Iz zasedanja banskega sveta V ponedeljek 15. t. m. se je začelo zasedanje banskega sveta, ki ima nalogo sprejeti banovinski proračun za 1. 1937./38. Predloženi Ibanovinski proračun izgleda sledeče: Izdatki: Splošni oddelek in glavna pisarna 6,272.826 upravni oddelek 1,197.348 kmetijski oddelek 8,917.627 prosvetni oddelek 22,119.084 tehnični oddelek 39,064.241 soc. politika in nar. zdravje 12,267.348 finančni oddelek 13,934.320 trgovina, obrt in industrija 2,461.056 prispevek ban. zavodom in ustan. 12,529.873 rezervni krediti 1,226.277 skupno Dohodki: doklade delez na poslovnem davku trosarina davki in takse nepobrane terjatve iz prejs. let razni dohodki 119,990.000 60,365.000 13,000.000 27,750.000 15,650.000 400.000 1,425.000 skupno 119,990.000 Iz poročila bana dravske banovine g. dr. Natlačena posnemamo poglavja, ki zadevajo šolstvo. Povišanje banovinskega proračuna. Banovina ima izvrševati v smislu pozitivnih zakonov velike naloge na polju gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne povzdige banovine in njenega prebivalstva. Za izvajanje tega so potrebna sredstva, katera daje proračun. Pričujoči banovinski proračun znaša v občnih izdatkih 119,990.000 din in je za 22,406.976 din višji kot sedanji, torej za približno 23 %. Največji del povišanja in sicer v znesku 16.3 milij. din gre na račun uredbe o vzdrževanju narodnih šol, katero delo mora prevzeti s 1. aprilom 1937. banovina. To velja za vse občine v banovini razen za 4 mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj). Zaradi tega bodo občine znatno razbremenjene v svojih proračunih, banovinski proračun pa obremenjen z zneskom, ki odgovarja skupni razbremenitvi vseh podeželskih občin. Postavka 16.3 milij. din je določena na podlagi proračunov krajevnih šolskih odborov, kakor so bili odobreni za tekoče leto. Zaradi teh novih izdatkov se uvede 35% doklada na neposredne davke v podeželskih občinah, kar je sicer zelo občutno breme, za to pa se bodo morale tem primerno znižati v prihodnjem proračunskem letu občinske doklade, tako da ostane vkljub prenosu teh izdatkov na banovino povprečna davčna obremenitev v banovini neizpremenjena. 16 milijonov za vzdrževanje narodnih šol. V predlogu novega banovinskega proračuna je že upoštevana zahteva z dne 10. sept. ter je v ta namen v partiji prosveta določena vsota 16.3 milijonov din. Ta vsota se razdeli naslednje za vso banovino: redno vzdrževanje, popravilo in beljenje šolskih poslopij 1,050.000, najemnine za najeta šolska poslopja, odnosno učilnice 300.000 din, razsvetljava in kurivo za šolske prostore, kurivo za upravitelje in šolske služitelje 3,400.000, vzdrževanje Snage šolskih prostorov 600.000, vzdrževanje šol. vrtov, telovadišč, igrališč 300.000, nabava in vzdrževanje šolske opreme 500.000, nabava in vzdrževanje učil 400.000, pisarniške potrebe za šole in šolske odbore 900.000, nabava in izpopolnjevanje knjižnic, Prosvetni glasnik, šolske slavnosti, ekskurzije, nagradne knjige 600.000, podpore za nabavo učnih knjig in šolskih potrebščin za siromašne učence 700.000, šolski služitelji, snažilke, kurjači 400.000, stanarine učiteljem 3,100.000, kurivo učiteljem na kmetih 700.000, katehetske nagrade veroučiteljem 3,000.000, razni nepredvideni izdatki 350.000 din. Uredba sama daje možnost banovini, da zviša za primeren odstotek banovinsko doklado na drž. neposredne davke, da tako pokrije novo nastale izdatke. V resnici računa predlog novega banovinskega proračuna s tem, da mora kriti 16.3 milijona dinarjev novih izdatkov z novo 35% šolsko doklado. Toda ta doklada se bo baš z ozironvna že večkrat omenjeno uredbo pobirala samo v vaških občinah. Lažji bi bil položaj banovine, če bi prispevala k povišanim izdatkom tudi avtonomna mesta, v katerih je davčna moč neprimerno večja kot v kmečkih občinah, kjer temelji pretežno na zemljarini, zgradarini v več- jih krajih, ter drugih dohodkih predvsem v industrijskih občinah. Toda ker mestne občine že same vzdržujejo osnovne šole, se jim je posrečilo, da so dosegle, da velja doklada samo za kmečke občine. Šolske razmere. Število narodnih šol je ostalo isto: 860, število razredov je naraslo za 114 na 4023, število učencev pa je padlo za 1700 na 183.600, učiteljev pa je 4141, torej 32 manj. V borbi za nove postavitve je težko uspeti. Drugače ne bo šlo, kakor da se revidirajo razne dodelitve učiteljev na druga mesta. Skupaj je osnovni šoli odtegnjenih 109 učiteljev. med njimi na primer sta dve v Narodnem gledališču. Šolski obrat trpi radi slabega stanja šolskih poslopij. Od 855 osnovnošolskih poslopij 109 poslopij sploh ne ustreza šolsko-higienskim predpisom, 120 pa jih je v slabem stanju. Temu stanju ni kriva samo splošna gospodarska kriza, temveč predvsem tudi to, da občine ne morejo dobiti posojil. V naši banovini je na 29 šolah 41 manjšinskih razredov s 1682 učenci. V tekočem letu je banovina za zidanje in prezidanje šolskih poslopij podarila šolskim občinam brezobrestnih posojil za 1,166.000 din. Kmetijsko šolstvo. Kmetijsko-gospodinjska šola se je preselila iz Št. Jurja v Svečino, na veleposestvo, ki ga je banovina kupila leta 1935. in ta šola se je že otvorila. V Rakičanu smo začeli že 1. 1935. graditi banovinsko kmetijsko šolo za Prekmurje in banovina se je odločila tudi za to, da kupi znano Šturmovo posestvo v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem. Mogoče bo še letošnjo jesen začela delati v Poljčah novo kmetijsko šolo, ki bo imela izrazit planinski značaj. Banovina je kupila tudi tako zvani Račji dvor pri Mariboru, katero posestvo bo služilo za banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Kmetijska izobrazba. Pri prirejanju strokovnih tečajev se je ban. uprava naslonila na stanovske in prosvetne organizacije na deželi. Poleg ban. kmetijsko-gospodarskih šol na Mali Loki in v Svečini skrbi za izobrazbo kmečkega ženstva že 6 zaseb.nih kmetijskogospodinjskih šol, kjer je absolviralo 124 gojenk. Prirejajose po deželi trimesečni kmetijsko-gospodinski tečaji. Takih je bilo 24. Na novo je ban. uprava osnovala 32 kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Vseh skupaj je sedaj 327. Delovalo je pa samq 109 šol, ki so imele 2778 učencev in učenk. Učnih moči je na teh šolah delovalo 176. Šole so krepile tudi kmečko zavest. Kmetijskih iri* gospodinjskih razstav je bilo 42. Za strokovno izobrazbo učiteljstva sta bila dva tečaja: na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki ga je obiskovalo 27 učiteljev, in strokovni gospodinjski tečaj v Mariboru za učiteljice, ki jo je obiskovalo 31 učiteljic.