TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za »/« leta 45 Din; mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Prednižtvo ln upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.______Ljubljana,	v	torek,	dne 20. decembra 1932.	štev.	145.
dela	i&omue	zanapcedek
Pococito zboc*uš*teqa podpcedsednika Josipa Ue&eka na plenarni seji z&ocnice z dno 7#. t. tn. o delovanju, Zavoda za pospeševanje
ofata Zbocnice za 7J)1
JjcpeZe
gospodarstvo
Pod tem naslovom je objavil zagrebški »Morgenblatt« uvodnik, ki pravilno po-vdarja glavne težave, ki jih mora danes premagovati trgovina. Zato objavljamo ta članek tudi mi v celoti.
Trgovci ne morejo zadosti povdariti svojih težav. Značilno pa je, da od nikogar ne zahtevajo pomoči v obliki kakšne podpore. Edino, kar zahtevajo je to, da se jih pusti na miru. To morda zveni nekoliko čudno, postane pa čisto razumljivo, če se stvar premotri malo bolj od blizu.
Gospodarska politika vseh vlad je danes v glavnem politika neprestanih prepovedi in zapovedi. Vsaka država stremi danes za tem, da omeji, ustavi, uduši, skratka, da čim bolj vklene gospodarsko življenje v okove. Večinoma se to vrši — tako vsaj zagotavljajo in včasih je treba tudi priznati povzročiteljem tega uklepanja gospodarstva dobro vero — samo v varstvo dragocenih gospodarskih sil, pri čeiner pa je nevarnost, da bo tem gospodarskim silam po vrsti v vseh državah pošla sapa in da bodo izgubile zadnjo življenjsko silo. Reklo se bo morda, da dokazuje to Anglija, ki tvori izjemo. V Angliji kaže uvoz pod uplivom novih in ostrih zaščitnih carin močno nazadovanje, dočim ostaja izvoz na dosedanji višini. Toda Anglija je svetovna sila in ima v svojem ogromnem svetovnem okvirju tako velike možnosti, da je mogla tvegati poizkus najobčutnejših uvoznih ovir. Pa tudi tu treba še počakati na končni rezultat.
Na vse zadnje bo morala vsaka država, ki se obdaja z vedno novimi carinskimi okopi, težko plačati to zapiranje sebe. V državah, ki kupujejo njeno blago, se bosta pojavljala z rastočo silo odpor in želja po maščevanju. Predvsem pa trpi v vseh državah trgovina, kajti praktično učinkujejo te ovire le kot šikane, zlasti še, ker je izvajanje teh prepovedi s strani podrejenih organov vse prej ko idealno.
Trgovina potrebuje svobodo gibanja, brez katere ne more živeti, brez katere mora propasti. Zato zahteva trgovec v vseh deželah pred vsem, da se ga pustii pri miru. Vsakdanje življenje dokazuje, kako si najde trgovina v najrazličnejših deželah, samo če se jo pusti na miru, vedno svoja vseskozi poštena, zato pa tudi praktična in dobro prehodna pota, da more v redu vršiti svoja plačila in vzdržavati zamenjavo blaga ali pa jo spraviti v tok. Od tega nima koristi samo gospodarstvo, temveč tudi država in občina, kajti blagovni promet pomeni uporabo javnih prometnih sredstev, pomeni davke in dajatve za državo in občino. Seveda je treba tudi pri tem paziti na gotovo mero in pustiti gospodarstva do neke mere v miru. Preobremenitev vodi samo do tega, da se vedno bolj manjša odjem producentu in trgovcu, ki vendar ne moreta ceno svojemu blagu neprestano povečavah. Ne manjka primerov, kako je pretirana obremenitev cele panoge trgovskega in gospodarskega prometa popolnoma ustavila. Trgovina je zadeta v svo.em življenjskem živcu, gospodarstvo izgubi vrednote ustvarjajoče subjekte, država in občine pa svoje davkoplačevalce. Ze v marsikateri državi se danes čujejo ministrski govori, v katerih se slavi svoboda za gospodarsko gibanje. Kljub temu pa ostanejo vse ovire še vedno v veljavi in poganjajo vedno nove cvetke.
Danes se dogaja, da so industrije za nujna naročila v tujini, ki jih ni mogoče naročiti doma, nakazale po uradnem klirinškem prometu velike vsote:	veljavni
predpisi in pogodbe pa imajo za posledico, da minejo meseci, predno pride nakazani denar na svoj naslov. Dobavitelj pa ne da blaga, dokler nima denarja v rokah. Ni malo trgovcev, ki se pri besedah »kliring«, »kompenzacija« in sličnem kar stresejo. Iz svoje prakse vedo namreč, kako doni ta pesem.
Približno 80 let je preteklo, odkar je v gospodarski politiki naprednih držav Srednje Evrope prodrlo načelo, da je v državnem in splošnem narodno gospodarskem interesu edino pravilna gospodarska politika, politika srednjega gospodarskega stanu. Narodno gospodarstvo države je zdravo le, ako se poleg veleprodukcije pospešuje in čimbolj dvigne tudi obrtni stan.
Posledica uveljavljenja teh načel je bila, da se je od takrat dalje posvečala posebna pažn.,a obrtni zakonodaji ter stanovski in gospodarski organizaciji obrtništva in da se je začelo aktivno delo tudi na polju strokovne povzdige in izpopolnitve obrtnika. Od takrat datirajo početki dela na pospeševanju obrta.
Ce pogledamo nazaj na rezultate obrtno pospeševalnega dela v naših krajih pred vojno, vidimo, da se je že takrat storilo mnogo. Imeli smo deželne urade za pospeševanje obrta, ki so opravili lepo delo tako glede povzdige strokovne kvalitete obrtnika-poedinca, kakor osobito glede gospodarske organizacije obrtniškega stanu. Država in dežela sta pri tem sodelovali, sodelovala pa je že takrat — in to moram še posebno poudariti — tudi naša zbornica. Obrtno pospeševalno delo naše zbornice ni šele od danes, ali pod pritiskom današnjih razmer, kakor to često trdijo ljudje, ki ne poznajo dela na obrtno pospeševalnem polju, osobito s strani naše zbornice.
Ko smo vstopili v našo svobodno državo,, smo prevzeto dediščino obrtnega pospeševanja vodili, kakor so nam pač razmere in sredstva dopuščala. Urad za pospeševanje obrta je bil podržavljen. Letna subvencija države ni rasla vzporedno s porastom potreb in povečanjem zahtev. Pokazala se je kmalu nujna potreba, da se obrtno pospeševanje usmeri v nova pota, osobito pa, da se organizacija tega dela preuredi v temeljih.
Zbornica, ki je vedno posvečala temu delu svojo pozornost in skrb tudi v obliki finančnih prispevkov, je skušala doseči, da bi se državni Urad za pospeševanje obrta naslonil na zbornico s primerno dotacijo države in da bi se s primernim aranžma-nom osobito s prispevki zbornice in drugih prizadetih korporacij dobila sredstva, potrebna za res uspešno delo te prekoristne institucije.
Ce zasledujemo te napore zbornice za reorganizacijo in poživitev obrtnopospeše-valnega dela v Sloveniji, opažamo ta razvoj. Preje omenjeni aranžman, za katerega je šlo v letih 1922 do 1924, se ni dal izvesti s svojimi oblastnimi odbori v Ljubljani in Mariboru. Akcija zbornice, da bi skupno z oblastnimi odbori ter mesti Ljubljano, Celjem in Mariborom ustanoviti krepak skupen urad za pospeševanje obrta, je padla v letu 1927, odnosno 1928 v vodo radi nedostopnosti omenjenih korporacij za skupno delo, osobito za združitev finančnih sredstev. Vsi ti brezuspešni napori pa niso omajali zbornici njene trdne volje, da dela za pospeševanje obrta. Ker za svoje stremljenje ni našla pravega razumevanja preje navedenih činileljev, a se je na drugi strani zavedala, da je izpopolnitev obrtno-pospeševalnega dela v njenem okolišu nujno potrebna, da slovenski obrtnik obdrži v težkem gospodarskem boju svoje postojanke, je izstopila sama. Odločila se je, da y lastnem delokrogu z lastnimi sredstvi začne z obrtno pospeševalnim delom, ki naj bi dopolnjevalo delo državnega urada za
Nihče ne more danes več tajiti, da potrebuje gospodarstvo predvsem svobodo gibanja, toda nihče nima poguma, da bi tej svobodi tudi utrl pot. Od tega trpi in boleha gospodarstvo. Kako dolgo še, to je težko reči.
pospeševanje obrta v Ljubljani in ekspoziture v Mariboru.
Tako vidimo, da naša zbornica v letu
1928 v otira za svoje obrtno pospeševanje poleg velike Vsote za obrtno nadaljevalno šolstvo še znesek Din 100.000—, v letu
1929 pa nadaljnjih Din 200.000-—. L. 1929 začne s prirejanjem tečajev, predavanj, podporami za strokovno izpopolnitev v inozemskih tečajih, za poučne ekskurzije itd. Za leto 1930 votira v ta namen nadaljnji znesek Din 450.000-—, za leto 1931 Din
250.000-— in za leto 1932 Din 250.000-—, pri čemer niso vračunane štipendije za Učence strokovnih šol, nadalje prispevek za obrtne nadaljevalne šole v višini po Din
200.000-— letno ter fond za podporo onemoglim obrtnikom.
V zadnjih petih letih je torej zbornica žrtvovala, ne rštevši prispevkov za obrtno šolstvo, štipendije in podpore onemoglim obrtnikom, ki so znašali skupno okrog enega milijona dinarjev, samo za obrtno po Speševanje nad en milijon dinarjev.
Gospoda! Te številke kažejo ogromne finančne žrtve, ki jih je nosila za obrtniško strokovno izpopolnitev naša zbornica, to so žrtve, kakoršnih ne more pokazati niti ena zbornica v državi. Kaj pomeni (.roti temu vsota komaj nekaj Din 600.000-—, ki jo more pokazati kot prispevek za obrtno pospeševanje za celih deset let nazaj po številu obrtništva trikrat večja ločena obrtni ška zbornica v Beogradu, katero stavijo propagatorji ločenih zbornic kot ideal zborničnega sistema za obrtnike!
Če pogledamo delo, ki ga je zbornica z lastnimi sredstvi opravila od leta 1929 do 1931, torej v treh letih na polju obrtnega pospeševanja, potem dobimo to sliko: Strokovnih tečajev je zbornica priredila in financirala skupno 65 s 1463 udeleženci, za sludij in strokovno izpopolnitev v inozemstvu je dala podpore v 47 primerih.
K temu naj dodam še statistično poročilo za leto 1932, za katero znašajo izdatka okroglo Din 200.000-—. Tečajev je zavod priredil 21 s 462 udeleženci, podpor za strokovni študij in izpopolnitev v inozemstvu pa je podelil v 11 primerih.
Skupno je zbornica potem svojega zavoda za pospeševanje obrta v zadnjih štirih letih priredila 86 strokovnih tečajev z 1925 udeleženci ter podelila podpore za strokovno izpopolnitev v inozemstvu v 58 primerih.
Po strokah je bilo strokovnih tečajev za inizarje 23, za avtogeno varenje 12, za krojače 7, za damsko krojaštvo 2, za knjigovodstvo iin kalkulacijo 12, za tuje jezike 8, za zadružne funkcijonarje 1, za soboslikar-i® 2, za pršenje barv 3, za gostilničarstvo 1, za čevljarstvo 3, za aranžerje 2, za napravo strelovodov 2, za damsko friziranje 2, za opekarna rje 1, za kovinarje 1, za stavbne obrte 1, za mesarje 1 in pripravo za mojsterske preizkušnje 2.
Za strokovno izpopolnitev so bile izdane podpore iz grafične stroke 3, keramične 3, kovinarske 7, lesne 1, slikarske 4, krojaške 5, tapetniške 2, brivskofrizerske 3, kozmetične 2, damske krojaške 2, mesarske 3, čevljarske 4, kiparske 1, mizarske 8, hotelirske 1, vodne in kurilno instalacijske 3, za fino mehaniko 2, tekstilno 1, urarsko 1, kemično 1 in strokovno pedagoško 1.
K temu je prišteti še cela vrsta strokovnih predavanj, podpor za razstave iin druge obrtno pospeševalne namene, za izdajo strokovnega tiska, za obrtniške organizacije, strokovne prireditve itd.
Naj se sedaj na kratko dotaknem
smerni« za naše bodoče obrtno pospeševalno delo.
Razen prirejanja strokovnih tečajev, podpiranja strokovnega študija in izpopolnitve
doma in v tujini, prirejanja razstav in poučnih potovanj in ogledov, bo moral zavod posvetiti posebno pažujo strokovnim predavanjem z modernimi tehniškimi pripomočki, osobito eksperimentalnimi demonstracijami iin filmom, Uporabiti moramo tudi institucijo predavanja po radiju. Končno nam je treba skrbeti, da s časoma pridemo do primernih predavalnic in delavnic za tečaje v lastnih prostorih v obrtnem muzeju.
Proračun urada.
V zvezi s tem svojim poročilom se usojarn slavnemu zborničnemu plenumu predložiti poročilo o proračunu za bodoče leto, ki ga je sprejela Uprava Zavoda PO.	Din
Na izdatkih je predvideno za tečaje in predavanja	so.ooo-—-
za podpore za strokovno izpopolnitev in ekskurzije	50.000-—
za izvestje Zavoda PO (Obrtniški Glasnik) in podporo strokovnemu tisku	60.000-—
za nabavo pripomočkov za strokovno izobrazbo (knjig itd.) 10.000 —
Din 200.000-— Pri sestavi proračuna smo se morali ozirati na to, da je zbornični proračun za prihodnje leto reduciran v celoti za vsoto čez. pol milijona.
Ko zaključim svoje poročilo, me veže dolžnost poudariti še tole:
Da je delovanje naše zbornice za obrtno pospeševanje tako uspešno, se moramo
zahvaliti globoki zavesti gospodarske solidarnosti,
katere' so med seboj prožete vse tri naše gospodarske panoge, trgovina, obrt in industrija, ki jih združuje pod eno streho in v skupnem delu en«, skupna gospodarska organizacija: naša skupna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Obrtništvo jo našlo do sedaj za svoje potrebe in težnje polno razumevanja s strani trgovstva in industrije. Po dejanjih smo se prepričali o resničnosti in iskrenosti besed, s katerimi je pred leti označil predsednik Ivan Jelačin v tej zbornici stališče trgovine in industrije do obrta, ko je izjavil: »Obrtnik je naš človek, to je kri naše krvi, zato ga moramo podpirati.«
Tega vam pošteno in značajno slovensko obrtništvo ne bo pozabilo — in bo kljub vsemu, kar se danes dogaja v njegovih Vrstah, krepko stalo z Vami ramo ob rami v skupni borbi in skupni fronti za interese našega gospodarstva.
Ni kmečke prezadolženosti
Kako silno pretirano, d'a ne rečemo že iz trte zvito, je vse tarnanje o kmečki prezadolženi sti, kaže statistika kmečkih dolgov, ki so jo te dni sestavili črnogorski denarni zavodi o zadolženosti črnogorskega kmeta.
Po tej statistiki je bilo v vsej stari Črni gori 7082 kmetov-dolžnikov, ki so dolžni denarnim zavodom 13-5 milijonov Din. Od teh 7082 kmetov dolguje 5012 kmetov ali 70% vseh kmetov manj ko 2000 Din, 1955 ali 23 odstotkov ima dolgove v višini do 5000 Din. Torej od 93 odstotkov vseh kmetov ni niti eden dolžan nad 5000 Din. Med 5000 in 10.000 Din dolga ima 5 % kmetov in nad 10.000 Din le 105 %. Te številke jasno kažejo, da črnogorskega kmeta dolgovi ne tarejo. Dosti drugače ko v Črni gori pa tudi ni v Hercegovini in v drugih sorodnih krajah. Pesem o kmečki zadolženosti je torej čisto umetna pesem, ki je nastala v prvi vrsti vsled politične špekulacije.
*
AMERIŠKA ŽETEV
Po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je dala letošnja žitna žetev v U. S. A. 197-8 milijonov kvintalov, za 47 milijonov manj, ko lani. Mnogo boljša od lanske pa je letošnja žetev koruze, ki je dala 738-7 milijonov kvintalov.
Haš toi/ociš
V trgovskem življenju ue more niti vsakdanji boj za obstoj in razvoj lastne trgovine niti medsebojna tekma ubiti prijateljskih odnošajev med pripadniki posameznih strok. V družbi so prijatelji in pozabijo vse medsebojno tekmovanje. Seveda o potrebah in zadevah lastne trgovine se ne morejo izmenjavati misli vselej z vso odkritosrčnostjo in tudi težko povprašamo tovariša konkurenta za svet v kaki zadevi lastne trgovine. Za take primere pa imamo tovariša — svetovalca, ki ni nikomur v konkurenci, temveč je na razpolago s svojimi jnasveti in pripomočki vsakomur, kdor ga le hoče povprašati. Nesebičen je ta naš tovariš in svetovalec in niti nagrade ne zahteva. Ta naš odkrit tovariš in svetovalec v najrazličnejših zadevah trgovskega življenja je naš trgovski koledar, ki ga izdaja matica vseh naših stanovskih trgovskih organizacij, naše zaslužno trgovsko društvo Merkur«.
Sedaj je izšel devetnajsti letnik tega koledarja. Vsi dosedanji uredniki tega stanovskega koledarja so se resno trudili, da je Ibila vsebina vsakega koledarja trajne vrednosti in nam do sedaj ni bilo možno niti enega letnika tega koledarja po preteku leta zagnati v stran, temveč so nam vsi letniki potrebni in sestavljajo praktično strokovno knjižnico. Naj, se spomnim samo prvega urednika trgovskega koledarja Silvestra Škrbinca. Pred mnogimi leti je zaključil knjige svojega življenja in ga krije mrzla ruša, ali njegov
koledar lahko še danes po tolikih letih vsak novinec v trgovskem življenju s pridom porablja za izpopolnitev svojega znanja v knjigovodstvu.
Da je do sedaj vsak letnik tega koledarja ustrezal, dokazuje to, da društvo >Merkur« ne more nobene naknadne na-ročbe prejšnjih letnikov izvršiti. Vse je razprodano vsako leto.
Malenkostna je odškodnina za koledar, katero plačate in vendar vam koledar nadomešča drage pripomočke. Koledar je prinesel borzne uzance ljubljanske, zagrebške in novosadske borze za trgovino z zrnjem in mlevskimi izdelki.
Kje drugje najdete sestavljen takšen pregled nazivov v slovenskem, nemškem, laškem in latinskem jeziku za različne trgovske vrste lesa in ob enem važne podatke za lesno trgovino in industrijo!
V tem koledarju najdete koristne podatke za trgovino z vinom, neobhodno potrebne podatke za trgovino s sadjem itd.
Poleg tu navedenih nekaterih podatkov vsebuje koledar še mnogo drugega gradiva, katero potrelbuje trgovec prav pogo-stoma, lahko rečeni skoraj vsak dan v svojem poslovanju.
Vse letnike trgovskega koledarja vidimo mnogokje kar na pisalni mizi, da so vedno na razpolago.
Tudi koledar za leto 1933 prinaša mnogo res potrebnih podatkov in ne bo nikomur žal, če si bo koledar naročil pri trgovskem društvu >Merkur« v Ljubljani.
lUzdil
Preveč smo so oprijeli misli, da je krenit odvisen samo od denarnih zavodov. Zato se nam danes zdi, da kredita sploh \ eč ni, kar je pa seveda zmota. Še zmerom velja aksiom, da je kredit temelj gospodarstva. Vendar, če ga hočemo prav razumeti, mo jamo razločevati v bistvu dve vrsti kredita: lastni kredit in tuji kredit.
V časih, ki jih imenujemo normalne — čeprav navadno šele kadar so minili — se malokdo zmeni za prvi kredit. Pni besedi mislimo zmerom kredit, ki ga dajemo drugim ali dobivamo cd drugih. Toda obe vrsti kredita sta za gospodarstvo važni in (;1 razmer je odvisno, kdaj prevladuje prvi ali drugi. In danes prevladuje lastni kredit.
Pri odgovoru na vprašanje: Zakaj? se moramo pa dotakniti stvari, okoli katere hodimo sicer kakor mačka okrog vrele Kaše. Menim, da je našemu gospodarstvu le v korist, če se končno tudi te zadeve pogumno lotimo in nehamo s sramežljivimi irazami. Pravilna diiagnoza je prvi pogoj uspešnega zdravljenja^
Do lanske jeseni so bili posredovalci tujega kredita naši denarni zavodi, ki so se razvili pod vplivom dunajskega denar-stva. Pri tem so naravno v poslovanju nadaljevali tradicijo, ki se je pred vojno obnesla, ki je morala pa po vojni v izpreme-ujenih razmerah doživeti poraz. Avstrija je imela pred vojno dolgo konjunkturno dobo zlasti v industrijskih panogah; mesta so rasla in za plasiranje kredita je bilo dosti ugodne prilike. Ker v konjunkturah tudi manj sposobni ali celo nesposobni lahko gospodarijo, se je ipri tem izcimil poseben sistem kreditiranja, ki pri presojanju kreditne podlage ni upošteval toliko dolžnikove osebe kakor stvarna jamstva in občo konjunkturo. To je šlo, dokler je šlo, a zdaj so v stiski učitelji na Dunaju in učenci pri nas.
Da se je pri takem lahkotnem poslovanju razvilo pri denarnih zavodih stremljenje po diktaturah ali monopolih v raznih gospodarskih panogah in posebna ljubezen za velike kredite, je naravno. Pri velikih kreditih so manipulacijski stroški percen-lualno manjši in kdor ima monopol, napravi še poseben dobiček in pozablja pri tem na riziko. Ta dunajska praksa je bila za nas jako Škodi,/:v vzgled.
Zato je treba po bridki izkušnji ipač znova povdariti in uveljaviti načelo, da je na vse zadnje vsak kredit le oseben kredit. Vsa stvarna jamstva odrečejo, če dolžnik mirna potrebne moralne in gospodarske sposobnosti in tudi na najboljšo idejo ne more nihče s pridom kreditirati, če manjka sposobnega človeka, ki bi jo izvršil. Naj pride karkoli, upnikov iriziko je zmerom najmanjša pri resnem, delavnem in poštenem dolžniku, ki se zna prilagoditi razmeram, in ki pri vsem optimizmu zmerom trezno presoja sedanjost in bodočnost.
Ker naši denarni zavodi tega niso do-
volj upoštevali, ampak dajali kredite po komodnejšem mehaniziranem sistemu, ne morejo danes vršiti svoje gospodarske naloge, ki bi jo po naravi morali. In tu ne pomaga prav nič vse grmenje proti »škodljivcem«, ki tišče denar doma, zakaj la reakcija vlagateljev je logična in koncem koncev za obče gospodarstvo zdrava.
Kdor tišči denar doma, izgubi res obresti. A to je čisto v redu, ker kdo naj pač vse obresti zasluži, če toliko ljudi z zaupanim denariem ni dosegli; gospodarskih uspehov. Sicer pa danesmli AT' WT??. da bi imeli ljudje posebno velike vsote doma. Denar se je že precej vrnil .n se še vrača v gospodarstvo; le da se vrača brez posredovanja denarnih zavodov.
Kmet, obrtnik ali trgovec, ki ima odvisen denar, ga ne nese več kemodno v zavod na obresti. Premisli najprej, kako ga sam lahko investira. Prikupi zemlje, postavi si hišo, obnovi portal, poveča zalogo, nabavi si stroj itd. Skratka, kreditira predvsem sam sebi, kar je vobče čisto prav. Lastni kredit ga prisili k večji gospodarski delavnosti in lastni finančni kredit mora preiti pozneje v tuji blagovni kredit.
Kdor ima pa denar, ki ga ne more sam investirati, ga posojuje drugim na hiše, podjetja itd. Pri tem prideta do kreditov tudi mali obrtnik in trgovec, ki so ju de-na1*hi zavodi navadno prezirali, ko se jim ni zdelo vredno, da bi se pečali s tako malenkostnimi, dasi često najbolj zdravimi krediti.
Zato je dandanes veliko pretiravanja v tožbah o krizi. Ni res, da vse propada in da je povsod sama zguba. Poglejmo okrog sebe in videli bomo, koliko se investira, kako uspevajo podjetja, ki so na zdravo podlago postavljena in veščim rokam poverjena, in kako si delavni 'in sposobni ljudje kljub vsem križem in težavam pomagajo na noge tudi danes.
V krizi so pač dolžniki, ki jim je kdo .preveč kreditiral in ki morda sploh nikoli niso bili kredita vredni. Zgubo imajo njih upniki in zgubo imajo tudi nekateri, ki so sami sebi preveč zaupali, zakaj tudi sam sebi ne sme in ne more nihče neomejeno kreditirati. Pravi gospodar je šele, kdor pni sebii in pri drugih točno zadene kreditno mejo.
Kar je pri nezdravih kreditih za upnike izgubljenega, ne reši danes nihče več. Izgubljen kapital je treba na novo pridobiti in to je mogoče, ker ima naša Jugoslavija kljub trenutnim stiskam vendarle vse pogoje za srečen gospodarski naipredek. Ce hočejo pri tem sodelovati denarni zavodi, si morajo pa pač prej z izpremembo poslovnega sistema pridobiti novo zaupanje in vedeti, da je začetek sin cilj vsega gospodarstva človek sam. Brez gospodarskega človeka ni stvarnih gospodarskeh vrednot.	Stanislav	Vdovič.
Trezne zahteve prevdarnih ljudi
Prepis dopisa, ki ga je prejela uprava združenja trgovcev za srez Kamnik.
»Predlagam, da se Zbornico za trgovino, o Ort, m industrijo v Lj unijam naprosi, da se na mercoajniu mestin zavzema za te zadeve:
1. Za splošno odpravo krošnjarstva. — Saj je že urez tega več kot dovelj preskrbljeno, da se vsait lahko preskrbi i vsem, samo če ima denar. Krošn^ari se samo v škodo davkopliičujočih trgovcev in pa v škodo države. Brezdvoma se porabi 25% manj sladkorja na račun utihotaipljenega in po krošnjarjih razpečauega saharina, da o drugih predmetih niti ne govorimo.
‘2. Brezposelnim naj dajo občine in občani delo in skromen obstanek, dokler si prizadeti ne preskrbe kaj boljšega in primernejšega. — Ni prav, da se nekateri delaželjui morajo po svetu potikati. N e sre čo teh pomilujočih ljudi pa izkorišča 75% postopačev, ki žive od javnih in zasebnih miloščin. Pridobitve modernih in napredujočih izumov naj se iporabijo v korist splošnosti in takoj bo polovico manj brezposelnih.
3.	Pri moratoriju kmetskih dolgov naj
se upošteva, da priden in varčen kmet, ki je sveje prihranke obrestonosno nakladal, najstrožje obsoja vsak moratorij. On in vsi vemo da to zahtevajo v večini le oni, ki so enkrat plačali dolg z inflacijskim denarjev, potem so se pa zopet zadolžili v nadi, da se zopet na ta način otresejo dolgov.
Demonstrirali so najprvo za zopetno inflacijo, ker pa to ni pomagalo, demonstrirajo sedaj pa za 50-letni; lo je za večni moratorij.«
iK temu dopisu bi pripomnili le to, da je plenarna seja Zbornice za TOI vse te predloge tudi upoštevala in so vsi ti predlogi tudi med sklepi, ki jih je soglasno sprejel plenum zbornice.
3i [mih oramiiadj
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene gg. učne gospodarje, da se radi božičnih praznikov in dela v trgovinah
tlft itr«. ua<dalio>vttltu. &oll j»vonaka a ju»alui.m
dne 19. I. m. Redni pouk se prične potem v ponedeljek, dne 9, januarja 1933. Predsedstvo uprave.
VAŽNO PREDAVANJE Društvo »Pravnik« priredi v sredo, dne 21. t. m. ob 18. uri v zbornični dvorani tuk. univerze predavanje g. univ. prof. dr. Milana Škerlja >0 reformah v pravu družb z omejeno zavezo.« — Ker bo predavanje zanimivo ne samo za pravniške, temveč tudi za trgovske kroge, vabimo vse člane in prijatelje društva in zlasti tudii one, ki bi hoteli po predavanju poseči v debato, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
£iytlUCn>dl1lŽ
XI. dražba kož^ttivjadi se vrši dne 25. januarja 1933 v prostorih velesejma v Ljubljani. Blagi; se sprejema v komisijo že sedaj. S pošiijatvijo kož naj iiikdo ne odlaša do zadnjega, ker je v korist stvari same, da Divja koža« čimpreje ve, s koliko in kakšnim blagom bo za dražbo založena. Komur poslovni red »Divje kože« ni znan, naj ga 'taki.j zahteva. »Divja koža« je osrednja lovsko-prodajna organizacija, ki dela edinole v dobrobit našega lovstva. Lovci, poslužite se za vnovčevanje svojega pridelka edinole te svoje prodajne organizacije. — Divja koža«, Ljubljana, velesejem.
»SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. decembra prinaša med drugim: Kr. odločba o ukinitvi kralj. gen. konzulata v Hamburgu. — Odločba o razporedu zvanj v resortu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. — Naredba ministra za soc. pol. in nar. zdravje, s katero se zvišuje prispevna tarifa za zavarovanje delavcev za nezgode. Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet v dnevnikih ali na drug način. — Pravilnik o načinu pobiranja in o uporabi taks za preizkušanju zdravil. — Norme za cestne mostove. — Ustanovitev davčne uprave na Vrhniki. — Razne objave iz »Službenih novin«, objave sodišč in uradov ter razne objave.
&4vetu
Finančni odbor je sklenil, da smejo po- | deželske občine v bodoče pobirati na vino |
I Din trošarine, mestne občine pa Din 1*50 J od litra. Za žganje ostane v veljavi maksi- j mirana trošarina 5 Din od hektolitrske stopnje.
Novi proračun Vrbaške banovine znaša 17 milijonov Din, dočim je lani »našal 47*4 I milijonov. Znižan je torej za približno eno j četrtino.
Proračun Dunavske banovine za 1. 193.1- i 1934 znaša 128 milijonov in je za tri mili- J jone manjši, ko seaanji. Pobirala se bo j i% banovinska doklada.
Proračun vardarske banovine za lelo j 1933/34 znaša 47,94 milijonov Din, za 4 j manj ko prejšnji.
Vojnico morajo odmeriti davčni uradi za | vsa leta vključno do L 1932.
Dr. iiogumil Vošnjak je izstopil iz poslanskega kluba JRKD in vstopil v Jugo- ] slovansKi narodni klub.
V vsej Orni gori je 27 bank, ki imajo j skupno 46:55 milijonov Din.
Od januarja do novembra 1932 je bilo v Jugoslaviji konkurzov 666 (1. 1930 578, i
1.	1931 475), prisilnih poravnav pa 1075 (1. 1930 156 in 1. 1931 715).
Nandor Gerbec, lastnik znane pivovar- j ne v Starem Bečeju je zaprosil za prisilno poravnavo izven stečaja, ki mu je bila dovoljena. Aktiva znašajo 14-3, pasiva pa 13-4 milijonov Din. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v enem letu.
Novo francosko vlado je sestavil Paul lloncour. Med člani njegove vlade so Chautemps, Daladier, Demonzie, Cheron m drugi.
Novo belgijsko vlado je sestavil Broc-(jueville. Zunanji minister je Hymans, finančni Jaspar, notranji po Pullet.
Sovjetski poslanik v Londonu se pogaja z angleško vlado zaradi obnovitve trgovinske pogodbe.
Argentinska vlada je razglasila obsedno stanje, ker je prišla na sled nevarni zaroti proti predsedniku republike.
Poljski sejni je sprejel zakon o konverziji dolgoročnih dolgov.
ltaUjunuko.uia/dittVkiki dogo v o »• o tui‘1-
stovskem prometu v prosti coni na Kvar-neru in Opatiji je bil podaljšan za eno leto.
Češkoslovaški žitni urad je sklenil, da bo dovolil uvoz žita samo kot kompenzaciji) za češkoslovaški izvoz.
Madjarski transferni moratorij, ki poteče dne 25. t. m., bo podaljšan do konca januarja 1933.
Nemška zunanja trgovina je Ibila v prvih
II mesecih t. I. aktivna za 2624 milijonov mark, dočim lani le za 1012.
Zaradi vedno večje konkurence japonskega blaga tudi že na vzhodnih sredozemskih trgih je interpeliral v angleškem parlamentu poslanec- Hemmersley.
V novembru je bilo v Franciji vplačanih 3.284 milijonov davkov, za 585 milijonov manj ko v novembru lani.
Ameriški senat je sklenil, da se podeli Filipinom široka samouprava za dobo 8 let, v katerih morajo Filipini dokazati, da se znajo sami upravljati.
Finančna komisija ameriške poslanske zbornice je sklenila, da se bo smelo v Ameriki varili pivo, ki bo imelo 3'2% alkohola; od vsakega soda pa bo treba plačali 5 dolarjev davka.
Nemški državni dohodki so znašali letos iO milijard mark, dočim so znašali 1. 1929 13 in pol milijarde mark. Značilno je, da so dohodki padli v tej meri kljub uvedbi novih davkov, ki dajo letno 2 milijardi.
španska vlada bo i>dpravila vso kontrolo deviz.
Letonska Narodna banka je znižala obrestno mero od 7 na 6%.
10.0(30 političnih jetnikov bo amnesti ranih v Nemčiji.
Že v 24 urah
T us. Min« klobuke itd. Skrobl in »Tetlolika srajce, ovratnike in manSete. Perc. suši, munga in Uka domaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski naBip 4—6. — Selenbuncora ul. 8. Telefon it. 22-78
OBČNI ZBORI Splošna maloželejsniška družba d. d. v
Ljubljani ima občni zbor v četrtek, dne 29. decembra t. 1. v sejni dvorani mestnega magistrata.
Pod tem naslovom je izšla 1. 1932. v Zagrebu knjiga ki jo je spisal ing. Srečko Madjarevič. Knjiga je spisana v srbohrvaščini, natisnjena v latinici; cena 120 Din. Založil jo je pisec sam.
Knjiga ima 292 strani in je razdeljena na ta poglavja:
1. Splošna razmotrivanja « gospodarstvu. Svetovna kriza. Vloga strojev v gospodarstvu. Finančna kriza v šumskem gospodarstvu.
2. Ožja razmotrivanja, nanašajoča se na gozdarstvo. Naše gozdarstvo po zedinjenju. Gozdna industrija in trgovina z lesom. Gozdarstvo v sedanji svetovni krizi. Vsled krize nastala sporna vprašanja med zastopniki agrarcev in gozdarjev.
3. Pojem gozda. Definicije raznih strokovnjakov. Definicija, ki jo pojmuje pisec knjige.
4. Gozdarska statistika vsega sveta. Podatki o raznih vrstah lesa, tal, klime. Spodnja meja biološkega gozda. Splošno razširjenje šume po vsem svetu s pregledno karto gozdov vsega sveta in posebej Jugoslavije. Stanje gozdov v posameznih delih svetil ilustrovano z obširnimi statističnimi podatki.
5. Nastanek, pomen in važnost gozdov. Geologija pradobe in starega veka. Prvi pojav iglavcev. Doba listavcev. Ledena doba. Važnost genetike šumskega drevja. Borba za obstanek. Pogozdovanje krasa. Energija drevja. Gospodarska važnost šum. Vpliv gozdov na temperaturo, vlago, na plodnost tal.
6. Gojitev gozdov. Tla. Fizikalna, kemična, biološka raztvorba. Klima. Gozdne sestavine. Vpliv toplote. Energija korenin. Rahlost tal. Elektrolitski proces. Voda, mineralna prehrana gozdnega rastlinstva. Humus. Prirastek lesa. Vrste sečenj v Šumak. Pogozdovanje goličav.
7. Urejevanje gozdov. Taksacija. Opis sestojin. Predpisi o načinu, po katerem naj se gospodari. Računanje donosa šume. Trajno gospodarjenje, obhodnja, normalna šuma. Potreba urejanja šum.
8. Šumska industrija in lesna trgovina.
Izkoriščanje šum. Merjenje lesa. Industrijska predelava lesa. Suha destilacija. Trgovina z lesom. Množina lesa, ki jo potrebuje svetovni trg. Predlogi raznih vele-industrijcev, kako 'bi se dala rešiti kriza lesne industrije in trgovine.
9. gumarska politika. Splošen pojm. Država in šume. Nekaj predpisov šumarske zakonodaje, gumarska društva. Davki. Zavarovanje šum proti požarom. Statistika šum. Naloge šumarstva. Šumarstvo in poljedelstvo. Organizacija šumarstva.
Inž. Madjarevič je obdelal gori označene predmete prav temeljito, posebno kar se tiče teoretične strani. V knjigi dobijo posestniki, industrijalci, trgovci, pa tudi šumarji marsikaj, kar jim bo v korist.
Nekatera poglavja je pisec obdelal svojevrstno, kar kaže, da obvlada stroko in tudi discipline, ki so podlaga za razumevanje šumarske vede.
Ne moreni se spuščati v oceno in kritično razmotvivanje posameznih, po piscu obdelanih materij, čeprav bi bila razmotrivanja zelo zanimiva, kakor na primer glede problemov nekaterih veleindustrijcev, kako rešili ali omiliti splošno in specijalno lesno krizo; dalje glede poglavja, ki govori o prispodobi gospodarjenja zasebnika in države kot posestnice gozda; glede uravnovešanja Šumake kulture in poljedelstva, ki se po nazoru pisca nagiba vsled splošne svetovne krize v prilog šumarstvu, i. dr.... Pre-motrivanje in sodlto o teh problemih prepuščam vsem, ki jim pride knjiga v roke.
Povdariti pa moram pri tej priliki, da se z' vsemi naziranji pisca nikakor ne morem strinjati. Pisec je v knjigi pokazal, da premalo .pozna gospodarske in posestne razmere v Sloveniji. Razmere v Sloveniji ne dopuščajo aplikacije vseh, po inž. Madja-
reviču iznešenih nazorov. Njihovo izvrševanje v Sloveniji ne bi imelo dobrih posledic, ker pri nas ne igrajo vloge samo privatni, temveč v prav velikem obsegu tudi javni oziri, to predvsem radi obilice malih posestev in zaščitnih šum v naših goratih, alpskih predelih itn v hudourniških območjih. Zato se tudi ne moremo sprijazniti s stališčem, izraženim na strani 230. cit. knjige, ki se glasi, da .stoje interesi gozdnega lastnika iznad vsega, in da gre pri izkoriščanju šume v glavnem samo za to, da se poseke takoj zopet pogozdijo. Imamo naselja po gorskih dolinah, katerih prebivalstvo dan na dan živi od dela, ki mu ga daje šuma. To delo mu ostane trajno osi-gurano le tedaj, ako v bližnji velešumi trajno gospodarijo. Ne gre posekati cela pobočja naenkrat in spraviti nato okoliška naselja za desetletja ob vsakdanji zaslužek iin kruh!
Avtor knjige se preveč zavzema za čisto sečnjo, ki pa po strminah goratih krajev niti ni dopustna. Avtor se pri presojanju rentabilitete čiste sečnje nič ne ozira na visoke stroške, ki jih povzroča ponovno čiščenje in trebljenje mladih kultur na posekah, kar celč daleč presega stroške za-sajevanja. V goratih krajih posestniki radi visokih stroškov ta dela opuščajo, zato pa jim plevel in grmičevje preraste in uniči izvršene nasade.
Najmanj mi ugaja poglavje o šumarski politiki; čeprav je v njem tudi dosti lepih •in dobrih idej. Smela je trditev na strani
266.,	da ima v gospodarskih vprašanjih v privatnih šumah odločevati samo šumar-inženjer. Ta organ je vendar nameščenec posestnika!
To, kar .piše ing. Madjarevič o pooblaščenih šumarskih inženjerjih, je morda ponekod izvedljivo, a ne povsod. Nii pravilna njegova trditev, da privatnik sedaj nima več šumarskih nameščencev, ker je agrarna reforma onemogočila privatno šumarsko službo. Posestniki z več sto hektarji šume, in tudi še večji posestniki imajo pri nas slej ko prej svoje gozdarje, ki jim uspešno pomagajo oskrbovati gozdove. Teh nameščencev je v Dravski banovini prav veliko (nad 90). Posetniki so ž njimi prav zadovoljni; saj ne morejo za manjša posestva plačevati inženjerja, niti ne marajo takega upravitelja, ki ne služi na licu mesta, to je na njihovem posestvu, koder
jim je ves dan na razpolago, bodisi v pisarni, bodisi v šumi, pri delavcih in drugod. Talcih gozdarjev bodo posestniki potrebovali tudi v bodoče, ker se noben samostojen posestnik ne želi združiti radi skupne uprave z drugim posestnikom, niti ne želi izdajati nikomur svojih kuipčijskih zadev in trgovskih tajnosti. Združevanje bi bilo za male posestnike priporočljivo le radi skupnega čuvaja, ne pa radi skupne uprave — saj upravlja svoje tnalo imetje lahko vsak sam brez upravnih stroškov. — Čuvaj je pa potreben maloposestnikbm tudi le tam, koder so v bližini velika mesta ali tovarne.
Kar se tiče šumarskih šol, pravi na strani 276. knjige, da razen dveh fakultet (po našem mnenju bi radi preobilice absolventov ena zadostovala), nimamo nobene šumarske šole v državi. Pisec je mnenja, da naj vsakdo namesti le inženjerja. Tu moramo zopet omeniti, da od šumar-skega inženjerja, ki bi imel sedež v večjem mestu, in bi hodil na posamezna posestva le včasi pogledat, posestnik nima dovolj koristi. Naj bo posestniku dano na prosto, da si sam voli sistem uprave, ako hoče in ima čas, da sam sedi v pisarni in da dela vse sam — doma in v šumi — potem inn zadostuje plačevati samo nekakšno nadzorstvo po privatnem šumarju-inženjerju! Takšne uprave nima niti država za svoje šume, nasprotno ima država sionske uprave razmeščene v bližini šum, po vaseh, da celo prav v samoti, ne pa v mestih. Zato ni mogoče generalizirati zahteve po inže-njerskem sistemu, iznesene na strani 289. v odstavku, ki govori o organizaciji šumarstva in jo aplicirati na privatnega posestnika. Nasprotno! Šumarsko-tehnično pomožno osebje nam je potrebno, ki se je izkazalo za manjša gospodarstva porabilo in cenejše. Imamo in potrebujemo tako osebje tudi v državni občeupravni službi.
Kar se tiče trditve pisca, iznesene na koncu strani 284., da odnošaji šumarstva naprain šumski industriji niso dovolj prijateljski, je to pač le tam mogoče, kjer se industrijalec noče ukloniti predpisom šum-skih zakonov, javnemu interesu in interesu občutne prizadetega žiteljstv \ bližnje in daljnje okolice, ki ima tudi piavico do eksistence. Posameznik mora podrediti svoje koristi blagru splošnosti.
Ing. A. š.
Voto&oi Mi	tcfyu
V zadnjem času se je lesna trgovina z Italijo nekoliko popravila. Zanimanje za jugoslovanski les je večje, še vedno pa je vsled neznosne konkurence cena nizka. Upati je, da bo nekaj zboljšanja povzročila konferenca v Milanu, katere se je udeležil za jugoslovanske lesne producente tudi inž. Lenarčič, kot ekspert pa konzul Hing. Na tej konferenci so se med drugim italijanski interesenti pritoževali proti ani-moznosti, ki da vlada v Jugoslaviji proti vsemu, kar je italijansko. Povdarjali so, da mi uvažamo vse industrijske izdelke iz Češkoslovaške ne iz stvarnih potreb in starih trgovskih zvez, temveč samo iz panslavističnih vzrokov in pa iz sovraštva do Italije. Naši zastopniki so po pravici zavrnili to mnenje in povdarjali, da se naša trgovina ozira le na stvarne razloge. (Vendar bi pa pri tej priliki vseeno povdarili, da nekateri naši ljudje, ki pa niso iz gospodarskih krogov, menda res ne vejo, da je trgovina s '.sosedom najbolj naravna in da je trgovina z Italijo nam potrebna.)
Zboljšanje je pričakovati tudi od pre-orientacije Italije glede uvoza ruskega lesa. Italija je spoznala, da je za njo škodljivo, če postane torišče najbolj divjega boja za znižanje lesnih cen. Sovjetski dum-ping ne ubija samo italijanske lesne produkcije, temveč škoduje tudi italijanski lesni industriji. Italija zato podpira stremljenje, da se mora tudi Rusija pridružiti evropski lesni centrali.
Naš preje znaten izvoz lesa na Madjar-sko je v zadnjem ča»ii cisto prenehal in — kakor smo že poročali — ni pričakovati, da bi mogli izkoristiti ves dogovorjeni kontingent z Madjarsko. Je to posledica doi-gov, ki jili dolguje Jugoslavija Madjarski. Za razne materijalne dobave bi morala plačali Jugoslavija okoli 100 milijonov Din, ker teh ne plača, je pritisnila Madjarska jugoslovansko izvozno lesno trgovino. Tako mora ta zopet enkrat plačevati za druge račun. Sedaj pa so se pričela pogajanja, da Ik> Jugoslavija plačala ta svoj dolg z dobavo lažnega blaga, predvsem lesa. Upati je zato, da se bo odprl madjarski trg za naš les.
Lesna trgovina s Francijo je čisto zastala in vse je odvisno od uvozne kvote, ki nam jo bo drugo leto dovolila Francija. Nujno potrebno bi bilo, da bi naša diplomacija prav krepko segla naši lesni industriji pod roko.
Dobra pa je Ibila lesna kupčija s francoskimi kolonijami, zlasti z Alžirom.
Angleški trg pa vedno manj jemlje našega blaga, ker se vedno bolj uveljavlja na angleškem trgu ruski les. Samo za hrast je nekaj zanimanja, a še to je čisto , neznatno.
V splošnem je vendarle položaj nekoliko boljši, dasi je vsled novih carin, ki so jih uvedle Francija, nato Nemčija in Italija, zelo težaven. Velika napaka je tudi v tem, ker ne znamo izkoristiti našega uvo-
&
m
CIKC3IJA
Naš pravi domači izdelek I
za, kar posebno drastično dokazujejo italijanske pritožbe, da v vsakem pogledu favoriziramo Češkoslovaško. V tem oziru bo treba vendarle brez ozira na kakšne sentimentalne ozire ukreniti, da postane naš uvoz pozitivna postavka za naš izvoz.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o iinovini:
trgovca Jeglitscha Karla v Novi vasi pri Mariboru. Konkurzni sodnik dr. Kovča, upravnik mase dr. Irgolič. Prvi zbor upnikov dne 22. decembra l. 1. ob pol 11., soba št. 84. Oglasitveni role do 13. januarja 1933. Ugotovitveni narok pri mariborskem okrožnem sodišču dne 19. januarja 1933 ob
10.	uri.
Uvedeno je poravnalno postopanje o
iinovini:
lastnice frizerskega salona Marije Fet-tich-Frankheiin, množene Scheiber v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravnik odvetnik dr. Rapoc. Narok za sklepanje poravnave dne 23. januarja 1933 ob 9., soba št. 84. Rok za oglasi-tev do 17. januarja 1933. Poravnalna ponudba 40%.
Potrde se poravnave: tvrdke >Berkov v Lju' ljani, trgovca Rada Polaka v Ormožu, mizarja Vivoda Stankota v Ormožu in čevljarskega mojstra Gorenjaka Konrada v Celju. Slednji; mora terjatve iz 1. in II. razreda plačati v celoti, upniki II. razreda pa dobe 75% kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih. Porokinja žena prezadol-ženca. Nadalje se odobri poravnava čevljarskega mojstra Vinka Tabora v Radečah pod pogojem, da dobe upniki 40% kvoto svojih terjatev, plačljivo v štirih obrokih.
Končno jc poravnalno postopanje trgovca Jelovška Josipa v Ljutomeru, trgovca Krel-!a Josipa v Celju in trgovca Neumanna Ovidona v Turskem vrhu.
RAZVOJ NAŠIH ŽELEZNIC
Kljub vsem težavam je Jugoslavija znatno razširila svojo železniško omrežje, kar najlepše dokazujejo te številke: Leta 1918 je znašala železniška mreža v Jugoslaviji 8.800 km, 1. 1919 8.991 km, 1. 1920 9.332 km, 1. 1921 9.420 km, 1. 1922 9.618 km, 1. 192'.’. 9.626 km, 1. 1924 9.836 km, I. 1925 9.859 km, leta 1926 10.050 km, leta 1927 10.063 km, 1928 10.103 km, I. 1930 ravno toliko, 1. 1931 10.224 km. V vsem je bilo zgrajeno 1.219 km nove proge, za kar jo bilo izdanih 1.615 milijonov dinarjev. 0:1 novih prog je bilo zgrajenih v Sloveni;. 37-5 km za 51 milijonov, na Hrvatskem in v Slavoniji 445 km za 461-8, v Dalmacij. 23-3 km za 59-5, v Bosni in Hercegovini 82-1 km za 55-6, v Vojvodini 37-5 km za 84-5, v Srbiji 366-4 km za 775-7 in v južni Srbiji 227 km za 126-7 milijonov Din.
Dr. Pi rčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 120 m3 lesa.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. decem-t. 1. ponudbe glede dobave 1200 komadov ročajev za pile. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg namiznega olja, 4000 kg masti in 30.(300 kg pšenične moke.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. januarja 1933 ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala; do 12. januarja 1933 pa glede dobave 2000 komadov metel, 50 komadov ščetk, 400 komadov bombažnih krp, 4000 škatel j paste «a čiščenje kovin, 400 kg angleškega kamenja, 800 kg urinola, 50 kg za filtriranje vode, 400 steklenic: tekočine za čiščenje kovin, 300 kg masti za parkete, 100 komadov otiračev za čevlje in 30 kg plavca.
Dno 16. januarja 1933 se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija glede dobave tdskovm. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja krovskih del. Dne 5. januarja 1933 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede oddaje krovskih del na kurilnici v Vin-kovcih. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti, pogoji in proračun pa pri gradbenem oddelku te direkcije.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 350 m manesmanovih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. januarja 1933 ponudbe glede dobave nosilcev in 1000 kg olja za mazanje.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. januarja 1933 ponudbe glede dobave 1700 kg jeklenih vrvi; do 19. januarja 1933 pa glede dobave 100 komadov rudarskih žag in 120 m gonilnih jermen. — Dne 16. januarja 1933 se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave drž. monopolov v Beogradu licitacija glede dobave papirja. — Dne 18. januarja 1933 se bo vršila pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija glede dobave jam bor ja. — (Pred-metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 5. januarja 1933 se bo vršila pri Komandi Kosovske divizijske oblasti v Prištini licitacija glede dobave 25.000 kg riža. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila potom licitacije dne 16. januarja 1933 pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri listi direkciji.)
Prodaja svinca.. Dne 16. januarja 1933 se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede prodaje 70 ton svinca. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 31. januarja 1933 se bo vršila oiert-na licitacija pri Primorski direkcije pošte in telegrafa v Splitu glede dobave tiskovin.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Dravo-grad-Meža se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani potom licitacije dne 23. januarja 1933. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Ob iiiiie autfomatfični bnlel
D A)-DA M
Žalostna kronika
Društvo indu8trijeev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza, za čas od 1. do 10. decembra 1932.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Savska banovina: Lammer Ferdo, indu-strijalec, Zagreb, Nova cesta 36; Sušič Pavel, trg., Rab.
Vrbaska banovina: Memič Mustaia i Smail, Bos. Novi.
Drinska banovina: Gojkovič Luka, trg., Koraja, srez Brčanski; Obradovic Olga, Valjevo; Tanasič Mara, trg., Brčko.
Zetska banovina: Lisičk: Milovan, trg., Cetinje.
Dunavska banovina: Brauna Davida vd. roj. Veizenfeld Riza, Bajnok; Stipančovič Brača, trg., Subotica.
Moravska banovina: Mandič B. Drago-ljub, trg., Negotin; Radosavljevič Radomir, trg., Negotin; Stankovič Vlastimir, sedlar, Negotin; Vremeševič Djordja, trg., Negotin.
Vardarska, banovina: Nesič Nasko, trg., Gnjilana; Ničevič Todor, biv. trg., Bitolj.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kostolanji Mihajlo, trg., Jabuka.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Korber Viktor, trg., Dubrava-Križevljanska; Lončar M., trg. s kurivom, Zagreb; Nastiš Emil nasl. Nikolič, Bjelovar; Snop d. d., Zagreb.
Vrbaska banovina: Aleksander Štraus, trg., Derventa.
Drinska banovina: Papo A. Me n ah e m, trg., Sarajevo.
Dunavska banovina: Viraga Jovan, trg., Subotica.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Alferijev
Vladimir, trg., Beograd, Knez Mihajlova ibroj 28; Matejič i Sazdič, trg., Beograd, Knez Mihajlova 47.
C- KONČANA KONKURZNA
POSTOPANJA.:**	1.
Savska banovina: Malinarič Anton, po-stolar, Krk.
Drinska banovina: Cveher Elias, foto-optiker, Sarajevo; D zerimovič F er id, trgovec, Sarajevo; Rozner Ignjat, adv., Tuzla.
Dunavska banovina: Davidovac i Jankovič, trg., Novi Sad; Markovič Milovan, podjetnik, Kragujevac; Narodna radnja (Hiršfeld Gizela in Štefanija Hiršfeld), Indjija.
Moravska banovina: Djokič Dragutin, Aleksinac.
Vardarska banovina: Majir A. Arnestia, Bitolj; Ristič V. Djordje, knjižar, Bitolj.
Beograd, Zemun, Pančevo: Dajč Žigo, kožarski trgovac, Beograd.
D. KONČANA PRISILNA PORAVNALNA POSTOPANJA:**
Savska banovina: Dručkovič Franjo, pe-kar, Sisak.
Vrbaska banovina: Djonlagič Hamdija, Čelinac.
Primorska banovina: Dražič Petar pok. Bože, mizar, Benkovac; Gulič Fodor pok. Jovana, trg., Benkovac; Mezič Šukrija, trg., Mostar; Mijič Stevo, trg., Bijeljina; Stoj-savljevič Danilo, trg., Benkovac.
Drinska banovina: Alkalaj J. Albert, trg., Sarajevo; Elazar M. Mošo, trg., Sarajevo; Papo S. Albert, trg., Sarajevo.
Dunavska banovina: Ferenc Karl, mizar, Debeljača; Jelič Vase, krojač, Novi Sad; Jerkovič Filip, trg., Čovič; Ljubičič Brača, krojač, Novi Sad.
Beograd, Zemun, Pančevo: Bauer Kata-
rina, lastnica čevljarske delavnice Franjo Bauer nasljednici, Zemun; Frid Josip i Zak Frid, obučara, Beograd; San del Josip, krznar, Beograd.
* Opomba: Datum za imenom tvrdke pomeni rok, do katerega je treba terjatev prijaviti sodišču.
Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
Podatke iz Dravske banovine srno izpustili, ker jih objavljamo sproti.
** Opomba: Vzrok, zakaj je bilo postopanje končano, se izve v našem tajništvn.
Vpisale so se nastopne firme;
Sedež: Celje-Gaberje.
Besedilo:	Karl	Koštomaj,	splošno	kle-
parstvo, Celje-Gaberje.
Obratni predmet: splošno kleparstvo.
Imetnik: Karl Koštomaj, kleparski mojster v Celju-Gaberje, Tovarniška ul. št. 10. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 7. decembra 1932.
Firm. 392/32 — lig A III 160/2.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Tlieer Franjo & Co. družba i omejeno zavezo.
Obratni predmet: Izdelovanje mila, parfumov in kemičih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 5. dec. 1932.
Visokost osnovne in vplačane glavnice: Din. 10.000-—
Poslovodje: Theer Franjo, obrtnik v Za-vodni št. 13, Miki Slavko, zasebnik v Za-vodni.
Za namestovanje upravičena in firmo podpisujeta oba poslovodji tako, da podpišeta pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo kolektivno svoje ime.
Oglasi se izvršujejo po priporočenem pismu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. 1., dne 7. decembra 1932.
Firm. 393/32 — lig. C II 68/2.
¥
Sedež; Kranj.
Besedilo: Ahačič & Šifrer.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 10. novembra 1932.
Družabniki: Ahačič Franc in Šifrer Franc, oba trgovca v Kranju, Kokrsko predm. št. 1.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa vsak izmed družabnikov samostojno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932.
Firm. 924/32 — Rg. A VII 108/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Umetniška propaganda« druž ha z o. z.
Obratni predmet: Založba knjig in umetnin.
Družbena pogodba z dne 14. oktobra 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne in vplačane glavnice: Din 21.000-—.
Poslovodja: Ing. Uhlif Hugo, graščak in Ulili? Marica, roj. Jelenc graščakova soproga, Ruda pri Zidanem mostu.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta poslovodji vsak zase samostojno.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932.
Firm. 850/32 — Rg C V 94/1.
Tedaj 19. decembra 1932.	Tovpra Sevanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
AniBterdam 100 h. gofd.	2314-29	232565
Berlin 100 M ...	13(59 03	137983
Bruselj 100 belg . . .	797 46	801 40
Budimpešta 100 pengO	—•—	
Curih 100 fr		1108-35	1113-85
London 1 funt . . .	190-53	192-13
Newyork 100 dol., kabel		•		
Newyork 100 dolarjev	5738 81	6767-07
Pariz 100 fr		224 79	2*691
Praga 100 kron . .	17056	171 42
Stockholm 100 Šved kr	— •		
1'rst 100 lir 		294-35	296-75
AVSTRIJSKE DELAVNICE SE SELIJO
V sled silne gospodrske stiske v Avstriji je vedno več delavnic brez posla. V zVezi s tem poročajo dunajski listi, da je l balkanskih držav in Bližnjega vzhoda polno zastopnikov, ki hočejo kupiti te delavnice, zlasti za fino mehaniko in /.a popravilo avtomobilov, ter jih prenesti v svoje države. Avstrijska uvozna komisija je preiskala to zadevo in ugotovila, da je nepričakovano veliko število lastnikov avstrijskih delavnic pripravljenih svoje delavnice razprodati. Avstrijska vlada skuša sedaj ! j gibanje zatreti, ker se ne bi samo zmanjšala avstrijska produkcija, temveč bi tudi trpele vse industrije, ki so v neposredni zvezi s temi delavnicami. Vprašanje pa j*', če bo namera avstrijske vlade uspela.
KAJ JE PREJELA AMERIKA
Dne 15. decembra so prejele Združene države Sev. Amerike ta plačila: od Vel. Britanije 95,750.000, od Češkoslovaške
1.500.000, od Italije 1,245.000, od Finske
186.000, od Latiške 148.000 in od Litve 92.000 dolarjev, skupno od vseh 98,722.675 dolarjev.
Niso pa plačale zapadlih obrokov te države: Francija 19.2, Poljska 4.4, Belgija 2.1, Estonska 0.356 in JVIadjarska 0.041 milijonov dolarjev. Skupno bi morale te države plačati 26 milijonov dolarjev.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 20. decembra:	Zadoščenje.
Chandelier. Francoski večer. Izven. Globoko znižane cene.
Sreda, dne 21. decembra; Kar hočete. Red Sreda.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 20. decembra: Adel in Mara. Red A.
KUVERTAH
HUB LIANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 -- MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarst«o in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovoko-induatrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljuibljana.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
gri£on>čaJipeceriiakoJ>lB^^
deželne pridelke,_kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna praiarna za kavo In milni ca dišave z električnim obratom llltl it 286* Ceniki B a raipollgol
t!rgovd in industrijci l
Tggovshi
lisi
m priporoča ta
inmeviranfel