor Interne banke 20.000 22.000 24.000 Poslovodni organi DO oz. TOZD 1. DOAgroemona 17.000 18.700 20.400 2. TOZD Poljedel. govedoreja 17.000 18.700 20.400 3. TOZD Prašičereja 17.000 19.000 21.600 4. TOZD Tovarna močnih krmil 16.500 18.150 19.800 5. DO Kmetijska kooperacija 15.000 16.500 18.000 6. DO Mesna industrija 18.000 19.800 21.600 7. DO Ribarstvo 15.000 16.500 18.000 8. DO E-Commerce 19.000 20.950 22.800 9. TOZD Globus 18.000 19.800 21.600 10. TOZD Agroplod 16.500 18.150 19.800 11. TOZD Obala 15.000 16.500 18.000 12. DO-E Blagovni center 19.000 20.950 22.800 13. TOZD Centromerkur 18.000 19.800 21.600 14. TOZD Prehrana 18.000 19.800 21.600 15. TOZD 'Transport 15.000 16.500 18.000 16. DO E-Merkur 19.000 20.950 22.800 17. TOZD Maloprodaja 18.000 19.800 21.600 18. TOZD Trg. hiša Maximarket 17.000 18.700 20.400 19. TOZD Supermarket Ljubljana 16.000 17.600 19.200 20. TOZD Centromerkur - prod. na drobno 16.500 18.150 19.800 21. TOZD Supermarket Osijek 15.500 17.050 18.600 22. TOZD Supermarket Maribor 15.000 16.500 18.000 23. TOZD Pekama Center 16.000 17.600 19.200 24. DO E-Ilirija - Ilirska Bistrica 17.500 19.250 21.000 25. TOZD Trgovina 14.000 15.400 16.800 26. TOZD Grosist 11.000 12.100 13.200 27. TOZD Gostinstvo 13.000 14.300 15.600 28. DO E-Posavje Brežice 18.000 19.800 21.600 29. TOZD Trgovina na veliko 11.000 12.100 13.200 30. TOZD Trgovina na malo 14.000 15.400 16.800 31. TOZD Gostinstvo 13.000 14.300 15.600 32. DO E-Dolenjka Novo mesto 18.000 19.800 21.600 33. TOZD Engro detajl Novo mesto 14.000 15.400 16.800 34. TOZD Detajl Črnomelj 12.000 13.200 14.400 35. DO Jestivna Koper 18.000 19.800 21.600 36. DO Merkur Ptuj 15.000 16.500 18.000 37. DO Angropromet Čuprija 16.000 17.600 19.200 38. TOZD Velikoprodaja 11.000 12.100 13.200 39. TOZD Maloprodaja 12.000 13.200 14.400 40. TOZD Dekon 11.000 12.100 13.200 41. TOZD Tehnoplet 11.000 12.100 13.200 42. DO E Hoteli 17.500 19.250 21.000 43. TOZD Hotel Slon Ljubljna 16.500 18.150 19.800 44. TOZD Hotel Slavija Maribor 16.000 17.600 19.200 45. TOZD Hotel Evropa Celje 15.000 16.500 18.000 46. TOZD Hotel Riviera Portorož 16.500 18.150 19.800 47. TOZD Hotel Bernardin Portorož 17.500 19.250 21.000 48. TOZD Terme Čatež 17.000 18.700 20.400 49. TOZD Grand Hotel Union Ljubljana 17.000 18.700 20.400 50. TOZD Igralnica Casino 12.000 13.200 14.400 51. DO Emona Globtour 18.000 19.800 21.600 52. DO Emona Inženiring 19.000 20.900 22.800 53. DO ERC 17.500 19.250 21.000 54. Delovna skupnost poslovne stavbe 15.000 16.500 18.000 Opomba: Ne glede na to, da se v OZD uporablja točkovni sistem, določamo osnove v dinarjih, zaradi tega ker uporaba točkovnega sistema v OZD Emone ni bila enotna tako glede določanja števila točk, kakor tudi vrednosti točk. 14. člen Osnove iz prejšnjega člena lahko OZD glede na svoje specifične pogoje spreminjajo za največ 3% navzgor, navzdol pa glede na potrebe regionalnega usklajevanja in glede na druge pogoje. 15. člen Dejanski osebni dohodki poslovodnih delavcev se ugotavljajo v odvisnosti od rezultatov gospodarjenja TOZD, za katere poslovodni organ dela (poslovodni organ TOZD od rezultatov TOZD, poslovodni organi DO od rezultatov vseh TOZD združenih v DO in poslovodni organi SOZD od vseh OZD združenih v SOZD). Ti rezultati se merijo z doseženim dohodkom na zaposlenega in dosežemo akumulacijo na zaposlenega v letu 1981 v primerjavi z letom 1980. Pri tem se kot akumulacija v smislu tega sporazuma smatra del dohodka, ki ga je OZD razporedila v poslovni sklad, rezervni sklad in za amortizacijo nad predpisano stopnjo. Izračun učinka v smislu prejšnjega odstavka se izvede tako, da se za leto 1981 in za leto 1980 izračuna znesek dohodka na zaposlenega in znesek akumulacije na zaposlenega, iz teh podatkov pa odstotek povečanja ali zmanjšanja dohodka oz. akumulacije na zaposlenega. Iz obeh rezultatov se nato izračuna povprečni procent učinka (v nadaljnjem tekstu: stopnja uspešnosti gospodarjenja), ki je osnova za izračun osebnega dohodka poslovodnih delavcev. 16. člen Glede na doseženo stopnjo uspešnosti gospodarjenja se osebni dohodki poslovodnih delavcev oblikujejo takole: če znaša index se osnova iz 13. člena poveča stopnje gospodarnosti ali zmanjša tako, da OD znaša do 80 od 80-100 od 100-110 od 110-115 od 115-120 od 120-125 od 125-130 od 130-140 od 140-160 nad 160 80% 80% + 1% za vsak % nad 80% 100% + 0,5% za vsak % nad 100% 105% + 0,7% za vsak % nad 110% 108,5% + 1% za vsak % nad 115% 113,5% + 0,8% za vsak % nad 120% 117,5% + 0,7% za vsak % nad 125% 121% + 0,6% za vsak % nad 130% 127% + 0,2% za vsak % nad 140% 129% + 0,1% za vsak % nad 160% V zneskih osebnih dohodkov izračunanih po lestvici iz prejšnjega odstavka pa niso zajeti osebni dohodki, ki pripadajo poslovodnim organom za delovno dobo v skladu s sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo SOZD ter osebni dohodki iz naslova racionalizacij in inovacij, ki jih lahko ti delavci dobijo v skladu s citiranim skupnim sporazumom SOZD in ustreznim samoupravnim aktom TOZD oz. DO. Prav tako v teh zneskih niso zajete druge posebne nagrade, ki jih lahko ti organi dobijo v skladu s samoupravnimi akti SOZD, DO in TOZD. V letu 1981 bomo za izračunavanje uspešnosti dela poslovodnih organov proučili še druge osnove in merila, predvsem taka, da bo njihov osebni dohodek odivsen tudi od gospodarjenja s sredstvi. 3.4, Nagrajevanje drugih najbolj odgovornih delavcev v TOZD, DO in SOZD 17. člen OZD se s tem sporazumom zavezujemo, da bomo sistem nagrajevanja kot je opredeljen v čelnih 13, do 16, tega dogovora uveljavili tudi za druge delavce, ki opravljajo najodgovornejša dela na ravni TOZD, DO in SOZD, od katerih so v veliki meri odvisni gospodarski rezultati naših OZD (npr.: pomočniki direktorjev, tehnični vodje, vodje računovodstev in podobno). 18. člen Dosežena stopnja gospodarnosti, tako kot je opredeljena v 15. in 16. členu tega sporazuma, se upošteva pri obračunu osebnih dohodkov individualnih poslovodnih organov in drugih najbolj odgovornih delavcev skladno s samoupravnim aktom OZD ali splošnim sklepom delavskega sveta OZD takole: a. v TOZD: 80% glede na dosežene učinke v TOZD, 15% glede na dosežene učinke v DO in 5% glede na dosežene učinke v celi OZD; b. v DO: 90% gledena dosežene učinke v DO in 10% glede na dosežene učinke v SOZD; c. V SOZD: 100% glede na dosežene učinke v SOZD. Delavski sveti TOZD, DO in SOZD lahko določijo obračun osebnih dohodkov iz 13. do 17. člena tega sporazuma glede na okoliščine, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, tudi drugače tako, da jih poveča oz. zmanjša za največ do 10%. V kolikor v kakšni OZD računajo osebni dohodek po drugih osnovah in merilih se ti morajo gibati v okviru iz prejšnjega odstavka tega člena. 4. DODATKI IZ OD, NADOMESTILA, OBLIKOVANJE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE IN PREJEMKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE TER IZDATKI V ZVEZI Z DELOM 4.1. Dodatki lz osebnih dohodkov: 4.1.1, Dodatek na delovno dobo: 19. člen Dodatek na delovno dobo bomo v OZD obračunavali le delavcem, ki imajo več kot 5 let delovne dobe in to največ v naslednjih odstotkih: Delovna doba Odstotek 5-10 let 2% 10-15 let 4% 15-20 let 6% 20-25 let 8% 25-30 let 11% nad 30 let 15% 4.1.2. Dodatek za delo v podaljšanem času 20. člen Dodatek za delo v podaljšanem času bomo izplačevali v višini 50% na redno delo. Delavci na vodilnih delih nimajo pravice do tega dodatka. Pristojni samoupravni organi OZD bodo ob periodičnih in zaključnem računu posebej obravnavali izplačila za delo v podaljšanem delovnem času. OZD se zavezujemo, da bomo kar največ dela v podaljšanem delovnem času kompenzirali s prostim časom, pri čemer se vsaka nadura šteje kot 1 prosta ura. V kar največji meri si bomo prizadevali, da se delo v podaljšanem delovnem času uravnava s smotrno prerazporeditvijo rednega delovnega časa. 4.1.3. Dodatek za delo v deljenem delovnem času 21, člen Dodatek za delo v deljenem delovnem času bomo izplačevali največ v naslednji višini: - prekinitev 1-2 uri din 900.- (netto) oz. din 35.- na del. dan - prekinitev 2 ure, ali več din 1.500.- (netto) oz. din 60.- na del. dan Dodatek za delo v deljenem delovnem času bo obračunan po dnevih. Dodatek za neredni delovni čas znaša največ din 1.500, mesečno (netto). Kot neredni delovni čas se v smislu tega sporazuma šteje tisti delovni čas, ki zaradi narave dela ni vnaprej odrejen in se pojavlja najmanj v polovici delovnih dni. 4.1.4. Nadomestila za čas bolezni 22. člen Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v breme OZD bomo izplačevali v naslednji višini: - nadomestilo za čas bolezni za prvih 6 delovnih dni 80% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu, - nadomestila za čas bolezni od 7 dni naprej 90% povprečnega osebnega dohodka dela v preteklem letu, - nadomstilo za čas bolezni zaradi nesreče pri delu oz. prihodu na delo in odhodu iz dela ter poklicne bolezni v višini 100% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu ne glede na trajanje bolezni, - v času hospitalizacije 90% povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu ne glede na trajanje bolezni 4.2. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe ln prejemki Iz sklada skupne porabe 4.2.1. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe 23. člen V okviru razporejenih sredstev za namene skupne porabe iz čistega dohodka v letu 1980 v skladu z dogovorom za leto 1980 naj se v letu 1981 izplačila za namene skupne porabe na zaposlenega ne povečajo za več kot 18 odstotkov v primerjavi z 1. 1980 Delavci, ki so v letu 1980 za nemen skupne porabe v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti izplačali zneske iznad povprečno izplačanih v gospodarstvu SR Slovenije naj pri izplačilih v letu 1981 za vsakih 5 odstotnih točk prekoračitve povprečja, zmanjšajo njihov porast za 1 odstotno točko in dogovorjenih največ 18 odstotkov. Delavci, ki so v letu 1980 za namene skupne porabe v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti izplačali zneske izpod povprečja v gospodarstvu SR Slovenije na zaposlenega bodo v letu 1981 za vsakih 5 odstotnih točk zaostajanja za povprečjem, povečali za 1 odstotno točko nad dogovorjenimi 18 odstotkov, da bi se tako postopoma približevali povprečnemu znesku za namene skupne porabe. K izplačanim zneskom se ne štejejo zneski, izplačani za stanovanjsko izgradnjo in za združevanje sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. 4.2.2. Prejemki Iz sklada skupne porabe 4.2.2.1, Regres za letni dopust 24. člen Zgornji obseg sredstev regresa za letni dopust bomo obračunavali v letu 1981 povprečno največ do din 2,800, neto na delavca. Regres za letni dopust ni mogoče deliti v enakih zneskih, razdelitev na posamezne delavce pa določi pristojni samoupravni organ OZD ob upoštevanju višine osebnega dohodka delavca, socialno zdravstvenega stanja in delovnih pogojev, v katerih delavec dela. Regres za letni dopust v OZD, ki poslujejo z izgubo ali niso mogle oblikovati dovolj sredstev za te namene lahko znaša največ toliko, kot ga je v najnižjem znesku določila katera od OZD in ki solidarno pokriva regres za letni dopust drugih OZD. 4.2.2.2. Nagrade ob delovnih jubilejih 25. člen Jubilejne nagrade bomo OZD izplačevali v višini: 10 let delovne dobe v Emoni 60 odstotkov oz. din 5.100 20 let delovne dobe v Emoni 90 odstotkov oz. din 7.600 30 let in več let delovne dobe v Emoni 12 odstotkov oz. din 10.200 povpr.mes.oseb.dohodka doseženega na delavca v gospodarstvu SRS v preteklem letu, povpr.mes.oseb.dohodka doseženega na delavca v gospodarstvu SRS v preteklem letu, povpr.mes.oseb.dohodka doseženega na delavca v gospodarstvu SRS v preteklem letu. 4.2.2.S. Nagrade ob odhodu delavca v pokoj 26. člen Nagrade ob odhodu delavca v pokoj bomo OZD izplačevale v višini: - nad 10 let delovne dobe 2 povpreč ,,mes. OD iz prejšnjega člena (oz.17,000) - 20-30 let delovne dobe 2,5 povpreč.mes, OD iz prejšnjega člena (oz. 21.300) - nad 30 let delovne dobe 3 povpreč.mes. OD iz prejš- njega člena (oz. 25.500 din 4.2.2.4. Novoletne nagrade upokojencem 27. člen Za leto 1981 bomo upokojencem izplačevali novoletne nagrade v višini din 1,200. in to v vrednostnih bonih za nakup blaga v naših prodajnih enotah, 4.2.2.S. Regres za topli obrok med delom 28. člen Regres za prehrano med delom bomo iz sklada skupne porabe pokrivali v letu 1981 le delavcem v nematerialni proizvodnji in sicer v višini največ din 520,- mesečno oz. din 20,- na delovni dan, Delavci v materialni proizvodnji so opredeljeni v poglavju 4.3, tega sporazuma, 4.3. Izdatki v zvezi z delom 4.3.1. Dnevnice v tuzemstvu 29. člen Dnevnice za službena potovanja bomo obračunavali največ v višini: - za čas odsotnosti 8 do 12 ur din 200 - za čas odsotnosti nad 12 ur din 330 - stroški prenočevanja se povrnejo po predloženem računu. V primeru, da delavec ne predloži računa za nočnino se mu le ta prizna največ v višini din 150. OZD v svojem splošnem sklepu določi, pri katerih delih in v katerem času ter v kakšni višini se dalavcu prizna nočnina brez računa. 4.3.2. Kilometrina 30. člen Povračilo za kilometrino bomo v letu 1981 obračunavali največ v višini din 6. - za prevoženi km z lastnim osebnim avtomobilom, pri tem pa se višina kilometrine ne ravna po ceni benzina. Ob morebitnih podražitvah benzina izvršni odbor delavskega sveta SOZD lahko določi novo nadomestilo. Povšalno obračunavanje kilometrin ni dovoljeno Kilometrina v smislu tega člena se smatra le v primeru, če je opravljeno službeno potovanje v kraj, kjer delavec ne dela redno. V primeru, da delavec uporablja zasebni avtomobil za opravljanje rednega dela, se to šteje kot uporaba zasebnega avtomobila za poslovne potrebe in se kilometrina knjiži na konto 438. 4.3.3. Terenski dodatek 31. Terenski dodatek bomo v letu 1981 obračunavali v višini največ din 140.-na dan. 4.3.4. Povračilo stroškov za ločeno življenje 32. člen Stroške za ločeno življenje bomo v letu 1981 obračunavali v višini največ din 3.000 mesečno. 4.3.5. Povračilo za prevoz na delo 33. člen Stroške prevoza na delo bomo v letu 1981 obračunavali takole: a) za prevoz na delo z javnimi prevoznimi sredstvi naj delavec prispeva najmanj din 250, OZD pa lahko v svojih aktih določijo tudi zgornji znesek, do katerega se prevoz na delo povrne. b) kilometrina za prihod in odhod na delo in z dela se povrne le v primerih, kjer in kadar ne obratujejo redna javna prevozna sredstva, največ din 150 za kilometer. Prevoz na delo se obračunava le v primeru in na relacijah, ki so daljše od 2 km računajoč najkrajšo možno pot od kraja stanovanja do kraja kjer delavec dela. OZD lahko v svojih aktih določijo tudi daljšo relacijo. 4.3.6. Regres za prehrano delavcem materialne proizvodnje 34. člen Podpisniki tega sporazuma bomo regres za prehrano delavcem v materialni proizvodnji izplačevali, tako kot je to opredeljeno v naslednjem členu tega sporazuma največ v višini din 680 mesečno, oziroma din 26, na delovni dan. 35. člen Za delavce v materialni proizvodnji se po tem sporazumu štejejo delavci v vseh organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, ki opravljajo delo, ki so za to dejavnost značilna in sicer: v proizvodnji žaganega lesa, proizvodnji končnih lesnih izdelkov, proizvodnji živilskih proizvodov, proizvodnji pijač, proizvodnji krmil, grafični dejavnosti, kmetijski proizvodnji, ribištvu, gozdarstvu, gradbeništvu, pomorskem in cestnem prometu, prekladanju, trgovini na drobno, gostinstvu, obrti - obrtnih storitvah in popravilih, zaščitnih delavnich, v skladiščih in tržnicah. Prav tako se za delavce v materialni proizvodnji štejejo delavci v drugih OZD, ki opravljajo dela, ki so enaka ali podobna delom iz prvega odstavka tega člena. Taka dela so predvsem: dela pri čiščenju, skladiščna dela, servisno vzdrževalna dela in ostala dela, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, dela, pri katerih se dela s skrajšanim delovnim časom zaradi neugodnih delovnih razmer oziroma druga dela, ki se opravljajo v neugodnih delovnih razmerah in so kot taka opredeljena v samoupravnih splošnih aktih in splošnih sklepih OZD. Kot delavci v materialni proizvdonji se ne štejejo vodje in drugi delevci, ki v neposrednem procesu fizično ne sodelujejo. 36. člen Podpisniki tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v okviru svojih pravic in možnosti zagotovili delavcem, katerih izdatki za prehrano na delu pomenijo materialne stroške, da s svojimi samoupravnimi splošnimi akti določijo, katere izdatke za prehrano delavcev med delom in v kakšnem znesku lahko na podlagi pogojev, določenih v tem sporazumu priznajo v materialne stroške, in da te izdatke vključijo v finančne in druge plane. 37. člen Podpisniki tega sporazuma, v katerih izdatki za prehrano delavcev med delom pomenijo materialne stroške, v skladu s tem sporazumom podrobneje določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih višino izdatkov za prehrano delavcev med delom. S to omejitvijo niso zajeti izdatki za močnejšo oziroma zaščitno prehrano med delom, ki se zagotavlja delavcem po zakonu ah drugih predpisih zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov proizvodnega procesa na zdravje delavcev. 38. člen Sredstva, namenjena prehrani delavcev med delom, ki pomenijo materialne stroške, je možno namensko uporabiti v okviru družbeno organizirane prehrane delavcev med delom. 5. OSTALI OSEBNI DOHODKI 5.1. Osebni dohodki pripravnikov 39. člen Glede na stopnjo strokovne izobrazbe pripravnikov bomo v letu 1981 izplačevali največ: - s srednjo izobrazbo 75% povpreč. netto mes. OD 6.380 din - z višjo izobrazbo 94% povpreč. netto mes. OD 8.000 din - z visoko izobrazbo 110% povpreč. netto mes. OD 9.370 din 5.2. nagrade učencem z učno pogodbo 40. člen V letu 1981 bomo učencem z učno pogodbo izplačevali največ: - I. letnik din 1.600 - II. letnik din 2.000 - III. letnik din 2.400 V zgoraj navedene zneske niso vključene posebne nagrade za učni uspeh, vendar skupaj sme znašati skupna nagrada največ v višini zajamčenega osebnega dohodka posameznega delavca v znesku din 5.100 5.3. Nagrade učencem in študentom na praksi 41. člen V letu 1981 bomo učencem in študentom na obvezni praksi izplačevali od 1.300 do 4.100 din netto mesečno. Če učenci in študenti delajo pri delih, kjer se učinek meri, se osebni dohodek obračuna po učinku, če je tako obračunan osebni dohodek višji od nagrade po 1. odstavku tega člena. 6. USKLADITEV AKTOV IN PLANOV OZD S TEM SPORAZUMOM 42. člen Vse OZD se obvezujemo, da bomo vsa določila tega sporazuma dosledno upoštevale. 43. člen Poslovodni odbor SOZD je dolžan preverjati izvajanje določila iz prejšnjega odstavka. Če poslovodni odbor SOZD ugotovi, da so OZD kršile določila tega sporazuma, mora nato opozoriti poslovodne in samoupravne organe OZD. Če pa ti kljub opozorilom tega ne storijo, je predsednik poslovodnega odbora SOZD dolžan o tem obvestiti pristojne organe družbeno-politič-nih skupnosti in družbenega pravobranilca samoupravljanja. 7. INFORMACIJSKI SISTEM 44. člen Da bi lahko OZD na enoten način spremljale izvajanje tega sporazuma in v uvodu citiranega dogovora in dosežene rezultate medsebojno primerjale, bo služba za plan in analize SOZD izdelala posebno metodologijo. OZD pa so tej službi dolžne v 14 dneh po sprejemu periodičnega oz. zaključnega računa dostavljati potrebne podatke. Strokovna služba SOZD iz prejšnjega odstavka bo podatke tekoče obdelala in z njimi seznanjala poslovodne in samopravne organe TOZD, DO in SOZD in to v roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni od datuma, ki bo določen za dostavo podatkov. Najpomembnejši podatki iz tega področja se morajo redno objavljati tudi v internem glasilu, t. j. Emona Informatorju. 8. UKREPI IN SANKCIJE ZA KRŠITEV TEGA SPORAZUMA 45. člen Strokovna služba iz 46. člena tega sporazuma in druge strokovne službe SOZD bodo na podlagi podatkov, ki jih bodo dobivale, ugotavljale eventuelne kršitve tega sporazuma. Če strokovna služba ugotovi, da je taka OZD kršila sporazum, mora to sporočiti delavski kontroli SOZD Emona, ki najkasneje v 30 dneh natančneje ugotovi obseg in vzroke kršitve ter odgovorno osebo ali organ, ki je kršitev povzročil, predlagal ali dopustil. Svojo ugotovitev posreduje delavska kontrola SOZD delavskemu svetu prizadete OZD, s predlogom, da zagotovi odpravo kršitev za bodoče in odpravo posledic kršitev za nazaj. To poročilo pošlje komisija v vednost tudi družbeno-političnim organizacijam prizaete OZD. Delavski svet OZD sprejme ukrepe iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je predlog posredovala delavska kontrola SOZD. Ukrepi, ki jih sprejme DS za odpravo posledic kršitve morajo biti taki, da so posledice kršitve odpravljene najkasneje v roku 3 mesecev. 46. člen Če DS OZD ne sprejme ukrepov za odpravo kršitev in posledic kršitev, ali če OZD kljub sklepu DS kršitev ali posledice kršitev ne odpravi, uvede DS SOZD na predlog delavske kontrole SOZD naslednje sankcije: 1. da mora OZD iz svojega dohodka vplačati v sklad za pospeševanje izvoza na ravni SOZD denarni znesek v višini neopravičenega izplačila brutto OD ali drugih dodatkov oz. nadomestil, 2. če gre za preveč izplačani znesek OD individualnemu poslovodnemu organu ali drugim odgovornim delavcem, katerim se osebni dohodki obračunavajo po določbah 11. in 18. člena tega sporazuma, se v prej navedeni sklad vplača trikratni znesek preveč izplačanih osebnih dohodkov, 3. v primerih kršitve določb tega sporazuma bo interna banka takim organizacijam omejevala dodeljevanje kreditov za poslovanje in ostale pravice, ki izhajajo iz združevanja sredstev. Ukrepe iz prvega odstavka tega člena sprejema delavski svet SOZD z večino glasov vseh članov. Sklep delavskega sveta je dokončen in izvršljiv. 47. člen Če se v kakšni OZD kršitve ponavljajo ali v primerih, ko gre za hujše kršitve tega sporazuma, ima delavski svet SOZD pravico in dolžnost, da take kršitve sporoči pristojnim organom občine in občinskim družbeno-političnim organizacijam. V primeru iz prejšnjega odstavka se kršitve upoštevajo tudi pri oblikovanju ocene moralno političnega dela poslovodnih organov OZD, zlasti ob ponovnem kandidiranju, dodeljevanju priznanj ipd. , 48. člen Vse sankcije, ki jih izreče DS SOZD v smislu 48. člena tega sporazuma, se objavljajo v internem glasilu SOZD Emona. 10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ta sporazum je sprejet, ko ga na podlagi predhodnih razprav na zborih delavcev sprejmejo delavski sveti vseh TOZD, DO, delovnih skupnosti ter delavski svet SOZD Emona in ko ga podpišejo predsedniki vseh navedenih delavskih svetov. DO KK Ptuj bo svoje samoupravne splošne in posamične akte uskladila s tem sporazumom v I. polletju 1981, razen določb 13., 19., 25. in 27. člena tega sporazuma, ki jih bo pričela izvajati v 1.1982. 50. člen Določbe tega sporazuma se uporabljajo od prvega v naslednjem mesecu potem, ko ga je sprejel delavski svet posamezne OZD, razen določb 2. do 18. in 23. do 27. člena, ki se uporabljajo od 1. 1. 1981 dalje. Predsednik Predsednik Koordinacijskega odbora ZSS: delavskega sveta SOZD: Dušan Kink 1. r. Franc Rutar 1. r. Izleti avgusta in septembra planinsko društvo Ljubljana-Matica prireja naslednje izlete: AVGUST 2. Rateče-Neveja-Pekol-Montaž-Rdeča prst-Brazo - vodi Milan Keršič 9. Bovec-Kanin-Prestreljenik-Preval-Rombon - vodi Ljubo Maver 16. Izvir Soče-Zadnja Trenta-Zapotok-Kanja-Bav-ščica - vodi Janko Tavčar 23. Rateče-Belopeška jezera-Zachi-Ponca-Tamar - vodi Zvone Grčar 30. Sleme-Cma-Topla-Peca-Mihev-Pikovo sedlo--Čma - vodi Luka Kočar SEPTEMBER 6. Rošpoh-Urban-Tojzlov vrh-Žavcarjev vrh-Duh - vodi Franček Vogelnik 13. Črni vrh-Velbnik-Medne-Porezen-Franja-Cerkno - vodi Erna Milost 20. Železna Kapla-Lubnik-Pruvemik-Ojstra-Globa-snica - vodi Franc Kropivnik 27. Jeseniška planina-Rožica-Baba-Mlinca-Dovje - vodi Andreja Potokar VISOKOGORSKI IZLETI AVGUST 1.-2. Kokrško sedlo-Kokrška in Jezerska Kočna-Če-ška koča - vodi Ema Milost 8.-9. Vrata-C mir-Staničev dom-Rj a vina-Kot-Mo j - strana - vodi Zvone Grčar 15.-16. Bovec-Kanin-Preval-Prestreljenik-Bovec - vodi Olga Štefula 22.-23. Trenta-Soča-Bovški Grintovec-Soča - vodi Marija Žgajnar 29.-30. Jezersko-Ledine-Mrzla Gora-Okrešelj-Logar-ska - vodi Olga Štefula SEPTEMBER 5.-6. Jezersko-Ledine-Babe-Goli vrh-Jezersko - vodi Janez Ravnikar 12.-13. Velo polje-Kredarica-Triglav-Dolič-Sedmera - vodi Milan Ileršič 19.-20. Vrata-Stenar-Pogačnikov dom-Razor-Gaso-vec - vodi Zvone Grčar 26. Martuljek-Za Akom-Čezkotlje-Pod srcem - vodi Biba Klinar 27. Kamniška Bistrica-Kamniško sedlo-Brana - vodi Milan Ileršič SOBOTNI AVTOBUSNI IZLETI AVGUST 8. Ilirska Bistrica-Opatija-Plomin-Labin-Rabac-Pa-zin-Motvim-Buj e-Šmarj e-Čmi Kal-Razdrto - vodi Luka Kočar SEPTEMBER 5. Lož-Prezid-Gerovo-Delnice-Jelenje-Kraljevica-O-mišalj-Malinska-Krk-Vrbnik-Kraljevica-Reka - vodi Jožica Potokar Planinsko društvo Ljubljana Matica prireja od 22. do 29. avgusta 1981 izlet na: Allalinhorn - 4027 m, Alphubel -4206 m, Weissmies - 4023 m. Odhod posebnega avtobusa 1. dan v soboto izpred hotela Kompas na Miklošičevi cesti. Cena izleta je 5.000 din in vsebuje: avtobusni prevoz, vodnike, zavarovanje v primeru nesreče, vodstvo in organizacija. Oprema: Vsak udeleženec mora imeti popolno visokogorsko opremo: cepin, dereze, ledeniška očala, čelna svetilka, osebna oprema, šotor do 3 osebe. Opozarjamo, da je število prijav omejeno na 5 oseb. ■ DRUGI O NAS Načrti Emone v črni gori? Montenegroturist iz Črne gore in ljubljanska Emona bosta v Ulcinju zgradila hotel Otrant s 720, posteljami in s skupno površino 22.000 kv. metrov. Hotel bo imel 1.200 sedežev v zaprtih prostorih in 600 sedežev na prostem, kongresne dvorane, pokrit in zaprt bazen, kegljišče in druge športne naprave. Skupna investicija bo znašala 845 milijonov dinarjev, od tega bo Emona zagotovila 400 milijonov dinarjev, Gradnja se bo pričela ob koncu letošnje sezone, prve goste pa bo hotel sprejel v začetku leta 1983. DNEVNIK, Ljubljana Lutkarji v Emoni Ljubljana, 26. junija -Ljubljansko lutkovno gledališče je v naši prvi blagovnici TOZD Supermarket Ljubljana imelo v dnevih od 24.-29, junija, vsakič pred številnimi otroci, lutkovno igrico »Rdeča kapica«. Lutkovna predstava je bila izvedena od naslovom: »Lutkarji in OZD Supermarket Ljubljana - darilo otrokom ob koncu šolskega leta.« Po zanimivi predstavi so si otroci v spremstvu staršev ogledali dobro založeno blagovnico, najbolj všeč so jim bili oddelki športa in igrač. Na koncu vsake prireditve so otroke pogostili s coea-co-lo, bonboni in sladoledom, kar so prispevale organizacije Slovin, Šumi iz Žita in Ljubljanske mlekarne, razdeljenih pa je bilo tudi 200 žog, ki jih je prispevala splitska Jugoplastika. P. G. Dom na Blbl planini Zalog, 25. junija - »Dom na Bibi planini je od 15. junija odprt in redno oskrbovan,« je povedal Janez Sagmael-■ter, vodja splošnega oddelka v delovni organizaciji Mesna industrija Zalog. Dom na Bibi planini, obronku masiva Menine planine bo vsem, ki žele preživeti dan ali dva ob koncu tedna na svežem gorskem zraku na voljo do 15. septembra 1981, ko bodo vrata zaprli. Oskrbnik doma Adolf Jerič postreže goste z izdelki Mesne industrije - golažem, klobasami hrenovkami in..., pa tudi žeje se vam ni treba bati. Pijače je dovolj. Zaenkrat je na voljo 10 postelj, v kratkem pa bodo opremili vseh osem sob, kolikor jih imajo. Na Bibo planino pridete lahko kar z avtomobilom -skozi Kamnik, po Tuhinjski dolini na koncu katere zavijete še pred Kozjakom levo in nato skozi vas Češnjice po dokaj dobro oskrbovani cesti do doma na planini. Nočnina v domu velja 80 din po osebi. 8 / PRILOOA - S »Ambasador« v slovenskem morju Globtour utrl pot Atlasovi luksuzni ladji v severni Jadran nekaj leti je Atlas iz Mrovnika odkupil od Jamske plovidbe luksuzno ,'niško ladjo Jedinstvo, jo Preurediti in je z njo v j eteklih letih, zdaj že pod L,en°m Ambasador, prepeli med križarjenjem po Sre-. teniškem morju na tisoče J‘stov. Prenovljeni Amba-l nor ima zdaj 250 postelj, na „ °v lahko sprejme do 800 j ‘nikov in plove s hitrostjo 18 navtičnih milj na uro. ^akaj ladja Ambasador sj®n poletjem v istrska in . venska pristanišča? Presto zato, ker so turistični v lavci že nekaj let zapored , teh vodah občutili pomanj-^.nje sodobne potniške lavi*' katere udobnost in poto-ki~}a hitrost bi zadovoljila Vsftteve vse številnejših in sta6 ?ahtevnejših gostov, namenih v istrskih turistič-. s,n središčih ter hotelih ob venski obali. Spoznanje, da je vse več domačih in tujih gostov, ki jim ni dovolj samo posedanje na hotelskih terasah ali sončenje na plažah ob njih, temveč se med svojim dopustom hočejo razgledati brez posebnih naporov tudi okrog kraja, kjer preživljajo dopust, je narekovalo delavcem Globtoura nove prijeme. Mednje sodijo tudi enodnevna potovanja ali dvodnevna križarjenja z ladjami po vodah severnega Jadrana. »Taka spoznanja so narekovala Globtouru, da se je povezal z Atlasom' in se z njim dogovoril, da bo njegova ladja Ambasador to poletje plula po vodah severnega Jadrana,« je pojasnil Davorin Ferligoj pristanek ladje Ambasador v istrskih in slovenskih pristaniščih. »Z Atlasom smo se dogovorili, da bo Ambasador to sezono plul takorekoč pod skupno zastavo in da bosta Globtour in Atlas skupno nosila riziko poslovanja; dobiček ali morebitno izgubo Ambasadorja si bosta delila. Ladja Ambasador, katere posadka šteje 80 ljudi, bo letos vozila turiste iz istrskih pristanišč in iz Kopra v Benetke, Raveno in Rimini, občasno pa tudi na dvodnevna križarjenja po tem delu Jadranskega morja. V primerjavi z drugimi ladjami, ki so doslej plule ali pa bodo še plule med poletjem v teh vodah, je potniška ladja Ambasador zagotovo najbolj razkošna, najsodobnejša in tudi največja, zato bo tudi njeno obratovanje med vsemi ladjami najdražje. Upravitelji Ambasadorja pravijo, da bo ladja rentabilna, če bo med vsako njeno plovbe stopilo na krov najmanj 440 potnikov. Tolikšna razsežnost ladje in potrebno število potnikov na njenem krovu je zagotovo nov in precej močan izziv delavcem Globtoura in Atlasa. To poletje se bodo morali hitro zasukati, da bodo mor- narjem na Atlasu vsakič zaupali v goste po več kot 440 potnikov, kolikor jih je treba za rentabilno poslovanje te lepotice Jadranskega morja. »Zanimanje za dnevne izlete z naše obale v tri zgodovinska mesta na italijanski obali Jadranskega morja, je bilo že doslej med turisti izredno. Računamo, da bo tudi letos tako in da bo že letošnja plovba Ambasadorja uspešna,« misli Davorin Ferligoj. »Če bo Ambasador izpolnil pričakovanja, potem bo Globtour podpisal z Atlasom dolgoletno pogodbo o skupnem izkoriščanju te ladje.« Luksuzna ladja M/S Ambasador je največja v floti Atlasa, ima 2.600 brt, je dolga 90 metrov in široka 13 metrov ter doseže hitrost 18 morskih milj GOSTOV IZ TUJINE BO VEČ, KOT SMO JIH PRIČAKOVALI Sezona veliko obeta Potovalna agencija Globtour bo letos ob koncu turistične sezone zabeležila svojevrsten rekord: ob sodelovanju s svojimi partnerji v Tretja marina ob slovenski obali Emona in ADAC sta podpisala pogodbo o gradnji marine v portoroških Solinah ; ^vbomobilski klub ADAC St0f? Nemčije, je eden naj-nejših po članstvu in hpi ' ^den denarno najmoč-sJ.}*1 v zahodni Evropi. V jOJih vrstah ADAC ne zdru-biu Samo lastnikov avtomo-k„?V’ temveč tudi številne Po ni*e plovil, ki jih njihovo lr>oriaVan^e Sredozemskega sv/13 žene prav na Jadran-otQ, ^orje, med tisoče naših tel;; 0v in zalivov. Vsi ljubi-oba, ttloria trdijo, da je naša kriz;3 v sedanji energetski he„ fa evropskega navtič-Ijivi Krista edini še doseg-lye* ra) na zemlji. Zahodne iw,Ce privlači Jadransko leni?,6 ,ne samo zaradi svojih lati? ’ temveč tudi zaradi re-tlVne bližine. isv5° jTe ADAC že dalj časa ka H,V,Jugoslaviii družabni-fin’ a bl skupno gradila ma-f>a° samo za člane ADAC. Em„ner^a ie našel v sozdu Vrs,°Va' ki združuje v svojih k0 a, vse dejavnosti, ki lah-l elanom ADAC zagotovijo it^ovost storitev. Emona jadranskih °ragencii°’ ob kon?;„„ 1 ,?bali lma mrežo trgovin nastop ;nitl nautičnim turi-tianLi1 ne naposled tudi fi-z ADAr>možnosti’ da skupaj slovanch’.P° veljavnih jugo-rnan? s,klb Predpisih (najavo,,, odstotkov naložbe v 0rgani,tdri]o mora dati naša la) tak acija združenega de-Zgradi marino tudi lahko čilUdahljiA,DAC 50seodlo-fnarinn °do lokacijo za novo ob si“fa svoje člane iskali slovenski obali. Prostor zanjo so našli skupaj z delavci Emone pri nekdanjih portoroških Solinah, kjer bi v .prvem zamahu lahko pripravili najmanj 700 navezov. To bi za začetek ustrezalo zaho-dnonemškim lastnikom plovil. Generalno pogodbo o skupni gradnji marine v Solinah so predstavniki ADAC podpisali z Emono 13. junija letos na ladji Ambasador, ki je bila vsidrana sredi portoroškega zaliva. Bilo je to v času kongresa, ki ga je za člane zahodnonemških jahting klubov v Bernardinu organiziral ADAC. Na slovenski obali sta oziroma se gradita še dve marini: prva je v Izoli, druga pa v Luciji. Ob zahtevi Emone, da ji odobrijo lokacijo za marino v Solinah, so se na slovenski obali številni takoj vprašali: »Zakaj še tretja marina? Zgradimo vendar najprej že začeti pristanišči v Izoli in v Luciji. Emona naj z denarjem, ki ga je namenila za gradnjo nove marine v Solinah raje pomaga dokončati že začeti pristanišči. »Taka in podobna vprašanja ter zahteve so začele z obale deževati, čim se je Emona pojavila s prošnjo za lokacijo marine v Solinah in za gradbena dovoljenja zanjo,« so povedali novinarjem odgovorni v sozdu Emona. »Odgovor je bil na dlani. Vse tri marine na slovenski obali bodo, ko bodo dokončane, lahko sprejele, približno ■ TURIZEM Burja v Trstu Juniia - Izletniška ladja Burja, last Prvič = c? ,e.agencije Emona Globtour, je danes ki se ie ■> p°tn*ki na krovu odplula v Trst. V sezoni, na poti ,?^acf!a' k?to Pot priplula tedensko trikrat, Bur;a • rs . ° sidro vrgla le v Portorožu, kr™, ,nJe Prikupna ladjica, ki lahko sprejme na krov?-!5? pri.kupna ladjica, ki lahko : dva moLP° « kov' Tudi dokaj hitra je, saj zmoreta Običainn ? Stro}a Potovalno hitrost 12 milj na uro. turiste na i}Z,ar‘ ob istrski obali, prevaža pa tudi Lošini na eRsluzmie izletnike na otok Rab ali Mali .®Tg3nizirari6 rihlA nilrnilr a in nnrinhnn Posadki°rg6n^ra3e r*bie piknike in podobno, veliko zart/13 v ladjice želimo mirno potovanje in zadovoljnih ter petičnih gostov. 2400 ployil, kar je komaj toliko, kolikor jih premore srednje velika marina v katerikoli sredozemski državi. Zato gradnja tretje marine ob slovenski obali zagotovo ne bo odveč in ne bo nikogar ovirala v njegovem razvoju. Vsem bo dobrodošla. Še en razlog je narekoval načrtovanje take marine. Zahodnonemški navtičarji so se združili predvsem zato, da bi si združeni v tako močni organizaciji kot je danes ADAC, zagotovili povsod tudi tak standard, kakršnega si za visoko članarino ADAC lahko tudi privoščijo in ki jim ga nudijo v marinah, katerih lastniki ali soupravitelji so ADAC in njegovi člani. Generalna pogodba med ADAC in Emono je podpisana. Začatek gradnje marine je zdaj v rokah Emone. Zagotoviti si mora potrebna lokacijska in gradbena dovoljenja in če bo temu tako, potem bodo delavci že to jesen lahko začeli z delom v Solinah, točneje v Jernejevem kanalu sredi njih. Če se bo na piranski občinski skupščini vse razpletlo tako kot Emona in ADAC pričakujeta in želita, potem bodo gostje iz ZR Nemčije v novi marini prva plovila privezali že pomladi leta 1982. Navtični turist je najboljši turist. Dokazano je, da turisti, ki svoj dopust in prosti čas preživljajo na plovilih, porabijo v povprečju dnevno trikrat več denarja, kot ga porabijo gostje v hotelih. Razen tega plačujejo navtičarji glede na velikost svojih plovil tudi precej visoke pristojbine (v deviza), kadar imajo svoje jahte privezane v marinah. Vzlic relativno velikim zahtevam navtičarjev (urejene restavracije in trgovine v marinah, delavnice za popravila plovil, številna športna igrišča ipd.) je zgraditev enega naveza za jahte z vsemi spremeljevalnimi objekti veliko cenejša, kot pa je zgraditev ene hotelske postelje. In ne naposled, denar porabljen za postavitev enega naveza, se vrne investitorju veliko hitreje, kot pa se vrne dinar porabljen za namestitev nove hotelske postelje. Dokaz za tako gospodarsko upravičenost lahko najdemo ob obalah drugih držav, kjer sta se navtični turizem in z njim tudi gradnja marin razvijala hitreje kot pa se je ta zvrst turizma razvijala pri nas. Zaradi navtično naravnanih turističnih tokov ima Ju- goslavija zavoljo svoje bližine srednji Evropi, odkoder prihaja na Sredozemlje dobra tretjina lastnikov plovil, pa tudi zaradi svojih naravnih lepot, izredno priložnost, da s pospešeno gradnjo novih marin še ujame vlak, ki je odpeljal za marsikoga drugega že pred mnogimi leti. Tudi v taki luči moramo gledati na odločitev Emone. Skupaj z ADAC bo lahko zaorala novo brazdo v že itak razvejano dejavnost našega sozda. E. I. tujini bo v Jugoslaviji z njeno pomočjo počitnikovalo več kot 400 tisoč gostov iz zahodnoevropskih in drugih držav. Že uvod v letošnjo turistično sezono, od katere si jugoslovansko gospodarstvo obeta kar 2,2 milijarde dolarjev deviznega priliva, je bil za Globtour uspešen. V prvih petih letošnjih mesecih je prišlo na obale Jadranskega morja in druga turistična središča Jugoslavije s pomočjo delavcev Globtoura za 100 odstotkov več tujcev, kot jih je letovalo, bolje rečeno zimovalo, v enakem obdobju lani. Tolikšen uspeh v prvih letošnjih mesecih je bil še toliko bolj razveseljiv, saj vemo, da so bili tujci doslej v zimskih mesecih pri nas sila redki gostje. V turizmu je pač tako, da se je za potovalne agencije letošnja poletna turistična sezona začela že lansko jesen Davorin Ferligoj šestdesetletnik Direktor naše delovne organizacije, turistične agencije Globtour, Davorin Ferligoj, je ta mesec dopolnil šestdeseto leto. Rodil se je 4. junija 1921. leta v vasi Rubje pri Gorici, ki je ostala na italijanski strani državne meje. »Z gostinstvom in turizmom sem se okužil že doma,<• pravi postavni in vedno mladostni šestdesetletnik, ki mu nihče ne bi pripisal kaj več kot petdeset let, »saj je imel oče v domači vasi v zakupu gostilno s prenočišči, kot gostinec pa je delal tudi v Gradežu.« Ko je Davorin Ferligoj dopolnil 14. leto, je odšel zdoma. Začelje v Gradežu, nadaljeval v Dolomitih, v Cornaru, Meranu, Innsbrucku - kot natakar. Vmes je v Rimu končal višjo šolo za hotelirstvo in turizem ter hkrati poprijel za vsako delo, kakor pravi sam, od kuhinje do recepcije. Zatem je vozil izlete v Rim, Neapelj in še kam dlje. »Ko sem dobro končal šolo, sem moral stopiti v italijansko vojsko. Bilo je v Bologni. Primorski Slovenci v italijanski vojski smo se organizirali že 42. leta. Lotevali smo se raznih akcij in sabotaž. Izdaja in pretnja, da bom zaprt. Pravočasno me je opozoril neki častnik. Večja skupina Slovencev nas je tedaj dezertirala. Omahljivci so ostali in potem ni bilo nobenega glasu od njih. Bilo nas je kakih 120 Slovencev, ki smo se prebijali proti domovini. 1943. leta smo imeli v italijanski vojski svojo partijsko organizacijo. Sredi tega leta sem naskrivaj srečno prišel domov. Oče in brat sta bila že pri partizanih, zato sem se jima pridružil. Bil sem v raznih brigadah, najdlje skoraj leto dni kot komisar v Prešernovi brigadi. Ob koncu 1944. leta sem bil premeščen v OZNO, nakar sem do 1955. leta delal v organih notranjih zadev. Davorin Ferligoj je bil po osvoboditvi med drugim predsednik občine Piran, predsednik in podpredsednik bivšega koprskega okraja, profesionalni poslanec, podsekretar za gostinstvo in turizem, dokler ni 1968 sooblikoval turistično agencijo Globtour v okviru bivše Prehrane. Vsa ta leta je bil in je aktivni član Turistične zveze Jugoslavije, gospodarske zbornice Slovenije ter več drugih inštitucij in organov. Ob visokem življenjskem in delovnem jubileju zato Davorinu Ferligoju iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo delal z nami. g j ali pa še prej. Sredina meseca junija je prav zato kot naročena za primerjave, kako je med lani naročenimi posteljami in v tem času že prijavljenimi gosti. Primerjava je več kot zgovorna. Samo nekaj podatkov: Yu-gotours London je do srede meseca junija prijavil prek Globtoura za 37 odstotkov več Angležev za letovanje pri nas, kot pa je zahteval postelj lansko jesen. Zahodnonemški Kaufhof je že prijavil za 17 odstotkov več gostov, kot so jih načrtovali njegovi največji optimisti. Yugo-tours Frankfurt je zbral doslej za 25 odstotkov več prijav kot jih je planiral. Yugo-tours Švedska za 16 odstotkov več; predstavništvo Globtoura v CSSR pa bo organiziralo letovanje na Jadranu za 60 tisoč Čehoslova-kov, kar je za 12 odstotkov več gostov, kot jih je pričakoval Globtour. Odkod tako zanimanje turistov iz vse Evrope za počitnikovanje v Jugoslaviji. Direktor Globtoura, Davorin Ferligoj, je pojasnil tolikšen, za marsikoga tudi nepričakovan naval gostov v Jugoslavijo, z dejstvom, da je Jugoslavija za vsakogar zanimiva predvsem zaradi miru, ki ga lahko pri nas uživa gost. V Italiji motijo goste vsakodnevne akcije teroristov in dokaj visoke cene, turistične poti, speljane iz industrijsko in turistično naravnanih zahodnoevropskih držav v Španiji ovirajo terorizem, dnevna negotovost in epidemija pljučnice, Grčijo pa, da skoraj vsak dan zbujajo novi potresi. Pri Globtouru pa tudi pravijo, da k letošnjemu obetavnemu koncu naše turistične sezone niso in ne bodo prispevale samo številne subjektivne in objektivne težave jugoslovanskih tekmecev za turistični dolar, temveč in predvsem, da bo k našemu turističnemu uspehu in tudi končnemu prihodku prispevala predvsem boljša in raz-novrstnejša ponudba izven-penzionskih storitev v skoraj vseh jugoslovanskih turističnih središčih. »Postali smo pametnejši, zresnili smo se, »pove Davorin Ferligoj. »V Jugoslaviji so se devizne cene penzionov v primerjavi z lansko sezono dvignile samo za 8 do 12 odstotkov. Tolikšna rast cen je bila za zahodnoevropski trg povsem sprejemljive.« Ob takih spoznanjih so tudi razumljiva sporočila številnih hotelov vzdolž jadranske obale: za mesece visoke turistične sezone - za julij, avgust in prvo polovico meseca septembra - ne sprejemamo več novih prijav za goste. Hoteli so polni. Delavci Globtoura upajo, da bodo zmogli še te dni najti postelje tudi za nekatere nove naročnike in da bodo tako lahko vsaj deloma krili povpraševanje po dodatnih posteljah. g j ■ E-IZOBRAŽEVANJE Za znak: Emona kvaliteta Oddelek za izobraževanje DO Emona Merkur Ljubljana je v zadnjih dveh mesecih pripravil in organiziral akcije s področja izobraževanje za svoje delavce, zaposlene v Maloprodaji, Maximarketu, Centromerkurju, ljubljanskem in mariborskem Supermarketu, Pekarni Center in delovni skupnosti te DO. Tako so se eni delavci usposabljali na tečajih za blagajničarje, drugi na tečajih za delikatesarje, nekateri pa so poslušali zanimivo predavanje o zgodnjem odkrivanju raka na dojkah, ki ga je vodila Tatjana Kumer, višja medicinska sestra iz Centra za bolezen dojk iz Ljubljane. Udeležence tečajev za blagajničarje je učila natančnosti odtipkavanja, pa tudi že hitrosti, naša dolgoletna strokovna sodelavka Ljudmila Culkar. Ker pa so tečajniki pokazali veliko tekmovalnega duha, smo priredili tudi neformalno medsebojno tekmovanje. Tako so bile najboljše v svojih skupinah Minka Muzafirovič in Cen-tromerkurja in Marija Čebular iz marketa Ilirska ter Rozalija Blatnik iz marketa Celovška 91. Veliko pozornost med kupci v emonskem centru v Štepanjskem naselju in tudi v sredstvih javnega obveščanja smo bili deležni z našimi tečaji za delikatesarje. Vsebina teh tečajev je imela velik poudarek na okusno in vabljivo pripravljenih delikatesah ter odlično aranžiranih vitrinah. Tečajniki so si pridobili tudi dovolj znanja iz živilskega blagoznanstva, higiene, delitve dohodka in nagrajevanja ter psihologije. »Imajo naši trgovci možnost, da ponudijo delikatesno blago na tak način, kot je bil prikazan na tečaju?« smo povprašali dr. Vekoslava Potočnika, podpredsednika za trgovino in poslovne povezave v Emoni. ■ PRIDELOVANJE IN PREDELOVANJE HRANE Kaj je Agro - Slovenija? Gospodarstveniki, predvsem v kmetijskih delovnih organizacijah ter ustanovah so že dalj časa razmišljali o ustanovitvi združenja plansko poslovne skupnosti v Sloveniji, ki bi združevala vse delovne organi- 6. junija se nas je zbralo 27 planink in planincev Emone ob točno napovedanem času in slabem vremenu, ki pa ni bil v »planu«, da bi se podali na Kamniške in Savinjske Alpe. Ker Globtourovega avtobusa ni hotelo biti - v ponedeljek sem zvedel, da se je pokvaril na poti v Ljubljano - smo zasedli svoje avtomobile in se odpeljali v Kamniško Bistrico (zato naj oprostijo tisti, ki so morda čakali ob poti zaman), kjer smo v domu čakali na boljše vreme. Kasneje se je res malo izboljšalo in po daljšem omahovanju, nekateri so šli domov, smo se z gondolo potegnili na Veliko planino. Smer izleta smo namreč spremenili iz dveh že omenjenih razlogov. Na Veliki planini smo se malo poveselili, nato pa spa- zacije in ustanove, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kmetijstvom. Zato so v mesecu maju sklicali ustanovno skupščino plansko poslovne skupnosti, ki se bo v bodoče imenovala »Agroslovenija.« nje. Nekateri v Domžalski dom, drugi po planšarskih bajtah. Meni je Lojze ponudil dve klopi različnih velikosti, zato sem kosti poravnal kar zjutraj. Naslednji dan, 7. junija smo se podali ob sončnem vrmenu na planino Dol, od tu pa preko Konja na Presedlaj, naprej na Korošico, nekateri najbolj založeni s kondicijo še na Ojstrico, nato pa nazaj na Presedlaj v sotesko Kamniške Bele-dolino Kamniške Bistrice. Tura ta dan 12 ur. Na koncu lepi spomini na čudovit izlet, čeprav utrujeni smo na spodnji postaji žičnice še zaplesali, nato pa domov pod prho in naslednji dan do naslednje sobote, zopet vsak za svojo mizo ali pult. FRANC KODELE Predstavniki članic novega združenja, ki jih je okoli 80 - SOZD Emona je prisotna z delovno organizacijo Emona Inženiringom, tozdom Tovarno močnih krmil, Mesno industrijo iz Zaloga, tozdom Pekarno Center v Agrokonzultingu Slovenija ter z delovno organizacijo Emona Commerce in Emona Inženiringom v Agroinženiringu Slovenija, ki sta dve ločeni poslovni skupnosti v okviru Agro-Slovenije. Kaj je Agro-Slovenija? To je eno največjih združenj znanstvenih, raziskovalnih, posvetovalnih ter proizvodnih organizacij, ki proučujejo možnosti za najučinkovitejša reševanja problemov v proizvodnji ter predelavi hrane. Posebne usluge naj bi opravljalo združenje Agro-konzulting Slovenije z več kot 1.000 strokovnjaki ter Agroinženiring z več kot 2.700 strokovnjaki. Plansko poslovno združenje Agro-Slovenija bo torej skrbelo za reševanje celovite problematike na področju kmetijstva. Člani Agro-slovenije pa lahko poslujejo tudi v tujini prek svojih organizacij in predstavništev v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. Gre torej za skupen, strokovno pretehtan nastop slovenskega gospodarstva z agroživilskega področja tako doma kot v tujini, z. G. # PLANINSKI IZLET: Na Kamniške in Savinjske Alpe »Vsi imajo to možnost? Menim pa, da vodstvo, poslovodje in oddelkovodje do sedaj niso bili dovolj motivirani za uvajanje najsodobnejših prodajnih metod. Sedaj, ko se že kažejo zaostreni pogoji prodaje, je zadnji čas, da se prebudimo in začnemo privabljati kupce na vse možne, vendar nevsiljive načine, z dekoracijami in aran-žiranjem blaga, z degustacijami, pojasnjevanji uporabe blaga, z lastnimi proizvodi i. p. Tega bi se bilo dobro lotiti organizirano, tako da bi si začeli ustvarjati lastni emonski stil prodaje, ki bi se pojavljal v vseh emonskih prodajalnah.« »Videli ste pripravljene narezke, ki so bili rezultat dela tečajnikov. Menite, da sodi priprava in ponudba teh delikatesnih izdelkov v trgovino?« »Prikazani aranžmaji izdelkov so poudarili sposobnosti prodajalcev, da lahko izredo okusno pripravijo različne delikatese, ki" jih prodajajo. Čeprav bi taka naročila zahtevala več delovnega časa, ne bi smeli odklanjati naročil, ampak pospeševati vse možnosti za prodor na trg, in to ne s klasičnimi narezki, ki so preživeli, ampak s takimi načini, ki so bili prikazani.« »Slišali smo nekega potrošnika iz Stepanj skega naselja, ki je dejal, da ne more verjeti, da so prodajalci sami pripravili in dekorirali vitrine z različnimi vrstami sirov, sadjem, zelenjavo, vini..., kaj šele, da so sami pripravili preproste, a nevsakdanje narezke.. .! Dr. Potočnik, kako komentirate to izjavo?« »To dokazuje, kako vsi skupaj podcenjujemo prodajalce, kar je prav gotovo zgrešeno. Moramo jih vzpodbujati, da bi bili še bolj samoiniciativni, jih še v nadalje seznanjati z novimi metodami prodaje, jih stalno izobraževati, njihove uspehe pri prodaji pa tudi primerno nagrajevati. Rad pa bi omenil še to: taki tečaji naj ne ostanejo samo v ozkem okviru nekaterih temeljnih organizacij, ampak je potrebno programe izobraževanja prodajalcev preveriti v praksi in jih čimprej razširiti na vse trgovinske organizacije v SOZD Emona.« Franc Žunko, direktor Supermarketa iz Ljubljane, nam je po ogledu razstavlje- Delavkam - prodajalkam iz delikatesnih oddelkov je spričevala o opravljenem seminarju podelil Pavle Groznik zadovoljen, ni skrival, kar je tudi povedal v svojem nag°' voru tečjanikom in predstavnikom DO Emona Merkur. Tečaji za delikatesarje g°' tovo ne bi bili toliko uspešni-kot so bili, če ne bi pri teflj sodelovali, poleg že naši*1 stalnih predavateljih iz Erno-ne, še odlična pedagoginj8 Vlasta Slavičič, profesoric3 blagoznanstva iz Šolskeg3 centra za blagovni promet *z Ljubljane ter Izidor Potočnik iz Ljubljanskih mlekarn kot strokovnjak za priprav0 delikates in komercialno P0-nudbo. . VESNA RAZTRESEN ■ POKLICNA CVETKA: Slon « Slona Za »cocktail prijateljstva«, ki ga je ob koncu letošnjega marca priredil ljubljanski hotel Slon, je v »navezi« z ljubljansko turistično poslovno skupnostjo in sozdom Emono izšlo vabilo in pro-spektič, ki se med drugim sprašuje, »Kaj je barman?« in odgovarja: Barman je človek, ki v sebi združuje vrsto poklicev; predvsem je odličen poznavalec pijač in jih zna mešati za različne okuse. Za svoje izdelke in storitve je svetovalec, prodajalec, animator in šef reklame... Govori več jezikov, zna opazovati in gledati, ne da bi pri tem poslušal (?)... je na tekočem z dogajanji doma in po svetu, hkrati je na svojem področju šef nabave, skladiščnik, obratni higienik (?), elektrikar, aranžer, dekorater... včasih je mirovni posrednik, socialni delavec, psiholog, vzgojitelj in tolažnik... je tudi finančnik, ki lahko vsak moment reši iz zagate gosta, ki je pozabil denarnico... to je človek, ki naj živi z vsemi, za vse in od vseh. Manjkajo samo še: varnostnik in posrednik kontaktov ali stikov - hough’ Daljšega in bolj temeljitega opisa »del, nalog in opravil« za določen poklic v naši delovni praksi - k sreči - še ne poznamo, zato bi kazalo to slonovsko deklaracijo iz Slona patentirati - za vse večne čase, kraje in običaje. Bar-Man-Ček nih izdelkov tečajnikov dejal, da je nujno nadaljevati tako usposabljanje delavcev, ki delajo v delikatesnih oddelkih. »Te delavce morate vsaj enkrat vsako leto zopet poklicati, jih sezaniti z novostmi in proizvajalci.« Pripombo tovariša Žunka, da na ogled nismo povabili nobenega proizvajalca delikatesnega blaga, smo že upoštevali v zadnjem, četrtem tečaju, ko se je na naše vabilo ljubeznivo odzval ing. Janez Škraba, direktor DO Mesne industrije Zalog. Da je bil s predstavitvijo izdelkov MIZ ■ PREJELI SMO: Razvojni center za prehrano pri Agroemoni Zaradi skupnega interesa in potreb so TOZD Tovarna močnih krmil, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja in TOZD Prašičereja Ihan ustanovile pri DO Agroe-mona (AE) svoj skupni razvojni center za prehrano (RCP). Razvojno delo na prehrani živali je pri TOZD ustanoviteljih že dosedaj potekalo, ker brez tega dela v sodobni živinoreji ne gre. Z novo ustanovljenim centrom pa bomo razvojne moči AE povezali in okrepili ter ustvarili možnosti za intenzivno in poglobljeno razvojno delo. Trenutno vključuje RCP le dva delavca. Že v prihodnjih dneh, ko bodo speljani vsi samoupravni postopki, se mu bo priključil kemijski laboratorij TOZD Tovarne močnih krmil z dvema delavcema. Delo RCP je kompleksno in obsega sodelovanje na tekoči prehranski problematiki tozdov, analizo krmil, živil in surovin, razvojne naloge z izvajanjem eksperimentov, spremljanje domače in tuje literature oz. domačih in tujih dosežkov s področja prehrane. Glede na delo, ki ga, oziroma ga bo RCP opravljal, ga lahko razčlenimo na štiri funkcionalne enote, ki se z opremljanjem oblikujejo. 1. Tehnološka služba, ki neformalno vključje tehnologe vseh treh TOZD in ima možnosti za izvajanje eksperimentalnega dela na farmah AE. 2. Kemijski laboratorij za analizo krme, živil, odpadnih surovin ter bioloških materialov iz eksperimentov (kri, tkiva, urin, feces). 3. Enota za biološke teste na domačih in laboratorijskih živalih s potrebno opremo (bilančne kletke). 4. Enota za strokovno dokumentacijo (knjige, revije, separa-toteka) in za obdelavo ter posredovanje dokumentacije. Za vsako od teh del oziroma enot je predviden le po en na novopritegnjen sodelavec. Seveda se je treba vprašati, ali se stroški, ki so nujno povezani z delovanjem RCP izplačajo. Razvojno delo v neki proizvodni delovni orgnanizaciji je upravičeno gotovo le, če je gospodarski učinek tega dela dovolj velik. Pa poglejmo, kaj upravičuje formiranje RCP: Živinorejska pridelava mesa in mleka v okviru AE ima pravzaprav značilnosti industrijske proizvodnje in kot vsaka industrija stremi za čim manjšimi proizvodnimi stroški in čim večjim dobičkom. Tehnološko je to, če vzamemo npr. novi del farme v Ihanu, zelo dognana proizvodnja. Kljub sodobnim dragim hlevom in visoki strokovni ravni, ki zahteva veliko strokovnjakov, so stroški za hleve, opremo, zdravila, delo, le 30% od celokupnih proizvodnih stroškov, 70% pa je stroškov za krmo. (Taka struktu- ra stroškov je tudi ugodna, če so stroški krme nizki.) Krma in rentabilnost Pri tako visokem deležu, ki ga ima krma pri skupnih proizvodnih stroških, ni čudno, da krma močno vpliva na rentabilnost. Tako močan vpliv krme na rentabilnost postane zelo razumljiv, če pomislimo, da lahko z neko količino krme priredimo npr. veliko mesa, v najslabšem primeru pa tudi nič, odvisno od kvalitete krme in intenzivnosti krmljenja; pri tem vedno igra veliko vlogo osnovna zakonitost izkoriščanja krme. V čim krajšem času priredimo enoto živalskega proizvoda, tem manj krme je žival zato porabila. Če ostanemo pri ihanskem primeru: Ihanski prašiči so selekcionirani na rastnost in mesnatost. Da bi izkoristili njihove proizvodne lastnosti, je potrebna kvalitetna krma, uravnotežena na fiziološke potrebe teh prašičev. Poznati je torej treba fiziološke potrebe prašičev in pripraviti krmo, ki ustreza tem potrebam. Če krma ne odgovarja, ni mogoče izkoristiti rastnosti živali in ni mogoče doseči dobrega izkoriščanja krme ter nizkih stroškov krme na enoto prirasta. Glede na potencialno rastnost prašičev, ki se izkazuje pri restiranju živali in v mnogih prehranskih preizkusih, je na ihanski farmi z inten- zivnim strokovnim delom na področju prehrane gotovo mogoče povečati povprečne dnevne priraste za 100 gr na dan. To bi pomenilo skrajšanje pitanja za 22 dni in s tem zmanjšanje porabe krme za okrog 21 kg na spitanega prašiča, ker bi se za toliko zmanjšala poraba vzdrževalne krme. Prihranjenih 21 kg krme pa pomeni pri 80.000 pitancev in februarskih cenah krme za prašiče pitancev (povprečno 9,343 din/kg) 15.700.000 din na leto manjše stroške za krmo. Razen tega skrajšanje časa pitanja za 22 dni pomeni, da bi zaradi hitrejšega obračanja v istih pitališčih bilo mogoče na leto spitati 14% prašičev več. Že navedeni primer oziroma cilj kaže na to, da se vsako učinkovito razvojno delo na prehrani živali mora izplačati, oz. da je pri tako veliki koncentrirani živinorejski proizvodnji, kakršna je agroe-monska, takšno razvojno delo treba ostvariti. Saj podobno kot kaže primer, je tudi v drugih proizvodnih fazah prašičereje (reprodukcija, vzreja pujskov) ter v drugih vejah živinorejske proizvodnje (govedoreja, perutninarstvo), mogoče s prehrano vplivati na proizvodne rezultate. Posebno pomemben je tudi vpliv prehrane na zdravje in odpornost. Krma oz. hrana je pač materialna osnova življenja in zdravja ter tako seve- da tudi vsake živinorejske proizvodnje. Ni torej čudno, da je v svetu na področju prehrane raziskovalno in razvojno delo izredno intenzivno, bolj kot na marsikaterem drugem področju znanosti. Tudi napredek tega področja je zato hiter. K temu pa veliko pripomore tudi dejstvo, da se delo na prehrani živali hitro izplača in da je proizvodnja hrane za človeštvo in za vsako deželo posebej, vedno pomembnejša. V prehrani živali pa gre, poenostavljeno povedano, prav za to, kako in s čim manj krme prirediti čim več in čim boljše hrane. Cilj dela na prehrani živali je vedno povečanje rentabilnosti živinorejske proizvodnje in zelo pogosto povečanje krmne baze. V pogojih intenzivne živinorejske proizvodnje na farmah AE nas mora zanimati vse široko področje dela na prehrani živali, ki ga lahko opredelimo z naslednjimi tremi problemskimi kompleksi: 1. fiziološke prehranske potrebe živali, 2. kvaliteta krme, 3. oskrbljenost živali s hranljivimi snovmi. Seveda se v okviru AE ne moremo ukvarjati z osnovnimi raziskavami nobenega teh problemskih kompleksov, kar je naloga raziskovalnih institucij, toda za večjo rentabilnost moramo dobro poznati vsakega od njih in z njim računati. Ad 1. Prehranske potrebe so odvisne od proizvodnosti živali, ki je od populacije do populacije živali različna. V krmilnih in bi- lančnih preizkusih bomo ugotavljati potrebe za nekaten hranljive snovi. Ad 2. Kvaliteto krme, ki je tak pomembna za proizvodne rez** tate, določa veliko dejavnik0 ' od katerih so morda najP0 membnejši: - energetska vrednost krme. - količina in kvaliteta beljak vin, . g. - vsebnost vitaminov in nun ralov, - kvaliteta mešanja, - kvaliteta mletja, - kontaminiranost z mikro° ganizmi (plesni, salmonele), . - prisotnost škodljivih Pr mesi. Nadzor na vakem koraku > mogoče pripraV, fiziološke potze^j Vsakega od teh dejavnikov j. treba upoštevati in zato kontr0 -rati, da bi bilo mnann*. nrinraV kvalitetno, za živali uravnoteženo krmo „ tem je treba posebej upoštevanj da brez kvalitetnih surovin kvalitetne krme, pa naj gre za luminozno ali močno krmo in brez permanentne kontrole k ^ litete skorajda ni kvalitet*1^ krmnih surovin iz uvoza in tu ne iz domačih virov. Ad 3. Tudi pri najbolj skrbne^0 delu na prehrani živali, ko st0^ mo vse, da bi hranitvene Polre„r. živali bile zadovoljene z odgov ^ jajočo, kvalitetno krmo, pog°s.j prihaja do motenj v proizvodPP zdravstvenem stanju ali pl00'’ sti živali. V takih primerih je P j trebno z biokemičnimi anali23 .y živalske krvi in tkiv ug°t0 j,, prehranski status oziroma osk I ZA boljšo preskrbo zreč in okolice Blagovnica Maksimarket in Unior iv l0r iz Zreč je ponudil ^oni soinvestitorstvo h večji trgovski objekt v , itru Zreč. Sklenjen je bil ^ tovor med Trgovsko hišo jljtimarket in kovaško in-,:strij° »Unior« za igrad-'l? blagovnice, s tem, da ttior« finansira 50% ce-vsote, ostalo pa Emo-** združenih sredstev. CVadnjo te blagovnice je i ® Maximarket že imela [».srednjeročnem planu J6-1980, vendar je h gradil Pristopila šele decembra 5 Po ureditvi vse potreb-dokumentacije. gradbena dela so bila od-a Po licitaciji gradbene-^ Podjetju INGRAD Celje, [Podpisana gradbena po-ili a po sistemu »na Dela na objektu po-i/Ji® po načrtih, zato se (jdvideva, da bo blagovnici z6rajena do septembra '°a. Po končani montaži opreme bi objekt odprli ob koncu oktobra. Lokacija objekta je zelo lepa, leži v centru nove stanovanjske gradnje v Zrečah ob že zgrajenem novem hotelu, ob otroškem vrtcu in ob plavalnem bazenu. Predvidenih je tudi okoli 60 parkirnih mest za avtomobile kupcev ob neposredni bližini bodoče blagovnice. Zraven se gradi tudi nova avtobusna postaja. V tem novem objektu bo organizirana prodaja po sistemu blagovnice. Ves trgovski prostor bo razdeljen na dva dela, to je v čisti samopostrežni sistem, kjer bodo živila in gospodinjske potrebščine v širšem izboru kot običajno. V drugem delu pa bo neživilski del po sistemu samoizbire ter tudi klasične prodaje: Celotna površina vseh zaprtih prostorov znaša 2.090 mz od tega: • klet 160 m2 • skladiščni prostori 462 m2 • čista prodajna površina 1.381 m2 • prezračevalni prostori 49 m2 • medetaža 38 m2 Zaposlenih bo približno 50 delavcev. Za promet, ki je po investicijskem elaboratu predviden za to blagovnico, bo treba vložiti precej truda, vendar se računa na tesno sodelovanje vodstva tovarne »Unior« v tem smislu, da se uvedejo kreditne kartice, na podlagi katerih bi vsi delavci v tej blagovnici kupovali blago preko celega meseca. Pri obračunu konec meseca, pa bi te kupnine tovarna poračunala. Naselje Zreč z bližnjo okolico šteje okrog 10.000 prebivalcev, ki bodo posredno ali neposredno kupci v novi blagovnici. Predvideva pa se tudi, da bodo kupci prišli tudi iz 5 km oddaljenih Slovenskih Konjic. Zaanjih šest let se je kovaška industrija »UNIOR« Zreče izredno razširila in modernizirala. S svojimi izdelki je napravila izreden prodor na naše, predvsem pa na inozemsko tržišče. Obnovili so stare proizvodne obrate zgradili nove, ter zaposlili dodatno število delavcev. Sedaj jih tovarna zaposluje okrog 2300. Velika finančna sredstva, ki jih vsako leto namenjajo za stanovanjsko gradnjo, dajejo krajanom nov živahnejši utrip življenja, ki teče v nove tokove, v tokove napredka in boljšega standarda. Gradijo tudi veliki rekreacijski center na Roglji, kjer bo poudarek predvsem na zimske športe. Vsled razvoja kraja je vodstvo tovarne ugotovilo, da v kraju primanjkuje trgovin za vsakodnevno preskrbo prebivalstva. D. ROZMAN ODLOČANJE? Odločanje delavcev Ljubljana, 16. junija - Na junijskem posvetu sekretarjev OOZK in članov koordinacijskega odbora sindikatov SOZD so spregovorili tudi o obveščanju delavcev in njihovem odločanju. Ugotovili so, da je potrebno, da se informacijski sistem v Emoni prilagodi današnjim potrebam, saj se velikokrat dogaja, da so delavci obveščeni o pomembnih zadevah šele po sprejetih sklepih. Sklenjeno je bilo, da se o obveščanju in odločanju delavcev čimpreje temeljito razpravlja in pripravi ustrezne ukrepe, da bi to zelo pomembno področje primemo uredili. Dogovoriti se bo potrebno o organizaciji sistema obveščanja, vsebini, obliki, načinih in njenem podružb-ljanju. PAVEL GROZNIK Avto vas čaka na letališču to*° V Moratoriju razvojnega centra za prehrano v Agroemoni, začasno gostujejo v h, Varn* močnih krmil, je zahtevno in naporno. Laborantki ugotavljata količine yr°teinov v soji. LJUBLJANA, 1. junija -Največji mednarodni avtomobilski rent-a-car sistem interRent iz Hamburga in Emona Globtour sta sklenila pogodbo o sodelovanju, sta danes na tiskovni konferenci, ki je bila v hotelu Slon, povedala g. Martin. J. Shef-fer, generalni manager ISD InterRenta in Davorin Ferli-goj, direktor turistične agencije Emona Globtour. Priprave na to vrsto dejavnosti v Jugoslaviji so stekle že meseca januarja, ko so po načrtu odpirali poslovalnice, šolali strokovne delavce in opravljali vsa potrebna organizacijska dela. Sedaj na začetku sezone so strankam že na voljo poslovalnice in prodajna mesta opremljena z belomodrim zaščitnim znakom: IR. Vsa vozila, ki jih bodo oddajali v najem, so tehnično na mednarodni ravni in v načelu ne bodo prevozila več kot 40.000 kilometrov. ISD InterRent, ustanovljeno je bilo podjetje leta 1927; posluje v 43 državah Evrope, Amerike, Afrike in Azije, kjer ima 1.700 poslovalnic, 330 jih ima na večjih mednarodnih letališčih ter razpolaga z več kot 75.000 najemniškimi avtomobili. interRent emona globtour Potniku, ki želi najeti avtomobil, ni treba po vozilo ta-korekoč nikamor. Stopi iz le tata in sede v avtomobil. Čas je nekaterim dragocenejši kot zlato. V začetku bo mogoče naje mati avtomobile v 13. mestih po Jugoslaviji, predvsem ob obali, Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Globtour ima za zdaj na voljo 150 avtomobilov (R-4, zastava 101, VW jet-ta in rabit ter citroen GS), h katerim lahko prištejemo še 70 avtomobilov koprskega Slavnika in 60 delovne organizacije avtopark iz Opatije. E. I. EMONKA PO LETU DNI Parkirišča in telefon LJUBLJANA, 27. junija -Minilo je leto dni, od kar smo se preselili pod novo skupno streho v Emonko, vendar so še zmeraj stvari - vrsta pomanjkljivosti — ki jih izvajalci niso popravili,« pravi Miklavž Sever, vodja delovne skupnosti poslovne stavbe in pripominja, da se stanje vendarle izboljšuje. Klima naprave v ERC-u bodo končno vsak čas nared, kakor vse kaže. Tudi nesrečne predelne stene, ki se jih je po štirih mesecih le lotila žalska Zarja, zamenjava elementov (razgnalo jih je kurjenje oziroma temperaturne razlike), bodo počasi zakrpane oziroma obnovljene. Naslednji hišni problem je pomanjkanje parkirnih prostorov, nediscplina pri parkiranju, saj primanjkuje vsaj 30 odstotkov parkirnih pro- storov. Z nekoliko več discipline - za Emonko se zmeraj najde kak prostor - bi se tudi to dalo urediti, odpraviti nered. Ko bodo delavci dokončali pročelje sosednje banke, se bo sprostilo 28 parkirnih mest, s čimer bomo laže zadihali. Zastoj okrog klima naprav je neposredno povezan z zapleti okrog uvoza, zato gre za objektivno težavo, medtem ko se telefonija počasi popravlja, pa tudi ljudje so se disciplinirali in po nepotrebnem ne kličejo preveč. Manjka še 50 neposrednih linij na centralo, ki jih bomo dobili septembra, ko bo dokončno nared povečana moščanska centrala (metaconta), s čimer bo dokončno premagana delna telefonska izolacija Emonke z zunanjim svetom. E. I. Razvojni center za prehrano pri Agroemoni •tli, a? z?vah s hranljivi ™ napako ali po, to ()e] t^hrani lahko o Pri v treba oprav in®"talnega dela r lahčne nrlV:^iti možno Val,-L . Preizkus#* no ^ 35"*°*. in Sto Jo, obdLfy°koVno dol Mr« 'tl kotVrn 0'0 kva ki K vsiljenosti lahko ^oini center za tako lahko skrbel za strokovni napredek v prehrani živali s ciljem, da se izboljšajo izkoriščanje krme in ostali parametri rentabilnosti proizvodnje, na katere prehrana vpliva; da se izboljšajo plodnost plemenskih živali, zdravstveno stanje in odpornost živali ter da se zmanjšajo vzrejne izgube; s ciljem torej, da se poveča rentabilnost živinorejske proizvodnje AE. Bistvene naloge centra Dejavnosti razvojnega centra, ki izhaja iz postavljenih ciljev, so naslednje: • delo na strokovnem reševanju tekoče problematike prehrane živali na farmah AE; • sodelovanje pri planiranju pridelovanja krme na lastnih kmetijskih površinah in pri nakupu krme na domačem m tujem tržišču s ciljem, da bo na voljo samo zdrava krma visoke hranilne vrednosti; • pripravljanje programov in načrtov za razvojne naloge in raziskave na področju prehrane živali v AE; • izvajanje preizkusov po programih in načrtih razvojnih nalog; • delo na izboljšanju kvalitete krme in na razširitvi krmne baze; • sprotno kemijsko analizira-nje krme in določanje njene lira-nilne vrednosti, kar omogoča racionalno vključevanje osnovne krme in posameznih krmil v krmne obroke oziroma krmne mešanice. V tem okviru razvojni center opravlja sledeča dela: — analizira voluminozno krmo in določa njeno hranilno vrednost, — analizira surovine za izdelavo krmnih mešanic in določa njihovo hranilno vrednost, — analizira krmne mešanice in določa njihovo hranilno vrednost. • sodelovanje pri načrtovanju rabe krme (sestava obrokov, krmnih mešanic), da bo razpoložljiva krma biološko in ekonomsko optimalno izkoriščena; • razvijanje novih prehranskih rešitev na farmah AE in novih prehranskih proizvodov za AE in tržišče; • sodelovanje z veterinarsko službo AE za ustvarjanje preventivne prehrane z veterinarsko medicinskega vidika; • kontroliranje hranitvenega statusa živali, (ugotavljanje oskrbljenosti živali z energijo, beljakovinami, mineralnimi elementi in vitamini s pomočjo biokemijskih analiz krvi in tkiv). • izvajanje bilančnih preizkusov za ugotavljanje izkoristljivo-sti posameznih hranljivih snovi krme in njihovega nalaganja v organizem živali, • uvajanje sodobnih kemij- skih metod v kemijske analize krme in za ugotavljanje prehranskega ter zdravstvenega stanja živali, • spremljanje strokovne literature o prehrani živali in redno nabavljanje potrebne strokovne dokumentacije, • razvoj in opremljanje kemijskega laboratorija, ki je potreben za izvjanje zastavljenih nalog, • na enak način kot doma, sodeluje RCP pri reševanju prehranske problematike poslovnih partnerjev AE, ki to želijo in ki tak dogovor sklenejo z AE. Razvojni center za prehrano bo z isto opremljenostjo lahko delal tudi na problematiki humane prehrane, v kolikor bo to potrebno. Vsekakor pa menimo, da bo lahko koristen tudi za druge DO v SOZD Emona, ne samo za TOZD-e AE Dela in nalog ima naš RCP dovolj. Tudi možnosti za izvajanje teh nalog so nekatere že zdaj dobre, ko pa bo kemijski laboratorij opremljen in ko bo steklo delo na preizkusnih laboratorijskih živalih, bodo te možnosti odlične in na aplikativni ravni bo mogoče reševati zelo širok spekter prehranske problematike. Gledati bo seveda treba, da bo razvojni center tudi izkoriščen, to pa je odvisno tudi od TOZDOV za katere dela, koliko ga bodo angažirali- Ker je potreben vsem trem TOZD, je namreč organiziran na ravni DO in treba bo paziti, da bo kljub temu vključen v problematiko in življenje posameznih TOZD, le tako bo lahko deloval toliko učinkovito, kolikor tak prehranski razvojni center po naravi svojega dela lahko. Delo RCP v letu 1981 Za določnejšo predstavo o delu RCP poglejmo, kakšen je načrt razvojnega dela za leto 1981, ki ga je sprejel delavski svet AE. Na žalost lahko na tem mestu navedemo le razvojne naloge, ki niso poslovna skrivnost. • Razvoj kemijsko-analitske-ga laboratorija do polne funkcionalnosti. • Vspostavitev sprotne analize vhodnih surovin in gotovih izdelkov v TMK_ • Vspostavitev sprotne analize osnovne krme na farmah in vnaprejšnje izračunavanje obrokov. • Uvedba računalniškega linearnega optimiranja krmnih mešanic in obrokov na osnovi dejanskih kemijskih analiz. • Izvedba raziskave o izkoriščanju silicija iz nosilca holinklo-rida (vakulita). da morda dobimo osnovo za priporočanje našega holinklorida kot izvora esecial-nega mikroelementa silicija • Izvedba preizkusov »in vitro- prebavljivosti beljakovin sojinih tropin ter ribjih in mesnih mok, da bomo lahko dokumentirano zahtevah od proizvajalcev in uvoznikov, izboljšanje kvalitete. • Izvedba II. faze raziskave o stimuliranju zgodnejše spolne zrelosti svinjk - mladic s prehrano. • Nadaljevanje dela na razvoju starterjev brez mleka za zgodnje odstavljanje pujskov. • Preizkus o vrednosti suhega pivskega kvasa za prehrano zgodaj odstavljenih pujskov. • Izvedba raziskav o uporabnosti encimatskih dodatkov v prehrani prašičev. • Izvedba raziskave o vplivu restrikcije krme v prvi polovici pitanja in kasnejšega krmljenja po volji, na prirast in izkoriščanje krme v praktičnih pogojih ihanske farme. • Raziskava pri molznicah in govedih - pitancih, o uporabnosti ocvirkov kot cenenega izvora beljakovin in energije. • Raziskava o vplivu dodatka ribje moke pri molznicah na izkoriščanje uree in na ekonomičnost proizvodnje mleka • Raziskava o vplivu beljakovinskega razmerja na prirast, izkoriščanje krme ter ekonomičnost pri pitanju piščancev. Raziskava je prijavljena pri Živinorejski poslovni skupnosti in jo bomo izvedli, če bodo sredstva odobrena. Razen nalog lahko iz načrta dela razberemo, da je za realizacijo tako širokega spektra razvojnega dela potrebna tesna povezanost in sodelovanje RCP in TOZD-ov Agroemone. Karl SALOBIR AKCIJA E-INFORMATORJA: Z GLOBTOUROM NA POČITNICE Ocena: Globtour skoraj odličen Ljubljanske poslovalnice Globtoura so več kot dobro prestale »preverjanje« njihovega odnosa do občana, ki sprašuje kam in po čem naj gre za soncem. Kar se prijaznega odnosa do gosta tiče, lahko kar zapišemo, da ga je marsikdo v nekaj minutah dobil toliko, kot ga bo v celem dnevu komaj od treh natakarjev skupaj, ko bo enkrat že ob morju. Tudi za podatke lahko trdimo, da iz Globtourovih poslovalnic nihče ne odide nepoučen, čeprav se ob tem še kaže manjša pomanjkljivost. Splošni podatki turističnih zvez, združenj pa tudi nekaterih prevoznikov so čedalje manj uporabni, nasploh pa tiskani ter razpečani v premajhni nakladi. Zato na številna vprašanja prijazna de- kleta za mizo ne morejo odgovoriti kar tako. Poje telefon v poslovalnico v Maksi-marketu, agencijo Jadrolini-je in še kam. Hiba, ki nikakor ni »globtourovska«, saj na pomanjkanju podatkov bolehajo tudi predstavništva v tujini. Tako je na primer v predsezoni na Koroškem še niso imeli prospekta cam-pov, čeprav je bil natisnjen prav za tuje turiste. Prav ta prospekt pa smo vzeli kot izhodiščno točko našega preverjanja. Mlado dekle v poslovalnici na Gosposvetski cesti je z obžalovanjem povedalo, da je cenik v dolarjih, ker za naše ljudi prospekta niso izdali. »Če bi lahko zračunala koliko bi zneslo bivanje v campu na Pagu za štiričlansko družino, avto in šotor«? »Brez težav!« POMOČ POGORELCEM Zahvala za solidarnost Delavci delovnega kolektiva temeljne organizacije združenega dela Centromerkur Emoninega blagovnega centra Ljubljana se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem, samoupravnim organom ter vodstvom temeljnih organizacij za solidarnostno pomoč ob požaru našega skladišča na Šmartinski cesti 152. Denarno pomoč - enodnevni zaslužek - so prispevale naslednje temeljne orgnanizacije združenega dela in delovne skupnosti: Emona Merkur: tozd Maximarket 140.708,20 din tozd Maloprodaja 225.762,30 din DSSS 33.066,50 din Emona Blagovni center: tozd Prehrana 80.885,00 din tozd Transport 36.200,50 din DSSS 26.478,50 din tozd Centromerkur_________________ 68.743,40 din Skupaj: 611.844,40 din Delavski svet naše temeljne organizacije združenega dela je denar namenil za nakup javljalcev požara v saniranem skladišču, ki ga bomo že v tem mesecu napolnili z blagom iz skladišč v katerih smo začasno poslovali po katastrofalnem požaru. Delovni kolektiv tozda Centromerkur NAGRADNI KVIZ: Poznaš Emono? Obkrožite pravilne odgovore: L Koliko turistov bo predvidoma pripeljala naša turistična agencija Emona Globtour v letošnji sezoni v Jugoslavijo? a) 100.000 b) 350.000 c) 300.000 2. Kako se imenuje izletniška ladja Globtoura? a) Adria b) M/S Ambasador c) Burja 3. Delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj ima več temeljnih organizacij združenega dela. Koliko? a) 17 tozdov b) 12.tozdov c) 21 tozdov 4. Kmetijski kombinat v Ptuju bo letos praznoval svoj jubilej. Katero obletnico obstoja? a) 10-letnico b) 20-letnico c) 15-letnico 5. Na farmi v Ihanu in v Dražencih vzrede večje število prašičev letno. Koliko? a) 85.000 b) 105.000 c) 128.000 Le en odgovor od navedenih je pravilen. Obkrožite ga. Rešitve kviza pošljite v zaprti kuverti z oznako KVIZ na naslov uredništva: E-Informator, 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130 najkasneje do 22. julija 1981. Za reševalce smo pripravili nagrade - vrednostne bone v višini 400 - 350 - 300 - 250 - 200 - 150 - 100 in 50 dinarjev. Okroglo vzeto deset dolarjev, čisto točno pa vam povem, če počakate še trenutek«! Pa ni bilo treba. Nekaj centov gor ali dol. »Ali lahko tudi poveste, kako vozijo trajekti na Pag in koliko stane prevoz«! Že se je vrtela številčnica, da v Jadroliniji povedo točen odgovor. Prekinili smo preverjanje, saj je bila ustrežljivost in prijaznost že dokazana, pa odgovore bi lahko tudi imeli, če bi jih res potrebovali. Sicer pa pravijo v poslovalnici na Gosposvetski, da je glavno zanimanje ljudi že minilo. Iz zelo preprostega razloga: občutno višjih cen ob morju in ne ravno blestečega Standarda. Že pred tedni so prodali vse apartmaje v Istri, po katerih ljudje še sedaj hodijo spraševat. Ni čudno, saj je stal apartma s štirimi posteljami in kuhinjo za en teden stari milijon. Sedaj pa obiskovalci sprašujejo po zasebnih sobah na otokih v Kvarnerju, toliko daleč kolikor »seže« poln tank bencina. Kljub temu pa je letošnje poslovanje bolj uspešno kot lani, tako da jih ni strah polletnega obračuna. Poslovalnica v Maksimar-ketu se je izkazala kot najmočnejša Globtourova postojanka .v Ljubljani, tudi z nekoliko širšo dejavnostjo, saj ima še letalski oddelek. Na splošnem oddelku smo za preskus zastavili kar ista vprašanja kot v prejšnji poslovalnici. Odgovori so bili enaki kot prej, kar pomeni točni. Odnos do stranke pa lahko ocenimo s štirico, ko je ravno konec šolskega leta. Na Gosposvetski cesti so pač tako visoko nastavili merilo, da ga je težko preseči. Kot olajševalno okoliščino pa le povejmo, da je referentka komaj prišla v službo in niti sesti ni mogla, ko so se že vsula vprašanja. Zelo strog kriterij smo postavili. Takega, kot ga imajo turisti, ki jugoslovanskim gostinskim in turističnim delavcem najbolj očitajo pomanjkanje prisrčnosti. Odlično oceno za podatke in minus pet za odnos pa lahko damo letalskemu oddelku Globtoura v Maksimar-ketu. O poslovalnici v matični hiši Emone na Šmartinski cesti pa žal s stališča občana ni moč reči ničesar. Odprta je le dopoldne, kar za precejšnji del ljudi pomeni isto, kot bi je ne bilo. Tudi napis »Globtour« je več kot skromen. Vsakdo pač vfe, kaj je rdeča stolpnica pred Javnimi skladišči, toda povezava imen Emona ter Globtour v ušesih občana še vedno zveni ločeno in ne kot eno. To poslovalnico lahko trenutno jemljemo pač le kot neke vrste »dolžnostni izvod«. Če je ne bi bilo, bi se prej ko slej soočili z vprašanji: »Ali ni malo čudno, da je v matični hiši vse, le turistične poslovalnice ne.« Viktor Počitnikar ZADNJE POROČILO V Nigeriji bomo gradili farmo za 100.000 prašičev LJUBLJANA, 26. junija - Delegacija IS SRS, ki jo je vodil podpredsednik Jože Florjančič, je včeraj končala obisk v Nigeriji. Obiskala je tudi zvez- no državo Plate State, kjer so se_pogovarjali o možnostih sodelovanja med Slovenijo in —" elrn vtrovnn Jvvairn sr Irmotiictiru moli in<1i -------------------------------------in nigerij- sko zvezno državo v kmetijstvu, mali industriji in turizmu. Delegacijo je sprejel tudi guverner te zvezne države Solomon Lar, poroča slovenski republiški sekretariat za informacije. Med obiskom je bil dosežen sporazum o skupni gradnji prašičje farme z letno zmogljivostjo 100 tisoč prašičev, vključno s tovarno močnih krmil, klavnico in obratom za predelavo mesa. Ta veliki kombinat bodo gradili po načrtih Emona inženiri-niga in tehnologiji naše ihanske farme prašičev. E.I. Nagrade križanke Centromerkur -maloprodaja Prejeli smo 124 rešitev nagradne križanke Centromerkur - maloprodaja. Po vsej verjetnosti je križanka predstavljala za naše reševalce tokrat malce trd oreh, saj so pravilno rešitev poslali le najbolj zagrizeni reševalci križank in ugank. Izžrebani so bili in prejmejo nagrade, ki jih je prispevala tozd Emona Centromerkur - maloprodaja: 1. nagrado - gospodinjsko stensko uro Gorenje elektronik prejme Marija Benko, upokojenka Emone, 61000 Ljubljana, Rašiška cesta 20; 2. nagrado - stilno uro budilko prejme Anica Ferkulj, E-market, Luize Pesjakove, 61000 Ljubljana; 3. nagrado - komplet za dojenčka prejme Mitja Čač, DS SOZD Emona, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130; 4. nagrado - didaktično igračo »Maxi Poli kocke« prejme Franc Žgavec, Supermarket etaža D, 61000 Ljubljana; 5. nagrado - strojček za meso prejme Nada Bračič, Kmetijski kombinat Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2; 6. nagrado - petrolejko za kampiranje prejme Fani Vončina, E-market Šentjernej, 68310 Šentjernej. Čestitamo! Pravilna rešitev križanke Centromerkur-maloprodaja VODORAVNO: Carina, A, evoluta, on, rarog, norka, obračun, Emona, krizmarij, krokar, piat, u, kastelan, nomadi, ASA, rana, trirema, Rea, E, sad, okapi, knez, Eva, it, Re, Ijar, r, pleva, Oto, rmanec, or, Beara, SV, sodra, Arni, kolosek, m, ps, amba. zibka, Atila. Odslej šolanje v Izoli S podelitvijo spričeval 33 kuharjem in natakarje?1 poklicni gostinski šoli za odrasle, ki deluje pri delavski univerzi, so v smislu prehoda na usmer* izobraževanje prenehali s tovrstnim izobraževanje10'j tej ustanovi. Po novem bo to skrb prevzela gostinka ^ v Izoli. V petih letih je piranska organizacijska ett f delavske univerze usposobila 148 kuharjev in nata*^. jev, ki so se šolali ob delu. Na posnetku: preskus Pr8.^c|ii nega znanja, ki so ga v sredo opravljali v portoros* hotelu Emona. (Foto: F. Krajnc) * * * Naš bivši sodelavec Marič Drago, sedaj že eno leto tor našega hotela Korotan v Sekiri na Koroške11!'., tor našega hotela Korotan v Sekiri na KorosKen* uspešno naredil zrelostni izpit iz strežbe (kvalifika^P na sliki). Ob tej priliki mu nekdanji sodelavci čestit®0 Vsem upokojencem Emone Ponovno se dogaja, da pošta vrača INFORMATOR, katerega vam pošiljamo na naslov, ki ga pač imamo! Sproti usklajujemo kartoteko naših članov in si domišljamo, da smo točni - pa le ni res. Tudi vi ste sokrivi, ker nam ne javljate sproti sprememb naslovov. Privo- v, ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JOŽETA NOSETA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz etaže A Supermarketa v Ljubljani za izrečena sožalja, cvetje in za spremstvo na njegovi poslednji poti. TINCA KANC z družino ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža in očeta Draga HABUZI-NA se zahvaljujeva sindikalni organizaciji EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadpji poti. Vika in Tomo Habuzin ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Tomažič Marije se iskreno zahvaljujem kolektivu E-TOZD Centromerkur za cvetje, izrečeno sožalje in spremljanje na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Te-kavc Mariji in Vodopivec Alenki za njuno pomoč in bodrenje, hvala tudi ostalim sodelavcem oddelka za njihovo pomoč. Franc Tomažič z družino ščite nam dopisnico ali ^ fonsko sporočilo, pa b° tie! Mnogi med vami radi i jo INFORMATOR, mi V tudi radi pošiljamo! y Seveda so tudi str°s ^ pošiljanjem časopisa, K so odveč in je bolje, d pravimo red. Naš naslov je Klub uPJ^ jencev, Ljubljana, Ki m? m! 13 a, telefon pa 24-9'1 torkih dopoldne) * * * 4 EMONA HOTELI terme Čatež ,ul sporoča, da odobrava ff popust na penzionske^pj- tve vsem članom kluba f, kojencev SOZD EMOlyLj) bodo v Termah Čatež f' več kot 7 dni. ^ KLUB UPOKOJE^ informat ol glas*) delavcev sozd emona l Izhaja enkrat mese^2dr*i* Glavni in odgovorni “f,, gj Miran Blaha. Uredni** je bor: Dušan Bračun, r Cigale, Franc Dolinar, r ^ Groznik, Jure Križnar, -j, ka Rižnar, Miša JL# na Slabenja in Irena /j,-* Uredništvo: 61000 Ljubjl Šmartinska c. 130, ,eljiUlr 944. Tisk ČGP »Delo-- w - Ijana - naklada: dov. Oproščeno davka od prometa dov.