Danes Razgledi! EVfOtrailSU pomagali 'Že tretjič v letu 1979 Danes so Dolenjskemu listu spet priloženi Dolenjski razgledi. Ze tretjič letos je pokrajinski tednik debelejši za to prilogo, ki je v bistvu razširjena kulturna rubrika lista, le da objavlja tudi literaturo dolenjskih . avtorjev. Tako je tudi tokrat. Poleg literarnih prispevkov osmih avtorjev napolnjujeta večji del strani današnjih Dolenjskih razgledov daljša zapisa izpod peres dveh No-vomeščanov: Bogo Komelj se je razpisal o Pavlu Gslej bo v Iranu več’ preprog tudi za domačo (klicaj)' uporabo . . . TACAŠ PA SO IMELI OBILO ZADREG TUDI na znanem londonskem letališču Heathrovv, kjer je policija na nekem potniku našla več kilogramov eksploziva. Zaradi tega so za dve uri ustavili ves letalski promet in izpraznili poslopje, v katerem so odkrili potnika z eksplozivom. Ib dveh urah so letališko poslopje znova odprli za promet, medtem pa je kajpak nastala velikan-; ska- gneča tudi na dohodih k letališču . . . Bolje gneča kot eksplozija . . . GNEČA JE BILA NA MARSIKATEREM evropskem letališču konec tedna zaradi tega, ker so francoski nadzorniki poletov znova stavkali. Zahtevali so višje osebne dohodke in boljše pogoje za delo. Za zdaj si tega niso izborili, pač pa so povzročili večurne zamude letal na malone vseh evropskih letališčih, s katerih niso mogla poleteti letala, namenjena v Par iz. In da bi bila mera polna, so stavkali tudi portugalski letališki mehaniki, zaradi česar na tamkajšnjih letališčih niso mogla pravočasno poleteti številna letala . . . Majhne nagajivosti velikih mojstrov . . . ZA KONEC PA ŠE KOMIČNO-RESNA NOVICA. Vrhovno gospodarsko sodišče evropske gospodarske skupnosti je odločilo, da prepoved izvoza in uvoza pornografske literature ne predstavlja kršitev sporazuma o svobodni trgovini med deželami članicami. . . Morala čez vse .. PROTEST V MADRIDU — V središču španske prestolnice že več dni demonstrirajo mladi Spanci v protest zoper brutalnost pobege, ki je te dni ubila dva mlada demonstranta na ulici. Policija je morala uporabiti soizibu plin, da je razgnala demonstrante. Podobni spopadi so bili tudi v nekaterih drugih španddh mestih. Na sliki: med demonstracijami vMadridu. (Telefoto: UPI) Nekdo bi rad pobiral smetano Slovenske mlekarne so ponudile živinorejcem v okvira žrvmoRjdte podovne skupnosti Slovenije v podpis dodatek k samoupravne mn sporazumu o oblikovanju deležev iz skupnega prihodka proizvodnje, predelave In prodaje mleka in mlečnih izdelkov. Povedano bolj preprosto: gre za to, kolikšen delež naj dobijo od novih, zvišanih cen živinorejci, mlekarji in prodajalci. Živinorejci niso zadovdjni s predlogom. Mlekarji pa zatrjujejo, da se pri novih cenah razmerje med njimi in živinorejci ne bo spremenilo. Tak račun ni točen, ker niso upoštevane vse stvari, ki spadajo v dohodkovno razmerje. Zvezni izvršni svet je v začetku decembra določil novo varstveno ceno pri odkupu mleka, in sicer 1,67 din za tolščobno stopnjo ali okoli 6 din za liter s 3,6% tolšče. V prihodnjem letu pa bo odpravljena republiška premija 40 par od litra mleka. Republiški se-kretaiat za kmetijstvo je zato mlekarnam predlagal, naj bi k varstveni odkupni ceni dodale še 50 psu na liter mleka. Tako bi se ohranilo dosedanje razmerje med mlekarnami in živinorejo. Brez takega dodatka pa bo porušeno v škodo živinorejcev, ker njihov dohodek od mleka ne bo porasel toliko kot dohodek mlekarn in trgovcev od mlečnih izdelkov. Predlagano dopolnilo k samoupravnemu sporazumu, v katerem so natančno navedene vse cene mlečnih izdelkov, naj bi prispevalo k uvajanju dohodkovnih razmerij med živinorejci, mlekarji in trgovci. Živinorejci pa ne morejo biti zadovoljni z deleži vsakega izmed njih v skupnem prihodku, če ne bo upoštevana izguba dosedanje premije za mleko. Predlagajo, naj ustrezne strokovne službe ugotovijo dejanske stroške pri prireji mleka, izdelavi in prodaji izdelkov. Po ugotovljenih deležih stroškov — seveda poprečnih, ki naj bi jih priznala družba — bi si potem delili skupen prihodek od prodanih izdelkov, oziroma prodajno ceno določenih izdelkov. Zdaj še ni tako. Mlekarji so po računih, ki so jih pripravile njihove strokovne službe, do ločili živinorejcem le tako odkupno ceno za mleko, ki jo je določil že zvezni izvršni svet kot varstvena Sicer pravijo, da bo to le akontacija, vemo pa, kako se prigospodari in deli ostanek dohodka, če ni vnaprej natančno določeno. Podpise živinorejcev potrebujejofle zato, da bi lahko pristojnim organom predložili predlog za zvišanje cen mlečnih izdelkov kot sporazumno sestavljen. Mlečni izdelki: siri raznih vrst, smetana, jogurt, alpsko mleko se bodo podražili za okrog 28%, nekateri še bolj, surcwo maslo za 33 %, in le redki manj. Živinorejci ne bodo več toliko dobili za mleko, porabniki pa se bodo kot običajno najbolj jezili nanje, češ da navijajo cene. JOŽE PETEK Demokratični zbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je potegnil bilančno črto pod svoje štiriletno delovanje. Izvoljeno je novo vodstvo republiške konference, zastavljeni so napori za uresničevanje Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti. Bogata razprava se dolgo časa ni hotela dotakniti poročila o delu RK SZDL. Nekaterim se to ni zdelo prav, čeprav bi bilo Demokratični zbor prav ponavljanje že napisanega neumestno. Vse razprave'so odpirale nove dileme prihodnje demokratizacije političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nekatere so posegale k teoretskim izpovedim, druge spet so napletale bogastvo dogajanj v krajevni skupnosti, občini, temeljni organizaciji združenega dela. Res: množica misli, različni interesi, vse besede pa so bile uglašene na samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Samoupravni odnos pa je naš edini način, da razpletemo številna gospodarska neskladja, ki nas dajejo. Samoupravljanje je edina pot, ki nas lahko pripelje do vseh humanih ciljev, ki smo si jih zastavili in seveda odgovorno delo. Delu moramo dati še večjo veljavo, delo je edina realna podlaga za naglejši politični, ekonomski in kulturni razvoj slovenskega naroda. Socialistična zveza mora postati politični prostor za oblikovanje vseh edmokratičnih rešitev, ta ljudskofrontna organizacija ima pavico in dolžnost, da se ostro zoperstavi vsem tendencam, ki bi hotele ponižati človeka v politični objekt. Socialistična zveza ima vse pravice, da terja tudi pojasnila za ne-opravljanje sprejetih sklepov, najsi gre za prepočasno humanizacijo naše zdravstvene službe, ki si je sicer izborila pravico do flnanančne participacije delovnih ljudi in občanov, vendar je storila bore malo, da bi svojo uslužnost tudi počlovečila. Socialistična zveza tudi ne more biti samo organizatorica številnih referendumov za uvedbo takšnih in drugačnih samoprispevkov, pač pa je njena dolžnost, da poišče tudi odgovore, kako sprejeto uresničujemo. Dobro, torej demokratično delovanje socialistične zveze je hkrati tudi že pomemben vidik pod nabijanj a politike na sploh. In kakor je nekoč OF mobilizirala vse ustvarjalne potenciale slovenskega naroda, da nam ne bi zavdala zgodovina, tako je danes Socialistična zveza poklicana, da nadaljuje poslanstvo te narodnoosvobodilne organizacije množic. V njej mora najti prostor vse, kar je poštenega, predanega in dobronamernega, v njej se morajo kresati mnenja, pobude in interesi, postati mora dejansko in ne deklarativno črpališče idej za delegatsko odločanje. Socialistična zveza potemtakem ne more biti zveza forumov, čeprav je kdaj pa kdaj tudi to, pač pa organizirano gibanje ljudi, ki jim je tuja vsakršna prisila, vsakršno deklarativno pozerstvo. Poudarek Zveze komunistov, da se mora tudi sama uveljavljati samo znotraj sistema socialističnega samoupravljanja, torej delovati kot sestavni del socialistične zveze, daje tej naši najmnožičnejši politični organizaciji še večji pomen in veljavo. MILAN MEDEN Iz zadnjega PA VUHE WASHINGTON - Ameriška vla da jc napovedala, da bo zahtevala od Varnostnega sveta OZN, naj sprejme resolucijo, ki bi članicam svetovne organizacije nalagala, da nastopijo proti Iranu z gospodarskimi sankci-pmi, zato ker noče upoštevati sklepov tega foruma in mednarodnega sodišča pravice iz Haaga in spustiti ameriških diplomatov, zaprtih v Teheranu. CARACAS - Venezuelski predsednik Luis Herres Campins je otvo-ril 55. konferenco organizacije držav izvoznic nafte (O PEC) in sc zavzel za nujno vzpostavitev reda na svetovnem naftnem tržišču v okviru „konstruktivnega dialoga med državami v razvoju in industrijskimi državami”, da bi tako obenem do-scgli tudi drugi cilj - -,,gradnjo novega pravičnejšega mednarodnega reda”. BEJRUT - Libijske oblasti so izgnale tri predstavnike PLO v Bcn-gaziju in zaprle palestinsko predstavništvo v tem mestu, je sporočila palestinska- časopisna agencija WAFA. LONDON - Najmanj enajst oseb jc umrlo zaradi Zelo slabega vremena, ki jc med vikendom zajelo severno Evropo in povzročilo vrsto nesreč na morju in kopnem. Snežni meteži, obilne padavine in močan veter (dosegel jc tudi hitrost do 180 Tun pa uro), so povzročili več prometnih nesreč, strmoglavilo jc športno letalo, podrlo se jc več hiš, dreves in električnih drogov. Valovi v Rokavskcm prelivu in ob francoski atlantski obali so bili tudi 15 metrov visoki. Zalo jc prišlo do več nesreč v pomorskem prometu. K OVCE SPET POTUJEJO — Pred leti smo pogosto videli pastiije iz južnih krajev, ki so pri nas pasli svoje ovce. Ko so nomadsko pašo prepovedali, je bil nekaj let mir. Zdaj so se pastiiji iz Bosne s tropom 300 ovac spet pojavili v zgornjem delu Kolpske doline. (Foto: Zlatko Vardijan) TURNIR ZA PRAZNIK - V počastitev praznika armade so se v ponedeljek, 17. decembra v novomeškem Domu JLA v šahu, streljanju in kegljanju srečale ekipe komande garnizije ZRVS, Pokrajinskega štaba, TO, UJV, upokojenci uslužbenci garnizije in ekipa gpmizije iz Črnomlja. (Foto: J. Pavlin) VREME POMAGA — Lepo vreme, nanavadno za ta čas, je priskočilo na pomoč graditeljem viadukta za industrijski tir tovarne IMV v Novem mestu. Na betonske nosilce so že postavili po možno kovinsko Konoturlteijo, s pomočjo katere bodo dvignili in sestavili betonske dele mostu. (Foto: Markelj) OB JEZERU RIBIŠKI DOM - Ves pretekli teden so kočevski ribiči razdirali in selili brunarico, ki jim jo je odstopilo ZKGP Kočevje. V njej si bodo uredili ribiški dom. Prav te dni si dom že postavljajo pri novem rudniškem jezeru. Delo opravljajo ribiči sami. (Foto: Primc) JUGOTANINOVA IZGUBA SAMO ŠE VEČJA Sodeč po izvlečku za delegate o tričetrletnem gospodarjenju za ločena zasedanja zborov občinske skupščine v Scvnici zadnjič v tem letu (pripravili so jo na občini), jc znašala izguba Jugo-tanina v tem obdobju reci in piši 20.973.267 dinarjev. Nekrite o bveznosti te rekonstruirane tovarne iz dohodka so znašale nad 6,3 milijona dinarjev, kar 14.649.395,00 dinarjev oziroma 70 odst. pa odpade na izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge nekrite obveznosti. V primerjavi s tem je drugi izgubar (tozd Klavnice s 499.000 din izgube) komaj omembe vreden, čeprav so tam že od vsega začetka pokazali izjemno zaskrbljenost. Sejmišča NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo spet zelo živahno saj so rejci ponujali 423 prašičev, od tega 381 pujskov, starih do 12 tednov. Prodali so jih skupaj 349. Pujski so bili po 800 do 1.250 din, starejši prašiči pa po 1.260 do 2.350 din. BREŽICE: Sobotni sejem je bil nenavadno bogato založen. V proda ji je bilo kar 623 pujskov in 18 nad fri mesece starih prašičev, prodanih Pa skupaj 488. Pujski so bili po 48 50 din, nad tri mesece stari prašiči pa do 40 din kilogram žive teže. Nova petletka ne obeta „hladovine” Novomeško gospodarstvo mora hitreje napredovati, kot bo v poprečju Slovenija, zaposlovanje bo omejeno, produktivnost pa mora rasti — to so glavne smernice do leta _______________________________________________________1985________________________________________ Po zdajšnjih napovedih bo leta 1985 v novomeški občini 60.000 prebivalcev in skoro 25.000 zaposlenih domačinov. Število kmečkega prebivalstva že od leta 1971 pada in se bo manjšalo tudi v novi pedetki. Medtem ko je imela novomeška občina leta 1971 malo nad 50.000 ljudi in od teh čez 14.000 kmečkega prebivalstva, pričajo podatki, da gremo v leto 1980 z več kot 55.000 občani, vendar se od teh le še 6.500 ljudi zares bavi s kmetijstvom. Menijo, da bo kmečkega življa do konca leta 1985 še znatno manj, saj računajo takrat le še na dobrih 5.000 kmetovalcev. Pač pa bo zaposlenih okrog 29.000 ljudi, od tega blizu 25.000 domačinov. t Sprejeta je že usmeritev, da bo zaposlovanje >omejenow vseh delovnih organizacijah, ki jih ne gre šteti med prednostne panoge, povsod pa bo treba omejiti zaposlovanje na režijskih delovnih mestih. Glavna bitka gospodarstva bo v naslednjih petih letih usmerjena v izboljšanje produktivnosti in zmanjševanje stroškov, v proizvodnjo na višji tehnološki ravni ter v povečevanje izvoza. K takim ukrepom sili dejstvo, da ni več na razpolago domače delovne sile in da zaposleni, kijih že imamo, premalo dajejo od sebe. RIA BAČER S tem, ko je bila nedavno tega v občinskih zborih izglasovana 6,5-odstotna rast družbenega proizvoda, je bila sprejeta bistvena odločitev. To namreč pomeni, da bo novomeška gospodarska rast znatno hitrejša od predvidencgi poprečja v republiki, ki znaša 5 odstotkov. Tak napredek bo povsem realno možno doseči zlasti zato, ker bosta začeli dajati rezultate dve veliki investiciji: v IMV in v tovarni zdravil. V novem petletnem obdobju pa se obeta bistvena {azlika pri zaposlovanju, kajti to ne bo smelo naraščati hitreje kot 3 odst. na leto, doslej pa se je povečevalo za čez 4 odstotke. Kmetijski nasveti Plastična folija zmaguje Plastika vse pogosteje vstopa v naše življenje s svojimi dobrimi, pa tudi s slabimi stranmi. Ker je ne da narava, je tudi ne vzame, zato je tako rekoč neuničljiva in dela glede varstva narave najhujše preglavice. V kmetijstvu je dobila enega največjih odjemalcev, spomnimo samo na plastične folije in plastičnjake, kijih vse pogosteje videvamo na naših vrtovih, pa tudi njivah, vinogradih in sadovnjakih. Plastične folije namreč vse bolj izrivajo druge vrste pokrivke zemlje, kot je slama, listje, suha trava, ohranijo pa številne koristi pokrivanja tal. Znanost in praksa sta dokazala, da plastična pokrivka ohrani godna da, izboljša vodni režim, ugodno vpliva na koreninski sestav, zavaruje zemljo pred pogubnim delovanjem sonca oz. dežja, ki lahko zbije in zaliže da, poveča toploto zemlje (ponoči celo do 4 stopinje), spodbuja delovanje drobnoživk v tieh, in če je črna, zelo zavre razrast plevela. Brez pokrivke si pridelovanja ali vzgoje nekaterih kulturnih rastlin skorajda ni mogoče več zamisliti. Za vrtičkaija — teh je največ - je predvsem pomembno, daje z uporabo folije mogoče zelo skrajšati čas rasti prvih zelenjavnih rasdin spomladi. Razlika znaša lahko 5 do V dni, odvisno od posamezne kulture. Imeti domačo solato dva tedna prej, ni mačji kašelj. Vse bolj se v svetu uveljavljajo tako imenovane perforirane (preluknjane) folije iz polietilena, kar prepreči, da se folije na spodnji strani orosijo in s tem prepuščajo več sončnih žarkov oz. svetlobe. Za poletno uporabo naj bodo luknjice večje kot pri spomladanski. Seveda je treba folije pri nekaterih kulturah, na primer špinači, korenju ali peteršilju, pravočasno odstraniti, da ne izničimo njihovega dobrega učinka. Za pokrivanje gredic se zelo uveljavljajo prenosni plastičnjaki, narejeni iz ogrodja in locenov, prevlečenih s polietilensko folijo. Ob sončni pripeki je treba te tunele zračiti, sicer se rada naseli in množi nevarna plesen. Inž. M. L. * 5 S S > s 5 I Zgovorni podatki Po narodnem dohodku je bila novomeška občina lani na 18. mestu Statistični stroj melje počasi, a zanesljivo. Tako so šele red kratkim prišli na piano dokončni podatki o višini lanskega družbenega proizvoda, ki je v Sloveniji znašal 146,83 milijarde dinarjev in je bil za 24,4 odt. višji kot 1977. Zanimivi so tudi podatki o višini lanskega narodnega dohodka v dinarjih na prebivalca v posameznih slovenskih občinah. Na 18. mestu jc novomeška občina (z 70.626 dinarjev), ki se je obdržala na enakem mestu kot leto poprej. Takoj za njo je kočevska (70.137), ki se je dvignila za eno mesto. 1977 je bila med devetimi občinami, ki jih pokriva Dolenjski list, po narodnem dohodku na prebivalca najvišje uvrščena krška (na 17. mestu), v razpredelnici za lani pa jo najdemo šele na 23. mestu (z 66.053 dinarjev). Za pet mest se je popravila metliška občina (z 61.386 dinarjev je bila lani 28.), kar za deset mest slabša pa jc bfla ribniška (na 36. mestu z 54.311 dinarjev). Zanimivo je, da sta bili črnomaljska in trebanjska občina, ki veljata za manj razviti, lani po narodnem dohodku na prebivalca višje uvrščeni od brežiške in sevniške. Črnomaljska je bila z 49.215 dinarjev na 41. mestu, trebanjska z 45.691 dinarjev pa na 45. mestu. V zadnji desetin slovenskih občin sta torej bili brežiška (z 41.523 dinarjev na 52. mestu) in sevniška občina (na 53. mestu z 39.980 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca). Oživiti rudnik Krmelj: razmišljanje, da bi odprli premogovnik Energetska, ali bolje , naftna kriza, nas pač dan za dnem postavlja pred nove probleme. Tako niso skrivnost razmišljanja zasavskih revirjev o krmeljskem premogu, ki svoje čase niti ni bil tako slab. Delegat družbenopolitičnega zbora, letošnji nagrajenec sevniške občine in nekdanji direktor krmeljskega rudnika Jože Knez je na seji družbenopolitičnega zbora 12. decembra navedel sicer znane podatke o krmeljskem premogu. Tako imenovanih A in B zalog (dognanih z vrtinami) jc reci in piši 116.000 ton. Poznavalci pravijo, da mora biti tega premoga še več. Se v dolini Grahovicc so ljudje, ki so, ko je bila sila, na lastno pest kopali premog. Dejstvo, da premog je, bi moralo vsekakor spodbuditi odgovorne, da bi tega rudnega bogastva ne puščali vnemar. Zato nameravajo v sevniški občini reči o tem tudi katero tehtnejšo v svojih planskih dokumentih. Manjši rudniki pač niso rentabilni, to jc splošna resnica, dajejo pa premog. V sili pa še vrag muhe žre! A. ŽELEZNIK — Pripeljali smo vam material.. — Gradbeni? — Ne, delegatski! („Glas’\ Banja Luka) EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Gojitelji in zagovorniki samorodnic ne razumejo, pa tudi nočejo razumeti, zakaj Odklanjamo samorodnice Kljub velikemu trudu in velikemu številu vzgojenih hibridov - somorodnic v Vseh prevladuje lastnost, ki daje vinu iz samorodnic neprijeten okus in vonj. Ta napaka je izrazita pri starih samorodnicah, pa tudi pri novih je opazna. Do danes se še ni posrečilo vzgojiti samorodnice brez te napake. Zato v vseh evropskih vinorodnih državah prepovedujejo promet z vinom samorodnic, prepoved velja poleg tega tudi za sajenje samorodnic. Vino samorodnic' torej odklanjamo iz naslednjih vzrokov: 1. ker po okusu in kakovosti ne dosegajo kakovosti vina žlahtne trte; 2. ker je promet z vinom samorodnic z zakonom prepovedan - prepovedano je tudi nadaljnje sajenje trt samorodnic: 3. samorodnice ne kljubujejo popolnoma trtni uši, prej propadajo kot žlahtne trte, ki so cepljene na ustrezno podlaga V nekaterih, predvsem lapornatih zemljah »se sploh ne obnesejo. Zadnja leta jih močno napada bolezen - rdeči listni ožig; 4. samorodnice ne kljubujejo več glivičnim boleznim, v jeseni grozdje, predvsem jagode, predčasno odpada, trgatev je zelo zamudna in samorodnic ni mogoče več gojiti brez škropljenja. Tako prednosti samorodnic pred žlahtno trto ni več in je nesmisel z istimi stroški vzdrževati manj vredno trto; 5. brez dvema ima dolgotrajno pitje vina samorodnic slab učinek na človekovo zdravje, vendar do danes ta učinek še ni popolnoma raziskan, opazen je le na ljudeh, ki dolgo, stalno uživajo vino samorodnic. Da to ni mctilni alkohol, je ovrgel že pred leti (pred vojno) dr. Moha-ček. Dokazano je le, da ima vino samorodnic več merilnega alkohola kot druga žlahtna bela vina, vendar ne več kot naša rdeča, žlahtna vina. Samorodnice imajo torej napake, ki jih ni mogoče odpraviti ali gospodarsko opravičiti Zato moramo storiti vse, da te trte čimprej odstranimo iz naših vinskih goric, ker kvarijo sloves vin. V vseh vinorodnih legah, kjer danes rastejo samorodnice, tudi na višje ležečih, razmeroma ravnih policah Suhe krajine, uspeva žlahtna trta, seveda ustrezno gojena in oskrbovana. Škodljivost samorodnic Poleg navedenih dejstev o škodljivosti samorodnic še posebej opisuje dr. Alojz Hrček v Vinogradništvu II. del (Ampelo-grafija, Ljubljana 1977). Dr. Hrček med drugim piše: Proti širjenju samorodnic se borijo v vseh razvitih vinogradniških deželah. Vinogradniške dežele, ki so članice mednarodnega združenja, to združenje obvezuje k izpolnjevanju sprejetega sklepa o omejevanju in širjenju samorodnic. Ta sklep sloni predvsem na slabši kvaliteti teh vin, pa tudi na škodljivem delovanju teh vin na človeški organizem. Škodljivo delovanje na človeški organizem izvira od alkaloidov, ki se nahajajo v grozdju samorodnic in vplivajo škodljivo na jetra (razkroj jeter), povzročajo živčne motnje (razdražljivost, besnilo itd.), splošno otopelost in druga Pri poskusnih živalih, ki so namesto vode pile vino samorodnic (piščanci, podgane) so opazili večji pogin, manjšo rast in splošno degeneracijo (zaostalost, bebavost). Najbolj je škodljivo uživanje vina starih samorodnic, med katerimi je na prvem mestu šmarnica. Določila o samorodnicah v zakonu o vinu Slovenski zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS ŠL 16/74) ima določila o samorodnicah v naslednjih členih: - člen 9: prepovedano je mešanje drozge, mošta in vina plemenite vinske trte s samorodnicami; - člen 39: prepovedan je promet z drozga moštom in vinom iz grozdja samorodnic ter njihovimi proizvodi; - člen 47: (točka 7) s kaznijo od 50.000 do 1.000.000 din sc kaznuje za gospodarski prestopek OZD ali druga pravna oseba, če da v promet dr oz go, mošt in vino iz grozdja samorodnic ali njihovih proizvodov ali če da v promet grozdni sok iz grozdja samorodnic; - člen 49: z denarno kaznijo 2000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 47. člena zakona; - člen 50: (točka 3) z denarno kaznijo od 5.000 do 301000 din sc kaznuje za prekršek OZD, če meša drozgo vinske trte v nasprotju z 9. čl. zakona; - člen 51: z denarno kaznijo od 1.500 do 5.000 din sc kaznuje za prekršek posameznik, če stori kakšno dejanje iz 50. ČL Vsi ti predpisi veljajo od 4. maja 1974 dalje. DT S 5 5 * Ž 5 * l I * i ! ■ #/######/#«/######//################### ■ NOV IZDAJATELJSKI SVET DOLENJSKEGA LISTA Nov izdajateljski svet Dolenjskega lista sestavljajo: Niko Rihar, predsednik (MS SZDL Novo mesto), Erna Rožman (OK SZDL Brežice), Franc Štajdohar (OK SZDL Črnomelj), Ivan Kastelic (OK SZDL Krško), Milan Vajda (OK SZDL Metlika), Miloš Jakopec in Uroš Dular (OK SZDL Novo mesto), Fran Železnik (OK SZDL Ribnica), Savo Volčanjšek (OK SZDL Sevnica), Lojze Ratajc (OK SZDL Trebnje), Slavko Lupšina (MS SZDL za Posavje), Jure Damjanovič (MS ZS Novo mesto), Marta Tomšič (OS ZS Kočevje in Ribnica), Boštjan Kovačič (MS ZK Novo mesto), Avgust Avbar, Marjan Legan, Milan Markelj, Toni »Gašperič in Anton Štampohar (delegacija Dolenjskega lista). OK SZDL Kočevje ima fleksibilen mandat. Novi izdajateljski svet je izvoljen v skladu z aktom o ustanoviteljstvu Dolenjskega lista. Izdajateljski svet Dolenjskegalista v novi sestavi podprl predlog o podražitvi časopisa Prihodnje leto nekatere spremembe v vsebinsKi ureditvi tednika Z novim letom se bo letna naročnina za Dolenjski list povečala od dosedanjih 238 din na 298 din, posamezna številka v prosti prodaji pa bo dražja za 2 din. Za tak sklep se je moral odločiti izdajateljski svet Dolenjskega lista v novi sestavi na svoji prvi seji 14. decembra v Novem mestu. Hkrati z naročnino se bo dvignil tudi prispevek občin ustanoviteljic tednika, in sicer za resolucijsko dovoljenih 19 odst. Podražitev naročnine je bila seveda zadnji korak, ki sta ga uredniški odbor in delavski svet storila, da bi bili kos neizpro snemu draženju tiskarskih storitev, časopisnega papirja in poštnih dostav. Preden so izdajateljskemu svetu predlagali podražitev naročnine, so preiskali in tudi našli nekaj notranjih rezerv, brez katerih bi bila naročnina, če bi bila edini vir dohodka, precej višja. Novi izdajateljski svet s pred-Nikom Rit sednikom Riharjem na čelu stopa v razgibano leto. Ne samo da se bo poslej pogosteje shajal in se resneje spoprijel z vlogo, ki jo kot organ družbenega vpliva na urejanje Dolenjskega lista ima, čaka ga tudi tehtanje delno spremenjenega vsebinskega koncepta našega tednika in z njim povezanega načina sofinanciranja. Dosedanja razprava o predlaganih spremembah v urejanju časopisa ni segla dovolj široko, saj nekatere občinske konference SZDL in sve ti za informiranje o nji sploh Novo se le počasi uveljavlja 2e v letu 1980, zadnji petini sedanjega srednjeročnega obdobja, je treba zagotoviti gospodarsko stabilizacijo in soliden vstop v plansko obdobje 1981 — 1985 3. konferenca delegatov novomeške poslovne enote LB—Temeljile dolenjske banke Novo mesto je bila 12. decembra namenjena predvsem pregledu, kako poteka uresničevanje sedanjegi srednjeročnega plana 1976—80, prav tako pa izhodiščem in temeljem za delo banke v letu 1980. Vsebina novega se le počasi uveljavlja, pred banko pa so zlasti v letu 1980 obsežne in pomembne naloge, da bi stopili v novo plansko obdobje 1981—1985 s solidno osnovo nadaljnjega razvoja. Oboje sta poudarila v uvodnem poročilu in razpravi Angelca Novak, direktorica PE Banke Novo mesto, in Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora LB—TDB Novo mesto. Delegati so jima pritrdili in predlagali vrsto pripomb za delo banke in poslovne enote v prihodnjem letu. Leto 1979 ni prineslo prelomnih ukrepov, da bi na vseh ravneh dosegli pomembnejše uspehe pri stabilizaciji družbenih in gospodarskih tokov. Na podlagi ocen za 1979 planira banka ukrepe za zadnje leto sedanjega obdobja. Zanj je značilno, t da bilančna vsota hitro narašča: do konca 1980 naj bi se povečala za 165 %, že letos pa predvidevajo, da bo petletna planirana bilančna vsota večja za 14 %. Sredstva gospodarstva v njeni strukturi padajo, nekoliko pa naraščajo sredstva negospodarstva. Sredstva prebivalstva jia-raščajo hitreje kot jih je predvideval plan banke, saj so bile skupne hranilne vloge, predvidene do konca 1980, presežene že v letu 1977. Pri naložbah se kaže pomanjkanje lastnih virov sredstev. Odpraviti dosedanja neskladja v razvoju, zlasti v ekonomskih odnosih s tujino, bo ena izmed prednostnih nalog bodočega poslovanja PE Novo mesto. Osrednji poudarek bo : na združevanju dela in sredstev za reševanje odprtih nalog pri odnosih s tujim tržiščem. Interesno združevanje sredstev mora zamenjati sedanje vzajemno združevanje; medsebojno dohodkovno povezovanje bo temelj sovlaganja, speljano pa bo prek konzorcija vseh partnerjev. Velike o treznosti, s katerimi stopa LB v novo plansko leto, bodo narekovale izredne poostritve v selekciji kreditiranja in novih naložb. Ena izmed težkih nalog, pred katerimi so vse poslovne enote LB, je tudi vzajemno združevanje sred- NOVO MESTO : KONČNO SKLEPČNA ZKO Zaradi nesklepčnosti odložena konferenca delegatov ZKO Novo mesto je bila v ponedeljek, 17. decembra, ponovno .sklicana in končno sklepčna. Od 50 delegatov je bilo prisotnih kar 32. Po sprejemu v ZKO Novo mesto, ter statuta ZKO, so bila prebrana poročila o delu za skoraj petletno obdobje. Dosedanjemu izvršnemu odbo-iu, je bila izrečena razrešnica, novega pa bo vodil Alojz Jožef. Za predsednika konference je bil izvoljen Marjan Maznik, tajniške posle pa bo opravljal dosedanji predsednik izvršnega odbora Boris Savnik. Več o delu konference v naslednji številki DL. J P. stev za nekatere prednostne načrte v republiki. Narekovala bo ponovno oceno sposobnosti bank za te namene. Osnutek plana novomeške poslovne enote LB je izdelan na podlagi opredelitev dokumentov in ocen, ki veljajo ta čas; delegati so ga dopolnilu Razširjenega bo ponovno ocenilo še predsedstvo medočbinske Gospodarske zbornice za Dolenjsko. Delegati so izvolili za novega predsednika konference poslovne enote Franca Bega, za podpredsednika pa Tineta Geršiča. Izvolili so tudi delegate za zbor banke in nove člane poslovodnega odbora. Tg. niso razpravljali. Zamujeno bodo opravili do meseca marca, tako da bi v drugi polovici leta naš tednik pričel izhajati v delno spremenjeni vsebinski zasnovi, seveda če bo uredniški odbor dobil za svoje predloge primerno podporo. Bistvena sestavina nove zasnove pri urejanju tednika je združenje sedanjih komunskih strani v preglednejšo in bolj zaokroženo celoto. Izdajateljski svet to usmerjenost podpira, vendar bo končna beseda izre čena po opravljenih javnih razpravah, ko se bo svet moral ponovno sestati. MiM ZA DIREKTORJE, SEKRETARJE ZK IN PREDSEDNIKE DS Petdnevni intenzivni seminarji o samoupravljanju so nova izobraževalna oblika medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS v Posavju. Namenjeni so direktorjem tozdov, predsednikom delavskih svetov in sekretarjem osnovnih organizacij ZK v združenem delu. Prvi tak seminar se je začel v Brežicah 11. decembra. Obiskuje ga 30 slušateljev iz brežiške, krške in sev-niške občine. Po novem letu napovedujejo še dva taka seminarja, da se bo na njih zvrstilo čimveč odgovornih poslovodnih in političnih delavcev ter samo upr avljalcev, ki tokrat skupaj sedajo v šolske klopi. SVEŽE IZKUŠNJE ZA KADROVSKE SLUŽBE - V novomeškem hotelu Metropol je bilo v organizaciji sekretariata za kadrovska vprašanja SR Slovenije 13. in 14. decembra strokovno posvetovanje za vodje kadrovskih služb, ki se ga je udeležilo 65 udeležencev iz 50 slovenskih občin. Posvetovanje so sklicali z namenom, da bi si delavci, ki delajo v kadrovskih službah, izmenjali izkušnje, kijih bodo kasneje uporabili pri nudenju strokovne pomoči organizacijam združenega dela in drugim organizacijam m skupnostim. V uvodnem referatu je podpredsednik IS skupščine občine Novo mesto Franci Cvelbar (na sliki) predstavil novomeško občino in njen način kadrovanja. (Foto: J. Pavlin) DOBITNIKI ZLATEGA ZNAKA ZSS Za uspešno dolgoletno delovanje v sindikalni organizaciji so pred kratkim prejeli zlati znak Zveze sindikatov Slovenije tudi narodni heroj Jože Borštnar, po rodu iz Gabrovke, pa Ernest Deržek iz Kočevja, Edo Komočar iz Krškega, Ivan Butala iz Metlike, Avguštin Avbar in Janko Kastelic iz Novega mesta ter Franc Zajc iz Ribnice. 11. decembra so se v Novem mestu sešli predstavniki Medobčinske Gospodarske zbornice za dolenjsko in ljubljansko območje, Lado Simončič, predsednik odbora za skladnejši razvoj v SRS in predstavnik Suhe krajine. Razpravljali so o tem, kako bi s stolpnimi močmi pospešili uresničevanje zastavljenih nalog pri hitrejšem razvoju zaostalega suhokranjskega predela. Program za pospešeni razvoj Suhe krajine obstaja že dobri dve leti, slavnostni podpis družbenega dogovora je bil že lanskega julija, toda nosilci razvoja in podpisniki dogovora so bržkone potisnili glavo v pesek, kajti prenos nalog s papirja v prakso je doslej kaj boren. Prav to je domačine iz 13 krajevnih skupnosti na območju Suhe krajine spodbudilo, da so začeli v vseh štirih občinah postavljati delegatska vprašanja, kdaj bo. Napredek je v Suhi krtini sicer očiten, toda predvsem po zaslugi brigadirjev, začeta je gradnja asfalt- ne ceste Dvor-Kočevje, kar štejejo za osnovo vsem gospodarskim akcijam. Vrsta drugih infrastrukturnih objektov pa je še vedno le na papirju. Najslabše je v delu trebanjske občine. Domačine naj bolj zanima, kaj je z industrijskimi obrati, ki naj bi zaposlili odvečno delovno silo in pa zdajšnjih nekaj sto delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo bodisi v ljubljanski Litostroj ali pa v Novoles in Novo mesta Samo iz krajevne skupnosti Hinje je vsak dan 4 ure na poti po 60 ljudi, razeip teh je še več zdomcev, ki se zanimajo za zaposlitev doma. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a j Grobost ga bo veljala j ■ V Črnomlju spet izpad stranke proti inšpektorjem £ Komisija za lokacijske obravnave, v kateri sta bila po službeni dolžnosti tudi medobčinski sanitarni in urbanistični inšpektor, si je pred dnevi ogledovala prostor, kjer je želel Martin Švajger, avtoprevoznik iz Čudnega sela, postaviti garažo. Komisija je ugotovila, da prav na tistem mestu gradnja ne bi bila v skladu s predpisi, pač pa je svetovala, naj gradi garažo tik hiše. Takoj zatem je obrtnik vzrojil, zmerjal in klel vse po vrsti od tistih, ki so sprejemali predpise, pa do inšpektorjev. Na koncu je še zagrozil: „Bom pa na črno gradil tam, kjer bom sam hotel.” Ogleda je bik) konec, zadeva pa sc bo nadaljevala pred sodnikom za prekrške. Ne gre, da bi vsak, ki lahko cinglja z denarjem, zmerjal inšpektorje, ki ravnajo po svoji službeni dolžnosti. r s N S S ! 5 IO ljubljanska banka \ LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO DELOVNA SKUPNOST KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJ A VUA ZA NEDOLOČEN ČAS, S POLNIM DELOVNIM ČASOM NASLEDNJA DELA OZ. NALOGE: 1. VODENJE KADROVSKE SLU2BE - 1 IZVAJALEC • ■■ii'• ir, 2. ZBIRANJE, USKLAJEVANJE DINARSKIH °«EDSTEV OBČANOV - 2 IZVAJALCA •« pod 1: >0 ; c visoka šola ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 4 teta delovnih izkušenj ! , pod 2: • štiriletna srednja šola ekonomske, splošne ali administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj; delo je v izmenah, 2 meseca poskusnega dela. Kandidati za objavljena dela oz. naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Delovna skupnost Komisija za delovna razmerja Novo mesto 68001 Kettejev drevored 1 l S OZD AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI", NOVO MESTO - STRA2A, ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE, IN SICER: — VOZNIK AVTOBUSA — več delavcev — NATAKAR — več delavcev Pod zaporedno št. 1 je pogoj, da delavec ima „D" kategorijo in kvalifikacijo za voznika avtobusa Posebno prednost bi imel delavec, ki bi prevzel določeno progo, npr. Krško — Novo mesto itd. Pod zaporedno št 2: delavec mora imeti končano 3-letno gostinsko šolo. Ponudbe z dokazili o strokovnosti dostaviti kadrovski službi podjetja v Straži. Rok do popolnitve objavljenih prostih del in nalog. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izidu objave. Suha krajina še vedno čaka Uresničevanje družbenega dogovora o hitrejšem razvoju Suhe krajine pred dolenjsko in ljubljansko Gospodarsko zbornico — Dobrim programom pomoč pri uresničitvi N ■■■■■■ EH Ko so na sestanku obeh zbornic tehtali možnosti za industrijski razvoj, so bili mnenja, da je nujno najprej dobiti točne podatke o razpoložljivi delovni sili in kvalifikaciji. Menili so, da je povsem realno računati le na razvojne programe tozdov, ki na tem področju že delajo, omenjali pa so tudi možnost industrijskega obrata IMV. Povsem neobdelano pa je področje kmetijstva, ki ima v tem koncu Slovenije tudi možnosti razvoja, pa turistično-gostinski razvojni program, ki bi zaradi nepokvarjene narave in čiste Krke v njenem gornjem toku nedvomno uspel, zlasti še ker so izredne možnosti za ribolov in lov. Do konca januarja, ko bo vnwič sestanek na ravni obeh zbornic, bo razčiščenih že precej neznank, s katerimi so se tokrat srečali. Upati je, da bosta zbornici pravi spodbu-dnik za čimprejšnje akcije. R. BACER PKIJAVEZA ODKUP VINA Belokranjski vinogradniki so v letošnji dobri letini predelali veliko grozdja. Zaradi obilne letine tudi metliška Vinska^ klet sedaj nima dovolj vinskih posod, da bi odkupovala vino od vinogradnikov. Do konca januarja pa zbira prijave za prodajo vina. Na podlagi teh prijav bodo vinogradniki v začetku februarja prinesli vzorce vin, da jih bodo v kleti ocenili, sc dogovorili za ceno in prevzem. Vino bodo prevzemali deset dni, po tem času klet vina ne > bo več kupovala. S I I S \ * \ I MERCATOR - KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA J — TOZD »PROIZVODNJA OBJA VLJA J javno ustno licitacijo. ki bo dne 28. 12. 1979 ob 8. uri v prostorih pri mehanični delavnici v Sevnici, Cesta na yad 29, za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: IZKLICNA CENA * 1. TRAKTOR GOSENIČAR „FIAT" 50.000,- din £ 2. PREKOPALNIK „MOTO GUZI" 5.000,- din ;5 3. REZERVOAR ŠKROPILNICE 250 I 1.000,- din «5 4. ŠKROPILNICA »MARIBORKA" (300 1)2.500,- £ 5. TRAKTOR „T 40 A" (SSSR) s 1.78 6. TRAKTOR „T 40 A" (SSSR) s 1.78 7. MULCAR „VILIBALD" 8. KLINASTA BRANA 9. VINOGRADNIŠKI OGRODNIK kompresorjem 'Š 70.000,- din kompresorjem 70.000,- din J 15.000,-din 5 5.000,— din (Ital. proizv.) J 4.000,—din * 3.000,— din « 2.000,—din * 10. DVOBRAZDNI PLUG IMT 11. POTOPNA VODNA ČRPALKA 12. Karamboliran traktor IMT 533 ozke izvedbe 20.000,— din 5 13. GORILEC za centralno peč tipa »VENTILATOR" Zagreb, sistema Blau—term 16—75 kg/uro 5.000, Pravico do licitacije osnovnih sredstev imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo pložijo 10 odst polog. Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 6. do 8. ure na mestu licitacije. . i * l %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% * * din J if « « riolenjka DOLENjKO pisma in odmevi * s 5 S i * morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO I. DELAVSKI SVET DSSS OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Kandidati naslednje a) končana visoka ali višja šola ekonomske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri vodilnih delovnh mestih. b) moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delavcev in v osebni poštenosti 2. PLANERJA Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri ali organizacije dela in najmanj 3 leta delovnih izkušenj - srednješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri, če ima vsaj 5 let izkušenj na takih delih 3. VODJA KNJIGOVODSTVA ORGANIZACIJE TEMELJNE Pogoji: — končana ekonomska srednja šola in najmanj 3 leta prakse v finančnem knjigovodstvu 4. ADMINISTRATOR Dela in naloge se razpisujejo za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: administrativna šola ali administrativni tečaj in obvladanje strojepisja II. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V TZO Šentjernej OBJAVLJA DELA IN NALOGE 1. PRODAJALCA za prodajo kmetijskega reprodukcijskega materijala v prodajalni Šentjernej Pogoji: kmetijski tehnik ali KV prodajalec. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s praksa Poskusno delo za vsa dela in naloge razen za vodjo finančno računovodskega sektorja je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi splošnemu sektorju KZ „KRKA" Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10. Kandidate bomo o razpisu obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijava * \ i * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA IMV NOVO MESTO TOZD TAP BREŽICE RAZPISUJEMO DELA IN NALOGE 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJE TOZD TAP BREŽICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj srednješolska izobrazba odgovarjajoče smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti, — da je moralnopolitično neoporečen. Stanovanje je zagotovljena 2. VODJE PROIZVODNJE TOZD TAP BREŽICE — višja izobrazba strojne ali lesne smeri, — 8 let del. izkušenj, — moralnopolitično neoporečnost. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija TOZD Tovarne prikolic Brežice v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno, v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Delavski svet IMV Novo mesto TOZD TAP Brežice ! I I * I S N S S s s I BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI", METLIKA KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DSSS RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. REFERENT UVOZA ?. ORGANIZATOR - PROGRAMER 3. VODJA ORGANIZACIJE IN PROGRAMIRANJA Pogoji: 1.' višja ali srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri; 3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) 2. srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri; 4 leta delovnih izkušenj 3. višja izobrazba ekonomske, tekstilne ali elektrotehnične smeri; 4 leta delovnih izkušenj; za moške kandidate odslužen kadrovski rok. Razpis je v veljavi 15 dni za dela in naloge pod točko 1, pod točko 2 in 3 pa 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave zbira Kadrovska služba Beti, Metlika. Stanovanje je zagotovljeno. 9/v ^ Ml VmAmi/Ancr TEKMOVANJE V TEKU Pred kratkim smo imeli učenci in učenke v telovadnici OS Kočevje tekmovanje v teku na 20 m. Najboljši so bili: 1. in 2. razred; deklice: Klarič 4,4, dečki: Pugelj 3,8; 3. in 4. razred: Hočevarjeva 3,9, Vertelj 3,7; 5. in 6. razred: Klepčeva 3,6, Kovač 3,5; 7. in 8. razred Rusova 3,4, Oberstar 3,2. ROBERT ZADNIK OS Kočevje GLAS IZ FRANKFURTA V neposredni bližini Frankfurta ima slovensko kulturno in prosvetno društvo Sava svoje prostore. Prostori so lepo urejeni, zato se Slovenci radi zadržujejo v njih. Pridejo starši z otroki, fantje in dekleta.' Posebno dobro so obiskane najrazličnejše prireditve in družabni večeri, na katerih oživi slovensko vzdušje in z njim košček domovine. Otroke je že obiskal dedek Mraz. Društvo Sava je poskrbelo za prijetno srečanje šolarjev in cicibanov z dedkom Mrazom. D. NUNClC-TURK PIONIRSKA HRANILNICA V VEL. PODLOGU Na podružnični osnovni šoli Vel. Podlog smo ob koncu prejšnjega meseca ustanovili pionirsko hranilnico. Po narodni herojinji Milki Kerin smo jo poimenovali ..Pohorska levinja". Otvoritve se je udeležila tudi mama Kerinove, prisotni pa so bili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij in krajevne skupnosti. Šolarji smo že prve dni vložili veliko denarja. METKA URBANC OŠ Vel. Podlog CESTA SE SAMA NE BO VZDRŽEVALA Večkrat se z avtom peljem od Prečne do Brezove rebri in vsakič se jezim nad slabo cesta Čeprav je to gozdna cesta in se ljudje po njej vozijo na lastno odgovornost, bi jo odgovorni lahko vseeno bolje vzdrževali, saj je za prebivalce Brezove rebri najbližja pot do Novega mesta, kamor se jih veliko vozi na delo. Rojak iz ZRN OS NOVO MiSTVI ■iiegtgfiiiira [ j ‘i U 5 H! 7 S ft H)!iO«j 14 11 m 2.1 2 '■ Cš AJDOVŠČINA ZMAGA NOVEGA MESTA glasbene mladine Slovenije’ Slovenske filharmonije v - V okvira praznovanj je bilo minulo nedelji ob „Tednu L v dvorani ovanje iz poznavanja jazza. Finalista sta bili ekipi iz osnovne šole Grm iz Novega mesta in gjasbene šole iz Ajdovščine. Z veliko prednostjo je zmagala ekipa iz Novega mesta, ki je pokazala resnično mnogo znanja s tega področja glasbene ustvarjalnosti. Ob tem dodajmo še, da je za dolgoletno sodelovanje in mentorstvo Glasbene mladine iz Novega mesta dobila posebno priznanje te glasbene organizacije Tea Mam. Na sliki je zmagovalna ekipa iz Novega mesta. (Foto: France Modic) SILVESTROVANJE V NOVEM DOMU Senovčani bodo letos pričakali novo leto v prostorih Doma Štirinajste divizije, v razsežni športni dvorani, kjer jim gotovo ne bo zmanjkalo prostora. Ta mesec se v domu vrstijo številne kulturne in športne prireditve. Najbolj seveda uživajo šolarji, ki so dobili prelepo telovadnico z ro kometnim in košarkarskim igriščem. Športna dvorana s pripadajočimi slačilnicami, kabineti in sanitarijami zavzema kar 1400 kvadratnih metrov prostora in lahko sprejme na športnih prireditvah 600 gledalcev. Še: Izsuševanje zemlje v bančnih rokah NeKatera pojasnila k članku, objavljenem v 50. St. Dolenjskega lista_ Prosimo, da objavite popravek, oz. pojasnilo k članku Jzsuše-vanje zemlje v bančnih rokah’’, objavljenemu 13. decembra: 1. Konkretizirati je treba, katera temeljna banka LB ni mogla zagotoviti v 1. 1979 udeležbe k naložbam, namenjenim izboljšavi in pridobi- vanju zemljišč v višini 18,9 mio din. To je bila LB temeljna posavska banka Krško, za regulacije potokov na hidromelioracijskih sistemih v Posavju. LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto-je svoje obveznosti v celoti realizirala. 2. V materialih, ki smo jih dostavili v obravnavo na skupščino skupnosti dolenjskih občin glede regulacije Kamenščka na območju Mokrega polja v So Novo mesto ni drugih navedb kot da se je v letu 1979 uporabilo 700.000 din za tehnično dokumentacijo. Kje je pisec članka dobil informacijo, da je regulacija za zdaj še v „bančnih rokah”, ko pa še vodar-stvo in KZS Novo mesto nimata izdelanih projektov ne izdelane finančne konstrukcije, niti nismo zaprosili -za kredit pri LB - TDB Novo mesto.- 3. LB - TDB Novo mesto je upravičeno ogorčena nad takim pisanjem v javnih občilih, zato prosimo , da se ji v ..pojasnilu” opravičite. Za OVS Dolenjske sam. v. g. svetovalec: Janko Šaruga, dipl. ing. PRIPIS PISCA Iz gradiv, pa tudi iz razprave na seji skupščine skupnosti doleijskih Odklonjena roka sodelovanja? Pismo Študentov I 0 0 S 5 5 0 ii I Nedolgo tega smo imeli novomeški študenti skupščino kluba, na kateri smo pregledali delo posameznih komisij in kluba ter se pogovorili o najvažnejših nalogah, ki jih bomo morali opraviti v prihodnjem letu. V občini je okoli 600 študentov, delavnih pa le 50. O vzrokih nedejavnosti ostalih smo že mnogokrat pisali. Sedaj pa bi radi med nas pritegnili predvsem nove študente, kajti prav ti bodo morali nadaljevati naše delo. Študenti še vedno pogrešamo tesnejše sodelovanje s srednjimi šolami in se čudimo, zakaj se Zanimive ure izobraževanja Mladi iz novomeške občine so bili na Debelem rtiču Konferenca mladih delavcev in komisija-za idejnopolitično (Jek) pri predsedstvu OK ZSMS Novo mesto sta ■ pripravili seminar za vodstva osnovnih organizacij v ozdih in krajevnih skupnostih. Seminar je bil 14., 15. in 16. decembra v mladinskem letovišču Debeli rtič pri Ankaranu. Mladi družbenopolitični delavci so sc seznanili z gospodarjenjem v združenem delu (vse o dohodku), s položajem gospodarstva v občini, družbenim planiranjem ter mednarodno politično-vojaško situacijo. Na seminarju so bili člani centra za obveščanje in propagando, ki so skrbeli za informiranje s tem, da so izdali tri biltene. Ob koncu tridnevnega seminarja sc mladi ugotovili, da so ure družbenopolitičnega izobraževanja v celcu uspele. VIDA RATAJ vodstva šol ne zmenijo za naše ponujeno sodelovanje. Letos bomo obiskovali dramske in operne predstave, smučali, hodili na pohode, pripravili spoznavni večer in btucovanje, športniki pa se bodo lahko zbirali v bršljinski telovadnici. O vseh akcijah bomo študente še naprej obveščali preko plakatov in Dolenjskega lista. ZORAN SIPEK POLSTOLETNICA DfcUŠTVA V BELGIJI V belgijskem mestu Eisden so slovenski izseljenci praznovali lep jubilej, petdesetletnico delovanja Jugoslovanskega kulturnega društva sv. Barbara. Društvo je nastalo leta 1929 in potem ves čas delovalo kot združujoča vez med izseljenci in domovino. Ob praznovanju jubileja je društvo prejelo visoko odlikovanje in red zaslug za narod z zlato zvezdo. Odlikovanih je bik) tudi nekaj članov društva, med njimi trije Dolenjci: Ivan Smrke, doma iz Trebnjega, Franc Trkaj (Škocjan) in Antonija Trkaj (Smarjeta). Prejeli so red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. občin, na podlagi katerih je bil sestavljen objavljeni članek, žal, ni bik) razvidno, katera od temljnih bank Ljubljanske banke na našem območju je, oziroma ni mogla sodelovati s krediti pri uresničevanju načrtov Območne vodne skupnosti Dolenjske, zato se je pisec poslužil izraza „bančna posojila” oziroma bančni krediti. Prizadeti Temeljni dolenjski ■ banki se za ne dovolj konkretno (ne samo po krivdi pisca) pisanje opravičujem. Kar zadeva vprašanje, „kje je pisec članka dobil informacijo daje regulacija za zdaj še v bančnih ro kah“, pa - v odgovor - tole. Na 2. strani uvoda h gradivu pod naslovom ,.Vodnogospodarski problemi v regiji in program SIS vodnega gospodarstva” piše: „Nič boljše ne kaže v letu 1980 za pridobivanje bančnih sredstev, tako da predvidene regulacije na melioracijskih sistemih ne bodo realizirane." v .Analizi finančne realizacije za vodnogospodarske objekte v letih 1976 - 1978”, kije sestavni del omenjenega gradiva, pa piše na njeni 5. strani (zadnji odstavek): „Z ozirom na petletni načrt bo plan urejanja presežen v občini Trebnje, kar je omogočila možnost najetja kredita, dosežen bo tudi v občini Novo mesto, oziroma presežen, če bo odobren kredit za regulacijo Kamenščka - Mokro polje za melioracijo okoli 150 ha zemljišč”. Ze ob tem si vprašanje lahko zastavi vsak' sam. Pisec-je poskušal logično sklepati in je pod lastnim vprašanjem ,.Izsuševanje zemlje v bančnih rokah? ”, ki je hkrati tudi naslov, objavil omenjeni članek. IVAN ZORAN ŽE PRIDNO BEREJO Sentjernejski šolarji že pridno beremo knjige za Zupančičevo bralno značko. Pred kratkim smo s? dogo. vorili, da bomo na zaključno prireditev povabili pesnika Kajetana Koviča in ilustratorko Jelko Reichma-novo. MATEJA CEKUTA Podpiranje nečimrnosti O uplenjenih risih še drugače (DL 13. XII. 1979) Na Rogu je pred dnevi lovec ustrelil dva risa, točneje risja mladiča, nekako hkrati pa drug lovec na Koroškem še tretjega predstavnika te živalske vrste. Vemo, da so te živali komaj pred nekaj leti znova pričeli gojiti v gozdovih Roga, potem ko jih zaradi iztrebljenja skoraj sto let ni bilo v naših krajih, in da so zatorej strogo zaščitene. Po formalni strani je z odstrelom treh zveri menda vse v redu; pri Lovski zvezi Slovenije so povedali, da so na Rogu letos načrtovali odstrel šestih risov ZAHVALA DPM IZ ARTIČ V artiški krajevni skupnosti že dolgo uspešno deluje DPM. Mladi imamo res veliko pravih prijateljev, zato smo jim pred kratkim v zahvalo za sodelovanje s pionirsko organizacijo pripravili kulturni program. Ob tej priložnosti smo sc še posebej zahvalili tov. Anki Zorko, ki odhaja v pokoj. ZDENKA PRIBOŽlC novin. krožek OS Artiče „Bolni” delavci Pred poldrugim mesecem sem se v Novolesu udeležil problemske konference, na kateri so delegati iz delovnih organizacij v glavnem razpravljali o tem, kako naj bi zmanjšali število izostankov z dela zaradi bolezni Veliko se je govorilo o t. i simulan-tih, se pravi o delavcih, ki si izmišljajo bolezni in med staležem delajo doma. To naj bi menda najpogosteje počeli delavci, ki imajo doma kmetije, in delavci iz drugih republik. Ne trdim, da se kaj takega ne dogaja, toda ugotavljati da so za primanjkljaj v socialnem zavarovanju največ krivi prav „fizični“ delavci, je le malce prehudo. Vedeti je treba, da so ti delavci izpostavljeni vsem vremenskim neprili-kam, njihovo delo je naporno, zato res pogosteje obolevajo. Še bolni ne hodijo radi okoli zdravnikov, kaj šele da bi to z veseljem počeli zdravi Med dolgoletnim delom pa sem prišel tudi do tele izkušnje. Kdor doma ne dela rad, tudi v službi nima posebne volje do dela. ALBIN POVŠE Drganja sela in da ubita mladiča sodita v to „kvoto” življenja. Dodali so, da ni določeno, ali naj streljajo stare ali mlade živali, ter da je lovec hotel ustreliti le eno žival, a da sta zaradi pomote padli dve. Tudi na Koroškem pravijo, da so risa ustrelili po pomoti. A četudi ne bi bilo tako, lovska zveza ne more ukrepati, ker na tem področju velja odlok o obveznem odstrelu zverjadi zavoljo stekline. Skratka, pritepencu iz Avstrije - menijo, da je ris prišel k nam ..ilegalno” čez mejo - verjetno ni bilo rešitve. Pri vsej stvari pa me nekaj le moti. Kot že tolikokrat pri lovcih in tudi ribičih so ti tudi sedaj poskrbeli, da je stvar prišla v javnost na nič kaj simpatičen način. Lovec z Dolenjskega se je dal slikati s po enim risjih mladičev v vsaki roki, kot da gre za kakšne stare vreče, tisti s Koroškega pa se je postavil zraven ubite živali kot nekakšen junak in tudi v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, so se delavci kar prerivali, da bi mu čestitali. Takšne manire, ki jim mnogi lovci pa ribiči radi podležejo, pravzaprav ne pripomorejo k utrjevanju spoštovanja življenja, kakršnokoli naj to že bo, marveč prej obratno. Poleg nedvomno koristne funkcije, ki jo ti dve organizaciji opravljata pri vzdrževanju favne in ravnotežja v naravi, je ponekod v lovstvu in ribolovu prav neverjetno razvit kult trofejarstva, ki pa je v resnici izgubil svoj smisel. Imel ga je nemara v časih, ko je bil lov zavoro razširjenosti zveri in zaradi primitivnih lovnih sredstev še boj človeka z živaljo. Kaj težko pa bi v današnjem času sodobnih pušk in drugih pripomočkov ter že skoraj napol udomačene divjadi govorili o kakšnih posebnih sposobnostih tega ali onega lovca. Dodajmo še to, da si veliko rogovje (ali po čem vsem še ne merijo vrednosti trofej) lahko dandanes praktično vsakdo kupi, če ima le malo volje za to. Prav zavoljo tega trofejarstvo bolj služi podpiranju nečimrnosti in postavljanju nekaterih posameznikov. Toda to je zasebna stvar teh ljudi. Ko pa to prenašajo v javnost, tedaj je že drugačno: klavrno, otročje in predvsem nevzgojno. BRACO ZAVRNIK („Večer”) TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 21. XII. JUGOBANKA 1 8.55 TV V SOLI: Pravljica, Ruščina, Živi organizmi 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Kratek film, Reportaža 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.00 POROČILA 17.05 SOLA SMUČANJA 17.15 GLEDALIŠČE STRIČKA BR ANINA 17.30 ČUVAJ PARKA Tokrat bo na sporedu že drugi del nadaljevanke za otroke, ki govori o Davidu, mestnega življenja naveličanem možaku. Navezanost na naravo je najbolje združil z zaposlitvijo v narodnem parku. Kot čuvaj skupaj z mladim pomočnikom Paulom pa veterinarko Margaret in njeno hčerko Katie doživi vrsto prijetnih in tudi manj všečnih stvari. Pet delov ima ta angleška nadaljevanka, ki bo gotovo zadovoljila mlade gledalce. 17.55 LITVANSKI KOMORNI ORKESTER 18.30 OBZORNIK 18.40 NASI SODOBNIKI: DR. JOŽE GORIČAR Oddaja bo prikazala, kako poteka delovni dan staroste slovenskih sociologov. 19.05 CESTA IN ČLOVEK 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 VEČER VOJAŠKE PESMI 21.15 PETROCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke 22.05 TV DNEVNIK 22.20 JAZ NA EKRANU: KVARTET SHAFRANOV—KOI VISTO- INEN Ruski pianist Shafranov in finski saksofonist Koivistoinen ter še dva mlada finska glasbenika sestavljajo skupino, ki se je predstavila že na več mednarodnih festivalih jazza. 10.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Aktualna oddaja - 18.45 Na obisku pri... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Liki revolucije - 22.05 Zabavnoglasbena oddaja — 22.55 Glasbena oddaja SOBOTA, 22. XII. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 Z BESEDO IN SLIKO - E. Peroci: ANKINE RISBE 8.35 VRTEC NA OBISKU: MATJAŽEV ROJSTNI DAN 8.50 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.20 PISANI SVET: AVTO 9.55 ČLOVEKOVO TELO: POJAVI STARANJA 10.25 BOJ IN DELO, dokumentarna oddaja ob 25-letnici ustanovitve slovenske kultumo-gospodarske zveze v Italiji 11.00 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE Ljubljanski televizijci ne bi bili to, kar so, če ne bi ponovno predvajali tudi šest delov nadaljevanke o velikem angleškem dramati- ku. Kdor si bo pripovedi o razgibanem Shakespearovem življenju ogledal še enkrat, se lahko tolaži vsaj s tem, da ne bo gledal slabe stvaritve. Televizijci znajo namreč posiljevati gledalce tudi z zelo neokusnimi, plehkimi... zadevščinami. 11.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Schladminga 16.50 POROČILA 15.45 SREČNO, KEKEC, slovenski mladinski film 17.00 SlBENKA: ZADAR, prenos košarkarske tekme 18.35 NAS KRAJ 18.45 Človek naS vsakdanji, humoristična oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: ŽUPAN NAŠEGA MESTA 21.00 OBSODBA, film Grdo bi bilo, če bi morali na dan JLA gledati kakšno osladno komedijo, zguljen vestem ali poprečno kriminalko. Kar pravšen pa bo makedonski vojni film, ki ga je po scenariju Jova Kamberskega pred dvema letoma posnel Trajče Popov. Igrajo Žarko Radič, Petar Arsovski, Janez Vrhovec in drugi. 22.35 TV DNEVNIK 22.50 TV KAŽIPOT 17.55 Test - 18.10 Poročila - 18.15 Narodna glasba — 18.45 Kontaktna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 D. Auber: Fra Diavolo (1. del opere) — 21.00 Poročila — 21.10 Feljton — 21.30 Kratek film - 21.40 Športna sobota NEDELJA, 23. XII. JUGOBANKA l 8.45 POROCILA8.5O ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO - OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PIRAN 9.20 TV KAŽIPOT 9.40 A. Haley: KORENINE 10.30 PADLO JE DREVO 11.00 Čebelica maja 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA DEČEK Z OTOKA, dokumentarni film POROČILA ITALIJA: JUGOSLAVIJA, prenos nogometne tekme iz Rima PETEK NJEGOVEGA DEKLETA, film Urednik nekega časopisa si na moč prizadeva, da bi svojemu dekletu utrl novinarsko pot Bolj na kratko se pa res ne da povzeti vsebinska zasnova ameriškega filma, ki ga je Howard Havvks posnel že 1940, tedaj pa je film veljal za najbolj duhovito komedijo. Igrajo Rosalind Russell, Cary Grant, Ralph Bellamy, Gene Lockhart in dmgi. 17.45 BOSNA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme (med odmorom Športna poročila) 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. Stefanovski: NASA LETA 21.10 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.45 TV DNEVNIK 22.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.15 Športni pregled 16.20 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dick Cavett vam predstavlja - 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Celovečerni film PONEDELJEK, 24. XII. JUGOBANKA l 8.55 TV V SOLI: Maja in Neven, Kako telefoniramo, Secesija na Hrvaškem 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Biologija 14.55 TV V SOLI, ponovitev 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.15 POROČILA 17.20 TIHO GRE SIVI MRAZ Oddajo z gornjim naslovom bo sestavljal šopek pesmic, ki govorijo o zimi in vsem, kar jo spremlja: mraz, buija, sneg, prezeble ptičke. Otroci nodo lahko reševali tudi nekaj ugank o zimi. 17.35 ZNAŠLA SE BOM, kanadski dokumentarni film 18.00 SPEKTER 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Švara: SLOVO OD MLADOSTI, posnetek predstave Opere SNG Maribor 21.50 TV DNEVNIK 22.05 KULTURNE DIAGONALE TOREK, 25. XII. JUGOBANKA 1 9.30 TV V SOLI: Planine, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pianenosti 16.35 ŠOLSKA TV: Izgradnja ljudske oblasti, Tajništvo v gospodinjstvu, Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe 17.25 POROČILA 17.30 BANANA Baletne oddaje redko zaidejo na male zaslone, zato bo dobrodošla tudi tale, v kateri se bodo predstavili člani baletnega gledališča Raatikko iz Finske. Izvajali bodo balet, za katerega je glasbo napisal Jukka Linkola, koreografija pa je delo Tommija Kittija. 17.55 PUSTOLOVŠČINA 18.30 OBZORNIK 18.40 CAS, KI ŽIVI: TRIJE KOMANDANTI 22. decembra 1943 je bil ustanovljen 9. korpus NOV in POJ. Njegove partizanske enote so delovale v Slovenskem primorju, delu Istre, v Benečiji in Reziji ter na Gorenjskem. Oddaja bo predstavila tri komandante tega korpusa: Lada Ambrožiča-Novljana, Staneta Potočarja-Lazarja in Jožeta Borštnar-ja-Gabrovčana. Komandanti bodo opisali čas svojega poveljevanja, tako pa bo podana tudi slika NOB od kapitulacije Italije do osvoboditve Slovenskega primoija. SREDA, 26. XII. JUGOBANKA 1 9.30 TV V ŠOLI: Zagrebški muzej 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Predšolski pouk, Kratek film 17.10 POROČILA 17.15 Z BESEDO IN SLIKO - E. Peroci: ANKINE RISBE 17.30 VELIKA RAZSTAVA V GRAND PALAISU 17.55 OBZORNIK 18.10 NE PREZRITE 18.25 ŽIVA PESEM: MLADINSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR 18.52 S. Makarovič: SAPRAMlSKA Lutkovna oddaja, narejena po zgodbi Svetlane Makarovič, je eno od daril, ki jih bo televizijski dedek Mraz prinesel mladim gledalcem. Do novega leta bodo namreč vsak dan na sporedu še zanimive risanke o palčku Smuku in zvezdah. Pa še kaj se bo našlo za naraščaj. 19.12 PALČEK SMUK, risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: GOLO OTROŠTVO, francoski film 21.35 MINIATURE: TONE LAPAJNE 21.55 TV DNEVNIK 17.00 Rabotnički: Cibona (prenos košarkarske tekme) - 18.30 Dokumentarni film — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.30 Pop glasba - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 27. XII. JUGOBANKA 1 16.50 POROČILA 16.55 JAKEC IN LUČKA 17.10 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 17.40 NA SEDMI STEZI, športna oddaja 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Mali šlager - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.30 Poročila — 20.35 S sporeda TV... - 21.10 Celovečerni film 9.10 TV V SOLI: Pod snežno odejo, Matematika, Lastnosti kovin 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis 16.00 ŠOLSKA TV: Izgradnja ljudske oblasti, Tajništvo v gospodinjstvu, Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe 18.20 OBZORNIK 18.30 O. WILDE: INFANTINIJIN ROJSTNI DAN Angleški pisatelj Oscar Wilde je napisal tudi čudovito zbirko pravljic, tale, ki so jo posneli za televizijo, pa je ena najlepših. Govori o rojstnem dnevu španske kraljične, ki je živela brez prijateljev in ljubezni. 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroštvo mladosti — 18.15 Znanost - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Poročila PETEK, 21. XII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (J. Sever - B. Lesjak: Pojoča skrinjica). 9.0 Z radiom na poti. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Dušan Jug: Letošnja tekmovanja gozdarjev). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.0 Odlomki iz L. Delibesa baleta Sylvia. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna gjasba. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Uganite, pa vam zaigaramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 22. XII. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Nadja Engelman: Kaj nam prinaša družbeni dogovor o kmečkem turizmu). 12.40 Veseli domači napevu 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.0Š -4.30 Nočni program. NEDELJA, 23. XII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Peter Breščak: O fantku, ki ni hotel priti v Tinine sanje). 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Hašek: Dobri vojak Švejk). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Nikolaj Michalevski: Napad na poštno kočijo). 18.30 Igrajo zabavni orkestri. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4,30 Nočni program. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 21.50 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA 22.20 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Nove knjige -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gledališka predstava - 21.10 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Znanost - 22.15 Zabavnoglasbena oddaja NOVI PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom Aluminijasti profil Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi Prikrito kvalitetno enoročno okovje« Specialno 4 mm debelo steklo Specialni aluminijasti odkapni profil Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police A — vrednost vrednost cal/m 2h zvočna izolacija 30,dB Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala Permanentni silikonski kit za zasteklitev Sušilno sredstvo Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2% PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM: ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ___________________________________ZAGREB - Sesvete tel. (041) 253-259 ©JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 19.12 PALČEK SMUK, risanka ČAROBNA 19.30 TV DNEVNIK « 20.00 OCl KRITIKE 20.45 OTROK IZ EPRUVETE, dokumentarni film 21.35 D. Prebil: PLEXUS SOLARIS 22.05 TV DNEVNIK PRVI RADIJSKI PROGRAM] kultura in izobra- ževanje AVLE - Obiskovalci razstave PRIZNANJA IZPOD JARMOVIH ROK Sedmi jugoslovanski operni bienale bo v Ljubljani od 17. junija do 1. julija 1980, in siccr v okviru 28. mednarodnega poletnega festivala. Na njem bodo nastopile vse operne hiše, razen sarajevske, na sporedu pa bodo dela domačih in tujih avtorjev Operni bienale bo spremljala posebna žirija. Ta bo tudi odločala o podelitvi priznani, ki jih bo kipar Stane Jarm iz Kočevja. Akademski kipar Stane Jarm bo zasnoval priznanja 'i*a opemike. Roman Čelesnik, vomeške kul tuni stališča Naboji smeha in satire V razstavišču „Krke" v Ločni je za mesec dni odprta razstava karikatur akademskega slikarja Albina Roglja „Brstova” živa pot na Dvoru Skupina „Brst' celodnevni gost na Dvoru - Dopoldne šport, zvečer še malo kulture V avli „Krke“ v Ločni so od siede prejšnjega tedna na ogled karikature Albina Rodja, tistega slovenskega zbadljivca z risbo, ki je pred leti na razstavi v krški galeriji na podstavek položil zeljanato glavo in s tem prepovedal zajcem, da bi ga kritizirali. Seveda je pripeljal tokrat v Novo mesto svoja še bolj nabrita in v naš čas s priostrenim risalom vrisana dela. Na otvoritvi so obiskovalci prisluhnili besedam, ki jih je o Rogljevih karikaturah zapisal znani umetnostni kritik Janez Mesesnel, v dopolnilu otvoritvene slovesnosti pa še književniku Milošu Mikelnu, ki orje po polju slovenske satire s peresom. Prebral je nekaj svojih najnovejših na račun slabosti iz našega gospodarskega in družbeno- PARTIZANSKA GRAFIKA SLOVENSKIH UMETNIKOV V Vojvodini so nedavno odprli razstavo partizanskih grafik in risb slovenskih umetnikov. S svojimi deli so zastopani: Alenka Gerlovič, Vito Globočnik, Božidar Jakac, Vlado Jordan, Dore Klemenčič - Maj, Janez Lajevec, Lojze Lavrič, Franc Mihelič, Nikolaj Pimat, Ivan Seljak — Čopič, France Slana, Ive Šubic ter brata Drago in Nande Vidmar. političnega vsakdanjika. Mikeln je s tem zelo dobro dopolnil humor, ironijo in satiro, ki so jih polne Rogljeve karikature. »Akademski slikar Rogelj se nam razkriva kot pretanjšani opazovalec ter premišljeni' in s tem ustvarjalni ironik in satirik ob temah, ki se ponujajo v našem ožjem in širšem okolju in v našem vrvečem, ustvarjalnem in hkrati rušilnem, neredko zmedenem pa spet veselo optimističnem času,“ je zapisal Mesesnel za obiskovalce, da bi jih pripravil na neusmiljeni naboj, ki ga skriva v sebi sleherno od razstavljenih del. Vsekakor zanimiva in aktualna razstava, ki pomeni tudi prijetno osvežilno potezo prirediteljev likovnih dogodkov v novomeški tovarni zdravil, bo odprta do 12. januarja prihodnje leto. [ ^ SMEH NA STENAH Karavana kulturno-športnega združenja ,JBrst“, tako se imenuje nova skupina z bolj ali manj znanimi obrazi današnjega časa, je bila preteklo soboto gost na otvoritvi prenovljenega kulturnega doma na Dvoru, potem ko se je že predstavila v nekaterih slovenskih krajih in v tujini. Pravzaprav gre za nekakšen „izlet za konec tedna“, ki ga sestavljata dopoldanska športna aktivnost in večerno kulturno „izživljanje“, za to pa obiskovalci odštevajo le prostovoljni prispevek. Tako je „Brsto-va“ druščina že dopoldan premagala domačo ekipo v namiznem tenisu točno ob petih pa se je predstavila pred prenapolnjeno dvorano občinstvu, med katerim je bilo tudi nekaj znanih obrazov iz oddaljenih slovenskih krajev. Program je na svoj način povezoval slikar Jože Ciuha, kije bil Ob vrnitvi je povedal, da je med brazilskimi umetniki, ki ustvarjajo v slogu naive, zelo veliko zanimanje za trebanjska taborska srečanja. To je ugotovil, ko se je v Riu de Janeiru srečal s skupino tamkajšnjih ustvarjalcev. Nedvomno je svojim brazilskim u stvarjalnim tovarišem veliko dobre- tudi avtor slik iz opičjega sveta, ki so jih razstavili po stenah sveže pleskanega doma skupaj z deli slikarke Vide Fakin in Petra Adamiča. Rdeča nit za gledalce je bila ta, da so morali vedno, kadar je bil omenjen ,,Brst“, kar se da glasno izbesedovati: „Naj živi! !“ Če klica ni bilo slišati, je bilo vso stvar potrebno ponoviti. Poslušalci so najbolj ga v prid Trebnjemu in njegovemu odnosu do naive povedal tudi slikar Ivonaldo Veloso de Melo, ki se je sam že trikrat udeležil Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Med udeleženci XIII. tabora, ki bo prihodnje leto, bosta skoraj zanesljivo tudi Brazilca Iaponi Araujo in mladi, nadarjeni Nelson Porto, nemara pa še kdo iz te dežele onkraj Atlantika. Medtem se bo z deli brazilskih naivcev obogatila tudi trebanjska galerija. Slikam že imenovanega Ivo-nalda Velosa de Mcla se bodo kmalu pridružila dela drugih znanih brazilskih naivnih slikarjev. Do zdaj so tej galeriji svoja dela podarili slikarji Crisaldo Morais, Elsa O. S., Isabel de Jesus; Paulo Wladimir, Miriam Ines da Silva, Jose Pinto in Waldotniro de Deus. Slikar Iaponi Araujo pa je iz svoje osebne zbirke podaril sliko že umrle Marie de Santissimo, ki sodi med začetnike brazilske naive in so njene slike redkost že tudi v Braziliji. Iaponi Araujo bo zbral in poslal v Trebnje poleg svojih del tudi slike drugih brazilskih slikarjev, ki še želi- ploskali glasnemu duetu brez mikro fona, Majdi Sepe in „njenemu Mojzesu", kot je moža Mojmira imenoval napovedovalec. Nemo so prisluhnili tudi književnikoma Igorju Torkarju in Andreju Loosu pa domačemu glasbeniku, čelistu Franciju Mpžetu, ki je zaigral najbolj resno skladbo večera. JANEZ PAVLIN jo podariti kaj svojega galeriji v tem kraju. Trebanjska galerija bo vse podarjene slike pokazala spomladi 1980 -na posebni razstavi. Tako bo tudi širša javnost dobila priložnost, da spozna brazilsko naivno tvornost, ki je izjemno izvirna in zanimiva. Darilo brazilskih umetnikov pa ni dragoceno samo zavoljo umetniške vrednosti, marveč tudi zato, ker je sad prijateljstva, ki ga v Trebnjem gradijo in utrjujejo mednarodna srečanja slikarjev in kiparjev. BREŠCAKOVA IGRA V NEDELJO NA RADIU Zapuščina letos preminulega slovenskega časnikarja in publicista Petra Breščaka, novomeškega rojaka, obsega tudi več literarnih stvaritev, saj je znano, da se je potrjeval tudi s snovanjem v umetniški besedi. Med drugim je napisal več del za predvajanje na radiu. Njegovo igro za otroke z naslovom „0 fantku, ki ni hotel priti v Tinine sanje” so pripravili za izvajanje na radiu, poslušalci pa bodo izvedbi tega dela lahko prisluhnili na prvem programu ljubljanskega radia v nedeljo, 23. decembra, ob 8.07. ,BELA KRAJINA S KOLPO NA SMOLETOVIH SLIKAH Franc Smole, sedemdesetletni slikar iz Kočevja, je prejšnji teden razstavljal svoja dela z motivi iz Bele krajine in obkolpskega sveta v Kompasovi galeriji v Ljubljani. Marljivi slikar ima za seboj že 16 samostojnih razstav, njegova dela pa so bila tudi na 135 skupinskih razstavah. Ustvarja v akvarelu, temperi, gvašu, olju in risbi. Iz zagate—v nov zaplet? Rogljevi!: karikatur v ločenskih prostorih novomeške tovarne zdravil so se ” a otvoritveni dan držali kar nekam preresno. Sicer pa smešenje človeka ne spravi vedno v smeh ... (Foto: I. Zoran) SREČANJE V TREBNJEM - Akademik prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Sloven&e akademije znanosti in umetnosti (drugi z leve), v pogovoru z brazilskim slikaijem Ivonaldom Velosom de Melom (prvi z desne). Na posnetku pa sta Se prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani in predsednik umetniškega sveta Tabora (prvi na levi), in Dušan Jevtovič, slikar iz beograda, večkratni udeleženec taborskih srečanj (drugi od desne). MALU ZA ŠaLO, MALO ZARES? - Skupina „Brst“ med svojim znamenitim nastopom na Dvoru. (Foto: J. Pavlin) Brazilska umetnost v Trebnjem V trebanjski galeriji bodo spomladi na posebni razstavi pokazan dela, ki so jin tej umetnostni hiti podarili naivni umetniki Iz Brazilije — Poslej na taborskem srečanju še več ustvarjalcev iz te južnoameriške dežele Janez Gartnar, predsednik skupščine Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, je opravil pred kratkim za nadaljnji razvoj naive in obogatitev galerije v tem dolenjskem kraju zelo pomembno in uspešno potovanje v Brazilijo. VEDENJE NA ODRU - Posavski gledališčniki bodo z izobraževalnim seminaijem nadaljevali januaija v Krškem. Mala gledališka šola se bo s tem prevesila v drugo polovico. Tudi poslej bodo glavno pozornost posvečali gibanju na odru in gledališki govorici. (Foto: Vlado Podgoršek) i Zakaj se novomeška Kulturna skupnost (hkrati z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostmi) ne more strinjati z (re)valorizacijo, kakor jo predlaga izvršni odbor kulturne skupnosti Slovenije? Spet je začelo biti plat zvona, tokrat za reševanje perečih zadev, ki so se nabrale v kulturi. Lonec z denaijem se je že tako izpraznil, da mu bo vsak čas videti dno. Pomanjkanje denaija je postavilo pod vprašaj že opravljenih kulturnih storitev in uresničevanje programov za to in prihodnje leto. Še posebno glasni so v nekaterih ustanovah, ker nimajo denaija za osebne dohodke in materialne stroške. Tako stanje zahteva seveda nujne popravke v denarnih in drugih načrtih. Letošnje pomanjkanje, naj bi odpravili z revalorizacijo, v prihodnjem letu pa se prekratki odeji ognili tako, da bi programe valorizirali še v tem koledarskem letu. To velja tako za občinske kot za republiško kultur no skupnost Slednja je kajpak vezana na občine, ki na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov združujejo no- me skupno-in občinska [nemara pa tudi se med seboj razhajajo. za skupni program kulturne skupnosti Slovenije nemajhne vsote. Vendar republiška kulturna skupnost v svojem predlogu za povečanje sredstev v letošnjem in prihodnjem letu ne upošteva povsem možnosti občinskih kulturnih skupnosti. To je povzročilo celo medsebojno zaostritev, v kateri so občinske kulturne skupnosti zavihtele vsekakor prepričljivejši argument, kot ga ima na voljo republiška kulturna skupnost. Žgoča razprava se je začela ob predlogu, naj bi občinske kulturne skupnosti zagotovile vsaj 3-odstotno revalorizacijo letošnje skupne vsote pri republiški kulturni skupnosti. Na posvetu predsednikov izvršnih odborov in tajnikov občinskih kulturnih skupnostih 10. decembra v Ljubljani je prišlo - tu in tam tudi skozi ostre besede - na dan, da ..republiške” revalorizacije ne bo lahko izpeljati, saj v občinah preprosto ne vedo, kje dobit’ denar v ta namen, saj ga občinske kulturne skupnosti še za kritje lastnih potreb nimajo. Na tem posvetu, ki ga je vodil predsednik skupščine republiške kulturne skupnosti France Štiglic, so se marljivo oglašali tudi Dolenjcu Stališče novomeške kulturne skupnosti je podal njen tajnik Roman Čelesnik, zatem pa jih je izvršni odbor te skupnosti posredoval izvršnemu organu republiške kulturne skupnosti še v pisni obliki. V svojem pismu, če lahko tako imenujemo ta korak, je izvršni odbor najprej pojasnil, zakaj nwo-meška kulturna skupnost ne bo mogja ustreči zahtevi oz. predlogi za 3-odstotno povečanje „repu-bliške” revalorizacije „Zato,” je napisano v pismu, „ker lahko v Novem mestu revaloriziramo programe največ za 2,34 odstotka, samo za toliko pa zategadelj, ker je rast družbene^ proizvoda v občini zaostala za načrtovana Ob tem je močna težnja, da bi v občini z valorizacijo pridobljena sredstva namenili zlasti tistim SIS, ki so letos iz objektivnih razlogov prigospodarile izguba Vsi drugi presežki bodo šteli za dohodek novomeške kulturne skupnosti v letu 1980, zato bo v obdobju januar - april prispevna stopnja le 1,01 odstotka (oziroma od prefVi-dene manjša za 0,09 odst.)” Kar zadeva valorizacijo sredstev za leto 1980, je izhodišče zanjo napisano v tako imenovanem dodatku (aneksu) družbenega dogovora o planu kulturnega razvoja za leti 1979 in 1980. Iz tega je moč razbrati, da je za obe leti določen znesek dovoljenega denarja za kulturo, ne pa'prispevna stopnja. Če bi ta znesek preračunali v prispevno stopnjo, bi ugotovili, da je dobila letos republiška kulturna skupnost za skupni program iz Novega mesta vsoto, zbrano po stopnji 0,49 odstotka. Po prav taki stopnji se bo zbiral denar za republiško kulturno skupnost tudi v letu 1980. Znesek bo torej moč valorizirati le glede na povečan družbeni proizvod, ne pa z morebitno novo stopnjo. Izvršni odbor kulturne skupnosti Slovenije sicer predlaga, da bi France Štiglic, filmski režiser in predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovence: Lažje delo pri filmu kot pri samoupravnem odločanju za kulturo? morali prihodnje leto zbirati sredstva za skupni program po stopnji 0,56 odstotka, vendar Novo-meščani (in še vrsta drugih občinskih kulturnih skupnosti) takemu predlogu oporekajo, ker bi jim drugačna stopnja, kot jo je moč izračunati na podlagi dogovorjenega zneska, podrla vsa razmerja. Z drugimi besedami: če bi obveljala stopnja 0,56 odst. za republiški kulturni prispevek, bi morali kajpak ustrezno zmanjšati sredstva za kulturo v novomeški občini. To pa ne bi bila samo boleča klofuta kulturnim prizadevanjem v tej občini, marveč bi pomenilo ukinjanje oziroma desetkanje še tega, kar je zraslo do zdajjia kulturni njivi tega dela Dolenjske. Vse druge, tudi politične posledice si . ob tem lahko zamišlja vsak sam, zato jih tudi izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti v že omenjenem pismu ni izrecno omenil. I. ZORAN _______________________________J v ^ ^ Pavla Kernjaka ni več \ X Koroški ljudski skladatelj, ki je napisal nekaj pesmi tudi za jerebovce, je prejšnji teden umrl v Celovcu 1 I ■i Pavla Kemjaka ni več. Pevec slovenske Koroške, ljudski skladatelj, harmonizator in pevovodja je za vedno utihnil prejšnji teden. Življenjska nit se mu je pretrgala v celovški bolnišnici. Ko so v novembrskih dneh častili njegovo osemdesetletnico, je bil že hudo bolan. Pevec je umolknil, „Mojcej‘‘, „Katrca“, „Rož, Podjuna, Zila“ in druge njegove pesmi, ki jih je uglasbil za cel roj, bodo živele dalje. Onkraj in tostran Karavank. Koroški Slovenci bodo živeli, dokler jih bodo pelL Kemjakove pesmi so postale njihova kri. Srca jim poljejo v njihovem ritmu. Črna novica je boleče odjeknila tudi med Novomeščani, zlasti med jerebcrvci. Ko je ta novomeški moški pevski zbor vodil še Tone Markelj, je Ker-njak nalašč zanj napisal nekaj pesmi. Poslušal je jerebovce, ki so peli koroškim Slovencem v Bilčovsu in Škofičah - tudi njegovo „Katrco“, pa so se mu priljubili. Nedolgo zatem je slišal te svoje pesmi peti na novomeškem odru. To je bilo prisrčno srečanje jerebovcev s skladateljem v Novem mestu. Takrat ni seveda nihče pomislil, da je to srečanje hkrati tudi Kemjakovo slovo od Novega mesta. i I * Št 51 (1584) 20. decembra 1979 DOLENJSKI LIST Jože Vraničar Jože Vranešič Martin Željko Vinko Horvat Alojz Šikonja Darko Kralj Rudolf Habe BLIZU, A VSEENO DALEČ . »Stoje večidel na gričkih in obsegajo naslednje skupine hiš: Dolenjsko selo, Šikonijsko selo, Vlaščansko selo in Golek... Ne-kaj hiš lesenih in kritih s slama Po bregovih in vrtačah njive in travniki, tudi vino&adi... Po steljnikih nabirajo gobe za prodajo. Posamezniki igo leto za letam apna Več čebelarjev... Ohranjeni so še mnogi domači običaji, kot bobnanje za god, šranganje nevesti, jurjevanje, pustovanje. Ob svatbi plešejo tribučko kolo... Kapnica. Živino napajajo v dveh betoniranih kalih, kjer tudi perejo, in v štirih manjših kalih. “ V______________________________________/ ✓ N uredništvo v gosteh: TRIBUČE Tele stavke o Tribučah smo povzeli iz opisa v drugi knjigi »Krajevnega leksikona Slovenije" in po njih bi bilo moč sklepati, da gre za slikovito belokranjsko vas, odmaknjeno tokovom zdajšnjosti. Pa ni čisto taka O tem smo se na »uredništvu v gosteh" prepričali novinarji Andrej Bartelj, Milan Markelj in Drago Rustja. Imeli smo dovolj sogovornikov in povzetek njihovih besed je zgovoren dokaz, da so ne samo Tribuče, ampak vse vasi krajevne skupnosti tesno povezane z zahtevami sodobnega časa. Malce vaške starožitnosti pa smo bili novinarji vseeno deležni - kolin v gostoljubni hiši Adolfa Vranešiča, ki nam je povedal tudi legendo o tem, kako je nastalo ime Tribuče. V jami pod Vlaščanskim selom izvira studenec, ki se v deževju dvigne, poplavlja in se izgubi v požiralnik. Ob neki poplavi so v davnih časih po vodi plavale tri buče, mimo pa je prišel berač, in ker mu nihče ni hotel povedati, v katero vas je prišel, jo je kar sam krstil za Tribuče. To ime je bilo nekdaj tudi priimek, ki pa se ni ohranil. Krajevna skupnost Tribuče spada med manjše v črnomaljski občini; zajema vasi Tribuče, Desinec, Čudno selo in zaselek Pavičiči, v katerih živi 435 prebivalcev v 109 gospodinjstvih. Medtem ko so pred vojno in še nekaj časa po njej prebivalci iz teh krajev živeli izključno od kmetijstva, je danes čistih kmetov samo še osem, 130 krajnov pa se vsak dan vozi na delo, velika večina v Črnomelj. Od vsake hiše je vsaj eden zaposlen ali dobiva pokojnino. Računajo, da samo Tribučani vsak mesec dobijo okoli 80 tisočakov dohodkov. »Res smo krajani, kar se osebnega standarda tiče, v zadnjih letih močno napredovali,“ pravi predsednik krajevne skupnosti Ivan Jankovič. »Ljudje so si uredili domove, tri četrtine hiš v Tribučah je novih, ostale so obnovljene in le pet ali šest je še tistih izpred vojne. Sicer pa naša krajevna skupnost po vojni ni bila deležna kakšne večje družbene pomoči. Res smo dobili sodobno cestno povezavo s pet kilometrov oddaljenim občinskim središčem po partizanski magistrali Adlešiči—Črnomelj. Poleg tega imamo elektriko, vaške poti pa smo asfaltirali s svojim denarjem in delom. Nikakor pa se krajani ne strinjamo, da nas občina postavlja med razvite krajevne skupnosti. Kajti v vsej KS nimamo niti ene trgovine, nimamo šole, vodovoda, telefona, večina je brez trifaznega toka, vasi v naši KS so povezane s skoraj neprevoznimi vaškimi potmi. Vendar se krajani zavedamo, da so obkolpske krajevne skupnosti Stari trg, Vinica in Adlešiči bdj potrebne družbene pomoči, da so bdj zaostale, da imajo več resnejših problemov kot mi, kljub temu pa mislimo, da smo tudi mi še daleč od razvitosti." Za asfaltiranje vaških poti v Tribučah so izglasovali samoprispevek: vsaka hiša v vasi je prispevala okoli 10 tisočakov suhega denarja (tako so zbrali 650.000 din), vaščani pa so opravili še blizu 14.000 delovnih ur. Poleg tega da so s tem denarjem in delom posodobili tudi okoli kilometer občinske ceste. Kot že rečeno, krajevna skupnost nima vodovoda, že dvakrat so bili v občinskem programu javnih del, vendar menda zaradi prevelike višinske razlike ni moč napeljati zdrave pitne vode v Tribuče. Ko bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju napeljevali vodovod za Adlešiče, Tribučani računajo, da bi takrat lahko tudi oni končno dobili tako želeno tekočo vodo. »Že dalj časa najbolj boleče vprašanje za nas pa je zazidalni načrt Tribuč. Vas spada namreč med tiste kraje v črnomaljski občini, ki morajo imeti zazidalni načrt Zaradi tega v Tribučah že tri leta ni možna gradnja novih hiš, ker za to zaddžena organizacija ne izdela tega načrta. To se vleče že toliko časa, da bodo tisti ljudje, ki bi radi zidali v domači vasi, obupali in začeli graditi drugje. Seveda so taki za vas za vedno izgubljeni. Imamo tudi nekaj zdomcev, ki bi se radi vrnili domov. Eden od teh, ki je v Nemčiji, ima že štiri leta na parceli zloženo opeko, dovoljenja pa ne dobi. To je za vaščane Tribuč že dalj časa največji problem, ki bi ga morala skupščina občine rešiti po drugi poti, hitro in učinkovito," pravi Jankovič. V planu za srednjeročno obdobje 1981 — 85 so najvažnejše postavke za razvoj: napeljava industrijskega toka v vse vasi, asfaltiranje in popravilo 5.200 metrov cest in poti, napeljava telefona, preureditev gasilskega doma v večnamenski dom, ureditev športnega igrišča, mrliška vežica v Tribučah in ne nazadnje dostava pošte vsak dan. Jasno je, da krajani sami nikakor ne bi zmogli uresničiti tega plana, vendar so ob pomoči drugih, za to poklicanih dejavnikov, od komunalne skupnosti preko elektra do PTT, tudi sami pripravljeni precej prispevati. Jože Vranešič je dejal, da je pač povsod kaj narobe in da njihcva krajevna skupnost ne more biti izjema. „K vsem težavam, o katerih so več povedali drugi, bi jaz pridal, da se vaščani včasih težko dogovorimo. Dolgo smo imeli neurejeno pokopališče, zasmeteno, pa se nismo spravili skupaj in ga počistili. No, zdaj je urejeno. Še vedno pa nas čaka gradnja mrtvašnice in jame za odpadke. ‘ Predsednik krajevne organizacije SZDL Gabrijel Vranešič je potarnal o težavah, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju delegatskega sistema: „Težko je delati, ker so si naše vasi precej narazen. Nekateri imajo 2 uri hoda do zbirališča in gredo neradi na tako pot, zato se delegati ne sestajajo pogosto. Poskušamo gradivo razpošiljati po pošti, a se zatika. Pošta včasih rabi pet dni in tako se dogodi, da dobi delegat gradivo šele po seji! Telefon bi stvar poenostavil. Toda tudi telefona v naši krajevni skupnosti ni!“ Alojz Šikonja je dejal, da je napredek v Tribučah močno opazen. „Prej ni bil nihče zaposlen, zdaj pa ni hiše brez zaposlenega. Vas bi še bolj napredovala, se širila in bogatila, ko bi ljudje malo laže prišli do gradbenih dovdjenj. Kot predsednik naše borčevske organizacije pa lahko rečem, da imamo stvari lepo urejene in nimamo težav." Čez zapleteno pot do gradbenih dovoljenj je »udaril" tudi Martin Željko: „Ko sem leta 1954 postavil novo hišo, je bilo vse bolj enostavno, če odmislim težavnejše delo. Zdaj za adaptacijo te iste hiše potrebujem več dokumentov kot prej za gradnjo. Verjamem, da se marsikomu ne da letati po pisarnah, pa raje ostane kar v mestu, namesto, da bi se vrnil v rodno vas in tu gradil." Martin je nekaj besed povedal tudi o lovcih, o odškodninah za škodo po divjadi in pripomnil, da se s kmeti lovci lepo razumejo. Vinko Horvat je sicer v službi, a se ukvarja tudi z obdelovanjem zemlje kot večina Tribučanov. »Čistih kmetov skoraj ni več," je dejal. »Zemlja je kljub temu obdelana. Ni ravno najboljša, a nekaj da. Za odkup pripravimo nekaj mleka in nekaj mesa. Ker vezi z zadrugo niso najčvrstejše, se pri odkupu včasih rado zatakne. Tako nam letos po kleteh še leži krompir, katerega so obljubili okupiti, a ni nikogar ponj. Jasno je, da z odkupnimi cenami nismo zadovoljni. Prenizke se nam zde predvsem cene mleka in krompirja, medtem ko so cene za teleta in prašiče nekaj boljše." »Čeprav je naša zemlja precej kamnata," je dodal Jože Vlašič, „pa imamo nekaj strojne opreme. Zadruga nam pomaga s krediti. Nedolgo tega nam je zadruga ponudila hladilnico za mleko, a je zaradi šibkega električnega toka nismo mogji vzeti, saj ne bi delovala." Potem so vaščani naštevali, koliko traktorjev je v vasi, in ugotovili, da stoji naproti 38 traktorjem in 50 avtom samo še 10 konj in dva para volov. Ta podatek dovdj nazorno kaže, kako se podoba te belokranjske vasi spreminja. Jože Črnič stanuje v hiši, ki je od vasi najbolj oddaljena, a deli vse skrbi z ostalimi; seveda pa je njegova največja želja, da bi nekoč do njegovega doma peljala urejena cesta. K besedi se je oglasil tudi Jože Gorše iz Velike Lahinje, kraja, ki je nekdaj spadal pod tribučko krajevno skupnost, a so potem ustanovili manjšo in se odcepili od tribuške. Povedal je, da bi se obe krajevni skupnosti morali kdaj kaj več dogovarjati in pot med obema skupnostima urediti za vozila. Pol kilometra poti je še vedno neprevoznega. »Občina Tribuč anran veliko obljublja, ko pa bi morala na obljube vrniti dolg, se potuhe. Zaradi takih obljub smo vaščani opravili zemeljska dela na poti med dvema koncema vasi, napeljali smo gramoz, zdaj pa čakamo na obljubljeni asfalt. Kaže, da bomo še ddgo čakali, nenazadnje morda tudi zato, ker se po tej 600 m dolgi poti ne vozi nobeden od občinskih mož.“ To so besede Darka Kralja, ki je potarnal tudi nad šibkostjo električnega toka. Rudolf Habe je dejal, da je bilo pred letom dni blizu dvajset gospodinjstev pripravljenih dati po 10.000 dinarjev za napeljavo telefona. Zdaj je zanimanje za tovrstno povezavo s svetom še večje, ni pa večjih izgledov, da bi jo ta belokranjski konec tudi dobil. »Seveda imamo še precej drugih težav, a ne tarnamo preveč, saj če bi imeli vsega dovolj, bi ne bilo zanimivo živeti," se je pošalil in dodal, da ne bi bilo odveč, ko bi na dveh avtobusnih postajah dobili primerno streho, saj je zdaj treba čakati na prostem, avtobusi pa vozijo dovolj pogosto. Delo mladih je na kratko predstavil Ivan Vranešič. »Nad dvajset nas deluje v mladinski organizaciji, v javnem pa se udejstvujemo le na športnem področju. Ne smem reči, da za Jože Vlašič Gabrijel Vranešič Ivan Jankovič kulturo in druge stvari ni zanimanja, težava je v tem, da so mladi veliko zdoma, iz šol se vračajo ob koncu tedna, mnogi morajo trdo delati po tovarnah in še doma - in tako se težko dobimo skupaj. Sicer pa tesno sodelujemo s krajevno samouprava" Dejavnejši so tribučki gpsilci. Njihov predsednik Jože Vraničarje dejal, da so nazadnje gasili večjih požar pred dvema letoma v Bojancih, kjer so s hitrim posegom rešili najhujšega povsem novo hišo. Vadijo, prizadevajo si posodobiti opremo, skrbijo za mladi rod, pred 'njimi in vso krajevno skupnostjo pa je tudi obnova gasilskega doma. ,,Z deli bi radi začeli že naslednje leto," je dejal Peter Prijanovič, tajnik krajevne skupnosti, ki je opisal tu KRKA VZDR2EVALCA TELEFONSKIH NAPRAV v servisnih dejavnostih Za razporeditev na naloge lahko kandidirajo delavci, ki imajo končano poklicno iolo za mehanika TT naprav in 3 leta delovnih izkušenj s področja vzdrževanja avtomatskih telefonskih central in PT linij. Delo se opravlja v dopoldanski izmeni. Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, prosimo, da pošljejo pismene ponudbe kadrovski splošni službi v Novo mesto. Cesta herojev 45, v roku 7 dni po dnevu objave razglasa •j sklei IPros služi dnev ■■Ml SVETU OKOLI BOLEHNI ZAKLADI - Jugoslovanski delavci postajajo hudo bolni in šibki. Tako bi vsaj sodili po presenetljivih podatkih o izgubljenem delovnem času zaradi bolniških. Lani se je rast bolniških začela, letos v prvem polletju pa je za 11 odstotkov še višja. S številkami zapisano: 45 milijonov delovnih dni je Šlo na račun bolniških. Med vzroki so seveda tudi poklicne bolezni. Kaj, če ni naša poklicna bolezen kar lenitis? BOGOVI - Preveč bolniških si zares niso mogli privoščiti v dobi nastajanja našega rodnega planeta najrazličnejši vulkani, saj so znanstveniki izračunali, da so v milijonih let izbruhali toliko vodne pare, da jo je zadosti za vsa svetovna morja in oceane pa še reke po vrhu. Stvarniki vodnega dela sveta so torej ognjeniki! ZNAČILNO OKOLJE -Pri dogodkih v španski vasi San Ascencio znanost ni imela kaj prida opravka. Vaščanom so se namreč prikazali neznani leteči predmeti. Za natančnejše razumevanje dogodka je potrebno pridati tale podatek iz zemljepisnih knjig, ki pravi, da leži omenjeno naselje v pokrajini, kjer dobro uspeva vinska trta. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ". KRŠKO, TOZD VZDRŽEVANJE OBJAVLJA prosta dela oz. naloge za 4 K STRUGARJE Pogoji: — dovršena strokovna šola ustrezne smeri Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. SILVESTROVANJE! GOSTISCE HENČKOV DOM PRIREJA SILVESTROVANJE 31. 12. 1979. Začetek ob 18. uri REZERVACIJE po telefonu (068) 23-770 Zabaval vas bo ansambel SIGNAL. ^VABLJENI! J ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA PRI COS BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ objavlja prosta dela in naloge V KUHINJI Pogoji: KV kuharica Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece Pismene ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na gornji naslov. Nastop dela: 10. 1. 1980. Za razvedrilo si zgradi hišo Američani s kelo in kladivom Lahko bi dejali, da se Američani učijo od Slovencev, odkar se tudi v deželi obilja pojavlja vse več zasebnih graditeljev družinskih hiš. Doslej so Američani, kateri si niso mogli privoščiti nakupa nove hiše na ključ, živeli v najemniških hišah. Toda najemnine so se hudo dvignile in ogrozile družinske proračune sicer dobro stoječih družin srednjega sloja. Tako so se porodili zasebni graditelji, ki poskušajo pri gradnji nove hiše čim več narediti sami. Do tu so šli Zahodnjaki po naših stopinjah, dalje pa stopajo po svojih. Po vsej deželi so vzniknile šole, ki v nekajmesečnih tečajih poučujejo ljudi v zidanju, krovstvu in drugih opravilih, prepotrebnih pri gradnji hiše. Tečaj stane okoli 5,000 dinarjev. Znesek ni tako majhen, vendar velja pomisliti, da tak „izučen“ graditelj prihrani tudi 50 odstotkov stroškov, ki bi jih imel, če bi mu novo hišo v celoti gradili poklicni gradbeniki. Zanimivo je, da Američani vidijo v zasebnem gradbeništvu razvedrilo in koristnega konjička. Verjetno nimajo hudih težav z nakupom gradbenega materiala, ki nam povzroča glavobole. Morski valovi - poštarji Sporočila v steklenicah niso le stvar avanturističnih romanov — Vest o nesreči čez poldrugo stoletje Četudi krhka, je dobro zapečatena steklenica še vedno najbolj varno pomorsko „plovilo”. Še tako hud vihar, ki kot za šalo uničuje njgboljše ladje, ji ne more do živega. Poleg tega je steklo trpežna snov, ki ostane nespremenjena v morski vodi tudi stoletje, če bi bilo potrebno. In ker se na pisma v steklenicah, vrženih v morjih, veže toliko romantičnih in neverjetnih zgodb, je prav, da omenimo nekaj najbolj značilnih, vendar resničnih. Najdaljšo ugotovljeno pot je naredilo sporočilo v steklenici, ki so jo v južnem delu Indijskega oceana spustili v morje nemški raztskovalci leta 1929. Steklenico so našli najprej v Južni Ameriki, nato na še več krajih in jo vsakič vrgli nazaj v morje, kot je bilo napisano na sporočilu. Nazadnje so steklenico videli na zahodni obali Avstralije leta 1935. Izračunali so, da je do tega leta opravila pot, dolgo 25.744 kilometrov. Po morjih je potovala s povprečno hrtros-tjo 10 kilometrov na dan. Najdlje je verjetno potovala steklenica, v kateri je bilo žalostno sporočilo o nesrečr japonskih ribičev. Leta 1784 je Chunosuke Matsuyama nekaj dni pred smrtjo od lakote zapisal, kaj so pretrpeli on in 44 ostalih brodolomcev. Sporočilo \Sadež zdravja mačku in zgagi je pravo orožje limona £ Proti \ £ Že tisočletja uspeva v sre-4 dozemskih deželah kisli zla-£ torumeni sadež, katerega do- 4 movina je sicer Azija, a se je J kaj hitro udomačil tudi dru-4 god po svetu. Limona ni £ samo odlična za pripravljan-4 je osvežilnega napitka, upo-4 rabiti se da tudi kot naravno ■######/##/####/#####################/###i kisli limonin sok pregnal pe- J kočo zgago, je recept zane- S sljiv. Poleg tega bo limonin ^ sok deloval kot primarno s sredstvo za odpravljanje ( utrujenosti in glavobola. Ce 5 pa se bodo komu zaradi moralnega mačka pričele kazati gube na čelu, naj prav tako poseže po limoni; limonin sok z vodo odplavlja tudi to nadlogo, le treba se je masirati s tako pripravljeno raztopino vsake tri dni. zdravilo in lepotilno sredstvo, da njene uporabe v kuhinji sploh ne omenjamo.. S prihajajočimi novoletnimi prazniki grozi mnogim glavam bolezen, kateri se prozaično reče kar maček. £ Z njim je mnogokrat zaradi J obilnih jedi povezana tudi I Nadležni pekoči občutek v želodcu se da odpraviti s skodelico kave, v katero iztisnite polovico limone. Kava ne sme biti sladkana. Četudi je slišati čudno, da bi Nasploh je limonin sok odličen pri odpravljanju prezgodnje starosti. Čeprav je limona koristna na desetine načinov, omenimo le še to, da odpravlja migrene. Rezine tega sadeža na senceh in vdihavanje vonja limonovega soka naj bi bilo uspešno tudi v borbi z migreno. Edino, česar ta čudežni sadež zanesljivo ne odpravlja, je pomanjkanje limon v trgovinah. je vrezal v les, deščico pa je ' ročih v steklenici je govot« sporočilo, ki so ga našli o* danski obali 26. 11. 1946. V njem piše, da vojni zločinec Adolf Hitler ni zgorel v svojefl* berlinskem bunkerju, kar je si cer uradno zgodovinsko dejstvo, pač pa da je pobegnil z nemško podmornico. Na begu iz Finske v Francovo Španijo sf ie podmornica zaletela v ostat' :e neke potopljene ladje ib potonila. Da bi bilo poročilo 'i steklenici vernejše, ga je nežna ni slepar napisal na list, iztrgat iz ladijskega dnevnika neld nemške podmornice. Prav to j* edina stvar, ki bi lahko zamajali zgodovinarje. List je izviren Vendar so tudi ostanki čeljust Adolfa Hitlerja, ki so jih grmade izbrskali Rusi, izvirni Na dveh krajih pa Hitler mogel umreti. V steklenicah se včasih p te* važajo tudi bolj vesela sporoči; la. Eno takih pisem je na Siciliji ujel ribič, njegova hči Paolina j8 na pismo švedskega mornarja " ta je steklenico nekega dne let* 1958 odvrgel v Atlantik — o&' govorila bolj za šalo kot žare)' nadaljnje dopisovanje pa se j6 končalo s poroko. PODOBA IZ NARAVE AKVARIJSKA DRAGOčf NOST — Nekdaj je bila žival fl1 sliki razširjena po vsem svetn dandanes pa jo je mogoče najt le na čisto določenih ozka območjih. Spada med rake! njen latinski naziv pa je Bathf n o m us giganteus. Njen rod j) star 60 milijonov let, zarad* redkosti pa je v ponos vsakem11 morskemu akvariju na sveta-Ulov je težaven predvsem zat®' ker živi v precejšnjih globinah- ( dolenjski list pred 2G leiT Zver udarja iz človeka ČLOVEK IMA dve naravi, čisto živalsko in človeško, toda človeška narava je povsem vezana na materijo, na telo, na možgane, brez katerih ni mišljenja, sklepanja in zavesti. Naša živalska narava se resda počasi razvija, toda vendarle. - Propada slepič in se zato čedalje bolj vnema itd. Kaj pa človeška narava, ki je pogosto v hudem boju s svojo živalsko polovico? Človek je v zgodovini močno napredoval. Čedalje bolj izginjajo lastnosti naših divjih prednikov in čeprav udarja vsako toliko časa iz človeka zopet krvoločna zver, izpopolnjena s človeškim razumom, se človečnost kljub temu razvija. NOVOLETNO JELKO praznujemo že nekaj let in pridobili smo si že dragocene izkušnje. Doslej so skrbele za praznik razne organizacije in ustanove, premalo pozornosti pa smo mu posvečali v družinah. Vse premalo je združeval starše in otroke, sorodnike in prijatelje v toplem družinskem krogu. Če bomo odrasli silvestrovali v raznih lokalih in dvoranah, posvetimo večer ali popoldne dan prej tudi svojim otrokom, čeprav jih bo dedek Mraz obiskal tudi izven doma. OCENJEVANJE STANOVANJ je te dni v našem okraju v polnem teku. Po dosedanjih podatkih bodo morah oceniti 6557 najemniških stanovanj in 3118 lastniških. ODNOS DO alkohola se je pri poklicnih šoferjih izboljšal. Še vedno ga morajo izboljševati s samoodpovedjo. Mnogo slabše je v tem pogledu pri šoferjih amaterjih, saj število prometnih nesreč, ki jih povzročajo ti v vinjenem stanju, iz dneva v dan raste. NOVO MESTU porabi na prebivalca več vode kot Nevv York. Koliko? Kar 3»0 litrov na osebo. Novomeščani je sicer ne pijejo toliko, pa tudi za redno porabo je ne potrošijo. Kje je potem vzrok? Voda v novomeških straniščih teče noč in dan — nekje tudi v kopalnicah in pri vodovodnih pipah. Hočemo nove kopalnice, nova stranišča, obstoječih pa ne znamo vzdrževati.. - ' (Iz DOLENJSKEGA LlSTA 17. decembra 1959) POSJ O ! 61 »Saj nismo’-šli 'nikamo* zosledec, »temveč Smo se S* in opazovali pg^etjh Indija*1 so vas ujeli in odpeljali-takoj za vami in gotovo I nam ne bi kazale prave p° ce in podobna znaipčRja.« * čeno ponosna na to laska* Stezosledca. sokrato* tožilec transplan tacija stvarnost Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč mam ■e i i V Pišece je prinesel z Bizeljskega eno butaro amerikanskih § | divjakov (50 trt) Janez Kocjan, samski, stanujoč v Podgoiju e i št. 38. Mihael Varlec, takratni občinski odbornik, ki je § E posebno nagovarjal župana Antona Verstovška, naj trsnico e | odkloni, je rekel Kocjanu: | „Beži, beži, kaj boš nosil to viničevno iz Bizeljskega! | I Boste Boga strahovali? Iz tega ne bo nič!:: I Kljub tej opazki je Janez Kocjan v Pišecah posadil prve | | trte n a ame ri kanski p odlagi. 1 Pišečan Jožef Dobravc je prinesi brez očetove vednosti i I trte z Bizeljskega. Šele junija jih je skrivaj posadil na vrtu. | 1 Zrasle so še isto leto en meter visoko. Ljudje sojih hodili | I gledat in so govorili: | „Kako bo to raslo drogo leto, ko ima trde korenine? ” | Med prvimi, ki je dal rigolati v Pišecah ves vinograd in ga | | je zasadil z amerikansko trto, je bil stari Anton Podvinski, | | oče sedanjega posestnika, in sicer leta 1888. i Malo prej smo slišali, kako so Pišečani odklonili od dežele | | jim ponujamo tisnico in so morali pozneje po sadike na i | Bizeljsko. Dobri baron in graščak se jih je ponovno usmilil, i | da bi mogli čimprej obnoviti vinograde. Spodnji del svojega I | vinograda, ki se imenuje „Špegel” in njivo „Bemauerco ’ je § 1 dal v najem za deset let deželi. Košenino, kjer je stara trta i | propadla, to je sedanji vinograd „Bernauer” pri župnišču, i 1 kjer raste žlahtni burgundec, pa dižavi za 15 let v najem- | | Pogoj za to je bfl, da dobi po preteku omenjenih rokov = | zemljo, zasajeno z žlahtnimi trtami, nazaj. = Deželno trsnico je vodil Ivan Balon, ki je bil takrat e | oskrbnik na gradu Pišece. Državno trsnico Bemauer sta videla Ivan Malus in Franc i | Agrež pod višjim nadzorstvom nekega Rajha iz Kostanjevice, § i kjer je bila tudi vinorejska šola ali trsnica. V omenjenih i 1 trenicah, v deželni in državni, so se učili Pišečani vzgajati § i novo trto na amerikanski podlagi. Iz teh dveh vinorejskih šol e 1 so si nasadili svoje številne sedanje vinograde. Vsi I | starokopitneži in neverni Tomaži so gledali začudeno, ko so § 1 novi nasadi prvič obrodili. Grozdi so bili veliki kakor litrske I i steklenice. Nove trte v začetku niso napadali toliko škodljivci kakor § | danes. Zadostovalo je dvakratno škropljenje. Skraja je bilo i I škropljenje težavno, ker si ljudje niso mogli nabaviti škropil- = i nic, ker niso imeli denarja. Pomagali so si na ta način, da so | i si napravili galično brozgo v velikem svinskem piskru. Iz 5 | loncev so škropili z borovimi vejicami. Pretežna večina vinogradov je bila obnovljena na ta način, i | da so si zlasti revnejši vzgojili divjake sami in cepili v zeleno, i = Na kako sortiranje niso utegnili misliti. Vsak je cepil tisto E 1 vrsto, katero je pač najlažje dobil, od tod ta mešanica vrst, § | nad katero se huduje današnji svet. Glede prvega amerikanskega vina so ljudje trdili, da ni § | tako močno, kakor je bilo od stare trte. To je bila mogoče | | resnica, ker je amerikanka preveč rodila. Starejši oočanci so | 1 prerokovali, da ne bo dolgo živel, kdor bo pil amerikanca, in s s to ne zaradi strupene galice, ki se je držala jagod in pecljev, s i in zaradi žvepljanja sadov. Nepopisno je bil vesel novega vina mlajši in naprednejši E I svet. Prvi rodeči nasadi so bili bolj neznatni, bilo jih je malo in e E novo vino je bilo drago ter iskano. Posestniki prvih nasadov i 1 so si naglo opomogli od obupne gospodarske krize. ZAHVALA Dne 7. 12. 1979 nas je v 70. letu starosti nepričakovano zapustil ljubi mož, skrbni oče, brat in stric MATIJA BEZEK iz Sel pri Semiču 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Bezkovim, Kambičevim, Bergantovim in Džuraševičevim za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se IMV ter ZB Semič za podarjeno cvetje, prapor in godbo, govorniku tov. Albinu Novaku pred domačo hišo za lepe poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem,ki ste pokojnega v tako velikem, številu spremili na njegovo zadnjo pot, iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Maijan, Toni z družino ter drugo sorodstvo. 62 Jezdili so brez počitka in se naglo bližali Fort Williamu. Z neke vzpetine se jim je nenadoma odprl razgled. Nasproti se jim je zableščalo jezero, toda iz gozda ob bregu se je vil gost dim. Malo dalje so zagledali francoske okope, še za njimi pa so razločili nasipe Munrojeve trdnjave. Tako blizu sta bili dekleti svojemu očetu in vendar nista mogli do njega. 63 »Videti je, da je popolnoma obkoljen,« je vzkliknil Heyward, »in najbrž se ne bo mogel več dolgo držati. V tem primeru bi bilo bolje, da se predamo Francozom, kakor pa da bi spet padli Mingom v roke.« Toda Natty je molče zamahnil z roko in zajezdil navzdol po pobočju. Hočeš nočeš so mu vsi sledili in kmalu so bili ob vznožju, ki ga je že zastirala večerna megla. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama TEREZIJA PRPAR z Gornjih vrh Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali vence ternam izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njeni seznam homerski junak noetov sin kontinent lomljenje zvezda v rlu lepotna rastlina panoga m. ime prostor okrog oltarja trdina janez geol doba živalske ustnice prvi človek gradb. laterial izdelovalec Hilli mernik čut za svitanje namen jud.kralj amoret PEDNJI MOHIKANEC 9,r- zakono- dajalec najvT?!filr! organ ženska.kiji ie umrlimi? « je povedail Števili na bregu reke cev. Videli sino, da ^oda nismo , mogli bili prepožni, če i odlomljen^ veji-ora je bil$» upravi-o pohval«? starega prestajanji muk resina Z Pošasti so zbežale iz morja Razvoj potapljaStva je odprl novo okno v podmorski svet - Morska bitja niso samo sovražno razpoložena proti človeku — Stare pripovedi so le izmišljotine Na platna jugoslovanskih kinematografov bo prihodnje leto prišel drugi del prosluleg? filma „2relo“, z njim vred pa prebujeni stari strah pred morskimi pošastmi. Po ogledu tega filma si bo marsikdo z zadovoljstvom pokadil ude in pomislil, kakšno presneto srečo je imel, da se je z letovanja na morju vrnil domov živ in zdrav. Hollywoodska filmska tovarna je ponovno spretno zaigrala na karto domišljije, ki z resničnostjo skoraj nima zveze. Takih morskih psov, kot nastopa v filmu, v naravi ni, kot tudi ni množice morskih pošasti, hlepečih po človeškem mesu. Resnica o morskih prebivalcih je drugačna. Stoletja so ljudje mislili, da so namesto teh pa se je človeštvu morske globine polne najbolj grozljivih človekojedih živali in rastlin. Z rumom nacejeni mornarji so pripovedovali zgodbe o gigantskih hobotnicah, ki so v oceansko brezno potegnile cele ladje, o morskih psih, ki so pregriznili čoln, da bi prišli do človeškega mesa, o tridesetmetrskih morskih kačah itd. Zgodbam so še sami verjeli, zato ni nič čudnega, da so se tega nalezli tudi resni znanstveniki. Se v knjigi, ki je zagledala beli dan v začetku tega stoletja, se med opise resničnih živali vrivajo pošasti in o njih piše biolog s prav tako znanstveno zavzetostjo kot o navadni sardeli. Skokovit razvoj potapljaštva je v desetletjih po vqjni prinesel nov pogled na življenje v morju. Stari izmišljeni strahovi So se zrušili, odprlo okno z mnogo prijaznejšim pogledom na morje in njegove prebivalce. Skozi širše odprto okno je človek ugledal več ljubkih, prijaznih in lepih bitij kot pa pošasti. Presenetljiva je .ugotovitev, da je velika večina morskih živali nenevarnih za človeka, saj so doslej menili, da vse živo v morju hlepi po človeškem mesu. Danes ni več potrebno posebej poudarjati trditev, da človeško meso ni po volji nobeni mesojedi živali v morju. Celo prosluli morski psi raje izpljunejo grižljaj, kadar po pomoti napadejo človeka. Potapljači in poznavalci morskih psov pravijo, da je večina napadov teh živali na človeka zgolj posledica pomote. Morski pes zamenja plavalca za ribo. Pomota pri izbiri - takšen je odgovor na vse pravljice o ljudo- žerskih morskih psih. Seveda pa to ne pomeni, da so morski psi prijazne živali, so prave roparice. In res je tudi, da je v njihovih čeljustih izginila tudi človeška roka ali noga. Nekaj žrtev napada morskega psa je bilo, nekaj primerov so zabeležili tudi v Jadranskem morju, vendar pa so to prej izjeme kot pravila Zares nevarno je plavati ali se potapljati v vodah, kjer se nahajajo tjulenji in morski levi. To so lovišča za morske pse, njihove obednice, in v njih lačne živali ne gledajo, ali plava v vodi tjulenj ali človek. Na plaže pa morski psi ne prihajajo zajtrkovat ne kosit in ne večerjat. Možnost, da vas ob obali požre morski pes, je prav tolikšna, kot da vas zadene strela. Poleg morskih psov uživa slab sloves tudi murena, riba roparica, ki živi v luknjah. O njej krožijo najbolj neverjetne zgodbe, po krvoločnosti pa naj bi ji skoraj ne bilo primere v svetu živih bitij. Hillary Hauser, znani športni potapljač, je v reviji „Skin Diver“ (Potapljač) zapisal, da so murene človeku nevarne le takrat, kadar jim porineš roko v gobec. Torej ni nič z napadi in zlobnim ubijalskim nagonom! Hauser domneva, da so murene prišle na slab glas zaradi tega, ker odpirajo usta in kažejc ostre bele zobe. Vendar murenino režanje ne pomeni, da je riba sovražno nastrojena proti človeku, ampak je le njena „lepotna na-paka“. Ko žival diha, odpira gobec in kaže zobe. Podobno tudi zgodbe o ubijalskih hobotnicah niso vzdržale srečanja z resničnostjo. Hobotnice, pa naj bodo še tako velike, so prej plašne kot napadalne živali. Ce je že prišlo do poškodb potapljačev zaradi napada hobotnice, se je to primerilo le zato, ker se žival ni mogla nikamor umakniti. Napadla je bolj iz obupa kot iz krvoželjnosti. Zares vprašljive in nedognane so edino pripovedi o gigantskih sipah. Četudi sedanji poznavalci zavračajo možnost, da bi sipe velikanke kdaj potegnile na dno ladjo ali celo večji čoln, pa dopuščajo možnost, da te velikanske živali zares živijo v morskih globinah. Dokazi o njihovem obstoju so zapisani na koži drugih živalskih velikanov - na kitih glavačih, ki so ljubitelji sipinega mesa. Po sladki plen se kiti potapljajo neverjetno globoko. Boji velikane* potekajo 3.000 metrov pod morsko površino. Največkrat je zmagovalec kit, vendar brez ran boj ne mine. Prav po ranah so biologi ugotovili, da sipe velikanke najverjetneje obstajajo. Ugrizi v kožo kita kot tudi sledovi velikanskih sipinih seskov so tako veliki, da jih ima lahko le sipa velikanka. Pošasti so torej zvečine doma, ne v morju, ampak v naših j^avah. Kadar je človek presenečen ali prestrašen, razkrije svoj pravi obraz. B. ZUPANČIČ Človekov um je vsemogočen, ker je vse v njem, tako preteklost kot vsa bodočnost. J. CONRAD Najboljše skrivališče je na najbolj očitnem mestu. E. A. POE POTA m siivf Dolenjki štete sekunde počitka Analiza o prometni varnosti dolenjske magistrale v zadnjih desetih letih - Vsakih pet sekund eno vozilo, vsakih pet minut po tovornja« Analiza cestnoprometne varnosti na magistralni cesti Bič-Bregana je bila gotovo najzanimivejsa in najpomembnejša točka dnevnega reda nedavne seje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Novo mesto. dežurni • 1 lorošaj 0 Kajti vse glasnejša je zahteva o nujnosti pričetka gradnje avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, oziroma nekaterih začasnih rešitev, kot so gradnja odstavnih pasov in večjih parkirnih prostorov. Skušajmo nuj- KOLOVRATIL PO KRIŽIŠČU -Krški miličniki so v sredo zvečer pridržali do iztreznitve 43-letnega Slavka Petroviča iz Zagreba, ker je kolovratil po semaforizira-kem. Slavka čaka vrnjen nem križišču v Krši sodnik za prekrške. PIJANA PRETEPALA MATER - 42-letna Marija Banovec iz Doblič se ga je prejšnjo sredo pošteno napila, nato pa pričela pretepati svojo 76-letno mater in jo pri tem tudi laže ranila. Črnomaljskim miličnikom ni tako preostalo drugega, kot da so Banovčevo priprli do iztreznitve, napisali pa tudi prijavo sodniku za prekrške. RAZGRAJALA V BIFEJU - V četrtek popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 18-letnega Milana M. in 24-letnega Vasifa Cirkiča, ker sta zvečer, potem ko jima vinjenima niso hoteli postreči v bifeju Dolenjkine trgovine na Kristanovi ulici, pričela razgrajati. Mladeniča bosta v kratkem prejela tudi vabilo za obisk sodnika za prekrške. Končal med zmečkano pločevino Prehitra vožnja je Antona Colariča stala življenje V soboto okoli 17.20 je prišlo pri Gornjem Gradišču do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 32-letni Anton Colarič iz Novega mesta, Mestne njive 12. Colarič je tistega dne vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Šentjerneju, zaradi neprimerne hitrosti pa je avtomobil v ovinku zaneslo na levo v nasproti vozeči avtobus IMV, ki ga je vozil Janez Jakše iz Orehovice. V silovitem trčenju je življenje med zmečkano pločevino izgubil Anton Colarič. Še škoda na vozilih: 50.000 din. Pri Štefanu dva mrtva Huda prometna nesreča pri Štefanu terjala življenje Cirila in Ivane Žakelj iz Ljubljane - vzrok utrujenost Smrt pa je v soboto zvečer kosila tudi na magistrali pri Štefanu. 24-Ie ■ tni Zoran Radosavljevič iz Zemuna je omenjeni večer vozil osebni avtomobil proti Zagrebu, pri Štefanu pa zaradi utrujenosti zapeljal na levo. Na nesrečo pa je iz nasprotne smeri takrat s fičkom pripeljal Ljubljančan Anton Žakelj. Slednji nesreče navzlic umikanju na skrajni rob cestišč a ni mogel preprečiti. V silovitem čelnem trčenju sta življenje izgubila sopotnika v fičku 63-letni Ciril Žakelj in 58-letna Ivana Žakelj, medtem ko je bil teže poškodovan voznik drugega osebnega avtomobila Radosavljevič, laže pa njegovi trije sopotniki, ki so ostali na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Materialno Škodo so ocenili na 70.000 din. nost takšnih ukrepov podpreti z analizo stanja na omenjeni cesti v obdobju 1970 - 197y,kijo je izdelala novomeška UJV. Že uvodni podatek, da je gostota prometa na omenjeni avtocesti neprimerno večja od tiste na avtocesti Vrhnika — Razdrto, daje misliti. Samo od leta 1970 pa do letos je promet na dolenjki narastel za 86,3 odstotka. Poleg tega je dolenjska magistrala od vseh najbolj obremenjena s tovornimi vozili, kar priča tudi podatek še izpred petih let, ko je vsakih pet minut pripeljalo kakšno tovorno vozilo. Sicer pa podrobnejša raziskava prinaša še nekaj številk: dnevna gostota prometa je med 11.000 do 1x500 vozil ali kar b38 na uro. Oče z žepnim nožem nad sina Prepiru botrovala alkohol in lovska puška Še ni tako dolgo tega, ko smo pisali o ugodnem prepiru med očetom in sinom, ki se je tragično končal, že je prišlo do skoraj enake-, ga primera v Trebelniku pri Podbočju. V sredo zvečer so v brežiško bolnišnico prepeljali hudo poškodovanega 25-letnega Martina Veglja, ki ga je med prepirom z žepnim nožem zabodel njegov 58-letni oče Viktor. Martin - dobil je rano v levo stran prsnega koša - je navzlic hudi poškodbi še isti večer na lastno odgovornost zapustil bolnišnico. Navzlic temu pa so kostanjeviški miličniki kmalu ugotovili vzrok pretepa. Oče in sin sta se namreč sprla zaradi lovske puške, ki je oče ni hotel dati sinu. Prepiru, ki se je kmalu sprevrgel v pretep, je botroval tudi alkohol. Miličniki so očeta odpeljali na treznjenje, ovadili pa ga bodo tudi javnemu tožilcu. GRANATA NA TENIŠKEM IGRIŠČU Pri zemeljskih delih na bodočem in tako težko pričakovanem teniškem igrišču v Novem mestu so delavci SGP Pionir v petek izkopali avionsko granato. Odveč je seveda pripomniti, da gre za nevaren ostanek iz druge svetovne vojne, za katerega pa so poskrbeli strokovnjaki. Vozil vinjen in neprespan Sedem mesecev zapora Francu Pavlinu, ki je v letošnjem septembru zakrivil smrt sopotnice Marije Lukše Družbeni pesek odpeljal prijatelju Pogojna obsodba Ajdniku Minuli teden je na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto sedel 37-letni Marico Ajdnik iz Gradenj pri Šmarjeških Toplicah. Obtožnica ga je bremenila kaznivega dejanja goljufije. Preiskava je pokazala, da je 26. oktobra lani dopoldne v Dolnjem Kronovem prepričal namestnika upravnika peskokopa Komunalnega in gradbenega podjetja Novograd -tozd Gradbeništvo Ivana Kastelca, da kot zasebni avtoprevoznik še ni odpeljal vsega gramoza za KS Stopiče. Tako je naložil dvakrat po 8 kubikov peska, ki pa ga je odpeljal Leonu Košljanu v Šentjernej, kateremu ga je tudi dolgoval. Tako si je na neupravičen način pridobil 1.440,00 din premoženjske koristi. Vse to je Ajdnik počel zaradi tega, ker je pač opazil, da v krajevni skupnosti neredno kontrolirajo dobavo peska. Na obravnavi se je obtoženec izgovarjal, da je hotel ves pesek vrniti, kar pa je sodišče ob povsem nasprotnih dokazih ovrglo. Senat mu je izrekel pogojno kazen dveh mesecev, ki pa ne bo izvršena, če Ajdnik v dobi enega leta ne bo zagrešil nobenega novega kaznivega iejanja. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je prejšnji teden obsodil 39-letne-ga Franca Pavlina iz Gumberka pri Otočcu, začasno zaposlenega v Avstraliji, na sedem mesecev zapora. Pavlin je 8. septembra letosokoli 7.50 vozil osebni avtomobil „Lada”, v katerem je imel tri sopotnike, od Šentjerneja proti Novemu mestu. Kot je kasneje pokazala preiskava, je vozil vinjen in neprespan, poleg tega pa še z neprimerno hitrostjo. Tako je nekje na Malem Slatniku pričel prehitevati osebni avtomobil Anto nije Nosan, ki je vozila pred njim. Po prehitevanju pa je naglo in nenadoma zavil na desno pred vozilo ZGORELO ZA 300.000,00 DIN V telovadnici, ki jo gradijo v Črnomlju skupaj s centrom srednjih šol, je prišlo v četrtek opoldne do požara. Delavci mariborske ,.Zvezde” so na tla polagali gumo, za lepljenje pa uporabljali lepilo velo-mer. V telovadnici so se zato pričeli nabirati hlapi, vendar zaenkrat še ni znan neposreden vzrok požara. Zapišemo lahko le, da je zgorelo 900 kvadratnih metrov gume več kilogramov lepila, poškodovane pa so tudi stene, tako da je škode za 300.000 din. ZASULA GA JE RAZRAHLJANA ZEMLJA V sredo popoldne so iz Črnomlja prepeljali v novomeško bolnišnico hudo poškodovanega 26-letnega Antona Duška iz Cerovca pri Semiču. Dušek je tistega dne šel ob robu jarka, ki ga v Črnomlju na Cesti herojev kopljejo za kanalizacijo, pa se mu je razrahljana zemlja udrla, tako da je padel pet metrov globoko, nanj pa sc je nato usula zpmlja. Dušek je dobil najhujše poškodbe po glavi. Kdo bo odgovarjal za to nezgodo? Nosanove, pri tem pa ga je začelo zanašati, zapeljal je na bankino, od koder je po nekaj metrih vožnje silovito trčil v jablano. Vozilo se je po nesreči še nekajkrat prekucnilo, pri čemer so Pavlin in njegovi sopotniki popadali iz avtomobila. Najhuje jo je pri tem odnesla Marija Lukše, ki je zaradi dobljenih poškodb umrla na kraju nesreče, medtem ko seje laže poškodovala še voznikova sestra Štefanija Ravbar, njena hčerka pa jo je na srečo odnesla brez posledic. Pavlin je na obravnavi dejanje priznaval in tudi močno obžaloval, kar mu je sodišč e štelo v olajševalno okoliščino. Odmerilo mu je 7 mesecev zapora, zraven pa izreklo še varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. Temu primerne so tudi posle dice. Natančni delavci novomeške UJV so zabeležili, da se je v devetih letih, dvetih mesecih in sedmih dneh na tej cesti zgodilo natančno 3.561 nesreč, ki so zahtevale 384 (!) mrtvih, 2.595 poškodovanih in po nestrokovnih ocenah za 500 milijonov din materialne škode. Novomeščane naj tolaži podatek, da je v teh številkah le 10 odstotkov udeleženih vozil z registrskega območja Novo mesto, večidel z lažjimi posledicami. Vsem podatkom na rob pa ne bi bilo odveč omeniti še ogromne gospodarske škode, ki jo prinašajo številni zastoji. Zatorej naj bo gradnja nove avtoceste stvar vseh, ne pa le tistih, ki so za varnost prometa neposredno odgovorni. B. B. IZSILJEVAL REDNOST PRED TOVORNJAKOM 22-letni Radovan Matič iz Banjaluke je v petek dopoldne vozil ose bni avtomobil od Dečnih sel proti Brežicam. Ko je pripeljal v križišče v Šentlenartu, je po prednostni cesti privozil tovornjak, ki ga je upravljal Milan Gerjevič iz Sel pri Dobovi. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta bila težje ranjena voznik Matič in njegov sopotnik, 21-letni Savo Ra-dakovič, laže pa druga dva, Rajko Ratkovič in Mladen Milosavljevič. Poškodovanci se zdravijo v brežiški bolnišnici, medtem ko so gmotno škodo ocenili na 70.000 din. ! P0 DOLENJSKI I I DEŽELI : : • • Minulo sredo so imeli 4 t sevniški miličniki pa tudi zdrav- : • niki obilo opravka s 17-letnim j ; A. I. Vinjenemu do onemoglosti ! • so morali namreč izprati želo- ; t dec, medtem ko so mu počitek i S priskrbeli miličniki v prostorih ; ; za pridržanje. Prav nič pa ne bi : ! bilo napak, ko bi na izpiranje ; J glave poslali tistega, kije mlado- : S letniku omogočil pitje alkohola. ; j • .Šentjemejski miličniki so v S j četrtek popoldne pridržali do ; • iztreznitve 66-letncga Ivana Ro- ; S cenfelda z Bizeljskega, ki je že 5 j od jutra popival v bifeju „Do- j lenjke“, potem pa odšel pa oasel na j pošto in pričel razgrajati. Če ne • ; bi v miličniškem poročilu stalo, : • da je bil Rocenfeld kar precej .v • ; rožicah, bi mu lahko tisto o : J razgrajanju ob vsesplošno zna- j ; nem načinu dela naših poštnih 5 • delavcev in njihovih zahtevkih j j celo oprostili. • • Vse kaže, da se je po zaho- • : dnem vzoru moda moškega S ; striptiza prenesla tudi onkraj • : Gorjancev. Zal pa so razgretim : ; Črnomaljčankam pogled na zna- ; : ke moškosti prikrajšali miličniki, : ; ki so 44-letnega junaka Mužeta • • iz Kanižarice pridržali do iztre- S ; znitve. Slednji se je namreč po- • S tem, ko je ves majav premerill • Ulico Lojzeta Rozmana, pričel v ; j Restavraciji Grad še slačiti. Bojda : ; bodo Mužeta med svoje sprejeli ; : tudi naturisti. ; Prisilen počitek kolosov Prometna nezgoda, v kateri so ..sodelovali" štirje tovornjaki in avtobus - Le gmotna škoda Srečna naključje je hotelo, da prometna nesreča, do katere je prišlo prejšnji torek zvečer pri Hudenjah, ni ob veliki gmotni škodi teijala tudi kakšne žrtve. Tisti večer je Maksimilijan Tišler iz Ruš vozil tovorni avtomobil iz zagrebške smeri in pri Hudenjah vozilo ustavil zaradi okvare na motorju. Ob tein je svoje vozilo povsem pravilno označil s trikotnikom za parkirnimi lučmi. Čez kratek čas pa je za Tišlcrjevim tovornjakom pripeljal še drug vozil ga je Zmago Mervič iz Nove Gorice - in pravočasno ustavil. To pa ni uspelo Uctjc-mu tovornjaku, ki ga je v prekratki varnostni razdalji peljal Slavko Udovč iz Obrova pri Sežani. Ob trčenju je na pomoč priskočil tudi voznik avtobusa Martin Božič iz Prušnje vasi, ki je pripeljal malo zatem. Vozilo je, razumljivo, ustavil, tega pa ni pravočasno opazil voznik tovornjaka s prikolico, Miroslav Jev- tič iz Smedereva, ki je vozil za avtobusom. Močno je pričel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo na bankino, ta se je pod precejšnjo težo udrla, vozilo pa sc je prekucnilo na bok. Kot smo že uvodoma omenili, so jo vozniki kolosov odnesli brez poškodb. KRŠKO: PEŠEC OBLEŽAL MRTEV V četrtek zjutraj je prišlo pri dijaškem domu v Krškem do hude prometno nesreče, ki je terjala življenje 50-letnega domačina Franca Klavžarja iz Pavlinove ulice 13. Klavžar je takrat skupaj z ženo šel peš ob desnem robu ceste, ko je za njima pripeljal avtobus, ki ga je vozil Franc Cizerle iz Studenca. Med tesnim prehitevanjem je Klavžarja zadel in ga zbil na tla, da je ta zaradi hudih poškodb obležal mrtev. Denar odnaša razsodnost in - varnost Število obratov motorja pomembnejše od življenj? Redkokdaj ali pa celo nikoli nismo, kadar je tekla beseda o varnosti na naših cestah in podatku, da naša država z relativno nizko stopnjo motorizacije vodi na evropski lestvici števila umrlih na milijon prebivalcev, govorili še o nečem: o normativih, po katerih naša avtomobilska industrija skrbi za varnost in zaščito voznikov ter potnikov. Naša vlaganja v izgradnjo avtocest (ta sploh niso majhna) prinašajo skromne rezultate, saj smo jih doslej zgradili le 200 kilometrov. Ob slabih voziščih ter dejstvu, da se število osebnih vozil vsako leto poveča za okoli 14 odstotkov, je prav pri vrhu objektivnih vzrokov prometnih nesreč tudi izdelava vozil domače proizvodnje. Medtem ko so tuji avtomobili narejeni po normativih, prilagojenih več kot štiridesetim pravilnikom, ki jih je sprejela in potrdila puseuna organizacija Zdru- ženih narodov, smo Jugoslovani na tem področju prav na koncu. Doslej smo podpisali le sedemnajst omenjenih pravilnikov, pa še to le tistih, ki se vključujejo v že obstoječi proces proizvodnje domačih avtomobilov. Za kaj več pa naša avtomobilska industrija ni najbolj navdušena, pa čeprav gre za akte, ki zahtevajo večjo zaščito voznika in potnikov, odpornost avtomobila zoper čelne ali bočne udarce, nalete od zadaj, manj hrupne motorje, manjšo zastrupljenost izpušnih plinov itd. Kaj več od nepotrebnega tratenja denarja predstavniki naše avtomobilske industrije v takšnih predpisih pač ne vidijo. Sicer pa dohodek prinaša večje število obratov motorja, hitrost avtomobila, medtem ko je vrsta standardov o varnosti človeškega življenja zgolj črka na papirju, ki bi, prenesena v proces izdelave avtomobila, le povečala stroške. Tudi zategadelj so nase ceste tako krvave. BOJAN BUD J A Dolenjci prehitevamo čas? Ce še tako brskamo po koledarju, je lahko edinole bližajoče se novo feto vzrok pospešenemu gašenju suhih dolenjskih grl Po sobotnih in nedeljskih poročilih sodeč, so imeli dolenjski miličniki dela, kot že dolgo ne. Sicer pat novo leto z „okroglo” številko je sila redko in desetletno čakanje je treba pošteno zaliti, pa čeprav nas do najdaljše noči v letu loči še natanko 11 dni. Začelo se je že v petek zvečer, ko so morali šentjernejski miličniki pridržati do iztreznitve 29-letnega Alojza Bartolja, ker je razgrajal v Lampetovi gostilni, pa tudi do miličnikov ni bil preveč vljuden. Podobnih primerov je bilo dan za tem še več. Tako je v varstvu miličnikov končal 31-letni Franc Barbič iz Hrastka pri Podbočju, ker se je pijan pretepal s sosedom, pa 48-lctni Martin Pernek iz Trebnjega, ki se je vinjen znesel nad ženo in je ni pustil v stanovanjc. Še več: med pretepom jo je s polenom udaril po glavi in poškodoval. Nemirno sobotno noč pa sta med miličniki zaključila 23-letni Jože Kovačič iz Novega mesta in 26-letni Stanko Boh z Dolža, ki sta razgrajala v bifeju „Pri Miri” v Stopičah in se neprimerno vedla tudi do moža postave. Nič bolje ni bilo v nedeljo. Začelo se je s pozivom iz Sevnice, kjer je 24-letni Peter Kralj razgrajal v stanovanju in ženi grozil z nožem, strahoval pa tudi otroke. Za pester gostilniški večer je v Škocjanu poskrbel 22-letni Anton Praznik iz Grmovelj, ki se je v Lužarjevem gostišču nedostojno obnašal in pretepal. Z dogodki bogat vikend pa sta v krškem hotelu Sremič zaključila na ,.primeren” način 27-letni Mevludin Pezerevič in 26-letni Milan Jovano vič. S še dvema znancema sta se namreč vinjena stepla, tako da so kosi stekla kar frčali po zraku. Med drugim so razbili vhodna vrata. Ce bo miličnikom uspelo najti še druga dva udeleženca pretepa, ki sta jo odkurila v neznano, bosta imela Pezerevič in Jovanovič pred sodnikom za prekrške družbo. B. B. MOTORIST ZADEL PF.SAKIN-JO - 79-letna Marija Kovač iz Gornjega Impolja je v nedeljo popoldne pešačila ob levem robu ceste proti domu. Med potjo jo je dohitel 16-letni Franc M., ki se je s preveliko hitrostjo peljal na neregistriranem motorju. Kovačevo je zadel in zbil na tla, pri čemer je na srečo dobila le lažje poškodbe in so ji pomoč nudili v ZD Sevnica. S TOVORNJAKOM NA TRAVNIK - V nedeljo popoldne se je 31-letni Stanislav Mihelič iz Peči pri Sevnici peljal s tovornim avtomobilom od Zdol proti Pečicam. Ko je v Zgornji Pohanci zavozil na levo neutrjeno bankino, se je prekucnil po nasipu na travnik. Voznik jo je odnesel le z nekaj praskami in odrgninami, medtem ko so materialno škodo ocenili na 80.000 din. PADEL S KOLESOM - Anton Kozole iz Rožnega se je v nedeljo zvečer peljal na kolesu z motorjem po Ulici krških žrtev v Krškem, pri tem pa izgubil ravnotežje in padel. Huje se je poškodoval po glavi in kolku, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. MOTORNI VLAK GA JE ZADEL V novomeško bolnišnico so v nedeljo zvečer prepeljali poškodovanega 34-letncga Stjepana Mandiča. Slednji je delavec pri vzdrževanju prog in je tisti večer pešačil ob tiru, ko je okoli 100 metrov od semiške železniške postaje za njim pripeljal motorni vlak, ga zadel in zbil po tirih. Mandič, ki začasno prebiva v bivalnem vagonu v Semiču, si je na srečo poškodoval le roko, pa je vseeno moral na zdravljenje v novomeško bolnišnico. NI MOGEL ZAVRETI - V torek popoldne je prišlo do prometne nesreče pri Grmovljah. Jože Rojc iz Žužemberka je peljal tovornjak s priklopnikom po avtocesti proti Ljubljani, pri Grmovljah pa je dohitel drug priklopnik in ga pričel prehitevati. V tistem trenutku je pripeljal nasproti osebni avtomobil Zagrebčan Djuro Pošta, za njim pa še Miroslav Mojsilovič iz Dragova. Prvi je, ko je opazil nevarnost, močno zavrl, to pa ni uspelo Mojsiloviču, ki je zavil na levo in tako trčil v tovornjak; od tam ga je odbilo še v osebni avtomobil Djure Pošta. Na_ srečo je nezgoda minila brez hujših posledic, materialno škodo pa so ocenili na. 118.000 din. ČEZ KRMILO V JAREK -42-letni Jože Robek iz Boštanja 20 se je v četrtek zvečer peljal na kolesu z motorjem po Cesti na grad v Sevnici. Pri tem je prehitro zavozil v ovinek, tako da ga je ob zaviranju vrglo čez krmilo v jarek. Robek je dobil le nekaj prask in odrgnin. EETRTK0V INTERVJU Kakšen bo dedek Mraz? Novoletne prireditve za otroke bodo v mestu po šolah, organizirajo pa jih krajevne skupnosti Skupnost krajevnih skupnosti je bila od koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL zadolžena, naj poskrbi za organizacijo novoletnih prireditev za otroke v vseh 11 krajevnih skupnostih na območju mesta. Kakšno bo to slavje in vse o dedku Mrazu je povedal Franc Avsec, tajnik skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto: „Mi smo že sredi novembra razpravljali o organizaciji dedka Mraza po krajevnih skupnostih na območju mesta in priporočili, naj takcrj ustanovijo odbore, ki bodo vodili vso organizacijo, vanje pa naj bi vključili predstavnika SZDL, DPM, RK in Franc Avsec: „Velika odgovornost bremeni koordinacijske odbore po krajevnih skupnostih." mladine. Hkrati so dobili smernice za tehnično in pro- famsko izvedbo prireditev, al pa je tako kot z drugimi akcijami: ponekod so zadevo vzeli resno in se takoj začeli pripravljati na dedka Mraza, medtem ko zaenkrat najslabše kaže v centru mesta, kjer bi moralo biti največ vidnega, je bil pa odbor šele pred dnevi ustanovljen." - Kako bo z okrasitvijo in kdo je odgovoren zanjo? ..Krajevne skupnosti bodo na svojem območju poskrbele za okrasitev z novoletnimi jelkami, ponekod tudi z raznimi figurami in okraski. Posebej okrašena bodo mesta, se pravi šole. kjer bodo novoletne prireditve. Prav tako bodo poskrbeli za okrasitev dvoran. Lokale bodo v novoletni blišč odeli trgovci sami, medtem ko bodo delovne organizacije na običajen način okrasile svoja pročelja.” — Kaj pa programi? „Zanje bodo poskrbele šole. Na grmski šoli bo na primer prireditev za več krajevnih skupnosti: za Gotno vas, Kandijo, Grm, „Majde Šilc" in Žabjo vas. Podobno se bodo organizirali tudi drugod. Paketi bodo za vse otroke enotni." — Kako je z dedki Mrazi? Jih bo dovolj ali bo potreben uvoz z drugih območij? ..Krajevne skupnosti že imajo izbrane osebe za dedke Mraze, večina jih ima zanje tudi že kupljeno obleko. Kjer še nimajo lastne garderobe, si jo bodo izposodili od sosedov." — Na katerem področju pričakujete težave in ali menite, da bo letošnja organizacija prireditve zadovoljila občane? „Največ težav je s preverjanjem seznamov otrok v posameznih krajevnih skupnostih. Ljudje se ne prijavljajo ob doselitvi, se ne odjavljajo, ko gredo drugam, med seboj pa se po blokih tudi ne poznajo, kot se na vasi. Vse to povzroča zmešnjave, ko je potrebno iti po paket. Velika odgovornost pa leži letos na koordinacijskih odborih po krajevnih skupnostih, ker je prav za prav tem prepuščeno, kako se bodo znašli. Verjetno bo zlasti mesto pogrešalo novoletno rajanje v športni dvorani, ki se je prejšnja leta lepo uveljavilo, pa ga ni več na programu." — Kdaj bo novoletno vzdušje zavladalo po mestu in kdaj bodo prireditve za otroke? ..Zmenjeno je bilo, da bo mesto okrašeno po 20. decembru, prireditve po šolah pa bodo zadnje dni, in sicer takrat, ko se bodo zanje sami odločili. Otroci in starši bodo o njih pravočasno obveščeni." _ _ R. BACER JANUARJA 1980 VSELJIVO - Prvih 59 stanovanj v novi soseski na Cesti herojev bo te dni tehnično prevzetih in računajo, da bodo stanovalci dobili ključe že sredi januarja. Ker pa pokopališče nasproti še vedno posluje in je zraven še odprto gradbišče, naj bi vsak bodoči stanovalec prej s podpisom zagotovil, da ga začasno ti dve napaki ne bosta motili. (Foto: R. Bačer) Preveč jih je tik „nad vodo” Ob tričetrtletju ima samo 1 tozd v novomeški občini izgubo, gospodarstvo je doseglo mnogo boljši rezultat kot lani, ampak ne toliko z lastnim delom, kot s povečanimi cenami Vrsta kazalcev o uspešnosti poslovanja novomeškega gospodarstva kaže ugodno sliko, toda če malo pobrskaš za kuliso, so tudi neprijetna presenečenja. Od 107 kolektivov, za katere so izračunavali poslovne rezultate, jih je 43 s področja industrije, med vsemi pa jih je kar 15 brez vsakršnih sredstev za akumulacijo. V devetih mesecih letos je gospodarstvo novomeške občine ustvarilo čez 12 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za 28 odst. več kot v tem času lani. Dosežen je prav tolikšen porast kot v celotni Sloveniji. Strokovnjaki pa pravijo, da tako lep uspeh ni toliko posledica prizadevanj za boljše gospodarjenje zaposlenih, kot povečanja cen, povečanja števila zaposlenih in vloženih sredstev. Slabo je zlasti to, da se letos neplačani prihodki naglo večajo in da je teh dolgov za blizu 300 milijonov dinarjev. Tudi ekonomičnost se je v gospodarstvu poslabšala, če jo primerjamo z lanskimi podatki. Medtem pa je dohodek na zaposlenega znašal ob tričetrtletju 157.648 dinarjev, kar je za 24 odst. več kot lani, še vedno DRUGI TEDEN SPET OBČINSKI „MARATON“ 24. oziroma 26. decembra so v Novem mestu spet sklicani vsi trge zbori občinske skupščine. Zasedali bodo na ločenih sejah. Medtem ko bodo v ponedeljek nadružbe no političnem zboru razpravljali o osnutku resDlucije kot osrednji točki dnevnega reda, kar velja tudi za ostala dva zbora, bodo razpravljali še o preho-d u na ekonomske stanarine, o družbenih svetih in o uresničevanju programa dela zborov občinske skupščine. Zbor združenega dela pa bo v sredo razpravljal tudi o poročilu interesnih skupnosti o izvajanju sre ■ dnjeročnih programov ter poročila UJV, temeljnega tožilstva in sodišča v Novem mestu. Po nesreči iščejo povsem varno peč V žužemberški Iskri je po nesrečni eksploziji za najmanj 2 milijona dinarjev škode Prihajajo sožalne brzojavke, proizvodnjo pa začasno skladiščijo V Iskrini tovarni keramičnih kondenzatoijev Žužemberk, kjer je pred dnevi eksplozija peči povzročila razdejanje, morajo, kljub temu da so še vedno pod vtisom nesreče, skrbeti za čimprejšnjo normalizacijo proizvodnje. Itot je povedal direktor Dušan Lavrič, trenutno stoji celotna proizvodnja v lakirnici in sušilnici. Ta delovni postopek je začasno opuščen, statoije za male elektromotorčke pa surove pošiljajo v Železnike lakirat. LABOD : DRAGA NEPREVIDNOST V novomeški delovni organizaciji Labod so izračunali, da so v prvih devetih mesecih letos zaradi nesreč pri delu izgubili 219 delovnih dni, medtem ko so nesreče na poti na delo ali z dela terjale 342 delovnih dni. Ugotovili so, da se pri delu ponesreči povprečno 2,3 osebe na 100 zaposlenih. To je sicer malce manj kot v tem času lani, vendar zaradi poškodb vsaka nesreča zahteva poprečno 13 delovnih dni. Precej nesreč je bilo zaradi neprevidnosti; kar sedem primerov je bilo takih, da so se delavke vbodle z iglo pri šivanju na stroj, trije pa so se urezali s krojilnimi noži. Samo ti primeri so kolektiv spravili ob 83 delovnih dni. To je izhod v sili, da lahko zadovoljijo najbolj nujne potrebe trga, vendar je tak način sodelovanja možen le za manjše količine, pri tem pa trpi tudi kvaliteta proizvodov. Iskra Žužemberk je s katastrofo v lakirnici zelo prizadeta, ker 80 odst. izdelkov izvaža, na domačem trgu pa utegnejo nastati težave tudi pri raznih tovarnah, ki so odvisne od žužemberških motorčkov. Uradno je škoda ocenjena na 2 milijona dinarjev, vendar bodo potrebovali še enkrat toliko sredstev, da bo proizvodnja v varnih pogojih znova stekla. Osnovni problem je dobiti od domačih proizvajalcev povsem eksplozijsko varno peč. „V dogovoru smo z več tovarnami, s strokovnjaki Zavoda za varnost pri delu pa izbiramo med ponudbami in usklajujemo tovarniške možnosti z našimi potrebami," je rekel direktor Lavrič. Do novega leta bodo prostori z instalacijami vred povsem obnovljeni, na peč pa bo potrebno čakati. Nevarnost je, da bo celotna proizvodnja obstala, če ne bodo dobili peči od proizvajalcev mimo običajnih dobavnih rokov, kajti skladišča bodo zdaj zdaj do stropa polna nedodelanih izdelkov. R. b. gospodarjenje PRED KOMITEJEM Za sredo, 19. decembra, je v Novem mestu sklicana seja komiteja občinske konference ZK. Obravnavali bodo p osi cv ne uspehe gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta in osnutek resolucije o družbenem planu za leto 1980. Ocenjevali bodo zlasti stabilizacijska prizadevanja in ob tem tudi uresničevanje začrtanih načel in nalog v letošnjem letu. pa znatno pod republiško ravnijo- Za skupne potrebe je gospodarstvo v pivih devetih mesecih letos namenilo 650 milijonov dinarjev, kar pomeni 22 odst več kot lani. Močno pa se poznajo velike vsote,. Iti jih delovne organizacije plačujejo kot obresti in kredite, in smatrajo, da je v tem tudi eden od vzrokov za slabšo akumulativno sposobnost gospodarstva. Zanimivo je, da imajo letos največji delež v sredstvih skupne porabe stanovanjski skladi in da so ti naraščali celo hitreje kot sredstva za osebne dohodke. Zaslužki so se od lanskega septembra povečali povprečno za 22 odstotkov, tako da je poprečni mesečni osebni dohodek zaposlenega znašal 6.183 dinaijev. V istem hipu pa je treba dodati, da so bili poprečni zaslužki v Sloveniji ta čas za 10 odstotkov višji. Izgubo v znesku 765.000 din je ob tričetrtletju izkazal le tozd Brazda novomeške zadruge in to izključno na račun nove mešalnice močnih krmil, ki ni izkoriščena. V tem času pa je bilo še 15 delovnih organizacij brez vsakršnih sredstev za akumulacijo, kar je bolj zaskrbljujoče. Ce ne upoštevamo delovnih skupnosti skupnih služb, ki same ne ustvarjajo sredstev, potem so bile ob devetmesečni bilanci med temi še šentjemejska Iskra, Novo-lesov tozd pohištva v Straži, pa ŽTP-tozd za vleko vlakov Novo mesta Tudi 25 kolektivov, med katerimi pa so tudi večji, ki so izkazali samo 2-odstotno akumulacijo, je šteti med nevarne mejaše, ki lahko hitro zdrknejo navzdol. Nobene nevarnosti verjetno ne prežijo na ostalih 24 delovnih organizacij, ki so izkazale do 5-odstotno akumulacijo in več, vse do tistih 8 kolektivov, Iger se ponašajo celo z nad 20-odstotno akumualcijo. Zal je med temi s področja industrije samo Knjigotisk. R. BAČER Raje se drenjajo „Nova cvetličarna še vedno premalo znana", jezi Anico V prenovljeni občinski stavbi na Novem trgu je Učen cvctličar-ski lokal s prijazno postrežbo, pa strank ni veliko. Cvetličarka in vrtnarka Anica Avsec, doma s Trške gore, tu streže in je ena redkih mladih deklet, ki so se odločile za ta poklic. Šolala se je v Medlogu pri Celju, pravi pa, da za ravnanje z rožami ni vsak. „Če nimaš posebnega čuta za zemljo in rastline, potem rože ne bodo uspevale," pravi Anica, kiji je takoj videti, da se na svoj posel razume. Najbolj jo jezi, ker pride v lokal malo strank, drenjajo pa se v lokalu iste firme na Glavnem trgu. „Ker smo blizu bolnišnice, smo mislili, da nas bodo obisko-vaU zlasti sramežljivi moški, ki jim je nerodno skozi vse mesto nositi pušeljc. Prosijo, naj ga zavjjemo v dva ovitka, da se ne bi videlo, kaj nesejo in kam nesejo, če gredo v bolnišnico. Tu biimeU blizu, pa jih ni k nam! Ljudje še premalo poznajo naš lokal. Cene imamo iste, nikdar ni vrste, izbira pa je prav taka kot na Glavnem trgu.” Posebnost novega lokala na Novem trgu pa so Učne male ikebane iz suhe robe in suhih rož, ki jih Anica Avsec dela sama. Prav primerne so za darilca ali za okras na domači steni. R.B. Rešitev na dolgi stezi Zavod za izobraževanje in produktivnost dela pred reorganizacijo v težkem gmotnem položaju — Kako iz zagate? ___ NIHČE NE BO PRISILNO IZSELJEN Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je na nedavnem zasedanju obravnavala tudi zasedenost soUdarnostnih stanovanj glede na pretckU 5-lctni rok bivanja. Spre-jeU so predlog izvršilnega odbora, po katerem ne bo nihče šel pred vrata, vendar bodo od 39 prizadetih družin oz. njihovih delodajalcev zahtevali trdnejše jamstvo, da se bodo čez leto dni selili. Na solidarnostna stanovanja že čaka dolg spisek novih interesentov, zato ne ffe, da bi nekateri v njih ostaU kar za zmeraj in ne glede na to, kar so podpisali ob vseUtvi. 13. decembra je predsedstvo občinske konference SZDL v Novem mestu razpravljalo o Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela, ki je v zadnjih dveh letih izgubil vrsto rednih šolskih oblik izobraževanja. Kaj zdaj z zavodom? Ugotovili so, da je zavod prejšnja leta ob dobri kadrovski zasedbi opravljal vrsto raziskav in analiz, razen tega pa se je uspešno ukvarjal z izobraževalnimi programi po naročilu strank, pretežno združenega dela. Ker so strokovnjaki s tega zavoda zavoljo boljših pogojev odšli drugam, je raziskovalno delo zaspa- lo, dejavnost pa se je zadnji dve leti nekajkrat zmanjšala. Zaradi tega, ker ni urejeno financiranje, je ekonomska cena izobraževalnih ur za naročnike predraga, da bi se odločali za razne oblike izobraževanja, s katerimi bi zavod sicer lahko postregel. Tako se je maloštevilni kolektiv, ki je še ostal zvest ustanovi, nenadoma znašel v finančni stiski. Preko izobraževalne skupnosti priteka v obliki sofinanciranja zelo malo sredstev. Letos so dobili komaj 100.000 dinarjev, do konca leta pa bi jih potrebovali še trikrat toliko. Vprašanje financiranja tudi ni urejeno za prihodnje leta Po okvirnih programih, ki jih je zavod zasncval in šobili na predsedstvu SZOL šteti kot umestni in potrebni, bi moral zavod v prihodnjem letu razpolagati vsaj s 1,40 milijoni dinarjev, ni pa bilo dorečeno, kako bo ta vsota zagotovljena. Predsedstvo SZDL je menilo, da bo zaradi spremenjene dejavnosti najbiž potrebno menjati tudi naziv ustanove, določiti njeno novo delovno področje in zagotoviti stalen vir financiranja. Nujno bi bilo čimprej pridobiti strokovnjake, ki se bodo bavili s posameznimi področji izobraževanja in sestavo dobrih programov za zdiuženo delo. Glede na kadrovsko problematika kakršna v novomeški občini trenutno je, pa so bili mnenja, da bi sc moral nekdo s tem resno in analitično baviti. Predlagali so, naj se v kasnejših pogovorih razdeli delovno področje raziskav pri Zavodu za planiranje in Zavpdu za izobraževanje. Konec dolge razprave, osvetljene z več vidikov, pa je bil sklep: razmere na zavodu je potrebno čimprej urediti in najti pot iz trenutnih težav, medtem ko je dologoročno vprašanje zavoda že rešeno, ker je njegova dejavnost opredeljena v smernicah družbenega plana do leta 1986. R.B. GG ZA NOVA STANOVANJA V letu 1980 bo po oceni odbora za stanovanjska vprašanja pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto na razpolago v kolektivu 6 milijonov dinarjev. Predlagali so, naj bi polov? co denarja porabili za nakup družbenih stanovanj, polovico pa razdelili zaposlenim kot kredite za gradnjo ali obnovo stanovanjskih hiš. Ugotavljajo, da veliko delavcev med zaposlenimi živi še v starih kmečkih hišah, zlasti pa je upoštevati prošnje 26 družin za družbena stanovanja. Če bo v letu 1980 možno stanovanja kupiti s pomočjo soudeležbe stanovanjske skupnosti, potem računajo na 7 ali 8 novih družbenih stanovanj. Novomeška kronika BLIŠČ V IZLOŽBAH - Prejšnji teden je Standard konfekcija iz Zagreba, ki ima lokal na Cesti komandanta Staneta,kot prva uredila novoletno izložbo, zatem pa so se bleščice in okraski pojavili še drugod. Naj bi trgovci ne pozabili na razsvetljavo, kajti zlasti v dneh pred novim letom v izložbah ne zadoščajo „brljivke“, kakršne svetijo sicer vse leto. ZA PRAŠEK ŠE VEDNO TEŽKO - Medtem ko se je preskrba s kavo v mestu malce izboljšala in ni več takega pomanjkanja, pa je do pralnega praška še vedno težko priti. Ce prideš popoldne, pravijo: smo imeli zjutraj. Ce prideš zjutraj, rečejo: zaenkrat še niso pripeljali. Lov za tovrstnim blagom jemfle precej časa, tudi službenega. Čudno pa je, da v Ljubljani dobiš prašek na policah v vseh večjih trgovinah. SAME DEKLICE - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Bajuk, Nad Mlini 58 - Katjo; Ladislava Kastrevc, V Brezov log 39 - dve deklici in Metka Strniša iz Jerebove ulice 3 - Nino. PRVE SMREČICE NAPRODAJ - Na novomeški tržnici so v pone deljek prodajali novoletne iclke. Gozdno gospodarstvo je kot običaj no poskrbelo za prodajo, cene pa so od 50 do 200 dinarjev. Izbira je kar precejšnja. Upati je le, da zadnje dni pred novoletnimi pazniki jelk ne bo zmanjkalo. ŠE PEŠEC SE TEŽKO PRERINE - Kramarski del tržnice je vedno bogatejši, tako da se ob ponedeljkih in petkih kupec s težavo prerine mimo prodajalcev vseh mogočih obrtnih izdelkov. V nasprotju s tem pa zelenjavni del tržnice nikdar ni povsem zaseden, posebno ne spodnji konec. Zenske iz okolice so imele v ponedeljek naprodaj jajca po 4 din, špinačo, radič in motovilec na merice po 10 din pa fižol, semena in nekaj cvetja. Polno založene stalne stojnice pa imajo lepo blago in „lepe“ cene. Ena gospa je rekla, da pozna več sosedov, ki so dobili na svoj naslov kar po 4 številke delegatskega glasila Odločajmo, pa nobeden od teh ne ve, zakaj taka (draga) širokogrudnost... HlllflUdli HIM1KII1 BREŽICE (na levi bolnišnica, na desni spredaj zdravstveni dom). V novem srednjeročnem obdobju je Eredvidena razširitev bolnišnice in dograditev druge faze zdravstvenega doma. Pri obeh investicijah odo sodelovali občani s samoprispevkom. Gradbišče pri zdravstvenem domu naj bi oživelo takoj, začetek gradnje bolnišničnih objektov pa je predviden za prihodnjo jesen. (Foto: Jožica Teppey)- Saj niso krivi samo delegati Delegatsko odločanje v občini pod povečevalnim steklom — Kaj bo rekla skupščina? Delegatsko odločanje dobiva resda z vsakim dnem več veljave, vendar še cela vrsta okoliščin slabi njegovo učinkovitost. Za sejo občinsKe skupščine, Ki bo 28. decembra, je komisija pripravila poročilo o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih razmerij. Iz odgovorov delegacij povzema, kaj vse jih ovira pri delu, in navaja, kaj so dolžne storiti delegacije same, kaj družbenopolitične organizacije, skup-sčina, upravne službe, krajevne skupnosti in tozdi. Ocena delegatskega dela velja za drugi delegatski mandat, za obdobje od lanskega aprila do zadnjega oktobra letos. Potrjuje spoznanje, da je aktivnost delegacij odvisna od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v tozdih in KS, od pozornosti in sodelovanja samoupravnih in poslovodnih oiganov, od zavzetosti predsednikov delegacij in vsesplošne usposobljenosti članov. Delegacije prinajajo pripravljene na seje predvsem iz tistin tozd in KS, kjer je vse kolikor toliko utečeno. Kjer tega ni, so v zadregi za stališča. Delo delegacij hrani tudi neznanje, zato bodo prihodnje leto organizirali izobraževanje za delegate. Na pobudo koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri OK SZDL se bo pri delavski univerzi*v Brežicah začel januarja prvi seminar za predsednike delegacij. Večjo učinkovitost delegatskega sistema nameravajo v občini doseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Komisija jih našteva dolgo vrsto, od razumljivejšega in ne preobsežnega gradiva oziroma povzetek do variantnih predlogov in dvo stopenjskega obravnavanja pomembnejših vprašanj. To pomeni, da bi delegati tedaj obvezno dobili v roke najprej os utek in šele nato predlog. V ’ gacijah naj bi vpeljali tudi tev dela, da ne bo vsega nena nosil predsednik, redvsem pa je pomembno ilovanje delegacij s samo-ivnimi organi in družbeno-p tičnimi organizacijami, ki sc do zdaj nudile delegacijam IISTVA Četrtošolci brežiške osnovne Sole smo obiskali tcvarno pohištva. V njej smo videli veliko strojev, ki služijo za lakiranje, sušenje, žaganje in lepljenje. Najbolj zanimiv je bil tekoči trak. Tovarno smo si ogledali kot dopolnilo k pouku o industrijskih središčih. Doslej smo si ogledali tudi IMV, čaka pa nas še ogled nekaterih drugih tovarn. SAMO PETELIN OS BREŽICE Novo v Brežicah ZA MANJŠINO ODLOK - Samoupravni sporazum o izločanju dela stanovanjskega prispevka za gradnjo komunalnih objektov je stanovanjska skupnost sprejela z namenom, da izdatki za ceste in druge komunalne naprave okoli stanovanjskih blokov ne bi bremenile cene stanovanjske površine. Za ločeno financiranje se je izreklo 79,2 odst. podpisnikov, torej več kot dve tretjini, kolikor je potrebno za uveljavitev sporazuma. Manjšina se bo torej morala podrediti, saj namerava občinska skupščina zanjo dotočiti obveznosti z odlokom. Pa smo spet tam, kamor naj se ne bi več vračali, ali pa, če nam bo šio sporazumevanje tudi vnaprej tako slabo od rok. VREČE SOLI POD MOSTOM - Vozniki se tolažijo, da bodo zaloge soli, ki so jo te dni iztovarjali delavci Cestnega podjetja Novo mesto pod mostom magistralne ceste Ljubljana — Zagreb, zadoščale za vpirno vožnjo vso zimo. Vsakdo si razen tega želi, da bi bila s soljo čim bolje založena tudi občinska cestna služba. KJER SO VSI „ZA”, SO VSELEJ ZASTOPANI - Udeležba na sejah občinske skupščine je nekaj samoumevnega v tistih delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih, kjer so delegacije deležne vsesplošne podpore in kjer si tudi same prizadevajo za aktivno sodelovanje. V poldrugem letu tekočega mandata so zagotovili najboljšo udeležbo na sejah zborov občinske skupščine tile kolektivi: Jutranjka - tozd Orlica, Beti - tozd Dobova, IMV Brežice, Agraria Brežice in Splošna bolnišnica med krajevnimi skupnostmi pa KS Brežice. BRUCI JUTRI V TOPLICAH - Klub posavskih študentov vabi jutri zvečer na bruoovanje v Čateške Toplice. Dobrodošli vsi, ki se radi zabavajo v krogu mladih. Razgrajači niso zaželeni. BREŽIŠKE VESTI nostjo delegatov, saj marsiKdaj niti sklepčnosti ne dosežejo. J. lEPPEY premalo pomoči. Zbor združenega dela bi bil prav gotovo bolj aktiven, če bi imeli v tozdih dobre sindikalne organizacije. Milan Lokar, ki je predsedoval komisiji za pripravo poročila o delegatskem sistemu, pa meni, da bodo v veliko pomoč delegacijam družbeni sveti. Kazen tega bi v občini vendarle kazalo ustanoviti informacijsko-dokumentacijski center za popolnejše delegatsko obveščanje. Tudi sodelovanja delegacij iz tozdov in KS bi morala zaživeti zaradi potrebe po usklajevanju stališč. Delegacije v SIs se srečujejo s podobnimi težavami, s premalo razumevanja poslovodnih in samoupravnih organov, s premajhno usposobljenostjo in neaktiv- VREME JIH NE OVIRA Na odseku Cerklje - Križaj lepo napredujejo zemeljska dela za razširitev ceste iz brežiške smeri. Izravnali bodo tudi nevarni ovinek vrh vzpetine nad Cerkljami in speljali del ceste po novi trasi. Modernizacijo izvaja tozd Cestna služba pri Komunalnem obrtnem podjetju v Brežicah, onstran občinske meje pa cestna služba krške občine Taje že asfaltirala odsek od Križaja do Mra. ševega, naprej pa dokončuje zemeljska dela. V popoldanske šole na delavsko univerzo Družbenopolitično izobraževanje si hitro utira pot med občane. Samoupravljalci in vsi tisti, ki želijo učinkovito delovati v političnih organizacijah, ga sprejemajo kot nekaj samoumevnega, nekaj, brez česar bi se mnogi težko znašli pri opravljanju zaupanih jim družbenih dolžnosti. V Brežicah se temu izobraževanju veliko posveča delavska univerza, vendar so tečaji in seminarji, ki jih organizira, le del tovrstnega usposabljanja. - Vse oblike pri Delavski univerzi organiziramo v sodelovanju z medobčinskim študijskim središčem politične šole CK ZKS in komitejem občinske konference ZK, je povedal vodja družbenopolitičnega izobraževanja pri DU Miran Kaudek. - Katere so te oblike v tekoči sezoni in komu so namenjene? - Začeli smo s politično šolo, ki jo obiskuje 23 slušateljev. Predavanja so dvakrat na teden po štiri ure. Program vsebuje 7 tem, za katere imamo na voljo 120 ur. Najobsežnejša je prva o temeljih marksizma. Obravnavi vsake teme sledi preveijanje znanja. - Imate veliko osipa? - Ne, zelo malo, veliko manj kot pri nekaterih drugih oblikah. Prevladujejo slušatelji srednjih let, ki imajo za seboj že seminar za kandidate ZK in seminar za novosprejete člane. Tam pridobljeno znanje slušateljev logično dograjujemo in jih usposabljamo za nove naloge. Z novembrom se je iztekel 40-umi seminar za novosprejete člane ZK, v katerem smo imeli 32 slušateljev. V njem je bilo veliko dijakov. Udeležba je bila slabša, kot smo vajeni v politični šoli, vendar še vseeno zadovoljiva. Seminar morajo ponavljati vsi, ki so manjkali več kot tretjino predpisanih ur. Od 4. decembra teče tudi seminar za kandidate ZK. Trajal bo 30 ur. Slušatelji v teh seminarjih so navadno zelo raznoliki, od zelo mladih, ki prihajajo iz šol, do štiridesetletni-kov, ki jih pošiljajo delovne organizacije. - Kaj pripravljate po novem letu? - Sindikalno politično šola Za sedaj je predviden en oddelek. Tudi to bo večerna oblika. Razen tega nameravamo v januarju organizirati vsaj po en semniar za kandidate in en seminar za novosprejete člane ZK. - Ste kdaj v zadregi za predavatelje? - Ne, s predavateljskim kadrom nimamo težav. Večinoma so to družbenopolitični delavci, ki že dlje časa sodelujejo pri tovrstnem izobraževanju in ki vse teme aktualizirajo. Tako jih slušateljem najhitreje približajo. ______________________________ J. T. Začeli so pred svojim pragom Kako komunisti v krški občini spreminjajo razmere — Pogumno v mnogih tozdih Komunisti v osnovnih organizacijah še nikoli doslej niso s tako zavzetostjo odkrivali slabosti v svojem okolju in sprejeli toliko konkretnih sklepov za obračun z nesamoupravnim ravnanjem, z neodgovornostjo in nedisciplino kot na nedavnih volilnih konferencah. Na vsaki od njih so razen poročila o delu 00 ZK in njenega vodstva v minulih dveh letih pripravili tudi oceno družbenopolitičnih, samoupravnih in družbenoekonomskih razmer, da so lahko brez ovinkarjenja spregovorili o storilnosti, o varčevanju, o izostankih, o investicijah, o uvozu in izvozu, o planiranju pa tudi o skupni in splošni porabi. Tokrat so se posebej potrudili pomesti najprej pred svojim pragom, zato niso govorili na splošno, ampak o razmerah v svojem tozdu in svoji krajevni skupnosti. „Mislim, da je prav, če povem, da komunisti ugotavljajo zaprtost tozdov med seboj, kakor tudi v občini in regiji, ’je dejal sekretar Komiteja občinske konference ZK Jože Petrkoč, ko je našteval, na kaj vse opozaijajo. „velik poudarek so nadalje namenih disciplini, pa ne samo v delovnem procesu, ampak tudi partijski doslednosti pri uresničevanju in preverjanju sklepov. Ljudje na vasi zagreto o zaščiti kmetij Zemljiška skupnost pričakuje večjo bančno podporo Javno razpravo o osnutku odloka za določitev zaščitenih kmetij so v krški občini po daljšali za mesec dni, do konca decembra. Osnutek predvideva 927 zaščitenih kmetij, a jih bo najbrže še več. Andrej Kovačič iz Kmetijske zemljiške skupnosti namreč ugotavlja, da se v razpra- vi porajajo dodatni predlogi. Ljudje želijo, da se kmetije ne bi več drobile, da bi imeli njiho- vi prevzemniki prednost pri dav-čnih olajšavah, pri pospeševalnih akcijah, pri kreditiranju in pri akcijah za izboljšavo zemljišč, zato bomo morali te stvari vgraditi v občinsko zakonodajo.” - Kakšen je odziv občanov na razpravah? - Ponekod zelo dober, kar velja predvsem za izrazito kmetijska območja, medtem ko v večjih središčih ni opaziti toliko zanimanja. Vzporedno z ukrepi za zaščito kmetij pojasnjujemo udeležencem tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o dedo vanju, zakon o preživninah in odgovarjamo na številna druga vprašanja. V razpravah sodeluje povsod po en predstavnik kmetijske zemljiške skupno-*; in po en predstavnik temeljne organizacije kooperantov. Istočasno se dogovarjamo za vsebino zimskih razgovorov na vasi. Ponekod se želijo posvetovati tudi o prostorskem planiranju. Prebivalce Krškega polja na primer zanima zaščita pitne vode, širjenje gramoznic in rast novih naselij, saj čutijo, da so ti načrti usodni tudi za nadaljnji razvoj kmetij stva na tem območju. - Kako pa vaši skupnosti uspeva uresničevanje načrtov za izboljšavo zemljišč? - Imamo projekte za 510 hektarov melioracij, vendar smo pri Temeljni posavski banki do zdaj dobili soudeležbo le za 50 hektarov, zato dvomimo, da bomo v letu 1980 lahko izpeljali vsaj polovico predvidenih akcij. Temeljna banka prispeva sicer samo 27-odstotno udeležbo od skupne vrednosti, vendar zanjo to ni obetavno. To je posojilo za 20 let s komaj 3-odstotnimi obrestmi, kar za banko najbrž ni obetavno. Razen tega se začne odplačevanje tri leta po opravlje ni melioraciji. Za nas pa to veliko pomeni, saj je kreditov komaj 60 odst., 40 odst. pa dotacije, ki jo daje Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Uresniče vanje teh programov zahteva zato še večjo politično, oblastno in bančno podporo. Vs_____________________J. TEPE Y J Nakazali so vrsto problemov v delegatskem sistemu, kjer pogrešajo zlasti povratne informacije. Tako so na primer predlagali, da bi v samoupravne akte tozdov vnesli tudi pravice in dolžnosti delegatov. Za zdaj še marsikdo od njih nima možnosti oditi na sejo, saj mojster odloča, če ga bo pustil in koga bo pustil. Delo v treh izmenah prav tako otežuje delegatsko sestajanje in odločanje, zato na primer v Celulozi menijo, da je treba vsakemu omogočiti opravljanje delegatske dolžnosti, od oblikovanja stališč do poročanja o delu skupščin. Vedno več primerov imamo, ko delegati nočejo odločati na slepo. Tako zbor združenega V Leskovcu med najboljšimi Krajevne organizacije Zveze rezervnih starešin v krški občini imajo za seboj uspešno leta Njihovi člani so se vključevali tudi v delo drugih družbenopolitičnih organizacij in društev. Izkazali so se pri planincih, pri gasilcih, pri tabornikih, v društvih prijateljev mladine in strelskih družinah ter opravljali številne odgovorne dolžnosti vdelegacijah. Najbolj aktivna je bila organizacija ZRVS Leskovec, ki ima strelsko družino skupaj s ..Partizanom”. Ta organizacija je pritegnila vse DPO in društva in vsako nedeljo organizira strelska tekmovanja. Po živahni dejavnosti slovita tudi ZRVS V Brestanici in na Senovem. Organizirali sta občasne akcije, v katerih sta si zagotovili množično sodelovanje mladine in drugih krajanov. dela na zadnji seji ni hotel sklepati o valorizaciji sredstev SlS, ker ni imel na vpogled izračunov. Sprejel je tudi sklep, da morajo interesne skupnosti vsake tri mesece sestavljati obračune, da bodo o njih razpravljali hkrati s periodičnimi računi v gospodarstvu."’ Konference OO ZK gotovo ne bi bile tako uspešne brez temeljitih priprav. Začele so se v februarju s seminarjem za sekretarje, nakar je takoj steklo evidentiranje. Za oceno razmer v tozdih in KS pa so dobile organizacije ZK obsežne napotke komiteja, ki so jim veliko pomagali pri vrtanju v nepravilnosti, pri ugotavljanju, koliko je delavec že v položaju gospodaija in kakšen je odnos komunistov do njegovega hitrejšega uveljavljanja. JOŽICA TEPPEY I V VARSTVO? - Pri osnovni šoli v Krškem bodo čez dva meseca odpili nove prostore otroškega vrtca. Na sprejem čaka okou 130 otrok, vendar za toliko varovancev nimajo prostora. V vseh varstvenih ustanovah v občini imajo trenutno 330 predšolskih otrok ali 29,5 odst. Republiškega povprečja potemtakem še niso dosegli. (Foto: J.Teppey) JEZ NA SAVI PRI JEDRSKI ELEKTRARNI — Porabniki električne energije v Sloveniji in na Hrvaškem upajo, da bodo nedavni pogovori s predstavniki VVestinghousa vplivali na pospešeno dokončanje atomske centrale na Krškem polju. V Posavju pa zahtevajo del energije tudi za svoj razvoj, zato vztrajajo pri zahtevi po razdelilni postaji za transformacijo energije iz JE. (Foto: J-Teppey) KRŠKE NOVICE 2E TRETJINO! - Toliko predšolskih otrok naj bi do konca drugega leta zajeli v organizirano družbeno varstvo. Program namreč obeta dokončanje zadnjega dela velikega vrtca v Krškem, po dva oddelka v Velikem Podlogu in Podbočju ter po enega za otroke Romov in zaposlenih v trgovskem podjetju „Preskrba”. RAZVESELJIV PODATEK -Več kot 55.000 knjig na policah šolskih in učiteljskih knjižnic je številka, s katero smo lahko zadovoljni. Prav tako razveseljiv je podatek, da so v zadnjem šolskem letu zbrali na njihovih policah skoraj 11.500 novosti. Če k temu prištejemo še poprečno število prebranih knjig v njih, lahko rečemo, da so pomemben vzgojni dejavnik. TOKRAT DRUGAČE -"Prodajna razstava pohištva, ki so jo pripravili na Spodnjem Griču, je bila vsaj za Krško povsem nov način poti do kupca. S pohištvom so namreč opremili nekaj stanovanj v enem izmed pravkar zgrajenih stolpičev, tako da so lahko videli, kakšna je oprema v prostoru, za katerega je namenjena. STARŠI NISO ODREKLI -Povabilu vodstva krške osnovne šole in plavalnega kluba Celulozar, naj pridejo na sestanek, so se starši presenetljivo dobro odzvali. Vabilo je veljalo tistim, katerih hčere ali sinove so preizkusili v plaval*11 veščini in bi jih radi vključili v redno vadbo te zdrave športne pa' noge. IZMENJAVA KUHINJ - Zanjo so se domenili na nedavnem obi^“ delegacije krškega hotela „Sremič v pobrateni občini Bajina Bašta. Pripravili bodo tedna srbske in slovenske kuhinje v januarju in februarju prihodnjega leta. UGODNA MENJAVA - Kažejo jo devetmesečni rezultati izvoza in uvoza. Prodaja na tuje je d°“eJ načrtovano presegla proti pričakovanjem, po vrednosti pa presegla uvoz za več kot 5 milijonov ameriških dolarjev. Seveda je med izvozniki na prvem mestu Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj. Popravki bogatijo nove načrte I Temeljna in »obrobna” vprašanja Družbenopolitični zbor občinske skupščine ni več „tihi" zbor — Obilica amandmajev Zadnje ločeno zasedanje družbenopolitičnega zbora občinsKe skupščine 12. decembra je bilo v znamenju smernic za izdelavo bodočih temeljnih planov občine, čeprav ni manjkalo tudi drugih točk dnevnega reda. Vsaj dvakrat bi bila razprava skoraj »prekipela’-, tako da je bilo treba vleči na svedo celo poslovnik o delu zbora. Obilici amandmajev, o čemer smo na kratko že poročali, se je na tem zasedanju pridružilo še nemalo pripomb in amandmajev predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Vse to bi lahko koga navajalo k misli, daje bila priprava smernic slaba, zato toliko pripomb. Ce bi v vseh sredinah pripravili o tem pomembnem gradivu tako široke V PRIHODNJE NIŽJA STUPN JA? Znano je, da je sevniška občina po skupni stopnji prispevkov za amoupravne interesne skupnosti pri vrhu obremenitev v republiki. Izvršni svet občinske skupščine seje pri sestavi dokumentov za prihodnje leto zavzel kajpak za blažje obremenjevanje gospodarstva. V pripravljenem gradivu za seje zborov občinske skupščine v minulem tednu je IS predlagal, da se programi za letošnje leto ne valorizirajo, ker presežkov enostavno ni. Izvršni svet sc bori tudi zato ,da v prihodnjem letu samoupravne interesne skup-»osti ne startajo z višjo stopnjo. Po predlogu, usklajenem do 4. decembra, so skupno vsoto teh obremenitev gospodarstva za prihodnje leto cek> za 0,04 odst. znižali. KaSNIJO s PRIPRAVAMI Poročali smo že o uspehih krajanov Mirenske doline pri izpolnjevanju del po iztekajočem se samoprispevku. Žal akcije za podaljšanje tega samoprispevka po vseh treh krajevnih skupnostih ne poteka zadovoljivo. Zategadelj se jim bo vsem skupaj primerilo, da jih bo prehitelo novo leto. Pričakujejo, da bodo po novem letu zamujeno nadoknadili in podaljšali samoprispevek, tako izpad dohodka ne bo prevelik. VSEPOVSOD PRI REPU Po tričetrtletnih podatkih posavske skupnosti za zaposlovanje -pred delegate so jih razgrnili za sejo skupščine 12. decembra - je Sevnica omenjena na več straneh s precej nezavidljivimi podatki. Obe preostali posavski občini daleč prekašata sevniško občino po izkazanih potrebah združenega dela za delavce (Krško 322, Brežice 185, Sevnica le 152). Izredno malo diplomantov višjih in visokih šol se vrača: Krško 20, Brežice 6, Sevnica le 5. Se slabši so Podatki o tem, koliko se jih je dejansko zaposlilo (Krško 16, v brežiški in sevniški občini le po trije). Prošnje za štipendije je vložilo 317 kandidatov. Tudi tu sevniška občina krepko zaostaja - le 62 vlog, v KrŠcem 125, Brežicah 130. javne razprave, bi verjetno bilo še več pripomb. Ljudem očitno ni vseeno, kaj naj bi v bodoče bilo z občino. Smernice vsega ne določajo do potankosti. Pravo delo se šele pričenja. Kakršenkoli podatek vzamemo iz tega gradiva, bi lahko bil povod za novo razpravo. Navsezadnje so si delegati družbenopolitičnega zbora dali opraviti s smernicami s kratkim odmorom vse od osme do skoraj enajste ure. Takšna razprava (predtem je o tem gradivu dan za dnem skozi šti- FkANC UGOREVC KANDIuAT Za PREDSEDNIKA lS Dosedanji predsednik občinskega izvršnega sveta Mihael Keršič je SZDL podal predlog za razrešitev. Kot razlog je navedel zdravstvene razloge, predvsem hude psihične obremenitve, ki jih prinaša to delo. Predsedstvo občinske konference SZuL je na seji minuli petek razpravljalo o tem in menilo, da zaradi tega ne sprejme odstopa celotnega IS (predsednik je namreč mandatar za cel organ), saj se novi kandidat z dosedanjo sestavo strinja. Delegati vseh zborov občinske skupščine bodo na seji, ki bo predvidoma 26. decembra, razpravljali o predlogu za novega predsednika. To odgovorno nalogo naj bi poslej opravljal znani gospodarstvenik, dosedanji direktor tozda Blagovni promet v Lisci Franc Ogorevc, rovariš Keršič naj bi poslej vodil oddelek za notranje zadeve pri občini, ker odide tovariš Anton Medved z novim letom v pokoj. AVI O KONKURENČEN POŠTI Izmislili so si parne in neparne prepovedi za vožnje z ose• bnimi avtomobili, da bi prihranili kaj nafte. Vseeno vsakdo računa po svoje. Pri skupni službi samoupravnih interesnih skupnosti sevniške občine so, denimo, ugotovili, da se jim bolj splača razvažati delegatska gradiva z avtom f podobno delajo v Krškem z Indokovim biltenom) po krajevnih skupnostih, kot pa da bi jih razpošiljali po posti. Znamke bi namreč veljale več, kot stane prevoz. SEVNISKI PABERKI DOVOLJ SMREČIC - Pri temeljnem obratu za kooperacijo brežiškega Gozdnega gospodarstva v Sevnici so povedali, da bo te dni tam na voljo dovolj smrečic. Menda bodo po isti ceni kot lani, s pogo-iem, da se davčne lestvice niso kaj spremenile. Kakorkoli že, po smrekico velja vse prej kot v gozd stopiti (kazni so visoke, na delu bo spet marsikje narodna zaščita) v £ go vino z gradbenim materialom GG ob žagi. kaj je z delegatom? - "3hvale je vredno, da nobeden zajčjih sklicev samoupravnih interesom skupnosti ni bil nesklepčen. Se *upščina zdravstvene skupnosti, ki le bila nazadnje kar dvakrat nesklep-I'a, je bila tretjič sklepčna. Zadnja J® je v ponedeljek sestala skupščina lelesnokulturne skupnosti. Posebno 1° na tej seji pogrešali delegata iz .ke, kjer imajo ponavadi hude Wpombe in kjer potrebujejo nič • e9 in nič manj kot rokometno J^jšče. Sicer pa je pri njih v nedeljo P®1 Andrej Šifrer, ki je morda vplival Udeležbo? barvite strehe - Sevniča- i °m se bo tudi ob mračnih dneh, J?..bo manjkalo sonca, lahko razve-“ pogled na vse bolj barvitih lisjak rinajst dni potekala razprava raznih organov v sejni sobi občinske skupščine) bo nedvomno mnogo pripomogla, da bo zastavljene cilje kasneje tudi lažje uresničevati. Če drugega ne, že zategadelj za vse skupaj ni bilo škoda časa. Navsezadnje so sevniško občino, čeprav v minulem planskem obdobju ni bila priznana za manj razvit« (le dvoje krajevnih skupnosti ima tak položaj), prehitela domala že vse ..nerazvite’' občine. Treba bo torej storiti res kaj korenitega, da bo voz hitreje speljal. ALFRED ŽELEZNIK |Vroča in dolga razprava v mokronoškem Jnduplatiju" je razkrila precej perečih vprašanj — Kdaj bodo rešena, ostaja kljub sklepom še odprto — Radi bi svoj tozd - „V soboto so prišli nekateri na delo spet črni od saj . . . ” - „Kaj bi tisto, se vsaj ni videlo, kako zaripli so bili od besa!” Se res staramo? Pičel, skoraj nikakršen prirast prebivalstva Pravijo, da je s statistiko mogoče delati čudeže. Pokaže človeku namreč lahko skoraj vse, če to kajpak vzame za dobro. V sevniški občini pa bo treba za dobro vzeti marsikaj. Tako je analitik pri občinski upravi Ljubo Motore pred nedavnim opozoril na zanimive demo- grafske podatke, katere, kot sam zatrjuje, je zbral na moč amatersko, ker se s tem v občini pač nihče resneje ne ukvarja. Očitno pa bi se nekdo moral. Občina je leta 1964 štela 18.1 30 ljudi,, letos pa naj bi jih bilo do nedavnega reci in piši le tisoč več. Navsezadnje je še ta podatek močno varljiv, zamisliti se je namreč treba nad njegovo sestavo. Od navedenega leta namreč umre na leto povprečno po 250 ljudi. Naravni prirast je kilav - ..presežek” rojstev nad umrlimi znaša le borih 40 do 50. Solniki opažajo, da vsako leto zapusti šolske klopi 258 do 300 učencev. Znano je, kako malo se jih po nadaljnjem šolanju vrne. Nazadnje je torej na dlani, da se jih več odseli* čeprav jih tudi nekaj pride. Kdo pride, pri skupnosti socialnega varstva predobro vedo: pretežno upokojenci. Le-tem prav gotovo nihče ne odreka toplega kotička v vse bolj zasmrajenem sevniškem zraku, po svoje pa pove, da se prebivalstvo občine stara. Nekateri zatrjujejo, da s temi podatki ne gre kaj več mahati, češ imajo lahko povraten učinek ob morebitnih prizadevanjih, da bi občino uvrstili v klub manj razvitih. Ob tem je treba seveda poudariti, da se izven občine vozi na delo že nad 1.300 delavcev, v občino pa jih prihaja na delo znatno manj. Ce k temu prištejemo še lepo število težko zaposljivih (invalidi, idr.), je še mogoče govoriti o precejšnji rezervni armadi delavcev. strehah nekaterih novogradenj. Poleg modre (postaja milice) je nekaj rjavega ob železnici, poleg upokojenskega doma pa se sveti nekaj rdečega. Nekateri se kar bojijo, kakšne bodo yelike strehe sevniške osnovne šole. Navsezadnje je morda vsaj to kolikor toliko nevtralna tema za pogovor. DELAVNI SMUČARJI - Smučarski klub Lisca je ob razumevanju sevniške osnovne šole pripravil uspešen sejem rabljene smučarske opreme. Konec tedna - prepoved vožnje so imeli neparni avtomobili - so pripravili še avtobus za izlet na Krvavec. Na problemski konferenci, ki jo je preteklo sredo v mokronoškem „lnduplatiju“ pripravil občinski svet Zveze sindikatov Trebnje, je bilo postavljenih precej vprašanj, kdaj bodo izboljšane delovne razmere, kdaj in kolikšna bodo investicijska sredstva za ta obrat Hkrati s temi temeljnimi vprašanji pa so delavke tega obrata postavile še vrsto „obrobnih“ vprašanj o malici, o normah, ipd. Toda na piva vprašanja so vsi sodelujoči dobili meglene odgovore, Iti so si celo nasprotovali, druga, ki so za delavčev vsakdanjik ravno tako pomembna kot prva, pa so bila odrinjena na stranski tir. Torej bi lahko rekli, da je bilo na tej konferenci postavljenih precej vprašanj, njihovo reševanje pa ostaja za prihodnost. Kako dolga je pot do te prihodnosti, ostaja odprto. Res je, da so predstavniki „Indupla-tija“ tozda Konfekcije, kamor spada tudi ta obrt, pa predstavniki delovne organizacije zagotavljali, da je več kot polovica naložbenih sredstev namenjenih prav temu obratu. Toda, vsaj tako so rekli, zatika se pri projektih. Na to pa je eden izmed delavcev pripomnil, da se to vleče že dve leti. Vendar predstavniki „lndupla-tija“ kot zavoro za ustanovitev samostojnega tozda niso navajali samo neprimernih delovnih prostorov, marveč tudi DOMA GOVORIMO SLOVENSKO V Frankfurtu pridno hodim v šalo. Po pouku počakam mamo in očka v vrtcu, ker prideta šele zvečer domov z dela. Doma govorimo slovensko. Imam prvo berilo. Ne poznam še vseh crk, zato novoletne želje starima mamama v Krškem in Senovem raje napiše kar tovarišica. SILVO BREC - TIDI Frankfurt So uspešni in neuspešni Na programski seji O K ZSMS Sevnica so 8. decembra delegati kritično ocenili svoje delo in sc dogovarjali za nove naloge. Ocenili so, da so mladi uspešni na področjih delovnih akcij, kulture, informiranja, ohranjevanja tradicij NOB, manj uspešni pa pri delu v osnovnih organizacijah, čemur botmje tako prostorska in kadrovska stiska, nekaj pa seveda tudi nezanimanje. Predstavnik družbenopolitičnih organizacij na seji je bil predsednik skupščine občine Sevnica Janko Rebernik. ... V svojem prispevku k razpravi je podal tiste probleme v gospodarskem razvoju občine, kjer bi se mladi lahko tvomeje vključevali, saj mladina v združenem delu premalo naredi, ko bi se morala oglasiti v prid prizadevanjem za trdnejše gospodarstva To je še toliko pomembnejše, ker je sevniška občina nerazvita. Omenil je tudi, da bi kazalo premišljati o organizaciji republiške MDA. A. FELICIJAN V gradivih ločiti zrnje od plev Če bi bila krajša, samoupravljanje ne bi trpelo! Novinarji pa delegati in vrsta naših ljudi, ki so kakorkoli družbenopolitično aktivni dan za dnem dobivamo kupe gradiv. Delegati in novinarji moramo te kupe gradiv temeljito „pre-žvečiti", če se hočemo seznaniti z zadevami, ki stoje v njih. Ker se je pogosto pri takem prebiranju izkazalo, da so gradiva preobširna, prezapletena, smo na te napake tudi opozarjali Vendar kaže, da se opozorila tako imenovanih strokovnih služb niso prijela. Primer, kakšno ne bi smelo biti gradivo, je nazadnje prišel z Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje, ki je svojim delegatom poslala kar 67 stmni obsežen sveženj papirja. Res je, da je bilo za sejo predvidenih kar šest točk dnevnegfi reda, res pa je tudi, da si je v tem primeru strokovna služba privoščila nekoliko preveč lagodnosti Tako je na primer v gradivu tudi plan gradenj osnovnih šol, ki se razteza načelih 16 straneh. In v tem planu so navedene celo take podrobnosti, kot je število kvadratnih metrov površine v posameznem razredu. Gradnja šole pa medtem že poteka, narejen je projekt. O čem naj se potem delegat odloča? S čim naj se seznanja? Prav tako je bilo v poročilu o šoli v naravi navedeno tudi, kakšno je bilo vreme, koliko učencev seje naučil d plavati, zraven pa še odstotki itn, itn. In za nameček je v gradivu še kompleten osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgpje in izobraževanja. V tej skupnosti imajo na spisku 47 delegacij, vsaka delegacija pa dobi najmanj dva izvoda gradiv, tako da so za to sejo razposlali več kot šest tisoč stmni gradiv. Res pa je, da bi bila lahko gradiva precej krajša, s tem pa razumljivejša in bolj dostopna delegatom. In kar je nqbolj pomembno; samoupravljanje zaradi tega ne bi prav nič trpelo. J. SIMČIČ dejstvo, daje sedanji proizvodni program nezaključen, k čemur je precej prispevala novomeška IMV. Induplati so namreč znan proizvajalec šotorov z bogato tradicijo. Zato so pričaka/ali, da bodo lahko v mokronoškem obratu razvili proizvodnjo pred-šotorov za pnkolice, vendar v IMV niti slišati niso hoteli o tem. Je pa res, kar je pripomnil eden izmed razpravljalcev, da so ta vprašanja precej starejša, kot pa obstaja ta obrat v okviru „Induplatija“. Po precej dolgi in vroči razpravi, ki je tu in tam v resnici zašla v obrobne probleme, so na konferenci sprejeli zaključke. Z njimi se zavzemajo za analizo, ki naj ugotovi, ali ta obrat izpolnjuje pogoje za samostojnost. Zlasti pa naj se v odnosih med tozdom in tem obratom že zdaj okrepi informiranje, da bodo redno prihajala gradiva, naj se vendarle zagotovi dokončanje naložb v staro mokronoško šolo, kjer bo delal bodoči tozd. Treba je poskrbeti tudi za to, da bodo v mokronoškem obratu imeli delavci enake pogoje dela kot delavci v drugih delovnih enotah „Induplatija“. Precej pomembna zahteva je tudi ta, naj delavci iz Mokronoga razpolagajo vsaj z delom sredstev skupne porabe, ki bo služil tudi za stanovanjsko za- drugo, kjer so bili Mokronožani popolnoma odrinjeni, saj so se njihova sredstva zbirala v Domžalah. Vse te naloge so bile sprejete kot obveza, ki jo bo treba izpolniti najkasneje do konca >rve polovice naslednjega leta. koraj soglasna ugotovitev je bila, da so doslej le predolgo čakali na rešitve, da je bilo vse preveč obljub, le malo pa pravih ukrepov. In za konec: „obrobnih“, „smešnih“ vprašanj o topli malici, o tem, zakaj so delavke slabše plačane, če ne izpolnijo norm, kadar je vzrok za to višja sila, zakaj ne dobijo pravočasno obvestila za seje samoupravnih organov, prav gotovo ne bi bilo toliko, če bi se „Induplati“ nekoliko drugače vedel do teh delavk. Vse prepogosto je bilo v razgovoru „med vrsticami" čutiti, da gre očitno za izkoriščanje delavcev v nerazviti trebanjski občini. Na konferenci so sodelovali predstavniki občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje, občinske konference ZK Trebnje, SZDL, družbeni pravobranilec samoupravljanja, predstavniki „Induplatija“ iz Jarš in vse delavke mokronoškega obrata. J. S. SPREJEM V ENOTE TO V počastitev, dneva JLA sta občinski štab teritorialne obrambe in občinska' konferenca ZSM Trebnje pripravili sprejem šestdesetih mladincev v enote teritorialne obrambe Sprejem je bil na Trebelnem, ob spomeniku Gubčeve brigade. Hkrati s sprejemom so mladinci pripravili taborni ogenj in kulturni program, v katerem so sodelovali mokronoški mladinci. RAZPRAVA O TEŽAVAH - Na problemski konferenci v mokronoškem .Jnduplatiju” je tekla beseda predvsem o težkih delovnih razmerah delavk. Precej vroče krvi pa med njimi vnema tudi dejstvo, da jih niti eden izmed mokronoških gostilničarjev noče sprejeti na toplo malico. Kako bo to vprašanje rešeno, se bo pokazalo do spomladi, kakor je bilo sprejeto tudi v sklepih. (Foto: J. Simčič) Iz kraja v kraj SKRBEN KOT OCE - Na problemski konferenci, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet Trebnje v mokronoškem obratu „Induplatija“ iz Jarš, so dobile besedo tudi delavke. Vendar vse delavke niso prišle do besede. Med vrati garderobe je namreč stal vodja tega obrata in skoraj vsaki, ki je nakazala, da bi rada govorila, s prstom pokazal, naj bo tiha Če pa to ni zaleglo, je samo zgražajoče odkimal z glavo. Zastavlja sc vprašanje, zakaj je vodja tega obrata hotel preprečiti, da bi delavke govorile. Ali mu tako stanje v obratu ustreza? PRIPRAVE NA ZIMO - Med trebanjskimi SIS res vlada prijateljsko sodelovanje. Tako so tovariši iz telcsnokulturne skupnosti za ostale pripravili plakat, na katerem je predstavljena vsa izbira „F,lanovih“ smuči. Vprašanje pa je, kako tej skupnosti vračajo ostali. Če bi bila med njimi zidarska ali bolje gradbena, bi vrnila tako, da bi zgradila malo bolj primerne prostore za te skupnosti. V sedanjih so namreč vsi precej na tesnem, so rekle tovarišice. POZOR, SKAKALNICE! - Na cesti med Šentrupertom in Prelesjem je nekaj tako globokih jarkov, da se avtomobilisti resno bojijo, da kdo ne bi odskočil kar naravnost v nebesa. Kdo jc tako slabo zasul jarke, ki so jih kdove zakaj skopali čez cesto, pa tudi ni znana SLAB KRUH - Trebanjci, ki nimajo te sreče, da bi lahko kupovali Lončarjev kruh z Mirne, pogosto tamajo nad slabo kvaliteto novomeškega krnha. Morda so tudi zato tako pihiteli s pripravami na postavitev svoje pekarne. Seveda bodo morali imeti tudi svoje peke, ker bi si z novomeškimi verjetno bolj slabo pomagali, vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč. PO ČEM JE SOK? - Menza občinske skupščine Trebnje in njenih upravnih organov, ki nosi zveneč naziv Obiat družbene prehrane, slovi kot dobra. Hrana jc dobra in raznovrstna, največkrat so na' jedilniku piščanci, cene pa so tudi na ravni. Sok velja celih 7 dinarjev. Kot v kakšni gostilni! TREBANJSKE NOVICE » •>* DELA VEDNO DOVOLJ — Lepe zadnje dneve letošnjega leta s pridom izkoriščajo tudi kmetje, katerim dela res nikoli ne zmanjka. Tudi Stržinaijevi iz Črnomlja so prejšnji teden pognojili in preorali njivo, da bo spomladi delo lažje zemlja rahlejša in rodovitnejša. Novi center bo dražji Podražitev 32 milijonov dinarjev za CSS v glavnem nujna za dodatna dela in nakup opreme — Kdaj bo otvoritev? Na zadpji seji zborov skupščine občine Črnomelj je vodstvo centra srednjih šol razložilo delegatom, zakaj je priSo do precejšnje podražitve pri gradnji nove stavbe centra, o čemer so se že začele širiti razne govorice. Predvsem je treba povedati, da ne gre za golo podražitev, marveč gre Večji tudi OD Dohodek večji za polovico — Velika izguba rudnika V letošnjih devetih mesecih je gospodarstvo v črnomaljski občini imelo skoraj 1,840 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je nad tretjino več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je dohodek povečal za celih 49 odstotkov. Ven--dar v enakem lanskem obdobju nobena organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo, letos pa ima kanižarski rudnik kar dobrih 9,5 milijona izgube. Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da se izguba v rudniku veča, saj je po polletnem obračunu znašala precej manj - nekaj več kot tri milijone dinarjev. O uspešnejšem gospodarjenju v celoti govori tudi podatek, daje bil dohodek na delavca letos večji kot v enakem lanskem obdobju. Izboljšala se je tudi gospodarnost, poslabšala pa seje donosnost, se pravi dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi. Pohvalno je tudi to, da so skupna poraba in sredstva za osebne dohodke naraščali počasneje od dohodka, izboljšala pa se je akumulacijska in reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Hitreje od dohodka je naraščala skupna poraba, v udar je glavni vzrok za to višja včna o snova. Povečalo se je število zaposlenih, znaša sedaj 4.905 in je za pet itotkov večje kot v lanskem /ctmesečnem obdobju. Povprečni :bni dohodek je sedaj 5.693 larjev na mesec in je za 26 od->tkov večji kot v lanskem ob-bju. teh 32 milijonov dinarjev, kolikor naj bi znašale „podražitve“, v prvi vrsti na račun dodatnih del, nabave opreme in zunanje ureditve, česar prvotna investicija ni vsebovala, vendar je vsakomur jasno, da brez teh nujnih dodatkov centra ne bi mogli odpreti. Tako je ob prijavi lani spomladi vrednost investicije znašala blizu 61 milijonov dinarjev, konec oktobra letos, ko so bile že sklenjene pogodbe za vsa dodatna dela in nakup opreme, pa blizu 93 milijonov dinarjev. V začetku zaradi pomanjkanja denarja oziroma zaradi tega, ker je denar pritekal postopoma, niso mogli skleniti vseh pogodb, kar je zaradi inflacije tudi podražilo dela. Že če si na hitro ogledamo samo dodatna dela in nakup opreme, je jasno, da so zgolj podražitve res majhen del. Tako je na primer oprema za stavbo in športno dvorano veljala dobrih deset milijonov dinarjev, 6,8 milijona je stalo zaklonišče, ki ga prvotna investicija tudi ni vsebovala; zunanja ureditev bo veljala 7,8 milijona, zunanja igrišča nekaj več kot 1,15 milijona itd. Vendar je medtem izobraževalna skupnost Slovenije že namenila več kot 22 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev, ki jih prvotna investicija tudi še ni mogla upoštevati. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, zakaj je minilo že toliko „zadnjih“ rokov za otvoritev centra in tudi sedaj še nič ne kaže, da se bodo črnomaljske srednje šole in poklicna kovinarska šola kmalu preselile v dolgo pričakovano in res potrebno sodobno stavbo. Kolikor že je denarja zaradi zamud v tistem znesku 32 milijonov, ga je preveč. A. BARTELJ EVIDENTIRANJE BRIGADIRJEV V Črnomlju so že začeli evidentirati brigadirje za mladinske delovne akcije v prihodnjem letu. Črnomaljski brigadirji se bodo udeležili republiške in lokalne akcije v Kotu pri Semiču ter republiške MDA Istra. Ustanoviti nameravajo tudi stalno brigado v občini. ČRNOMALJSKI DROBIR NASELJE MLADINE - Nekatere delovne organizacije iz domače občine pa tudi od drugod z razumevanjem gledajo na prizadevanje mladine iz črnomaljske občine, da bi si brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču uredili v naselje mladine, kjer nameravajo prirejati tudi seminarje in druga srečanja. Pomagajo jim zlasti z materialom, dela pa opravljajo v glavnem mladinci sami. Tudi barake so kupili z denarjem, ki so ga zaslužili z letošnjo lokalno delovno akcijo. Ko bo naselje urejeno, bo v njem 200 ležišč, kuhinja in ostali prostori. VEDNO VEC TABORNIKOV -Od lanskega leta, ko je po dolgem času spet oživelo delo črnomaljskih tabornikov v odredu Belih brez, je zanimanje za taborništvo med mladimi vedno večje. To je pokazala tudi letna skupščina, na kateri so ocenili delo v tem letu in sprejeli program za prihodnje leto. Da ta- borništvo res krog mladih, zajema vedno širši priča tudi nedavna ustanovitev voda v osnovni šoli v Dragatušu. LEP ZAČETEK — Nekaj ljubiteljev v najboljšem pomenu besede je pred kratkim v Goku ustanovilo folklorno skupino, v kateri plešejo le zaposleni v tej delovni organizaciji. Z recitatorsko skupino in pevskim zborom črnomaljske osnovne šole so pripravili v počastitev dneva republike v kulturnem domu lepo proslavo, ki pa se je je žal udeležilo zelo malo gledalcev, kljub temu da so poslali okoli 500 vabil. To za mlade zanesenjake gotovo ni spodbudno. MANJKA SAMO SE SNEG -Tako člani, kot tisti, ki bi se radi včlanili v Smučarski klub Bela krajina, lahko vsak dan do konca leta od 16. do 18. ure vplačajo članarino in dvignejo nalepke na črnomaljskem strelišču. Člani imajo precejšnje ugodnosti pri nakupu opreme. Žal pa nalepka ne prinese tudi snega; tu ima še vedno glavno besedo narava. Konec mrtvila? Predolgo spanje mestnih mladinskih organizacij Priprave na volilne konference v osnovnih organizacijah ZSMS v črnomaljski občini so hkrati tudi spodbuda mladim za boljše delo. „V naši občini je okoli 3.000 mladih v 72 osnovnih organizacijah," je povedal predsednik OK ZSMS Julij Novak. „Vendar z delom mladinske organizacije ne moremo biti zadovoljni, saj je kolikor toliko dejavnih le kakšna polovica mladincev in 65 osnovnih organizacij." Med najboljše osnovne organizacije v krajevnih skupnostih Štejemo OO Kot—Brezje, Stranska vas, Vinica, Sinji vrh. Dokaj dobro delajo tudi organizacije v osnovnih šolah, medtem ko v delovnih organizacijah velja pohvaliti le tisto v črnomaljskem Kovinarju. „Najslabše pa je v Črnomlju, saj lahko rečem, dav mestnih krajevnih skupnostih že štiri leta mladina nič ne dela v svoji organizaciji; slabo je tudi v Semiču, medtem ko so OO ZSMS v drugih krajevnih skupnostih dokaj delavne. Pripravljajo številne kulturne in športne prireditve, organizirajo delovne akcije, skrbijo pa tudi za zabavo mladih." Julij Novak: „Oživiti delo v mestnih mladinskih organizacijah." Sestanki pred volilnimi konferencami zbujajo upanje, da bodo tudi mladi v Črnomlju -vseh je okoli 700 — začeli bolje delati. ..Nesprejemljivo pa je, da od 70 vabljenih mladih komunistov pride na sestanek pred volilnimi konferencami samo 14," pravi Novak. ..Vsekakor kažejo mladi v mestnih osnovnih organizacijah več zanimanja in volje za delo. Predvsem nameravajo oživiti družabno življenje ter v svojih krajevnih skupnostih organizirati več športnih in kulturnih prireditev ter se bolje povezati s številnimi društvi in družbenimi organizacijami, za katerih delo ve le malo krajanov. Na zadnjih sestankih so mladi zlasti z veseljem sprejeli pobudo, da bi čez zimo vsaka od treh osnovnih organizacij v črnomaljskih krajevnih skupnostih organizirala po dve športni tekmovanji, na katerih bodo sodelovale vse tri OO ZSMS." A. B. POVABILO AVSTRIJSKIH PARTIZANOV Borci avstrijskega partizanskega bataljona, ki so ga 1944 v sklopu NOV ustanovili v Tribučah, so na nedavnem obisku v tem kraju povabili za prihodnje leto 20 otrok iz Tribuč na počitnice v Avstrijo. Vse stroške počitnic tribuških otrok bodo plačali avstrijski partizani. KOLIKO ZA VRTEC Danes bo v Črnomlju seja skupščine skupnosti otroškega varstva. Med drugim bo beseda tekla o programu dela te skupnosti, o prispevnih stopnjah za prihodnje leto na področju družbenih dejavnosti. Delegati bodo dobili poročilo o novem vrtcu na Vinici ter o ^vzgojnovarstveni dejavnosti v obči-ni. Prav tako bo govor o cenah v vrtcu za prihodnje leto. zbor mladih PRIPADNIKOV TO Občinski štab za teritorialno obrambo iz Črnomlja je v soboto organiziral zbor mladincev prostovoljcev. Na zboru je beseda tekla o nalogah in vlogi teritorialne obrambe, mladi pripadniki TO so se pogo • varjali z generalmajorjem Alojzom Gabrovcem, si ogledali strokovne filme iz tega področja in se pomerili na strelskem tekmovanju. Težka pot do dragih surovin Zamrznjene cene izdelkov in otežen uvoz surovin ogrožajo dohodek nove Kodranke Čeprav v novi Betini Kodranki še vedno teče poskusna proizvod- proizvodov združeni nja, se že srečujejo s težavami. Vendar te težave ne izvirajo iz — -njihovega dela, marveč so jih povzročile zamrznjene cene tovrstnih izdelkov in otežen uvoz potrebnih surovin. Poskusna proizvodnja v redna proizvodnja stekla aprila prihodnje proizvodnja v Kodranki, kjer po najnovejši tehnologiji, ki je po produktivnosti štiri do petkrat večja od prejšnje, izdelujejo sintetične teksturirane preje, se je začela oktobra; računajo, da bo IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA Zadnja letošnja seja vseh zborov skupščine občine Metlika bo v sredo, 26. decembra. Na dnevnem redu je med drugim osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine za prihodnje leto. Govor bo o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti SIS v družbenih ■ dejavnostih v občini za prihodnje leto, o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trimesečju prihodnjega leta ter o predlogu odloka o najvišjih stanarinah v občini. SEMINAR ZA NOVE KOMUNISTE Prejšnji teden se je v Metliki začel 40-urni seminar za novosprejete člane Zveze komunistov. Seminarja se udeležuje okoli 30 novih članov ZK, na sporedu pa je sedem tematskih področij, od zgodovine delavskega gibanja in NOB do sedanjih nalog Zveze komunistov. Predavajo v glavnem domači pradavatelji. OCENE VOLILNIH KONFERENC V UO ZK Na zadnji seji komiteja občinske konference Zveze komunistov Metlika prejšnji četrtek je bil govor zlasti o oceni volilnih konferenc ter o resoluciji o družbenoekonomskem načrtu občine za prihodnje leto. Seja komiteja je bila tudi priprava na zadnjo letošnjo sejo občinske konference, ki bo v ponedeljek, 24. decembra. VEC KOI POL NOVIH SEKRETARJEV 12. decembra je bil v Metliki sestanek sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov. To je prvi sestanek po volilnih konferencah, ko so izvolili nove sekretarje v več kot polovici osnovnih organizacij. Govor je bil o konkretnem delu, ki čaka vse osnovne organizacije in izvira iz razprav oziroma sklepov razprav po 5. seji CK ZKS. Poleg utrjevanja političnega sistema si morajo osnovne organizacije prizadevati za čim boljše idejnopolitično usposabljanje svojih članov. Ospešno leto Metliške OZD so v devetih mesecih dobro gospodarile Metliško gospodarstvo je, kot govorijo prvi podatki, v devetih mesecih letošnjega leta doseglo dokaj dobre rezultate. Ustvarita je več kot 1,22 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je ravno za tretjino več kot v enakem obdobju lanskega leta. Pri delitvi ustvarjenega dohodka je pohvalno zlasti dejstvo, da je del dohodka za skupno in splošno porabo naraščal počasneje kot dohodek, amortizacija pa se je precej povečala, kar iztoljšuje obnovitveno sposobnost gospodarstva. Tudi osebni dohodki in skupna poraba sta v organizacijah združenega dela naraščala počasneje kot dohodek. Več je denarja za razširitev materialne osnove dela, povečala pa so se tudi sredstva rezerv. Zaradi precejšnjih investicij v letošnjem letu pa so se zelo povečala sredstva za odplačila kreditov. Izgubo ima le TCP, tozd Gradbeništvo, in sicer 1,87 milijona dinarjev; od tega znašajo neplačani prihodki okoli 23 odstotkov. Metliško gospodarstvo je ustvarilo dobrih 243 milijonov dinarjev čistega dohodka, kar je 38 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Povečalo seje tudi število zaposlenih, sedaj jih je 2.551, povprečni osebni dohodek se je povečal za 19 odstotkov in je v devetih mesecih znašal povprečno 5.341 dinarjev na mesec. leto. V tozdu Ko-dranka in volna je zaposlenih 250 delavcev, kar je že zgornja meja, naredijo pa okoli 130 ton prej na mesec. Ko bi proizvodnja normalno stekla, naj bi proizvedli še 50 ton prej več. Glede surovin so do začetka obratovanja ljubljanskega Yu-lona, ki naj bi začel delati konec prihodnjega leta, vezani skoraj izključno na uvoz z zahodnega tržišča. Zaradi omejitev pri uvozu že sedaj prihaja do izpadov v proizvodnji, poleg tega pa tudi s ponudbo teh surovin niso najbolj zadovoljni. Temu problemu sledi še večji: zamrznitev cen. V tem času, kar so cene za te proizvode zamrznjene, so se cene surovinam povišale kar za 44 odstotkov. „Dokler to vprašanje ne bo rešeno, je ogrožen dohodek našega tozda,” pravi direktor Ivan Malešič. Vsi jugoslovanski proizvajalci tovrstnih PREDAVANJA ZA VINOGRADNIKE Te dni se bodo v metliški občini začela predavanja o vinogradništvu in kletarstvu. Predavanja bodo v Drašičih, na Radoviči, Suhorju in v Metliki, predavali bodo strokovnjaki Kmetijske zadruge. Predavanja, spremljana z diapozitivi, ne bodo zgolj strokovna, marveč bodo obsegala tudi pogovore o obnovi vinogradov, ki je zastala, o kreditiranju te obnove, odkupu grozdja in vina in drugih vprašanjih, ki zanimajo vinogradnike. Triko unionu, predlagajo, da bi se njihovi izdelki podražili za 21 odstotkov, kar bi komaj pokrilo podražitev uvoženih surovin. Le z odobritvijo novih cen bo proizvodnja lahko nemoteno potekala, s tem pa tudi preskrba tržišča. Investicija v novo Kodranko je veljala celih 286 milijonov dinarjev, obveznosti pri odplačevanju kreditov so velike, pravega dohodka pa zaradi naštetih težav ni. Seveda se vse to pozna tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih v Kodranki, ki znašajo okoli 5.300 dinarjev, kar je pod povprečjem slovenske tekstilne industrije. A. BARTEU PRuDAJA TRSNIH CEPLJENK Konec meseca bo metliška Kmetijska zadruga začela prodajati trsne cepljenke. Na razpolago bo okoli 70.000 cepljenk, pridelanih iz izbranih trt in podlag iz lastnih vinogradov in lastnega ma-tičnjaka pri zasebnih trsni-čarjih v Beli krajini. Cepljenke so visoko kvalitetne, saj je bilo letošnje leto za to proizvodnjo še posebej ugodno. Cena cepljenke bo 18 do 20 dinarjev, vinogradnikom pa svetujejo, naj jih nabavijo čim prej, saj jih vsako leto marca zmanjka. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo dala vsakemu kmetu iz metliške občine, ki bo posadil vsaj 500 cepljenk, za vsako 2 din regresa. 4', «/ > n Jh *> PO SENO CEZ Kgj^PO — Možaku iz okolice Ozlja je zmanjkalo sena in se je odpraviTponj čez Kolpo. Dobil ga je v okolici Metlike in ga na traktorsko prikolico naložil štiri tone. Kilogram te krme velja danes 2,5 din. SPREHOD PO METLIKI METLIŠKA MESTNA KNJIŽNICA je spremenila urnik izposojevan-ia. Bralstvo, ki bo hotelo priti do knjig ob torkih in četrtkih, se bo moralo zglasiti na Pungartu od 16. do 18. ure. Urnik sobotnih izp pa ni izpremenjen in so se ga z po soj ja jjudje Že krepko navadili. Po obisku v knjižnici sodeč, le ni tako malo tistih, ki preživljajo dolge večere s knjigo v roki. Je kratkočasnejše od gostilniških šankov. CE BOSTE STALI NEKAJ časa pred Mercatorjevo trgovino na Dragah in boste opazovali promet, vas bo gotovo zvilo. Neverjetno, koliko puhloglavo napihnjenih šoferjev sedi za volanom. Ta praznoglavost se kaže v neusmiljenem pritiskanju na plin v ovinku, ki je že marsikoga zabrisal v vogale hiš. Pa naj, če se pri tem opraska prevroča betica, sedeča za volanom, bolj žalostno bo, ko bo prizadet kdo od nedolžnih pešcev. Takim pretiapetežem, ki jih niti ne bi bilo težko odkriti, bi bilo treba vzeti vozniško dovoljenje, pa bi bil mir. NA VOGALU STAVBE,kjer je Metalka, že nekaj časa stoji prometni znak, ki prepoveduje parkiranje na pločniku tja do konca Kremeščc-ve hiše. Verjetno pa je bil znak postavljen le zaradi ljubega miru, kajti nihče ga niti ne povoha, kaj šele da bi ga upošteval. Za odteščan-je psom tudi ni potreben, saj je le dva metra stran velik kostanj, ki ga je najbrž psom veliko prijetnejše zalivati. NEMALO ŽENSK JE ŽE NERVOZNIH, ker se bliža novo leto, dedci pa se še niso zmigali in niso rezervirali denarnici in stanju primernega lokala, kjer bodo prišli dovolj jasno do izraza nove obleke, krzneni plašči, naviti in polakirani lasje. Po pisarnah je slišati namesto „dobro jutro”, „kam greš za novo leto, kaj boš oblekla? ’ in podobne hudo poslovne skrbi. Za mesečno realizacijo še malokdo vpraša, več zanimanja je za koledarje. NO, PA ZAPIŠIMO SE TO, da bo imela letos delovna organizacija Beti stenske koledarje z motivi reke Kolpe. Dvanajst uspelih barvnih posnetkov je napravil Branko Herak, koledar pa je oblikoval Juš Mihclčič-Jože. Koledar bodo prejeli vsi zaposleni, upokojenci in štipendisti delovne organizacije Beti. Prav je, da so se odločili za motive domače pokrajine, saj so bili ljudje že siti najrazličnejših reprodukcij, ptičev in postreljenih divjih svinj. metliški tednik DOLENJSKI LIST Št 51 (1584) 20. decembra 1979 Načrti naj bodo uresničljivi Delegati opozorili, naj vanje ne vnašamo tistega, česar nebi mogli izpolniti Na osnovi ocene stopnje rasti družbenega proizvoda v obdobju raščanje izvoza in tako rast 1976 do 1979 bo v tem obdobju stvarni proizvod v kočevski osebnih dohodkov v družbenih občini vsako leto porastel povprečno za 9,1 odstotka, v vsem dejavnostih in upravnih orga- peaetnem obdobju 1976 - 1980 pa za 7,5 odstotka. To je precej . več kot v republiki, za katero bo znašala rast do konca letošnjega leta 6,2 odstotka. Zaposlovanje je naraščalo občutno hitreje, kot je bilo predvideno. 3-odstotna predvidena rast bo tudi letos presežena za 0,7 odstotka, v vsem srednjeročnem obdobju pa bo znašala letna rast celo 4,2 odst. Produktivnost bo v teh štirih letih dosegla 4,7-odstotno stopnjo rasti, kar je tudi več, kot je bilo predvideno. Investicije v gospodarstvu bodo znašale 23,5 odstotka družbenega proizvoda gospodarstva. Za leto 1980, se pravi za zadnje leto tega pedetnega načrta, predvideva osnutek izhodišč naslednje neposredne danes PkOSLaVA Din EVA JLA Danes, 20. decembra ob 17. uri, bo v Šeškovem domu v Kočevju osrednja prodava ob dnevu JLA. Na njej bo govonl starešina Vukoje Mrdakovič, v kulturnem 'programu pa bo nastopila Kočevska mladina. Na' proslavi bodo podelili letošnja vojaška priznanja in odlikovanja, prebrali- pa bodo tudi, kateri rezervni voj_aški starešine so napredo- naloge: rast družbenega proizvoda v združenem delu za okoli 8 odstotkov, 3-odstotno rast zaposlenosti, 5-odstotno rast produktivnosti dela, vlaganja v izboljšanje proizvodnje, na- h Dragarske doline UPOKOJENCI ZBOROVALI -Občnega zbora Društva upokojencev v Dragi, kije bil 9. decembra, se je udeležilo le 35 izmed 112 članov. Na njem so ponovno izvolili za predsednika Staneta Dulmina iz Podpreske. Upokojenci so sklenili, da bodo zaprosili, naj bi jim dodelili prostore sedanjega krajevnega urada, v katerih bi si uredili pisarno, ker je zdaj nimajo. Krajevni urad se bo namreč preselil skupaj s pošto v novo stavbo, ki jo gradijo v središču Drage. Precej besed je bilo izrečenih tudi o organiziranju izletov za upo. kojence. Zadnji je namreč odpadel, ker ni bik) doseženo soglasje, kam naj bi šli. Sklenili so še, da bodo organizirali tudi družabne večere za upokojence, ker tukaj drugega razvedrila nimajo. SPOMLADI NAPREJ - Podjetje Slovenija ceste je pripeljalo nazaj stroje in asfaltiralo cesto od Drage do Lazca. Položili so le grob asfalt, spomladi pa bodo še gornjo plast in uredili kanalizacijo ob cesti. Žal pa pri Jelki v Podpreski, ki je tozd UK Kočevje, niso mogli do roka utrditi zemljišča, zato bodo tudi tu asfalti ranje opravili spomladi. F. KALIC > MLADINA ZBIRA SUROVINE — V Kočevju se precej mladincev “kvarja z zbiranjem odpadkov in surovin, ki jih prodajajo Dinosu. Največ je zbiralcev papirja (na fotografiji), saj ga zbirajo skoraj v vsakem stanovanjskem bloku. (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA HRANA ZA DIABETIKE - Dia-betham se imenuje nadomestek ; Jjiedu, namenjen sladkornim bolni-rm. Izdeluje ga Medex Ljubljana. *a med imajo tudi v kočevskih ; “govinah. Pred kratkim ustanovljeno društvo sladkorno bolnih v Kočevju se je že dogovorilo s trgovci, da bo vsaj ena poslovalnica prodajala še ostalo špecerijo, ki je Potrebna diabetikom. SMETI PREKRILE PARKIRIŠČA - Vremenoslovci nam vsak napovedujejo sneg, a ga ni. Zato obfian vpraiuj ^ v fmadvad odgovarja - Po čem sklepaš, da so £očevsKe OZD zaradi naftne storile zelo stroge Ukrepe? Ker letos ne bodo dale za sprevod dedka Mraza na razpolago avtomobilov, zaradi česar stari dedek Mraz krenil s svojim spremstvom po mestu Kar peš. pa je na parkirišča „zapadk>” precej nesnage, Ki jo odmetavajo vozniki, čim se avto ustavi. Voznik zmeče ppir, olupke in čike itd. kar na beton parkirišča. Na parkiriščih ni nobene košare ali zaboja za odmetavanje smeti. Stanovalci ob parkirnih prostorih se pritožujejo zaradi smradu, ki ga širi gnijoča nesnaga. PREVEC RAZBIJAČEV -Objestnosti je vedno več. Sproščanje moči na skupnem imetju se je v mestu tako razbohotilo, da bo treba nekaj ukreniti. Razbijači ožive z mrakom. Kvarijo in razbijajo vse, kar jim pride pod roke: steklenice, šipe, klopi, betonske cvetličnjake vijejo in lomijo cestnoprometne znake, napisne table in drugo. To je žalosten znak naše (ne)kulture. ZASMETENO MESTO - Na kočevskih cestah, pločnikih in parkiriščih je precej smeti pa tudi blata in peska; Nekateri predlagajo, naj bi ulice oprali, in sicer tako, da bi jih škropili z vodo iz hidrantov, kar bi lahko opravili tudi gasilci. DOBRO KUPITI - Smučarska oprema je razmeroma draga stvar, zato je pametno pred nakupom posvetovati se s strokovnjakom. Tak nasvet lahko dobite pri Smučarskem klubu Kočevje. Tu boste zvedeli, kakšna oprema in obutev je potrebna otrokom in odraslim, pa tudi kakšna za posamezno zvrst smučanja, kot so teki, skoki ali alpsko smučanje. Upamo, da bo to prebral tudi deaek Mraz in se držal nasveta. KOfiEUSKE NOUICE nih, ki bo usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke v proizvodnih dejavnostih. Ta izhodišča so bila kot osnutek sprejeta na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje in so dana v javno razpravo do konca leta. Že v dosedanji razpravi so dali nanje nekaj pripomb. Tako so na seji zbora krajevnih skupnosti vprašali, kdo je odgovoren tudi za uresničitev načrtov, na primer za predvideno posodobitev cest. Nekateri so izrazili dvom, da bo posodobljena cesta Mozelj-Brezovica ali cesta proti Novemu mestu. Vendar so nekatere teh cest v občinskem načrtu, načrtu območne skupnosti za ceste in republiške skupnosti za ceste, ki je po svojem načrtu dolžna zagotoviti, da bo v vsaki občini do konca prihodnjega leta posodobljenih najmanj 50 odstotkov regionalnih cest. Še posebne dolžnosti pa ima ta skupnost do manj razvitih območij, med katere sodi tudi Poljanska dolina. J. PRIMC Najmlajši vadijo Telovadbo redno obiskuje tudi nad 125 otrok Ko sno pred leti prešli na nov način izvajanja telesne kulture in nove oblike organizacije, so se vse takratne sekcije TVD Partizan Kočevje osamosvojile in postale so klubi in društva. Hitro smo se zagnali v ta Žal sama organizacija ne teč a tako, kakor bi si želeli. Vendar to ni namen tega sestavka. TVD Partizan je potreboval precej časa, da so izoblikovali novo obliko dela. Vse delo so preusmerili v množično in strokovno vadbo, in to redno pa tudi občasno, kot so razni pohodi, množični teki, trim steze in podobno. K redni vadbi cicibanov in pionirjev se je vpisalo nad 125 fantičev in deklet Zaradi tega je telesno-vzgojno društvo Partizan razdelilo otroke v štiri starostne skupine, da imajo lahko nemoteno vadbo po oddelkih. Vsak oddelek ima svoj vadbeni dan. ANDREJ ARKO Dedek Mraz pred vrati Kočevju se že čuti novoletno vzdušje Sprevod dedka Mraza po ulicah Kočevja bo krenil peš 27. decembra ob 16. uri izpred stare šole (nekdanje Bračičeve). Spremljala ga bo tudi godba. Pri gimnaziji se bo obrnil nazaj. Po sprevodu bodo za NAMO oz. pri Centru usmerjenega izobraževanja predvajali za otroke risanke. Prireditve ob dedku Mrazu so se praktično že začele. Solarji letos prvič obiskujejo gospodarske OZD, in sicer v skupinah po en šolski razred. Tako se seznanjajo z delom in poklici v OZD, medtem ko se člani kolektiva OZD seznanjajo z delom in težavami šolarjev in šolstva. V trgovinah je že precejšen živžav, saj so ponekod prodajo že prilagodili novoletnemu praznovanju. Tudi izložbe so vsak dan lepše, v kratkem pa bo okrašeno z raznobarvnimi lučmi in jelkami tudi vse mesto. Občinska ZPM je predlagala vsem delovnim skupnostim, naj bi prispevale za skupne prireditve po IS do 20 din na zaposlenega, kar je velika večina že storila. Nekateri delovni kolektivi (Itas, Trgopromet, Združeno KGP itd.) so že rezervirali prostor v Seškovem domu, kjer bo otroke njihovih članov kolektiva obdaril dedek Mraz. ZPM je predlagala, naj bi dedek Mraz obdaril vse, ki šc obiskujejo osemletko, vrednost darilnih paketov pa naj ne bi presegala 300 din. J. P. Past na Jasnici Tudi kadar je vsa cesta med Ribnico in Kočevjem suha, je na kratkem odseku na Jasnici, prav na občinski meji, mokra in spolzka, v mrzli dneh in mesecih pa celo ledena. Lansko zimo se je tu v dobrih 14 dneh prevrnilo, zaletelo, zletelo s ceste ali kako drugače huje poškodovalo okoli 50 vozil, pred letošnjo zimo pa tu že 5- Vozniki peljejo brezskrbno in s precejšnjo hitrostjo, ker je cesta skozi nižje Dolenje-suha. Nato pa zapeljejo po klančku na spe celo ledeno cesto. Preden se dobro zavedo, se že zgodi... Z obeh strani nevarnega odseka sp-prometni znala, da je cesta drseča. Ne upošteva pa jih skoraj nihče, ker pač ne veijame, da bi v lepem sončnem dnevu lahko naletel na mokro ali celo ledeno „disalnico”. Ko je že vse prepozno, se vozniki izgovaijajo, da jim je nekdo pripeljal nasproti po njihovem delu cestišča itd., samo da bi dobili zavarovalnino. Vendar miličniki takim trditvam ne nasedajo. J- P. toplejše m vaško polje nenadoma majhnem senčno, mokro, spolzko ali KLJUČE GASILCEM — Gasilsko društvo Ribnica je dobilo pred kratkim več nove tehnike. Na svečanosti so simbolično opravili prevzem tako, da so prevzeli ključe novega vozila. (Foto: M. Glavonjič) Požari in poplave groze Nova gasilska oprema — Za boj z vodo nimajo opreme — Požarna inšpekcija ne dela najbolje ,JPo ustanovitvi SIS za varstvo pred požari v občini Ribnica smo nakupili precej gasilske opreme, zaradi česar smo dosegli tudi na vajah v okviru NNNP lepe uspehe,“ pravi ob zaključku uspešnega gasilskega leta poveljnik občinske gasilske zveze Anton Šobar. Gasilska društva so dobila primerno opremo, nekatera prav za dan republike. GD Ribnica je dobilo cisterno TAM 5000, prikolico, nov gasilski aparat in kombibus. Pri nakupu opreme za vsa GD so pomagale tudi delovne organizacije in krajani. Določena prednost investicij Najprej obrat Rikostroja v Loškem potoku in žaga v Ribnici — Kmetijstvo med prednostnimi V ribniški občini računajo v letu 1980začetiza418.519.000 din novih investicij, od tega bo že v istem letu dokončanih za 384 milijonov dinaijev investicij. Ta načrt je v glavnem že usklajen z Ljubljansko banko, ki bo za te investicije prispevala skupaj 175 milijonov dinaijev, od tega 111 milijonov že v letu 1980. Pri kreditiranju novih investicij bo dana prednost programom, ki zagotavljajo večji izvoz ali nadomeščajo uvožene *»»___________________ TRI OPROSTILI Izvršni svet občinske skupščine Ribnica je razpravljal tudi o vlogah petih občanov za odpis davkov. Ugotovili so, da trije izpolnjujejo pogoje za odpis, dva pa ne. Ugodno so rešili le prošnje, kjer je na družinskega člana zelo nizek dohodek in je pri hiši več za delo še nesposobnih otrok. surovine z domačimi; nadalje tistim, ki vključujejo večjo stopnjo domačega znanja in tehnologije, tistim,ki so energetsko in surovinsko manj zahtevni, pa tudi tistim, ki temeljijo na proizvodnih in dohodkovnih povezavah. Skupno je predvidenih 19 novih investicij, med katerimi bodo imele še posebno prednost gradnja Rikovega obrata v Loškem potoku, Inlesove žage v Ribnici, posodobitev Inlesove vratarne v Sodražici ter gradnja hlevov in nakup kmetijske mehanizacije. Med temi in ostalimi investicijami - skoraj v vsaki gospodarski OZD načrtujejo eno ali več - je precej takih, ki pomenijo dopolnjevanje prejšnjih, saj je bilo v ribniški občini na področju investiranja v preteklosti precej zamujenega. „Menim, da smo zdaj za boj proti požarom dobro opremljeni, slabo pa za primere poplav in potresov. Zato predlagam, da bi skupaj s civilno zaščito in organizacijami po KS napravili načrt za nakup primerne opreme za posedovanje tudi v takih primerih," pravi Sobar. Gasilsko vodstvo kritizira tudi delo občinskega požarnega inšpektorja. Gasilska komisija je namreč v tednu požarne varnosti pregledala tovarne, šole, skladišča, trgovine, stolpnice in ustanove ter ugotovila precej napak, ki bi jih moral opaziti že požarni inšpektor. „Menim, da je za vse napake, ko pride do požara, kriv človek, ker je odpovedalo njegovo preventivno dek>,“ meni poveljnik Anton Sobar. M. GLAVONJlC Tesneje sodelovati Koristno za oba partnerja Proizvodna obrt v ribniški občini ima bodočnost, predvsem tista, ki bo dopolnjevala lesno in kovinsko industrijo , saj sta ti dve industrijski panogi v ribniški občini najbolj razviti. Seveda je razvoj te obrti odvisen tudi od tega, kako se bosta obrt in industrija povezovala in usklajevala proizvodnjo. Delovne organizacije morajo že v srednjeročnih načrtih, ki jih prav zdaj pripravljajo, predvideti, kakšne usluge in storitve obrti bodo potrebovale in v kolikšnem obsegu oziroma količini. Naslednji korak naj bi bil sklepanje samoupravnih sporazumov, v katerih naj predvidita oba partnerja skupna vlaganja dela in storitev, skupen prevzem tveganja pa tudi delitev tako ustvarjenega skupnega dohodka. Le tako sodelovanje zagotavlja hitrejši razvoj obrti na eni strani, na drugi pa boljšo in zanesljivejšo oskrbo industrije z raznimi polproizvodi, lahko pa tudi uslugami. j. p. Gospodarstvo uspešno poslovalo Ribnica: večina upoštevala resolucijo — Dva imela manjšo izgubo so se okrepila tudi nezakonita pota prodaje lesa. SDK pa je ob kontroli poslo- Gospodarstvo nbmške občine je doseglo v prvih devetih mesecih letos kar za 39 odstotkov večji dohodek in za 35 odstotkov večji čisti dohodek. Sredstva amortizacije so skoraj podvojili. Pri delitvi dohodka so spet zabeležili, da je hitreje naraščal del dohodka za splošne, skupne in druge potrebe, se pravi del dohodka, ki gre drugim, počasneje pa tisti del, ki ostane delovnim organizacijam. Delitev čistega dohodka pa je bila letos v skladu z resolu-cijskimi načeli. Osebni dohodki in skupna poraba so porasli letos le za 23 oz. 24 odstotkov, medtem ko so sredstva za razširitev materialne osnove dela večja kar za 77 odstotkov, rezerve pa za 62 odstotkov. Reso-lucijsko pa se žal niso obnašale vse OZD, o čemer smo že poročali. Dve OZD sta izkazali manjšo izgubo, in sicer tozd Žičnica za 156.000 din in tozd Gozdarska kooperacija za 140.000 din. V tozdu Žičnica je bilo ob polletju ugotovljeno celo 4,908.000 din izgube. Kolektiv dvomi o pravilnem izračunu skupnih služb, ki so v Ljubljani, in upa, da bo kontrola SDK ugotovila, da je dejansko stanje za ribniški tozd ugodnejše. K izgubi Gozdne kooperacije pa je prispevalo, da niso dosegli načrta prodaje in dejstvo, da so cene hlodovine nenormalno nizke, zaradi česar vanja Eurotransa za leto 1978 ugotovila, da je ta OZD zaključila tisto leto poslovanje z okoli 10 milijoni dinaijev izgube, o čemer bomo podrobneje poročali v posebnem sestavku. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZABAVNA GLASBA - V domu JLA v Ribnici je bila pred kratkim javna radijska oddaja ..Dnevijugo-slovanske zabavne glasbe v Sloveniji." Na koncertu so tokrat nasto- ?ili solisti iz Cme gore Jusuf akupovič, Miladin Sobič, Miodrag Petrovič, Zdenka Prelevič in orkester RTV Titograd. KDAJ TELEFONI? - V začetku decembra so po Ribnici pridno kopali jarke in polagali nove telefonske kable. Delali so skoraj brez prestanka, v izmenah, se pravi kar po 24 ur na dan. Gotovo so se bali, da jih ne bi presenetilo slabo VTeme ali celo sneg. V Ribnici je polaganje {Javnega voda končano, zdaj pa nadaljujejo delo v okolici. Se vedno pa ni znano, kdaj bodo občani, ki že težko čakajo telefon, dobili nove številke. CESTO DELAJO - Po dolgem času dogovarjanj so končno začeli graditi nov del ceste iz Ortneka proti Velikim Poljanam. Dela izvaja ekipa Gozdnega gospodarstva iz Kočevja. Nova trasa, dolga kilometer, bo imela precej manjši vzpon, kot ga ima sedanja cesta na Velike Poljane. — Zakaj bodo po novem pogrebi dražji? - Ker uvajamo tudi na pokopališču ekonomske stana- rine. REŠETO (« S * * 1 * * * I S ■ : SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST ZA OBMOČJE & OBČINE TREBNJE razpisuje na podlagi 6. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 10/78) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, stanovanjskih hiš dvojčkov in obrtno—stanovanjskih hiš Na javnem natečaju bomo oddajali naslednje stavbne parcele: A. V ZAZIDALNEM KOMPLEKSU PAVLINOV HRIB - STARI TRG, k. o. TREBNJE: 1. pare. št 506/13 travnik v velikosti 855 m2 2. pare. št 490/5 travnik v velikosti 968 m2 3. pare. št 489/2 njiva v velikosti 731 m2 4. pare. št. 486/8 njiva v velikosti 668 m2 5. pate. št 486/7 njiva v velikosti 591 m2 6. pare. št 480/10 njiva v velikosti 653 m2 7. pare. št. 480/9 njiva v velikosti 776 m2 8. pare. št. 467/6 travnikv velikosti 1134 m2 9. pare. št. 481/3 travnik v velikosti 928 m2 10. pare. št 480/11 njiva v velikosti 659 m2 11. pare. št 486/10 njiva v velikosti 811 m2 12. pare. št 486/11 njiva v velikosti 725 m2 13. pare. št. 489/3 njiva v velikosti 778 m2 14. pare. št 490/6 travnik v velikosti 1052 m2 15. pare. št 490/7 travnik v velikosti 705 m2 16. pare. št 506/16 travnik v velikosti 725 m2 17. pare. št 506/17 travnik v velikosti 965 m2 18. pare. št 490/8 travnik v velikosti 1271 m2 19. pare. št 489/4 njiva v velikosti 742 m2 20. pare. št 486/13 njiva v velikosti 804 m2 21. pare. št. 486/12 njiva v velikosti 959 m2 22. pare. št. 480/12 njiva v velikosti 907 m2 23. pare. št. 481/2 travnik v velikosti 997 m2 24. pare. št 486/15 travnik v velikosti 948 m2 25. pare. št 486/14 njiva v velikosti 1042 m2 26. pare. št. 489/5 njiva v velikosti 945 m2 27. pare. št 490/9 travnik v velikosti 908 m2 28. pare. št 508/3 travnik v velikosti 832 m2 29. pare. št. 508/2 travnik v velikosti 798 m2 30. pare. št 490/10 travnik v velikosti 683 m2 31. pare. št 506/14 travnik v velikosti 922 m2 32. pare. št 506/15 travnik v velikosti 887 m2 B. V ZAZIDALNEM KOMPLEKSU ROJE III. MIRNA, k. o. MIRNA I. ZA GRADNJO ENODRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ: 1. pare. št 25/82 njiva v velikosti 776 m2 2. pare. št. 25/83 njiva v velikosti 583 m2 3. pare. št. 25/84 njiva v velikosti 647 m2 4. pare. št 25/85 njiva v velikosti 853 m2 5. pare. št 25/81 njiva v velikosti 900 m2 6. pare. št. 25/80 njiva v velikosti 941 m2 7. pare. št. 25/79 njiva v velikosti 874 m2 8. pare. št. 25/100 njiva v velikosti 571 m2 9. pare. št 25/99 njiva v velikosti 589 m2 10. pare. št 25/98 njiva v velikosti 558 m2 11. pare. št 25/97 njiva v velikosti 543 m2 12. pare. št 25/96 njiva v velikosti 566 m2 13. pare. št. 25/95 njiva v velikosti 767 m2 14. pare. št 25/102 njiva v velikosti 572 m2 15. pare. št 25/93 njiva v velikosti 590 m2 16. pare. št 25/88 njiva v velikosti 640 m2 17. pare. št 25/87 njiva v velikosti 663 m2 18. pare. št 33/4 travnik v velikosti 1018 m2 19. pare. št 33/3 travnik v velikosti 828 m2 20. pare. št 33/1 travnik v velikosti 817 m2 21. pare. št 31/14 njiva v velikosti 775 m2 22. pare. št 31/13 njiva v velikosti 854 m2 23. pare. št. 31 /9 njiva v velikosti 657 m2 24. pare. št 31/10 njiva v velikosti 560 m2 25. pare. št. 31/11 njiva v velikosti 625 m2 26. pare. št 31 /12 njiva v velikosti 580 m2 27. pare. št 31/8 njiva v velikosti 775 m2 28. pare. št. 31 /7 njiva v velikosti 694 m2 29. pare. št 31 /6 njiva v velikosti 831 m2 30. pare. št 31/5 njiva v velikosti 699 m2 31. pare. št 31/4 njiva v velikosti 785 m2 32. pare. št 31/15 njiva v velikosti 1017 m2 33. pare. št 31/16 njiva v velikosti 902 m2 34. pare. št 31 /17 njiva v velikosti 838 m2 35. pare. št 31/18 njiva v velikosti 839 m2 ///#/##/###/######/###//##/######/##/#//###/#####/######/#//# ! S I Ž * <« s 0 * I l DOBRODOŠLI! JUGOBANKA ekspozitura Novo mesto Cesta komandanta Staneta 38 Delovni čas: od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure JUGOBANKA din 55,00/m2 zemljišča din 45,00/m2 zemljišča II. ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ DVOJČKOV: 1. pare. št 25/89 njiva v velikosti 508 m2 2. pare. št. 25/90 njiva v velikosti 588 m2 3. pare. št 25/91 njiva v velikosti 634 m2 4. pare. št 25/92 njiva v velikosti 616 m2 III. ZA GRADNJO OBRTNO - STANOVANJSKIH OBJEKTOV IN STANOVANJSKIH HIŠ Z OBRTNIMI DELAVNICAMI: 1. lokacija št. 22 - pare. št. 31/20 njiva v velikosti 2074 m2 2. lokacija št 23 — pare. št 31/21 njiva v velikosti 675 m2, pare. št. 30/2 trav. v velikosti 672 m2 3. lokacija št 24 — pare. št 30/3 trav. v velikosti 1031 m2, pare. št 31/22 njiva v velikosti 225 m2 4. lokacija št 25 — pare. št 31/23 njiva v velikosti 2007 m2 5. lokacija št 26 - pare. št 31/24 njiva v velikosti 1766 m2 6. lokacijašt. 27 — pare. št 31/19 njiva v velikosti 1095 m2 POGOJI NATEČAJA I. Višina odškodnine za pravico uporabe na zemljišču znaša: — za parcele iz točke A — za parcele iz točke B II. Izklicna višina za pripravo stavbnega zemljišča znaša: — za parcele iz točke A — 1.000,00 din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe, ki jo bo investitor zgradil na zemljišču — za parcele iz točke B — 985,00 din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe, ki jo bo investitor zgradil na zemljišču III. Odškodnina za pravico uporabe na zemljišču in ponudena akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča zapadeta v plačilo v primeru gotovinskega plačila ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, v primeru plačila z bančnim posojilom pa v roku 30 dni po podpisu pogodbe. IV. Akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se obračunava: — za parcele iz točke A od 150 m2 uporabne tlorisne površine — za parcele iz točke B/l od 150 m2 uporabne tlorisne površine — za parcele iz točke B/ll od 140 m2 uporabne tlorisne površine — za parcele iz točke B/III — 2 in 3 do 220 m2 uporabne tlorisne površine B/lll — 5 in 6 od 250 m2 uporabne tlorisne površine B/III — 1 in 4 od 350 m2 uporabne tlorisne površine V. Višina prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se za parcele, ki bodo oddane po javnem natečaju, vsake 3 mesece valorizira po indeksu porasta stroškov za komunalno urejanje. VI. Rok za pričetek gradnje objektov je eno leto od dneva pridobitve zemljišča, rok za zgraditev do III. gradbene faze pa je tri leta od pridobitve zemljišča. VII. Varščina za udeležbo na natečaju znaša 5.000 din in jo je treba nakazati na tekoči račun št 52100—662—87166— Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Trebnje. VIII. Pismene ponudbe ja treba vlagati v zaprtih kuvertah z obvezno oznako „JAVNI NATEČAJ" na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost za območje občine Trebnje. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo o plačani varščini. Rok za vlaganje ponudb po tem natečaju je 15 dni po dnevu objave razpisa. IX. Javni natečaj bo izveden 7. 1. 1980 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine Trebnje. X. Komisija bo pri izvedbi javnega natečaja upoštevala določbe odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skup. Dol. list št 10/78), ki se nanašajo na način, pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljišč. XI. Vse informacije dobijo interesenti za nakup stavbnih parcel vsak ponedeljek in petek od 7. do 15. ure in ob sredah od 7. do 17. ure pri strokovnih službah SKIS, Goliev trg 9 (soba št 9), Trebnje, ali po telefonu št. 83—354. Številka: K—4/79 Enota za urejanje stavbnih Datum: 17. 12. 1979 zemljišč SKIS Trebnje TOZD TRGOVINA NA DROBNO Ljubljana, Masarykova 17 * * * * * ! ! KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV TRGUVSKEGA IN PROIZVODNEGA PODJETJA Oeleteksiil objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE za poslovno enoto v Črnomlju Pogoji: — VK trgovinski delavec ali sorodna srednja šola — najmanj 3-letna praksa v trgovini tekstilne stroke ali komercialna praksa v tekstilni stroki — sposobnost organizacije dela v trgovini Osebni dohodek po pravilniku (po rezultatih dela) Pismene ponudbe sprejema Komisija za delovna razmerja delavcev „Veletekstil" TOZD Trgovina na drobno, Ljubljana, Masary kova 17. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih KOTO \ koteks tobus in zbiralnice £ kmetijskih zadrug £ DOLENJSKI LIST INTEREXPORT Ljubljana INEX Potovalna agencij*? [ZIMSKE POČITNICE - AVSTRIJA: BELO JEZERO, odhodi 13.1., 20.1.. 27.1., 3. 2. 1980 DORFGASTEIN, odhodi 12. 1., 19. 1<. 26. 1. 1980 - ITALIJA: SESTO - DOLOMITI, odhodi 12. 1., 19. 1., 26.1.1980 - ČEŠKOSLOVAŠKA: Nova Lesna (VISOKE TATRE), odhod 11.1.1980 - LIECHTENSTEIN: MALBUN. odhodi 12. 1., 19. 1., 26. 1., 2. 2.1980 $INEX INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA I * * S ! * * * i NOVOLETNI LETI Poslužite se dodatnih letov za novo leto, ki so namenjeni samo začasno zaposlenim v Nemčiji in njihovim najožjim sorodnikom. Cene letov so za 50 odstotkov nižje kot na rednih linijah! Z obiskom razveselite svoje najdražje. TMU I DUESSELDORF FRANKFURT HAMBURG HANNOVER STUTTGART ZAGREB DUESSELDORF FRANKFURT HAMBURG HANNOVER SlUTTGART Prodaja kart in informacije: INEX ADRIA AVIOPROMET Ljubljana, Titova 48, telefon: S (061)313-366,320-970 £ GLOBTOUR Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19 > telefon: (068) 25-125 in 25-789 ' ’ $ KOMPAS,Novo mesto. Novi trg 8, telefon (068) 21-333 SAP Sevnica, telefon: (068)81-390 S I * KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ZA TEHNIČNO VOZOVNO DEJAVNOST LJUBLJANA VABI K sodelovanju nove sodelavce za opravljanje del in nalog - elektromehanika s končano SOLO KOVINARSKE ALI ELEKTRIKARSKE SMERI Kandidati imajo možnost dopolnilnega izobraževanja, zagotovljeno je bivanje v samskem domu, delo poteka na deloviščih Ljubljana ali Novo mesto: - VOZOVNEGA PREGLEDNIKA Kandidati s končano šolo kovinarske smeri bodo med enoletnim strokovnim izobraževanjem pridobili visoko kvalifikacijo, prejemali bodo nadomestilo osebnega dohodka, tekla jim bo delovna doba, zagotovljeno jim je ležišče v samskem domu, delo v turnusu poteka na deloviščih Ljubljana ali Novo mesto; - pralca Železniških vozil Kandidati s končano osnovno šolo opravljajo delo v turnusu na deloviščih Ljubljana ali Novo mesto. Vabimo kandidate, da pošljejo svoje ponudbe do 31. decembra na naslov: TOZD za tehnično vozovno dejavnost, Ljubljana, Vilharjeva 2, kjer lahko dobijo tudi vse informacije (ali na telefon 313—044 int. 24—18 ali 21—53). I S S * N ! ■//####/#//#########/####/##/#####//#####■ ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. OBJAVLJA prosta dela in delovne naloge: 1. VODJA KUHINJE 2. ADMINISTRATOR V TUNIZIJI JE TUDI POZIMI TOPLO! Tedenski paketi HAMMAMET in SOUSSE, odhodi vsak petek od 4.1.1980 dalje SILVESTROVANJA: RIMINI,4dni,odhod 30.12.1979 PRIJAVE IM IM FORMACIJE INEX Ljubljana, Titova 25, tel.: 312 995, 327 947 INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571, -24 579 IMEX Movo mesto, Novi trg 4, tel.: 23-773 AP Mova Gorica, Tolmin Alpetour Kram Škofja Loka, Radovljica IZLETNIK Ce||e, Velenje. Žalec SAP Trbovlje, Zagorje Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200°/o kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja Pogoji: pod 1: poklicna gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj pod 2: poklicna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj ^ Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene ^ prijave na naslov: ISKRA—A VTOMATIKATOZD ELA, Novo ^ mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. * OBVESTILO KRAJEVNA SKUPNOST Uršna sela opozarja krajane, naj ne mečejo odpadkov okoli naselja in ne onesnažujejo okolja, ker ima KS v ta namen urejeno odlagališče smeti in urejen odvoz vsako drugo nedeljo v mesecu. Obenem prosimo krajane, ki na vaškem pokopališču naročajo grobove za svoje pokojne, da se povsem drže dogovora o najemu prostora z oskrbnikom pokopališča zaradi določenega reda pokopališča oz. velikosti okvirov in spomenika. KS URŠNA SE LA DELOVNA SKUPNOST £ POSEBNE ŠOLE t NOVO MESTO S OBJAVLJA f, PROSTA DELA IN NALOGE $ a) KUHARICE (popoldansko delo) £ KV ali PK $ b) snažilke t oš ? Dela objavljamo za nedoločen čas. OD po SS. Nastop službe £ 10.2. 1980. . J Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh 4 po objavi na gornji naslov. * > O izbiri bomo obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. 4 l H inii ! A11 \ 11 ■ aS Četrtek, 20. decembra - Evgen Petek, 21. decembra - Peter Sobota, 22. decembra - Dan JLA Nedelja, 23. decembra - Viktorija PonedeHek, 24. decembra - Eva Torek, 25. decembra - Božidar Sreda, 26. decembra - Štefan Četrtek, 27. decembra - Janez LUNINE MENE 26. decembra ob 6.11 — prvi krajec BREŽICE: 21. in 22. 12. ameriški barvni film Zadnji Mandingo. 23. in 24. 12. ameriški barvni film Tobogan smrti. 25. in 26. 12. jugoslovanski barvni film Grožnja. ČRNOMELJ: 21. 12. jugoslovanski film Vonj poljskega cvetja. 22. in 23. 12. film Strahu safari rally. 22. in 23. 12. slovenski film Krč. 25. 12. nemško-jugoslovanski film Slovo velikega poglavarja (Winetou III.) 27. 12. V labirintu moči. KOSTANJEVICA 22. 12. ameriški film Ujetnik druge avenije. 23. 12. ameriški film Maščevanje zelenega^ sršena. 26. 12. ameriški film Zločin v Orientekspresu. KRŠKO: 22. in 23. 12. hongkonški film Na zmajevi poti. 26. 12. ameriški film Izkušnje prve ljubezni. 27. 12. ameriški film Stan in Olio v tujski legiji MIRNA: 22. 12. ameriški film Slabe ceste. MOKRONOG: 22. in 23. 12. film Najneumnejša dirka. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 21. do 23. ameriški barvni f61m Skrivnost dokumentov. 24. in 25. 12. češki barvni film Živeli duhovi. 26. in 27. 12. domači barvni film Živemu človeku se vse zgodi. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 20. do 23. 12. film Osvajanje svobode.,Od 24. do 26 12. italijanski film Valentino. 23. 12. matineja Okovani šoferji. RIBNICA: 22 in 23. 12. italijanski barvni film Osebni stra-isi SEVNICA: 21. 12. francoski barvni film Djuro in karate proti bandam. 22, in 23. 12. ameriški barvni film Kong Kong. 24. 12. jugoslovanski barvni film Boško Buha. 26. 12. jugoslovanski barvni film Nora leta. SLUŽBO DOBI ZA DELO V GOSTILNI iščemo dekle. Nudimo odlične pogoje. Oglasite se na tel. (068) 71-345 ali osebno v gostilnii Dušanu Bobiču, gostilna „Majolka”, Krško. TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali KV natakarico, veščo samostojne strežbe. Dam brezplačno stanovanje in hrano. Osebni dohodek ¥o dogovoru. Gostilna Špringer, rebnje, tel. 83-121. TAKOJ SPREJMEM ŽENSKO za triurno pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Plačam dobro. Ria Bačer, Prisojna pot 7, Novo mesto. IŠČEMO HIŠNO GOSPODINJO. Stanujemo v popolnoma novi in centralno ogrevani hiši na Marjana Kozinc 39 v Novem mestu. Morebitne interesentke prosimo, naj se po 18. uri oglasijo na gornjem naslovu, informacije tudi na teirfon (068) 23-003. STANOVANJA ODDAM DVE STANOVANJI mladoporočencem v okolici Novega mesta.' V poštev pridejo samo zaposleni. Predplačilo eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (4702/79). SAMSKI MOŠKI išče v Novem mestu sobo. Ponudbe pošljite pod šifro „SAMSKJ”. ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom v Ljubljani menjam za kakršnokoli v Novem mestu. Ponudbe pod šifro „ClMPREJ”. ODDAM OPREMLJENO, centralno ogrevano sobo samskemu dekle tu. Šmihel 43, Novo mesto. PRODAM trisobno stanovanje v centru Novega mesta. Peter Go-leš, Glavni trg 2, II. nadstropje Novo mesto, tel. 24-879. Motorna vozila PRODAM R 4, letnik I 973, z motorjem, letnik 1977. Nikola Dan-čulovič. Cesta komandanta Staneta 3, Novo mesto, tel. 24-314 od 15. do 20. ure. PRODAM karambolirano zastavo 850 special, letnik 1972, po ugodni ceni in 11 novih delov za 850 special. Ivan Bojane, Lobctova 3, Novo mesto; tel. 23-673. PRODAM dve leti staro zastavo 750. Kotar, Nad mlini 16. Ogled v četrtek od 15.-18. ure. PRODAM DAF 55, primeren za invalide, po zelo ugodni ceni. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista (4706/79). PRODAM traktor Pasquali (30 KM), 150 ur, nov dvobrazdni plug in kosilnico. Ponudbe pod šifro „UGODNA PRILOŽNOST”. PRODAM opel kadett, registriran do julija 1980. Geli Kolenc, Šentjanž, tel. 88-834. UGODNO PRODAM osebni avto Opel Rekord 1700, letnik 1973, v dobrem stanju in Opel Kadett, letnik 1977. Ogled možen vsak dan. Franc Bahč, Vel. Podlog, n. h., Leskovec pri Krškem. PRODAM osebni avto Opel Ascona, star dve leti. Ljubo Novljan, Mirna peč 28. PRODAM dobro ohranjen R 12. Naslov v upravi lista (4700/79). PRODAM traktor Zetor (14 KM) s plugom. Pogon na vsa štiri kolesa zelo primeren za vinogradnike in manjše kmete. Matija Ad lešič, Vrhovci 10, Adlešiči, tel. 78-727. PO UGODNI CENI prodam po delih osebni avto Prinz 1000. Anton Kregelj, Radovlja 14, Šmarješke Toplice. PRODAM ZASTAVO 101 L, letnik 1978. Šteger, Gregorčičeva 11, Brežice. PRODAM lado, letnik 1973, registrirano do novembra 1980. Informacije vsak dan popoldan po tel. 25-472. PRODAM osebni avto vvartburg, letnik 1974, prevoženih 75000 km, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Roman Sotler, Senovo, tel. 75-377. PRODAM AMI 8, letnik 1971. Cena 1,5 M. Uhernik, Otočec 48. PRODAM škodo 120 L, letnik 1977. Tel. 78-376. PRODAM TRAKTOR znamke Zetor (42 KM). Karol Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej. PRODAM tovorni mercedes 1113, letnik 1971. Alojz Zajc, Dol Suši-ce 1, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 101 mediteran 1300, staro tri mesece, prodam. Informacije na tel. (068) 84-569. ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1976, 50.000 km, prodam za 4 M. Ogled v soboto popoldne. Naslov v upravi lista (4705/79). PRODAM PRODAM dizelski kompresor znamke Štajer. Tel. 78-376. PRODAM novo zapakirano trajno žarečo peč za etažno centralno ogravanje EMO CENTRAL 20. Franc Zaman, Dolenjske Toplice 88. PRODAM spalnico iz trdega lesa, električni štedilnik, štedilnik na trda goriva in peč na olje. Naslov v upravi lista (4701/79). PRODAM sedežno garnituro Mojca v zelo dobrem stanju (kavč raztegljiv v zakonsko posteljo). Cena —'dna. Konda, Ljubljanska 15, I. 24-26 260 popol- ug° Novo mesto, tel dne. PRODAM spalnico v dobrem stanju in kuhinjsko mizo s kotom. Prodam poceni. Informacije dobite pri Rezki Subanovič, Nad mlini 42/14, Novo mesto. PRODAM trajno žarečo peč EMO. Krajnc, Adamičeva 36, Novo mesto. ZARADI STAROSTI PRODAM dva čevljarska stroja (cilinderca in le-voročni stroj) v dobrem stanju. Franc Lajkovič, Pristava 19, Leskovec pri Krškem. PRODAM klarinet Jamaha, traktorsko prikolico, elektromotor 4 KS, moped APN 4 in kabino za fergu-son. Marjan Gregorič, Stranska vas 42, Novo mesto. PRODAM dva gumi vozova. Informacije v nedeljo. Meniška vas 1. PRODAM električni štedilnik na štiri plošče, kopalno peč, kombinirano na elektriko in trda goriva, in strešno opeko (bobrovec). Pavel Moravec, Birčna vas 2, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj Lužnik. Pepca Taborski, Zagrebška 8, Novo mesto. PRODAM purmana. Krhin, Ratež 188, Brusnice. PRODAM diatonično harmoniko za 6.000 din in barvno televizijo Montreal z daljinskim upravljanjem, staro eno leto. Obrtniška 9, Trebnje. PRODAM rabljeno spalnico, Šmihel 43, Novo mesto. PO UGODNI CENI PRODAM prak-tiko PLC 2 in dva elektronska fleša na dva in tri kompjuterje Polaroid 340 za ekspres slike ter kompletno opremo za izdelavo črno-belih slik in petglasno trobo na kompresor za avto. Fotograf Cvetko Tramte, Breška, vas 3, Šmarješke Toplice. PRODAM trajno žarečo peč EMO, nov električni bojler (30 1), enofazni hidrofor, snežne verige (16-18 col), traktorsko prikolico nosilnosti 3 t brez kiperja in benzinski motor za betonski mešalec. Potov vrh 53/a, Novo mesto. HtODAM skoraj novo črnobclo televizijo znamke Gorenje. Rudolf Kuhar, Mokronog 86. PRODAM prašiče, žico za vinograd jermena za cirkularko. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM hladilnih (135 1). Gorenc Zagrebška 14, Novo mesto. PRODAM 200 kg težkega prašiča. Naslov v upravi lista. (4708/79). PRODAM barako za gradbišče v Novem mestu. Kličite popoldne po tel. 22-468. PRODAM staro trodelno kuhinjsko kredenco, ročno delo, za 1200 din. Bratkovič, starejša, Aškerčeva 6, Krško. PRODAM R—1 6, letnik 1971 v voznem stanju, registriran. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto. PRODAM osebni avtomobil Wart-burg po ugodni ceni. Slavko Živko, Prečna, Novo mesto, tel. 23-284. PRODAM Z 101, letnik 1978. Romih, Ragovska 10, Novo mesto, tel. 23-837. KUPIM KUPIM ojačevalec za kitaro z eno ali več vtičnicami. Branko Ka-DUšin, Krasinec n. h., Gradac. KUPIM dobro ohranjen kozolec z dvema oknoma. Filip Pucelj, Ško-vec 17, Tržišče. KUPIM leseno barako za gradnjo. Naslov v upravi lista (4703/79). KUPIM wartburg - caravan. Tel (068) 24-151. V JELENKU PRI RAKI PRODAM po vojni narejen sodoben vinograd v izmeri 27 a in 33 m2 in stavbno zemljišče. Alojz Cerov-šek, Planina 8 pri Raki. PRODAM vinograd (15 a) v Golo-binjku. Dostop možen z vsakim vozilom. Jože Muhič, Ivanja vas 19, Mirna peč. KUPIM GRADBENO PARCELO za vikend ob Kolpi. Kličite v popoldanskih urah na tel. (068) 22-988. KUPIM zidanico z vinogradom v okolici Krškega, Rake ali Velikem Trnu. Naslov v upravi lista (4704/79). PRODAM parcelo (37 a) v bližini Novega mesta, primerno za postavitev brunarice. Tel. 23-117. ZAMENJAM novo stanovanjsko hišo v neposredni bližini Novega mesta za novejšo, manjšo ali vrstno hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (4707/79). RAZNO IŠČEM inštruktorja za 4. razred gimnazije. Naslov v upravi lista (4709/79). DAJEM V NAJEM veliko delavnico v Metliki, CBE 3, Ogled ob delavnikih in sobotah od 7. do 14. ure. ALOJZ ŠAŠEK z Vel. Slatnika 32 prepovedujem delanje kakršne koli škode po mojem zemljišču in v gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. KAROL BANIC iz Hrvaškega bioda 2, Šentjernej, preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel dne 22. 2. 1979 na sodišču zoper VIKTORJA PERA iz Hrvaškega broda 15, ter sc mu zahvaljujem. DRAGI teti oziroma botrici ŠTEFKI NEMANIČ, Lokvica 29, za dvojno praznovanje in obletnico poroke, iskrene čestitke -Lenka. DRAGIMA mami in očetu ŠTEFANIJI in FRANCU ZUPANU iz Volčjih njiv pri Mirni prisrčno voščijo za bližnje praznovanje njuni otroci. 20. 12. praznuje 80. rojstni dan draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA ŠUŠTERŠIČ iz Gor. Lakovnic. Vse najboljše v krogu svojih najožjih dobro zdravje in obilo zadovoljstva, hvaležni otroci Janez, Malči, Mimi, Lojzka in Kristina z družinami, 17 vnukov, 2 pravnukinje 4 bratje z družinami in tri sestre z družinami. DRAGI mami Toni za praznik vse najboljše. Vsi njeni. 22. decembra bo praznovala draga mama in babica ROZALIJA AJDIČ iz Čemš pri Mirni peči svoj 57. rojstni dan. Vse lepo, trdnega zdravja in dobro počutje v krogu svojih dragih ji želijo hvaležni otroci, vnuki Nataša, Tanja in Matej pa jo lepo pozdravljajo. Dragemu očetu in staremu očetu ALBINU KOZLEVČARJU iz Novega mesta čestita in želi vse najboljše za njegov 50. rojstni dan hčerka Jožica z družino. ^OBVESTILA ■ VALILNICA PETELINKAR v Ce-gclnici 20, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da že sprejema naročila za enodnevne piščance. Od 22. 12. dalje dobite v valilnici vsako soboto in nedeljo enodnevne piščance. Vse informacije, kakor tudi naročila sprejemamo po tel. 23-384 in od 14. ure dalje tudi na tel. 23—385. Valilnica vam nudi v decembru še piščance po stari ceni. .Izkoristite to ugodnost! Valilnica ima v letošnjem programu naslednje pasme: težka pasma za pitanje „Hubert”, selekcionirana jarkica — odlična nesnica. „Hisex”, navadne rjave, srednje težke „New Hampshire”. Za vse navedene pasme jamčimo genetsko čistost. OPRAVLJAM AVTOLIČARSKE posle. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. SE PRIPOROČAM! IZVAJAM ELEKTROINSTALA-CIJSKA DELA v stanovanjskih hišah. Elektroinstalacije m fr a n Jurca, Hrušcvec 18, Straža. VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 21. decembra dalje vsak petek, od januarja dalje tudi vsak torek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross’l, rjave nesnice ,,Hisex’’ in grahaste „Amrock”. Vljudno prosimo stranke, da pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po tel. (068) 75-37$. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, Senovo. SPOROČAM, da 1. 1. 1980 odpiram kozmetični salon v Sevnici, Glavni trg 17. Naročila sprejemam po tel. 81 -560. Naročite se lahko takoj po izidu oglasa. Sc priporočamo! Dipl. kozm. Jadranka Zupanc. POLAGAM vse vrste keramičnih ploščic hitro in kvalitetno. Božo Gligič, Šentjanž 73, Šentjanž. OBVEŠČAM cenjene stranke, da nudim naslednje fotografske usluge: slikam (samo v barvah) otroke za rojstne dneve, pogrebe in poroke. Pridem na dom. Pogrebno slikanje 50 % popusta. Vsako so boto slikam poročne pare na Občini v Novem mestu. Poroke pridem slikat tudi na dom. Cene so ugodne. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. FRIZERSKI SALON „MILKA”, Novo mesto, Partizanska 3, obvešča cenjene stranke, da poleg ženskega frizerstva opravlja tudi usluge iz moškega frizerstva. Delovni čas: ponedeljek - petek od 6. do 20. ure, sobota od 6. do 13. ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številko 21-282. Za obisk se priporočamo. Vsem strankam želimo srečno novo leto 1980. ISKRENA zahvala osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za uspešno zdravljenje pacienta JOŽETA KASTELCA, obenem pa vsem želimo srečno novo leto. UČENCI Rjscbne šole Novo mesto se najlepše zahvaljujemo tov, Mariji in Antonu Bevku, Novo mesto, Trdinova 5/c. za 2.000 din. Odstopila sta odškodnino iz spora s tov. Janezom Jevškom, Novo mesto, Trdinova ulica. ZAHVALA Mnogo prerano in tragično nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče, sin in brat ALOJZ RESNIK iz Dol. Boštanja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje in vsem, ki ste ga s tihimi koraki spremljali na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni CP Novo mesto za vence organizacijo pogrebnega obreda in za poslovilne besede. Hvala za vence tovarni Jutranjki, Postaji milice Bizeljsko, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga imeli radi Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerka Nuška in sin Slavko z družinama, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče in dedek FRANC KRALJ iz Gabrja 33 borec 15. brigade NOV Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali in izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebna zahvala ZB Novo mesto za podaijeni venec, OOS IMV za denarno pomoč, tov. Ivanki Boltez za poslovilne besede ob odprtem grobu, vaškemu zboru za lepo zapete žalostinke, župniku iz Brusnic za opravljeni obred ter vsem ostalim sosedom, oz. vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Jože, Ivan, Martin, hčeiki Marija, Tončka in snaha Anica z družinami, 19 vnukov, 13 pravnukov ter ostalo sorodstvo. K M V času od 6. do 12. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Smuk z Mlake - Mojco, Djurdja Sentigar iz Ozlja - Tajano, Jožica Humljan iz Boldraža — Matjaža, Danica Jaklič iz Šahovca -Tanjo, Anica Perše iz Brestanice -Gregorja, Biserka Stipanovič ' iz Marindola — Sonjo in Mirjano, Marjanca Bradač iz Soteske -Matejo, Marija Zupančič iz Dolge Rake - Heleno, Marija Bizjak z Odrge - Janeza, Irena Grozina iz Krškega - Tanjo, Milena Cemič iz Dolge Rake - Barbaro, Marjetka Žele iz Metlike — Miha, Julijana Blatnik iz Leskovca - Andrejo, Dragica Makše iz Goriške vasi -Janija, Ivanka Brudar iz Gotne vasi Renato, Jožica Junc z Daljnega vrha - Romana, Ana Pirc iz Krškega - Andrejo, Monika Vidmar iz Kočevja Toneta, Breda Rozman iz Kanižarice - J anjo, Marija Ceglar iz Križke rebri - Aleša, Marija Šasek iz Pangerč grma - dečka, Danica Vodopivec iz Velikega Dola -deklico, Zdenka Sotošek iz Gorice - deklico in Vesna Potokar iz Črnomlja - Janeza. ČESTITAMO! IZ BRtŽIŠK£,Jry porodniSnic£v* e' V času od 8. 12. do 15. 12.1979 so v brežiški prorodnišnici rodile: Marija Rožman iz Malega Vrha -Matjaža, Šenka Gabrek iz Strmca -Nikolino, Milena Crpič iz Gaja -Matjaža, Pavica Majcen iz Bobovice - Ivico, Erika Terzič iz Brezovice -Bojano, Marija Kožar iz Pristave -dečka, Liljana Jantolič iz Otoka -Martino, Biserka Milič iz Puščan-skega Hruševca - deklico, Marija Lupšina iz Glogov broda — dečka, ftvica Pentck iz Stranja - dečka, Jožica Spirič iz Črnca - Dejana Vilma Gričar iz Brežic — Vitja, Ružiča Vajdič iz Bestovja - Daliborja, Marija Kušič iz Bregane -Bojana. ČESTITAMO!!! V preteklem tednu sta pri nas umrla: Čedo Baškarad - upokojenec iz Samobora, star 73 let, Marija Lukša - gospodinja iz Bjele Gorice, stara 69 let. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propapnda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev ce. 50 DM (oz. ustrezna dni ga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32000—009—8—9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka, Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnii 52100-603 - 30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica podružnici SDK v Novem mestu: talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23 —606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila ŠTEFKA ROJŠČEK iz Grosupljega Žalujoči: mož Alojz, družina Krevs iz Čemi pri Mimi peči in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega maža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ANTONA ZUPANČIČA iz Budganje vasi 12 pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Iskre za pomoč, organizaciji ZB in ostalim govornikom, pevcem, godbenikom in mladincem. Enaka zahvala velja tudi duhovnikoma za opravljeni obred. Neutolažljivi: žena Jožefa, otroka Ani z družino in Toni, bratje Alojz in Franc z družino sorodstvo ter Jože in ostalo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tete IVANE DOMBI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani. Hvala vsem sosedom, DPO, DU in ZB za izkazano pomoč. Najlepša hvala tov. Sovretovi za poslovilne besede in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anica, sin Lado in hčerka Cvetka z družinama in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama MARIJA VOVKO roj. Vidic iz Gotne vasi 14 Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, delovnim kolektivom za podarjene vence, govornici za poslovilne besede, pevcem in godbenikom. Hvala tudi vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete FRANCKE MODIC iz Dobrniča 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vcnce in cvetje, ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo sc tudi kolektivu Sava Kranj za darovano cvetje. Posebej s: zahvaljujemo dekanu in kaplanu za opravljeni obred ter njegovemu pevskemu zboru, sosedom za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sestre Minka, Rozi, Ančka in brat Viktor. Ljuba mama, tvoj odhod boleče občutimo, čutimo pa tudi dobroto tvojega srca, ki bo zmeraj utripalo med nami! ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre, ljube mame MARIJE BLAŽIČ iz Žihovega sela pri Otočcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih dneh, zdravnikom in strežnemu osebju nevropsihiatričnega oddelka Splošne bolnišnice v NdVem mestu, sorodnikom, prijateljem in znancem, delavcem pravne službe in sindikatu tovarne zdravil Krka, delavkam prodajalne Otočec in sindikatu Mercatorja-tozd Standard, delavcem tkalnice v Novoteksu, ki ste ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in se poslovili od nje, župniku za poslovilne besede in lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste našo ljubo mamo spremili na zadnji poti. Žalujoči njeni: mož Jože, otroci Marija, Joži z družino, Jože z ženo, Mira in Franci, sestre Anica, Fani, Štefka in Tončka z družinami in drugi sorodniki. Žihovoselo, 11.12. 1979 ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 77. leju starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric FRANC MOŽE s Hudega 6 j. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in isčanam za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebej zahvaljujemo dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, ZB za Naji: vai se zahvaljujemo dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, ZB za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerki Tončka in Justi z družinama, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prerano in tragično nas je za vedno zapustil naš ljubi očka, mož, sin in brat CVETKO UDOVČ iz Obrha 10, Šmarješke Toplice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, posebno družinam Pepel, Avsec, Besal, Skušek in Blažič za neizmerno pomoč v težkih trenutkih Iskrena hvala p i: To Krka. Posebna zahvala govornikom za poslovilne besede, prijateljem in sodelavcem za častno stražo in župniku za opravljeni obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti do preranega groba. evskemu zboru Dobrava—Škocjan, delovnim anizacijam: Tovarni zdravil Krka in IMV ter Strojni skupnosti Neutolažljivi: žena Dragica s sinovoma Matičkom in Robertom, mama, oče, brata Gustelj in Jože z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 70. letu starosti po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, sestra, teta in stara mama FRANČIŠKA OSTERMAN s Trike gore 31, Otočec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste nam izražali sožalje, kakorkoli pomagali, darovali toliko lepeg? cvetja ter s tihimi koraki spremili pokojno na njeno zadnjo pot Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, zdravstvenemu osebju na kirurgiji v Novem mestu za nesebično pomoč pri zdravljenju, kolektivu IMV - tovami prikolic in sodelavcem za podarjeni venec. Žalujoči: mož Martin, sin Martin z družino, hčerka Ema z družino in hčerka Majda z možem, sestra Micka z družino, sestra Pepca z možem in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi iz&ibi našega ljubljenega moža, ata, starega ata, brata in strica FRANCA GLAVANA iz Dol. Straže 77 M se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji Novoles Straža, LD Novo mesto. Čebelarski zadrugi Dvor, OOS Krka Novo mesto, duhovniku Springe^u za lepo opravljeni obred, kakor tudi godbenikom in govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki. ste pokojnika imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na njegwi zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mira z družino, sinova Branko in Peter z družinama, brata Jože in Mirko ter sestre Malka, Ida in Anica z družinami c „SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČINSKE SKUPSČINE NOVO MESTO RAZPISUJE prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA NAČELNIKA IN VODJE REFERATA ZA GRADBENE ZADEVE Pogoji: visoka izobrazba arhitektonske, gradbene oz. druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit 2. TEHNIČNEGA REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE Pogoji: visoka izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit ali višja izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, 3 leta drlovnih izkušenj in strokovni izpit. 3. REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit. 4. RAČUNOVODJE ZA SREDSTVA OBRAMBNIH PRIPRAV Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit 5. FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit 6. POŽARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji; višja izobrazba ustrezne tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit 7. PREDSEDNIKA IZPITNE KOMISIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Pogoji: višja izobrazba, dovoljenje za voznika inštruktorja 8. DVEH ČLANOV IZPITNE KOMISIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Pogoji; srednja izobrazba, dovoljenje za voznika inštruktorja ali inštruktorski izpit za vse kategorije motornih vozil 9. REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO Pogoji: višja izobrazba gradbene ali vojaške smeri, 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit 10. DAVČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: višja izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit 11. VOZNIKA SLUŽBENEGA OSEBNEGA VOZILA Pogoji: poklicna šola avtomehanične smeri, vozniški izpit B kategorije, 3 leta delovnih izkušenj, strokovna preizkušnja. Ptoleg navedenih pogojev morajo imeti kandidati za vsa razpisana dela in naloge ustreznemoralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti do dela in osebni poštenosti. Kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Z izbranimi kandidati bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je predpisano 3-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom, sprejema kadrovska služba uprave občinske skupščine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, 15 dni po objavi. ^Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav. SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO; ' * f Vsega obsojanja vredno početje Razvozlana nesreča v Krmelju — Povse že tri tedne v nezavesti Obleka kot vsaka druga Ko Živka Kneza, starejšega vodnika iz enote Stojana Rajkoviča, vprašaš, kako je s 16 leti obleči vojaško uniformo, Dalmatinec iz okolice Zadra z bleščečim smehljajem pod kar uglednimi črnimi brki pove, da je uniforma obleka kot vsaka druga. „ V JLA me ni privedlo 20 kilometrov kamenja (revščine), ki vodi iz naše kraške Zagore do morja in vsega, kar ono nudi. Imel sem strica, majorja, zvezdica se je bleščala in bila obrobljena z zlatom. V šoli nas je učil tovariš, ki mu menda ni bilo dano postati častnik. Tudi ta je pristavil svoje. Trije iz njegovega razreda smo se odločili za k vojakom. Ko sem odhajal, je oče rekel: „Sine, če si se odločil, si se moško odtočit. Zato se ne vračaj brez epolet!" In res sem čez nekaj let prinesel domov zlat trakec v obliki črke V." Danes, po osmih letih, ima Živko teh zlatih trakcev že nekoliko več. Ni in ne bo nobena vojaška skrivnost, da bo njegova enota ob dnevu JLA proglašena za najboljšo. Glede bojne pripravljenosti, družbenopolitične zavesti, učenja, medsebojnih odnosov. „ V naši enoti, ki je pravzaprav nekoliko večja družina, ’’ se dalmatinsko razneži Živko Knez, „pravzaprav ne vemo, kaj je disciplinski prekršek. Čeprav ji poveljujem, nikoli ne pozabim na zlato pravilo, da je najboljši komandir kolektiv. Slednji ne dovoljuje stranpoti. Svojim, našim vojakom vojaški kolektiv dokaže, da L« VAVTA VAS: DEKLICA STEKLA PRED AVTO Novomeščanka Breda Blatnik je 17. decembra zvečer peljala iz mesta proti Dolenjskim Toplicam. V Vavti vasi je pred njeno vceilo nenadoma pritekla Metna Nataša Režek. Blatnikova je dekletce zadela in zbila na tla. Nataša je obležala hudo ranjena in nezavestno so jo pripeljali v novomeško bolnišnico. VMT hi zaspali Dva vloma v Posavju Minuli ponedeljek je dokazal, da so se v Posavju pojavili malce nenavadni, a vseeno spretni vlomilcu V Sevnici so vdrli v stanovanjsko hišo 74-letnega Franja Musca, ki živi v domu upokojenccev. Potem ko so razbili steklo na vhodnih vratih, so se brezskrbno lotili .raziskovanja’. V hiši so celo prespali, zanimivo pa je, da s seboj niso odnesli nič. V okrilju noči si je vlom privoščil zaenkrat utemeljeno osumljeni 26-letni Karel I. iz Brestanice, ki dejanja potem, ko se je srečal z uradnimi osebami, ni zanikal. Lotil seje trgovine .Preskrba’v Brestanici V prodajalno je prišel skozi skladišče, vzel je steklenico piva, zavitka cigaret, v skladišču pa še steklenico kisa in olja. služenje vojaškega roka ni nujno zlo, ampak čast, pravica in dolžnost. V tovarni lahko narediš odličen izdelek. Zakaj torej ne bi odlično streljal, najbolj natančno določil pot sovražnikovega letala, ki ga bo sestrelila naša raketa, tako dobro spekel kruh, da ga bo vtaknil koš ček več v žep celo general' In še tisoč podobnih primer bi lahko našel. Današnja Jugoslovanska ljudska armada se ne sme zadovoljiti s povprečnimi rezultati. Naša armada nikoli ne zanemari, kaj predlaga vojak. Vojaško življenje je na videz sestavljeno iz neskončne verige malenkosti. Ovratnik tako, palec ob hlačah tako, korak tako visok, pričeska samo toliko do ušes. Nihče pa skoraj nikoli ne pomisli, daje tako kot nekomu odvečni vojaški pozdrav preračunan in izvežban tudi gib pilota, ki pritisne na sprožilec komandant podmornice ima za odločitev na voljo samo toliko in toliko sekund, poveljnik pešadijskega polka pa mora natančno vedeti, zakaj se ne umika, ampak napada. Na ravni korpusov in armad set vse te odločitve malenkost. Če je tako, vsaj jaz sem tako prepričan, odločajo v vojnah malenkosti. Ko nec koncev odloča o zmagi ali porazu človek, Ki je pravilno vojaško pozdravil ali odzdravil. Uniforma je obleka kot vsaka druga, pripadnik Jugoslovanske ljudske armade je delavec, ki čuva domovino. Upam, da sem tudi jaz eden od njih. ” marjan bauer Edino, kar lahko dobre tri tedne po prometni nesreči, ki se je zgodila 28. novembra zvečer v Krmelju, trdimo, je, da gre velik del posledic pripisati obsojanja vrednemu ravnanju dveh mladeničev. 20-letni Jože Zvonar iz Leskovca pri Šentjanžu in 19-letni Milan Zore iz Leskovca sta tisti večer zagrešila kaznivo dejanje, ki bo svoj epilog dobilo pred sodiščem. VRTEC DVAKRAT NA TEDEN V Gribljah imajo v prostorih tamkajšnje šole dvakrat na teden otroški vrtec. Zanimanje zanj je veliko, obiskuje ga 25 otrok, tovarišici pa vsak ponedeljek in torek prihajata iz Črnomlja. Vsekakor bo slej ko prej treba vrtce graditi tudi v manjših krajevnih središčih. Sedaj imajo reden vrtec v Črnomlju, Semiču in Vinici. KRŠKO:SLAR SPREJEM TV Gledalci ljubljanskega televizijskega programa v Krškem se še vedno pritožujejo nad slabim televizijskim sprejemom. Marsikdo bi si že zdavnaj omislil barvni televizor, pa ga ne kupi, dokler slika na ekranu ne bo boljša. Razen tega imajo v Krškem pripombe k šolskemu programu, delno k vsebini, delno k času. Prosvetni delavci želijo, da bi bile oddaje časovno prilagojene delu v šoli. Ugotavljajo, da ima to zagrebška televizija bolje urejeno, zato pričakujejo, da se bodo tudi v Ljubljani ravnali po željah tistih, katerim so oddaje namenjene. NOVO MESTO PRVAK DOLENJSKE Končalo se je ekipno prvenstvo kegljačev, na katerem so zasluženo zmagali Novomeščani. Rezultati zadnjega nastopa- keljišče Vodnjak: 1. Metlika 4773, 2. Novo mesto 4750, 3. Mercator 3157 končni vrstni red: 1. KD Novo mesto 14781, 2. Metlika 14591, 3. Mercator 12804. Posamezno: 1. Badovinac (Metlika) 2632, 2. Goleš (Mercator) 2562, 3. Turk 2550, 4. Bratož (oba Novo mesto) 2525 itd. N. G. Omenjena dvojica se je 28. novembra zvečer peljala na motornem kolesu iz Tržišča proti Šentjanžu. Pri Krmelju ju je dohitel voznik neregistriranega motorja, 2l-letni Mirko Povše iz Murene 12. Zaradi prekratke varnostne razdalje je slednji trčil v zadnji del Zvonarjevega motorja. Povše je pri nesreči padel na tla in obležal brez zavesti. Tak- PO 5 DIN ZA GODBO Delavci v združenem delu občine Ribnica so se v glavnem že dogovorili, da bodo prispevali po 5 din mesečno na zaposlenega za financiranje ribniške delavske godbe. Le manjše število OZD se o tem še ni dokončno odločilo. S takim financiranjem bodo dani vsi pogoji za redno delo godbe, ki je postala za vso občino že nujnost Godba nastopa na proslavah in drugih prireditvah, pogrebih in drugod. Med občani si je pridobila ugled. Financerjem bo godba nudila določene ugodnosti. Sporazumi o financiranju bodo veljali že za vse leto 1979. Zbrani denar bodo uporabili za nakup instrumentov in uniform pa tudi za glasbeno vzgojo godbenikov in še posebno novih mladih članov godbe. šnega sta ga Zvonar in Zore naložila na motor in odpeljala v Šentjanž, kjer sta nezavestnega poškodovanca pustila v listnici Jožeta Armana. Ne da bi o nesreči kogarkoli obvestila, sta se odpeljala domov in šele naslednje jutro je Arman nezavestnega Bavšcta našel v listnici. Seveda je o tem takoj obvestil reševalce, ki so poškodovanca prepeljali v celjsko-bolnišnico, kjer pa je bil v času našega poročanja še zmeraj v nezavesti. Ob takšnem razpletu dogodkov so imeli tudi sevniški miličniki veliko dela, da so raziskali vzroke Pov-šetovih poškodb, in šele po skoraj štirinajstih dneh je resnica vendarle prišla na dan. B. B. COPATE ZA AFRIČAinE Tudi letošnja solidarnostna akcija za pomoč otrokom narodov, ki se še bore za svobodo, v kočevski občini uspešno poteka. Solarji v Strugah so zbrali 2.610 din, največ pa je prispevala Marta Novak, in sicer 300 din, se pravi za dvoje copat. V Osilnici, kjer je le 15 šolarjev, so zbrali 640 din, v Kočevski Reki pa 1.250 din. V Kočevju in drugod akcija še traja. Med drugim so v tej akciji šolarji prodali tudi 6.000 voščilnic in tako zbrali kar 42.000 din za pomoči potrebne otroke. DMflDBROMBERG » vtnw> i Sloviti ameriški kitarist v Novem mestu Jutri v športni dvorani Na tržišču se je pojavila faksimilirana izdaja prve tiskane knjige na svetu — Bi jo lahko kupili? Novomeška Študijska knjižnica ima marsikaj vrednega, saj hrani poleg rokopisov, redkih knjižnih izdaj in drugega bibliotečnega gradiva tudi nekaj knjig, ki spadajo med najstarejše slovenske tiskane knjige. Sprehod skozi zbirko izbranih predmetov naše osrednje knjižnice je lahko poučen sprehod skozi zgodovino knjige z eno veliko izjemo - kakšna izgleda prva knjiga na svetu, stiskana s premičnimi črkami, v študijski knjižnici ne morejo pokazati, ker ne premorejo faksimila . Gutenbergove Biblije, četudi je letos na svetovni knjižni Boštanjski oktet na TV Televizijsko snemanje vse prej kot nenaporno - Na sporedu februarja — Snemanja slike so trajala tri dni Ob 15-letnici prizadevnega dela (in tudi nespornih umetniških uspehov) je oktet Boštanjskih fantov v minulem tednu v sodelovanju z ljubljansko televizijo posnel posebno oddajo, za katero ustvarjalci upajo, da bo gledalcem všeč. Z oddajo so si televizijci dali opravka tri snemalne dni. Prvi dan so snemali v Boštanju in okolici, drugi dan na Malkovcu, kjer sta jim za ozadje prišla prav vinograd predsednika sveta KS Boštanj Franca Povšeta in Majcnov kozolec, tretji dan, v sredo, pa so snemali v Lutrovi kleti pri sevniškem gradu. Vnaprej so v ljubljanskem studiu posneli tonski zapis. Snemanje je bilo lepa priložnost za zbližanje s televizijskimi delavci. Boštanjčani jih bodo tudi v prihodnje z veseljem sprejeli tudi zaradi tega, da bo „kultura iz vasi” večkrat našla pot na televizijo. A? 2. trg prišla odlična faksimilirana izdaja te slovite knjige. Nepremagljiva ovira je denar, saj knjižnica ne zmore niti nakupa nekaterih drugih, bolj uporabnih knjig. Muenchenska založba Idion je letos spomladi izdala zvesti posnetek prve prave knjige na svetu Faksimile je v vsem takšen kot knjiga, katero je v letih od 1452 do 1455 v Meinzu dal stiskati Guten-berg, celo inicialke so dali kot nekdaj ročno barvati. Biblijo so izdali v dveh inačicah: z okrasnim okovjem in brez njega. Cena je seveda primerno visoka: 145.000 din za prvo in 98.000 din za drugo. Število izvodov je omejeno. V Sloveniji je bilo na voljo četvero knjig; od tega je eno kupila slovenska osrednja knjižnica NUK v Ljubljani, eno pa neka avstrijska knjižnica. Ena Biblija je rezervirana, ena pa še čaka kupca. Ko tehtamo bogastvo naše študijske knjižnice tudi s stališča knjižnih raritet, se nam nehote utrinja vprašanje, ali ne bi morda dolenjsko združeno delo omogočilo nakup te edinstvene izdaje, dokler jo je sploh še mogoče kupiti. Za podobna založniška dejanja se svetovne založbe ne odločajo vsako desetletje. M. MARKELJ V sklopu turneje po Evropi prihaja tudi na naše odre eden I najboljših ameriških akustičnih kitaristov David Bromberg. Kot 1 izvrsten glasbenik je že pred leti pritegnil pozornost in sodeloval pri snemanjih plošč številnih popularnih glasbenikov, zadnja leta pa ima svojo skupino in je izdal že osem plošč. Poleg tega da je virtuoz na kitari, igra še na gosli in mandolino ter seveda poje. Z njim prihajata k nam še dva glasbenika iz njegove skupine, Dick Fegy (bendžo, kitara, mandolina) in George Kindier (gosli, mandolina). V Novem mestu se bo nekdanji kitarist Boba Dylana z omenjenima prijateljema predstavil jutri, 21. decembra, ob 19. uri v športni dvorani. (dv) Peru se predstavi 24. decembra' v športni dvorani plesi in pesmj iz daljnega Peruja V ponedeljek, 24. decembra, bo ob 19. uri v novomeški športni dvorani nastopila skupina Peru folklorico. Kot pove ime samo, gre za skupino iz latinskoameriške države Peru, ki pleše in poje pesmi indijanskih ljudstev z Andov. Omenimo samo pesem »Kondorjev let”, ki je postala svetovno znana. Vodja skupine je Esmila Zevalos, učenka slovite indijanske pevke Ime Sumac. Predprodaja vstopnic je v Turistični poslovalnici Kompas in Športni dvorani. Vstopnice je mogoče kupiti tudi pri kulturnih animatorjih v delovnih organi-zacijah. Cena v predprodaji je 70 din, medtem ko bo vstopnica, kup jena pred pričetkom prireditve. stala 90 din. ZGORELO 4 TONE SENA 17. decembra je okoli 9. ure zagorelo na strehi hiše Franca Kastelca v Gabijah. Požar je nastal zaradi isker, ki so uhajale iz razpokanega dimnika in zanetile ogenj na senu, ki je bilo na podstrešju. Zgorelo je štiri tone sena in ostrešje, škode pa je za okoli 100,000 din. Požar so pogasili domači poklicni gasilci iz Novega mesta. V Kandiji deset ribjih dni Ob otvoritvi nove ribarnice tudi deset dni ribje kuhinje v prenovljenem hotelu Kandija Z nekajdnevno zamudo so Novomeščani vendarle dočakali tudi uradno otvoritev ribarnice in delikatese v prenovljenem Hotelu Kandija. Nedvomno sta lokala, še posebej pa prvi, ob nedavnih mesnih podražitvah velika pridobitev. Tako v ribarnici že čakajo na kupce številne morske in sladkovodne ribe, kijih dobavlja tozd »Školjka” v okviru delovne organizacije »Plava laguna”, medtem ko bodo police v sosednji delikatesi večidel zasedene z vsemi mogočimi vrstami sira. Da pa z napovedmi ne udarjamo mimo, so poskrbeli turistični delavci »Krke”, ki je bila tudi investitor omenjenih novosti. Od torka naprej bo namreč moč vse nešteto poskusiti v restavraciji Hotela Kandija, ki pripravlja dneve ribjih specialitet. Dolenjski gurmani bodo deset dni uživali ob jedači, ki jo bodo pripravljali mojstri ribje kuhinje iz »Plave lagune”. SEVNICA - KRMELJ 4-5 Ob 15-letnici ŠK Milan Majcen iz Sevnice so šahisti pripravili povratni dvoboj, ki so ga tesno dobili gostje. Odigralli so tudi hitropotezni turnir in med 18 udeleženci je zmagal Rudi Blas (14 točk), za njim pa so se uvrstili Šorli (12), Majerle (11), Prosenik in Zupan (10,5) itd. B D Vsem, ki se bodo navdušili za tovrstno prehrano, pa v pogum, da tudi Novo mesto že premore nekaj »ribjih” kuharjev, pa tudi njihovi dalmatinski kolegi bodo v naslednjih desetih dneh gotovo zapustili kakšno kulinarično skrivnost. vT - <- CENA SLAVE - Tudi filmsko snemanje za TV je naporno, to so bridko občutili člani okteta Boštanjski fantje, v naslonjaču je kajpak lahko kritizirati »medle” bežeče slike. iNa sliki' med snemanjem za Povšetovim vikendom na Malkovcu. (Foto: Železnik) Ansambel je igral, midva pa sva plesala. Ona lepa, srebrno belega smeha, polakiranih las, urejenih nohtov. — Obleka vam izredno pristaja, sem rekel. — V Londonu sem jo kupila. Tam sem bila marca z njim. Lepo mesto, je rekla in je preletela plesalce in za mizami sedeče ljudi z ijavimi očmi. — Odlično plešete, sem rekel. — Še pred tremi leti sem bila pravi štor. Potem mi je on nabavil plesnega učitelja. Iz Ljubljane se je vozil dvakrat na teden. V našo hišo je hodil. MENART OBRTNIK? Oh Krlci ia roHa in nmHrovilo nmma« 1«^- l.r !i J Ob Krki, je rekla in pozdravila nekoga, ki je prišumel mimo. — Z gradnjo hiše so danes hude težave, sem rekel. — Naša je bila zgrajena v letu dni. Krasno sva jo opremila, je rekla. — Slovenijales? sem vprašal. — Ne. Odličnega mojstra mizarja imamo v okolici Novega mesta. Ročno delo. To bi morali videti. Mižim konfekcijo, je rekla. — Šofirate? sem vprašal. — Že štiri leta. Vseh okvar pri mercedesu sem bila kriva, dokler mi ni kupil avta. Zdaj je mir, je rekla in si popravila kom. pramen las, ki ji je zlezel na čelo. — Stavim, da imate sto šestindvajset P, sem rekel. — Izgubili ste. Volksvvagen mi je všeč, je rekla. — Kmalu bo dovolj snega. Ljubite zimo? sem vprašal. — Že kar dobro smučam. Ce ne bi imela smučarskega učitelja, bi bila vseskozi v gipsu, seje zasmejala. — Kranjska gora? sem vprašal. — Italijani so večji kavalirji od naših moških, je rekla in je pogledala črnolasca za šan- - Poleti pa plavanje, kaj? me je zanimalo. - Križarjenje z jahto. Tako lahko odvržem tudi kopalke, je rekla. - Dubrovnik, Portorož? sem hotel vedeti. - Se vam ne zdi, da je Grčija, Španija ali Francija veliko vznemirljivejša? je vprašala. - Zdite se mi nežna, pesniška duša. Kaj menite o Janezu Menartu? sem vprašal. - O kom? je prislonila uho k mojim ustom. - O Janezu Menartu, sem šepnil. - Ne poznam ga. Je tudi on obrtnik? je. šepnila z razgreto sapo v moje uho. TONI GAŠPERIČ