NmJot - Address n0VA doba ®33 St, Clair Avenue develand 3, Ohio BEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION j —^ered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accented for Mailing at Special Rate of Postage, Provided lor In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ,* i -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ju r<: šili |Ji' V JJi St of CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 11 — SREDA, 11. AVGUSTA, 1943 VOLUME XIX. — LETNIK XIX. JENE IN DRUGE SLOVENSKE vesti soboti'iVelttndu’ Ohio> se J'e v 8tonnii, ‘ avgusta vršila seja za-Hrvat V arner^®kih Slovencev, HtaJT’ ^rl)ov> Bolgarov in bil “z,fCey *n ustanovljen je W*** odbor jugoslo-ComJ Američanov” (United Ainerip 86 South Slavic ^boraS!;?"predsednika te' jak, n;„ . izvoljen naš ro- daljni a e'j Louis Adamič. Na-s°: Etb’ ?Je.nc* v tem odboru Josephi *stan, Mirko Kuhel, felj. ge a^ar in Janko N. Ro-v«e dr!Ve^a. So zastopane tudi Pine. Se J'uSoslovanske sku- ^iona°rValci. So obsodili re-•»‘njejni f s^e v jugoslovanski Sl°vat)e \ a^i, ki skušajo Južne Sože r bolj razdružiti kot 5° jue Z. ruženi, Sn malo skupili po^ °yanskih Američanov, tižni tej nedemokra- Ižjavili 1'eartler'®ki propagandi. Nni 0s S° Se za podporo Na-v°bodiIni fronti in par-ValCi 8q V ^goslaviji. Zboro-^Hpa . ^lldi sklenili razviti %„0J0, ^a se proda za 25 iov Ze ' dolarjev vojnih bon-*osl°Va njenih držav med ju-^ Američani. Zbo-•iopuji Se Je udeležilo 25 za-v’eHcev °t> ^r^0v’ Hrvatov, Slo-t*? ’ °lgarov in Macedon- 15%j‘ . * 6 br^r^ese^e^,tICO ^ m e" j. a*ske zveze bodo pro- užena društva te or- So^° v Minnesota, v avgusta zvečer s 'ejetinim banketom, ki bo 'g v Community Bldg. ^ u t ^hketa bodo na Elyu A I te, Dovniki ABZ in glav- $ ^5k„. ?0r°tni odborniki or-j ClJe. fl1 bt * SC',,': o ABZ v Rock , ^ Wjo jg’ Wyo., priredijo v ne-$ ^ obig ’ ,av£usta skupni piknik ■ ^ o(> p pikniških prosto- feen River ju. • ^ ^ S društev Ameriške f iV&Hii,ZIeZe v zaPadni Penn-|f P Ž9 0 zborovala v nede--*i Sij ,a^Susta v Slovenskem i{ ^0vatl ittsburghu. Pričetek >*e določen za eno f 0p°ldne. tv° Nove Dobe je ne- sobrat Joseph in j “YlCaga, vrlo aktiven ✓ a^*Snikar tamkaj šnje- 4 ^ 70 ABZ- Del sv0’ 4 : >n (jr'llc Je preživel pri star-, ^ sorodnikih ter pri-u pfise • ennsylvaniji, domov '4 kv •nJS«a še nekolik°usta- 0'sl°venski metro 5 V1 tleknia,ndu’ kjer je bil de~ J ko naše pasjednev- ! V • . ^ na ^°Pust v Cone- 91* (ji a>’ Se je spotoma oglasi ?tV?ndu in v uredni“ t it'\ QV’av, °^e sobrat Anthony * i k, 4®la S^’ s^n znane družine > ^ ^0Vanška v Cone- fL Vedal Je marsikaj # b! ^ v v° v°jaškem življe-y ameriškem j u- ; friii,, . * H % % a °?*8 hurikana, ki je lvJal preko Galvesto- > v angleškem de- J jj t>o^j ^ izdaje Nove Dobe r ^Ol^ož .tanley Pechaver, biv-'/ \ Rednik Nove Dobe, |>j . riCa Sama v Texasu. j ^ ?V /*retn°Qovniku Fos-I iniji °deeu, Mont., je dne 11 ^Uk' Smr^no ponesrečil ** I <£)an^’ s^ar ^ |0 v na 2. strani) mm' TEDEN USPEHOV Sredi preteklega tedna so zavezniki skoro istočasno zabeležili važne uspehe na treh oddaljenih frontah. Rusi so po hudih bojih zavzeli izredno močno utrjeno postojanko Orel, katero so Nemci držali in utrjevali 22 mesecev. Skoro istočasno so Rusi zavzeli tudi važno mesto Belgorod. V Moskvi so te dve važni ruski zmagi izrazito proslavili. V Siciliji so Angleži zavzeli Catanijo, katero so Nemci besno branili. V južnem Pacifiku pa so Američani po dolgotrajnih bojih zavzeli japonsko letališče Mundo. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED VOJNA SITUACIJA Zavzetje Sicilije po zaveznikih se bliža svojemu zaključku. Nemci in Italijani se ustavljajo le še v skrajnem severovzhodnem vogalu otoka. Zavezniški letalci dan za dnem bombardirajo mesta na italijanski celini; isto velja za nemška mesta in razne za vojne namene važne točke v krajih, ki jih imajo Nemci z&sedene. Ameriška letalska in mornariška sila na Pacifiku povzroča Japoncem dosti neprilik. Največ jo pozornost v sodobnih vojnih razvojih pa vzbuja ruska poletna ofenziva, ki se po zavzetju Orla in Belgoroda trdovratno širi naprej proti za-padu. Po zadnjih poročilih so Rusi skoro obkrožili važno mesto Harkov in ogrožajo vso nemško fronto od Smolenska do Kavkaza. Pa tudi ostali del dolge ruske fronte je razgiban vsled večjih ali manjših ruskih ofenziv. Civilno prebivalstvo Berlina baje v velikem številu beži iz Berlina, ker se boji, da bodo zavezniški letalci v bližnji bodočnosti prav tako razbili Berlin kot so razbili Hamburg. RAZNE ROJNE FRONTE DRAGA VOJNA Od meseca julija 1940 do sedaj je kongres Zedinjenih držav dovolil 330 tisoč milijonov dolarjev za obrambne oziroma vojne namene. Faktično je bilo dosedaj od te dovoljene vsote porabljenih že nad sto tisoč milijonov dolarjev. Povprečni izdatki za vojne namene so zdaj osem tisoč milijonov dolarjev na mesec. vsakTžase Stara rečenica, da vsaki zase Boga moli, velja tudi glede plačevanja dohodninskega davka. Delodajalec ne sme plačati dohodninskega davka za svojega uslužbenca iz svojega in mu dajati polno staro plačo. Ako to stori, se to računa za zvišano plačo in mora prejemnik plačati odgovarjajoči davek od tako zvišene plače. Tako so odločile davčne oblasti. vojaška"obveznost Federalni preiskovalni urad poroča, da odkar je bila v Zedinjenih državah vpeljana splošna vojaška obveznost, je imel za preiskati le 7,190 primerov navideznega odtegnjenja tej službi. Preiskave so dognale, da izmed tega števila jih je bilo 5,455, ki se niso namenoma izognili registraciji, in so se takoj registrirali, ko so jim bile pojasnjene določbe postave. Na-daljnih 383 se je prijavilo za vojaško službo, ne da bi čakali obsodbe. Samo 877 oseb je bilo obsojenih na zaporne kazni zaradi odtegnenja vojaški službi. (Dalje na 2. strani) V teh časih so bojne fronte raztresene po vseh kontinentih in morjih sveta. Mnoge so aktivne, mnoge pa samo v pripravljenosti. To se tiče bojnih front, kjer igrajo glavno vlogo pravi vojaki morja, suhe zemlje in zraka. So pa še mnogo druge bojne fronte, nekatere daleč od krvavih bojišč. Na primer, daleč od pravih bojišč se neprestano vršijo boji z raznimi boleznimi in povzro-čevalci istih. Dalje j,e organizirana človeška družba vedno v bojih s kriminalci. V vsakem mestu in v vsaki deželi tvorijo kriminalci sicer le majhen odstotek prebivalstva, vendar, da se jih drži v šahu, so potrebni policisti, sodniki in ječe. Človeštvo je v neprestanih bojih tudi z raznimi mrčesi, posebno s tistimi, ki kvarijo ali uničujejo pridelke polja, sadovnjakov in vrtov. Mrčese uničujemo z zastrupljevanjem in na druge načine. Dandanes, ko je toliko delovnih moči v vojnih silah Zedinjenih držav in ko je še mnogo več prebivalstva upo-slenega v važnih vojnih industrijah, je armada, ki se bori proti rastinskim škodljivcem dosti manjša kot običajno. Poleg tega ponekod primanjkuje tudi sredstev za zatiranje mr-česov, posebno raznih strupov. Vsled tega imajo rastlinski škodljivci letos neprimerno več prostosti kot običajno. Vendar, v kolikor je dosedaj ugotovljeno, so razni mrčesi letos povzročili na poljskih pridelkih na splošno dosti manj šjto-de, kot je bilo pričakovati. Pri zatiranju rastlinskih škodljivcev nam je zelo efektivno prišla na pomoč narava sama in je uničila silne množine mrčesov že v zalegi, predno so mogli povzročiti kako škodo na pridelkih. Letošnja pomlad je bila, kot znano, nenavadno (hladna in, mokra. To je povzročilo, da se ni moglo izleči in razviti neštete milijone mrčesov. Jajčeca in nerazviti mrčesi so v zanje neugodnem vremenu enostavno poginili v zemlji in drugih zimskih skrivališčih. Farmerji so na primer pričakovali velike oblake požrešnih kobilic, toda izleglo se jih je zelo malo. Isto velja za večino drugih mrčesov, ki so nevarni farmskim pridelkom. Izjemo tvori tako zvana hesijanska muha, ki je na nekak način povoljno prenesla pomla-(Dalje na 2. strani) HIŠA ZA GOSTE Naše glavno mesto Washington posečajo mnogi odlični gosti iz inozemskih dežel, kot vladarji monarhij, predsedniki republik, ministrski predsedniki itd. Nekateri posebno odlični so za ves čas obiska nastanjeni v sami Beli hiši, kjer je bivališče našega predsednika in njegove družine. Drugi prespijo v Beli hiši le eno noč, ostali čas obiska pa so nastanjeni v tako zvani Blair House. Nekateri bivajo ves čas obiska v Blair House in pridejo v Belo hišo le h konferenci, h kosilu ali k zakuski. Blair House ni daleč od Bele hiše. Štirinadstropno poslopje je bilo zgrajeno okrog leta 1824 in je bilo nad sto let bivališče Blairove družine. Montgomery Blair je bil generalni poštar v kabinetu predsednika Lincolna Potek kampanje ZMAGOVALCI: Društvo št. 21, Denver Colo.; društvo št. 114, Ely, Minn.; društvo št. 2, Ely, Minn.; društvo št. 225, Milwaukee, \Vis. Društva, ki so pridobila nad 10 točk: Društvo št. 70, Chicago, lil., 36 točk; št. 190, Butte, Mont., 36; št. 37, Cleveland, Ohio, 30Vs; št. 28, Kemmerer, Wyo., 28; št. 66, Joliet, III., 24; št. 55, Uniontown, Pa., 21V%; št. 43, East Helena, Mont., 17Yz; št. 132, Euclid, Ohio, 20; št. 101, Walsenburg, Colo., 19; št. 229, Struthers, Ohio, 18; št. 84, Trinidadi Colo., 16Vz; št. 88, Roundup, Mont., IS; št. 44, Barberton, Ohio, 16; št. 1, Ely, Minn., 15V.s,* št. 170, Chicago, III., 14Vz; št. 120, Ely, Minn., 14; št. 114, Ely, Minn., 13; št. 40, Claridge, Pa., 13; št. 21, Denver, Colo., 12y2; št. 85, Aurora, Minn., 12; št. 140, Morley, Colo., 12; št. 57, Export, Pa., 11 Vs; št. 30, Chisholm, Minn., 11; in št. 137, Cleveland, Ohio, 10Vz. Zadnji teden smo pridobili 74 novih članov, najboljši teden v naši kampanji. Najboljše je bilo društvo št. 190, ki je pridobilo 12Vz točke, za njim je sledilo društvo št. 37, ki je pridobilo 10 točk. V mladinski oddelek smo pridobili v 31 tednih 674 članov, a v odrasli oddelek smo vpisali 407 članov, skupno v oba oddelka 1081 članov. Bratje in sestre, naša kampanja se zaključi 11. novembra, samo še 14 tednfkt b» trajala. Ob 45-letnici naše organizacije se pričakuje od vsakega društva, da prispeva nekaj članov. Zato vas prosim kot vodja te kampanje, da se potrudite, da bo vsako društvo lahko pokazalo nekaj uspeha v tej kampanji. Janko N. Rogelj, gl. predsednik ABZ. PISMA ZA VOJAKE DELA RDEČEGA KRIŽA Med izrazita dela Ameriškega rdečega križa spada prehranjevanje prebivalstva, tako v domači deželi kot v tujini. Prava hrana je ena izmed podlag današnjega življenja. Ljudska moč je potrebna za našo ogromno industrijo. In za popolno ljudsko moč je potrebno dobro zdravje, a za, dobro zdravje prava hrana. Za naporno delo se moramo hraniti s tako hrano, katera vsebuje visoko količino energij, mineralov in vitaminov, ki preprečujejo utrujenost ter pomagajo zmanjšati število nesreč in izostajanj od dela in povečati uspešnost dela. Rdeči križ je ustanovil svojo službo za nahranjevanje pred skoraj 20 leti. Tekom zadnjega leta se je ta služba zelo razširila. Več kot 300,000 gospodinj je lansko leto dobilo od Rdečega križa navodila za prehranjevanje. Med temi gospodinjami je bilo mnogo žen inozemskega porekla in preteklosti. Šola je odprta za vse, ki se zanimajo; za popolne informacije se obrnite na bližnji odsek Rdečega križa. Rdeči križ je tudi uvidel, da je hrana ra,vno tako važna, kadar se deli kot pomoč beguncem v inozemstvu. Čeprav se sedaj, pod pritiskom vojnih dogodkov pomoč Ameriškega rdečega križa ljudem tujih narodnosti neprestano menja v pogledu mein v njegovi hiši je bila naprav- sta in načina, je vendar hrana ljena marsikatera važna odloči- zmeraj važen del te pomoči. Naj-tev za časa ameriške civilne !pre^| na Poljskem, potem v Špa-(Dalje na 2. strani) ‘ (Dalje na 6. strani) Glede pisem za vojake je najbolj važno, da jih dobe čim več in kar najbolj pogosto. To velja tako za vojake, ki so v vojaških taboriščih v tej deželi, kot za one, ki so nastanjeni v inozemstvu. Vojake sicer kolikor toliko zanimajo pisma od neznanih oseb, toda v glavnem si želijo pisem od sorodnikov in prijateljev, sploh od oseb, ki jih poznajo. Pisma vojakom naj bodo jasne in če mogoče razveseljive vsebine. Pritožbe o racioniranju in raznih resničnih ali namišljenih neprilikah ne spadajo v pisma za vojake. Prvič zato, ker vojak ne more nič pomagati napram temu in ga take pritožbe spravijo samo v slabo voljo, drugič pa zato, ker se vsak vojak zaveda, da je civilno življenje lepše, prostejše in na splošno udobnejše kot vojaško. Vojaka zanimajo poročila o vsakdanjih dogodkih v družini, kakor tudi o dogodkih v prijateljskih družinah, na primer o rojstvih, o graduacijah, poro kah itd. Vojaki radi čitajo, da se njihovim družinam in prijateljem dobro godi in da vsi po najboljših možnostih prispevajo k vojnemu naporu. Dalje radi čitajo, da jih domači in prijatelji pogrešajo in želijo, da bi se kmalu vrnili med nje. Zanimajo jih lokalne novice in večkrat jih razveseli izrezek iz lokalnega časopisa, ki obravnava kako lokalno novico. Dalje radi čitajo o prijateljih, ki,so v vojni službi tu ali tam, in, če so samci, tudi o dekletih, ki jih poznajo. Zanimajo jih poročila o društvih in klubih, katerim so pripadali, ko so bili v civilu, zanimajo jih športna poročila iz domačih mest in celo razne malenkostne govorice, ki se pletejo med ljudmi domačega okrožja. Vojna uprava pa ne dovoljuje v pismih za vojake informacij o vežbanju ali gibanju vojaških edinic, o produkciji vojfiega materiala in o svrhi, v kakršno je dotični material namenjen. Dalje se naj ne piše o raznih obrambnih napravah pri vojnih industrijah in prometnih sredstvih. Izpuščena naj bodo poročila o vremenu ali o morebitnih slabih prilikah pridelka ali dela. Istotako ni na mestu kritizirati vojno vodstvo; povprečen civilist nima vpogleda v vojne načrte in namene, torej dostikrat (Dalje na 6. strani) NEMŠKO IZKORIŠČANJE UKRAJINE KAJ JE DUŠEGUBKA Med najbolj peklenske stroje nemške iznajdljivosti spada motorno vozilo, kateremu so Rusi dali ime dušegubka. To je osem-tonski truk, opremljen z Dieselo-vim motorjem in zgrajen deloma podobno kot so zaprti truki za prevažanje težkih tovorov. V to “hišo” na kolesih, ki se nepro-dušno zapre, je mogoče spraviti do 80 oseb. S takimi truki operirajo posebni oddelki nemške vojske po zasedenih krajih Rusije, kjer hočejo likvidirati domače prebivalstvo, da se napravi prostor za nemške priseljence. Procedura je sledeča:V rusko vas, odkoder so Nemci že prej pobrali vse dela zmožno prebivalstvo in ga odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, privozi “dušegubka,” nakar vojaki na-ženo skupaj preostalo domače prebivalstvo, po večini starejše moške in ženske in otroke. Nesrečneže nato prisilijo, da gredo (Dalje na 6. strani) Ruska Ukrajina, je najrodo-vitnejši del vzhodne Evrope. Nemci, ki so okupirali večji del te ogromne ruske province, jo izkoriščajo do kosti. Domače prebivalstvo, v kolikor, ni bilo odvedeno na prisilno dejlo v Nemčijo, mora obdelovati ukrajinsko zemljo, toda od pridelkov se redijo Nemci; delavcem pustijo le toliko, da od pomanjkanja ne omagajo. Berliner Lokalzeitung opisuje kariero nekega Saksonca Otona, ki kontrolira tri kolektivne farme, obsegajoče 32,000 akrov. Tri tisoč Ukrajincev mora obdelovati ta zemljišča pod njegovo kontrolo. On je skoro absoluten gospodar nad temi tisoči Ukrajincev. Omenjeni list poroča celo, da ima Oto pravico do “prve noči,” kadar se mlada ukrajinska dekleta poročijo. Bičanje nepokornih delavcev je običajna kazen. V Nikolajevu so Nemci ustanovili veliko poletno kempo za mlade fante in dekleta iz Nemčije. Za to nemško mladino mora biti dovolj in najboljšega živeža, brez ozira na to, če do mače prebivalstvo strada. Poleg tega morajo nemški krajevni valpeti redno pošiljati določene količine živil na nemško fronto ali v samo Nemčijo. Dalje Nemci do skrajnosti izkoriščajo bogate ukrajinske gozdove in premogovnike. Vse nemške okupacijske edinice imajo posebne “gospodarske izvedence," katerih naloga je, da se okupirane pokrajine oropa vsega, kar morejo rabiti Nemci, bodisi v Nemčiji sami ali pa oni, ki so se naselili v okupirano deželo. Mnoga ukrajinska posestva so bila razdeljena med nemške priseljence, da se na ta način čim prej germanizira deželo. Stotisoče ukrajinskih žen in deklet je bilo poslanih na prisilno delo v nemške industrije, toda Nemcem še ni dovolj, teh sužnjic. Vsak Nemec v Ukrajini, ki najde dela zmožno žensko, katera se je na kak način izognila deportaciji, dobi osem mark nagrade v gotovini in dovoljenje, da sme poslati 12 kilogramov živil svojcem v Nemčijo. Nemškim “kulturonoscem” v Ukrajini ni nobena brutalnost prevelika. Ustanovili so posebne laboratorije, kjer “nemški znanstveniki” eksperimentirajo na živih ljudeh učinke raznih strupenih plinov, transfuzije krvi ter prisilno fertilizacijo in sterilizacijo. Drugod po svetu znanstveniki eksperimentirajo na živalih, posebno na zajcih, morskih prašičkih, pseh, podganah in miših, nemški okupatorji v Ukrajini pa delajo take eksperimente na ljudeh. Od začetka okupacije so take eksperimente delali na Židih, ko pa je začelo Židov primanjkovati, so prišli na vrsto Ukrajinci. Kako globoko je v Nemcih vkoreninjena domneva, da oni smejo poljubno ropati in uničevati druge narode, njim samim pa nikdo ne bi smel skriviti lasu, se zrcali iz pisma, ki so ga Rusi dobili pri ujetem nemškem letalcu Franzu Hedeniku in katerega mu je pisala njegova mati. Domišljava Nemka, piše med drugim: “Pišeš, da je življenje težko zate, ker si mlad. Težko je zdaj tudi za nas v Nemčiji. Ne izkazuj nikakega usmiljenja do Rusov. Uniči vsa (Dalje, na 6. strani) VSAK PO SVOJE Znani ameriški pregovor pravi, da vsak pes ima svoj dan. Mussolini ga je doživel v začetku letošnjih pasjih dni. * V listih smo čitali, da imata Mussolini in njegov zet Ciano spravljenih petnajst milijonov dolarjev v neki banki v Argentini. Nekaj bo že za deževne dni, če bo možakoma uspelo priti v Argentino. Pa bolj slabo kaže. * Po poročilih iz Švice je Mussolini zaprt v nekem hotelu v Rimu in tja so ga baje odpeljali v policijski ambulanci. V policijskih ambulancah včasih prevažajo bolne kriminalce. V Mussolinijevem slučaju se to’ kar vjema. * Primer Mussolinija nam kaže, da tudi lopov lahko postane na svoj način slaven. Če je namreč lopov velikega kalibra. Že več kot dva tedna je minilo, odkar je Mussolinijeva zvezda mrkni-la, pa se ga še vedno spominjajo tisočeri uredniki in radijski poročevalci. Kartunisti, ki rišejo karikature, pa imajo pravi piknik z Mussolinijem. Takih obrazov še ni videl svet. * Šerif countya Bexar v Texasu je nedavno izdal zaporno povelje za Adolfa Hitlerja nekje v Evropi. Dotično zaporno povelje je poslal Harry u Trader ju, ki je doma iz Texasa in zdaj uposlen kot tehnik v Londonu, z izrecnim navodilom, da dobi Hitlerja živega ali mrtvega. To je precej veliko naročilo, bi rekli. * Najnovejša zmaga na domači fronti: spet imamo dovolj kave brez racioniranja. ¥ Ameriški zvezdoslovec dr. Henry N. Russell sodi, da je v vsemirju mnogo planetov, ki sli-čijo naši zemlji, in da je verjetno, da žive na njih človeku podobna bitja. Ako je učeni zvezdoslovec v pravem, upajmo, da so na drugih svetovih živeči ljudje pametnejši od nas ter se medi seboj ne pobijajo tako nečloveško kot se mi. v Po dolgem zavlačevanju so končno tudi angleške oblasti priznale jugoslovanske partizane, katere vodi general Tito, enakovredne četnikom generala Mihajloviča. Priznale so, da sodelujejo z obema uporniškima skupinama in da obema pomagajo z orožjem in drugimi potrebščinami. Nemške vojaške oblasti v Jugoslaviji pa so že dolgo prej priznale Tita in Mihajloviča za enakovredna, ker so na glavo enega kot drugega razpisale 100,000 zlatih mark nagrade. Tako smo vsaj čitali v ameriški reviji “Time.” * Pripoveduje se o sodniku, ki je obsodil na $1.10 globe možaka, kateri je bil obtožen in je priznal, da je pretepal svojo ženo. Obsojenec je bil s kaznijo zadovoljen, samo želel je izvedeti, zakaj je tistih deset centov. “Tisto je federalni davek na zabavo,” je pojasnil sodnik. v V hlev farmerja Hunterja blizu mesta Dandridge v državi Tennessee je udarila strela in ga zažgala. Od tam je strela smuknila po kovinski cevi do vodnega rezervoarja na bližnjem griču in ga razbila. Voda, ki se (Dalje na 2. strani) GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 " OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5U Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XIX. ^ 104 NO. 32. SODOBNI PROBLEM! Predsednik Roosevelt je nedavno v posebni poslanici pozval ameriško ljudstvo, da posveti več pozornosti varnosti oziroma preprečevanju nesreč. Povedal je, da od časa japonskega napada na Pearl Harbor je bilo več Američanov ubitih, in poškodovanih v raznih nesrečah civilnega značaja kot v vojnih operacijah. To pomeni, da je domača fronta zahtevala več žrtev kot aktivna bojna fronta. K temu je Paul V. McNutt, predsednik komisije vojne delovne moči, dodal, da je bilo vsled raznih nesreč izgubljenih 400 milijonov delovnih dni, kar bi moglo vzdrževati armado ^oO tisoč mož. Ako bi se bili vsi tisti, zaradi nesreč izgubljeni delovni dnevi porabili v vojni produkciji, bi mogli producirati 20 velikih bojnih ladij, 100 rušilk, 9 tisoč več bombnikov in 40 tisoč več tankov. * * * Vseh nesreč v industrijah, v prometu in v domovih sicer ne bo mogoče nikoli preprečiti, toda mnoge take nesreče bi se dale preprečiti z večjo previdnostjo, pazljivostjo in upoštevanjem varnostnih predpisov. Vsaka nesreča pomeni škodo in trpljenje za prizadete osebe; v primeru, da so prizadete osebe člani Ameriške bratske zveze, pomeni izgubo in izdatke za našo organizacijo; na splošno pa škoduje gospodaiski in produktivni moči Zedinjenih držav. Taka škoda je ob vsakem času obžalovanja vredna, v teh vojnih časih pa je naravnost neodpustljiva. Nihče ne izziva nesreče ali se ji izpostavlja namenoma, toda dostikrat ga zaloti nesreča vsled njegove lastne neprevidnosti ir^vezbrižnosti. V tem oziru smo dostikrat tudi odrasli ljudje kot lahkomiselni otroci, katere je treba ponovno in ponovno opozarjati, naj bodo previdni. * * * Skrb za zdravje nam mora biti vedno prva. Če smo bolni, pomeni to izgubo za nas, za našo podporno organizacijo in za našo deželo. Sovražnice našega zdravja pa niso samo poškodbe, ampak tudi bolezni, ki pridejo brez poškodb. Zdravniki priporočajo za ohranitev zdravja primerno hrano, zmernost v vsem, gibanje na prostem; kar največ sončnega sija in dovolj počitka. Vse to je važno. Prav posebno važen pa je počitek, zlasti za osebe, ki so že bolj v visokih letih in so uposlene pri težkih delih in dolge ure. Mnogo naših rojakov in naših članov, ki so stari 50, 60 in več let, je danes uposlenih pri težkih delih. Ti potrebujejo po dolgem delavniku več počitka, kot oseba 25 let stara. Zdaj je, potrebno delo mnogih, ki bi bili v normalnih razmerah upravičeni do zasluženega počitka. Ti naj bi posebno pazili na svoje zdravje v svojem interesu in v interesu dežele. * * * Končno ne pozabimo na našo podporno organizacijo. Pri največji previdnosti nas morda zadene poškodba ali bolezen. Skrbimo, da bodo naši asesmenti plačani pravočasno. Ne zanašajmo se na društvenega tajnika, da nas bo prišel kolektat, kajti v večini primerov je tudi on upo-slen v važni vojni industriji, kjer dela dolge ure, in je po delu utrujen. Ne povzročajmo mu več društvenega dela kot je neobhodno potrebno. Bodimo bratje in sestre tudi v tem oziru. In, če imamo prijatelje, ki še niso člani Ameriške bratske zveze, pa bi lahko bi'i, nagovorimo jih za pristop. Nobenega prijatelja ne bomo s tem izgubili in marsikateri nam bo morda hvaležen za dober nasvet ob pravem času. VSAKPO SVOJE (Nadaljevanje 8 1. strani) je ulila iz razbitega rezervoar-j ja, pa je prijateljsko pogasila v rekel, da imamo tudi v tej deželi malo, pa mogočno skupino fašistov, ki dajejo prednost profitu pred človeškim življenjem. Imenoval ni imena nobenega posameznika in nobene skupine, pa so ga za tisto izjavo vsi kapitalistični listi grdo napadali več dni zaporedoma. To kaže, da je Wallace zadel v črno, ker, kdor ni prizadet, nima vzroka, aa bi se oglasil. Pes zacvili, če ‘mu stopiš na rep. v Državni agenti so bili nekemu oficirskemu klubu v Oklahomi zaplenili 225 zabojev vina in likerjev. Država Oklahoma ima namreč še vedno prohibicijo. Oficirji so se pritožili in apelacijsko sodišče je odločilo, da morajoi oficirji dobiti pijačo nazaj, kajti oficirji so v službi Strica Sama, ki je večji kot država Oklahoma. Pa tudi za žejo navadnih vojakov se briga Stric Sam. Pivovarnarjem je bilo iz Washingtona naročeno, da morajo zvariti 15% več lahkega piva, kakršno se prodaja v vojaških kantinah, pa naj pri izdelavi piva za civiliste pristrižejo tistih 15%. Branitelji dežele morajo biti povsod prvi, tudi pri čaši. Tako je prav. * Časopis “The United States News,” ki izhaja v Washingto-nu, je v izdaji z dne 25. junij,a priobčil sledeče poročilo: “Čisti dohodki korporacij bodo v letu 1943 znašali $25,600,000,000, to je pet tisoč milijonov dolarjev več kot 'so znašali v letu 1942. Po plačilu davkov bodo znašali čisti dobički korporacij $9,700,000,000.” To je le nekaj manj kct deset tisoč milijonov dolarjev. Pa nas hočejo prepričati, da so inflacije kr ive visoke delavske plače! * Japonci imajo svoj posebni način štetja let. Naše leto 1941, ko so nas Japonci napadli, je bile zanje leto 2601. Poleg tega označajo Japonci leta tudi z imeni. Na primer leto 1941 *im je bilo leto kače in je z ozirom na njihov zahrbtni napad na Pearl Harbor kar značilno. Leto 1942 jim je bilo leto konja. Tudi to je na svoj način značilno, kajti lani so Japonci jezdili še na zelo visokem konju. Leto 1943 pa je Japoncem leto kozla, kar je tudi značilno. Kozel ima kratek rep, in v bojih z Američani Japonci vse letošnje leto ta-kratko vlečejo in kozle streljajo. * Sem in tja naletimo na sitne ljudi, ki tožijo in jamrajo, kakor da ne bodo mogli živeti brez nekaterih komoditet, katere so racionirane. Pa je prav za prav vse samo navada in razvada. Naši predniki so izhajali brez sladkorja do trinajstega stolet- i ja, brez premoga do štirinajstega stoletja, brez z maslom namazanega kruha do petnajstega stoletja, brez krompirja do šestnajstega stoletja, brez kave do sedemnajstega stoletja, brez vžigalic do osemnajstega stoletja in brez gasolina do devetnajstega stoletja. In gotovo niso bili kaki slabiči, ker so pustili take pptomce kot smo mi. Hm! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s l. gtranl) društva št. 58 ABZ in društva št. 112 SNPJ. Zapušča vdovo in sina, ki je pri vojakih, Doma je bil iz Vač pri Litiji in je bivfil v Ameriki nad 30 let. * V Clevelandu, Ohio, se bosta v soboto 14. avgusta poročila Anthony L. Primc, Jr., in Miss Frances Chiligoy. ženin je sin; znane družine Antona Primca na 985 Addison Rd., ki je vsa včlanjena v društvu Ilirska Vila ,št. 173 ABZ. Mr. Primc, starejši, je predsednik nadzornega odbora in vedno iskreno de- laven član omenjenega društva, sin Anthony pa je bil prvi kvalificirani delegat druge mladinske konvencije ABZ, ki se je vršila leta 1937 na Elyu, Minn., in je tudi predsedoval omenjeni mladinski konvenciji. Mnogo sreče mlademu paru! SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) LETALSKA BRZINA Ameriški podpolkovnik Cass Hough je v Angliji delal posku-'se z vojaškimi letali v navpični brzini navzdol. Z višine 43,-000 čevljev se je spustil z letalom pet milj navzdol in je pri tem poletu dosegel hitrost 790 milj na uro. Poskusi so bili izvršeni v namenu, da se pronaj-de, kakšno brzino more prestati telesni sistem letalca. Polkovnik Hough je dobil visoko letalsko odlikovanje za svoj drzni in uspeli poskus. manj dva milijona prebivalcev, dasi je le malo ljudi padlo v vojni. Poldrug milijon francoskih vojnih ujetnikov počasi hira pri težkem delu v Nemčiji, nadaljni stotisoči delazmožnih civilistov je bilo tja poslanih pozneje in doma umira ljudstvo vsled pomanjkanja in bolezni. Tak je nemški sistem iztreblje-vanja. PRIMERJAVA DAVKOV Ameriški zakladniški department je podal primero, ki kaže, da so dohodninski davki v Zedinjenih državah še vedno znatno nižji kot v Canadi ali v Angliji. V Zedinjenih državah plača poročena oseba brez otrok od čistega letnega dohodka $2,000 le $188 dohodninskega davka; v Canadi plača taka o-seba $231, v Angliji pa $380. To pojasnilo nam bo morda pomagalo, da bomo nekoliko lažje prenašali naša obdavčenja, z zavestjo, da lahko bi bilo še slabše. GOSPODARSKI PRITISK Na ameriškem kontinentu je zdaj samo ena dežela, namreč republika Argentina, ki še vzdržuje diplornatske zveze z Nemčijo in Italijo. Žedinjenim državam je sevpda zelo neljubo, da se more v Argentini še vzdrževati gnezdo sovražnih špijonov in sabotažnikov. To nevoljo je naša republika pred nekaj dnevi pokazala s tem, da je ukinila izvozne licence za Argentino vsem ameriškim tvrdkam. Licence bodo omenjene tvrdke mogle obnoviti le na podlagi dokazov, da se iz Zedinjenih držav v Argentino izvaža no blago ne pOsUja našim sovražnikom. Vsa trgovina iz naše republike v Argentino je s tem u-stavljena in le majhen del iste ho morda polagoma obnovljen. _fc__ NAPREDNA GEORGIA Pretekli teden so voiilci v državi Georgiji z veliko večino o-dobrili 28 dodatkov k državni ustavi. Najvažnejši med njimi je dodatek, ki daje volilno pravico 18 let starim državljanom. Argument za ta dodatek je bil, da če je 18 let star fant dober za vojaka in za obrambo domovine, je tudi dovolj dober za vo-lilca. IZGOVOR ALI PRIZNANJE Govornik na italijanskem radiju v Rimu je pretekli teden priznal, da imajo zavezniki stra-tegično zelo važno pozicijo v A-friki, odkoder morejo napadati evropsko celino. Dalje, da imajo zavezniki v posesti otok Malto, od koder se je vodil napad na Sicilijo. Tožil je> da so italijanska letališča in komunikacije v krajih, ki so gosto naseljeni, kar je za italijanske vojne operacije nerodno. Glede zavezniške invazije Sicilije je dejal: “Nikdar ni še bilo kako vojno podvzetje naštudirano in pripravljeno s tako preciznostjo in natančnostjo”. CENA PREMIRJA Nesposobni francoski voditelji, ki so najprej verjeli v staromodno obrambo in ki so v letu 1940 podpisali premirje z Nemčijo, so spravili Francijo v večjo nesrečo, kot če bi se bili u-maknili v Afrik° in ostali v vojni. Nemci so pozneje itak okupirali vso Francijo in Francija je od leta 1040 izgubila naj- AVSTRIJA NA VRSTI Nemci so zadnje čase premestili mnogo važnih industrij iz ogroženega Porurja v Avstrijo, kjer jih za enkrat ne dosegajo zavezniški bombniki. Toda Avstrijci se upravičeno bojijo, da bodo zavezniški letalci v doglednem času začeli bombardirati tudi nemške industrije v Avstriji. Poleti bombnikov segajo na vedno večje daljave in zavezniki se počasi pa gotovo približujejo svojim ciljem. KAKOR V BIVŠI AVSTRO-OGRSKI Iz Moskve poročajo, da je med nemškimi vojaki, ki jih Rusi ujamejo vedno več ne-nemških vojakov, celo Čehov, Poljakov in Francozov iz Alzacije. Proti vsem določbam mednarodnega prava silijo Nemci prebivalce zasedenih krajev, da služijo v nemški vojski. Ti vojaki so sicer razpršeni med Nemce, vendar se ne bojujejo za svojo zatiralko Nemčijo s posebnim navdušenjem in se dajo ujeti, kadar koli se jim nudi prilika. Zdi se, da postaja nemška armada po tem sistemu vsaj deloma tako nezanesljiva, kot je bila bivša avstro-ogrska armada v zadnji vojni, ki je vsebovala stotisoče vojakov, ki so smrtno sovražili Avstrijo. Iz poročila, ki ga je pretekli teden poslal ameriški korespon-dent Richard Mowrer iz Sicilije, je razvidno, da so bili celo med nemškim vojaštvom v Siciliji namešani nenemški vojaki. Med nemškimi ujetniki, ki so jih zajeli Američani, je bilo nekaj Francozov iz Alzacije. Za nas pa je še posebno zanimivo poročilo, da sta bila med temi u-jetniki tudi dva Slovenca, ki sta le slabo nemško govorila. Po sili sta bila uvrščena v nemško armado in sta bila zelo vesela, da so ju ujeli Američani. Odkod sta bila doma, ni navedeno, toda skoro gotovo sta bila iz Spodnje Štajerske ali iz Gorenjske, katera dela Slovenije so Nemci enostavno priključili nemškemu rajhu. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR IZVRŠEVALNI ODSEK: ^ Predsednik: J. N. Rogelj .......... 6208 Schade Ave., cleveland’63’C0in; 1. podpredsednik: Frank Okoren ........ 4759 Pearl St., Denver- ■ ^ 2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, Turtle Cl 3. podpredsednik: Joseph Kovach ........ 132 East White St, H?,^ 4. podpredsednik: Anton Krapenc...... 1636 W. 21st Place, cn“"?'p*: 5. podpredsednik: Joseph Sneler ........ 5322 Butler St., 6. podpredsednica: Mary Predovich ......... 2300 Yew St., Butte, Tajnik: Anton Zbašnik ........................... AFU Bldg., ™ ^ Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr................. AFU BldjJ-, J Blagajnik: Louis Champa ..............................— Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch ..... 618 Chestnut St., pit Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, S233 St. Clair Ave., Clever NADZORNI ODSEK: . Jj I Predsednik: John Kumse................... 1735 E. 33rd St., Lora^’j jt 1. nadzornik: F. E. Vranichar............. 1312 N. Center St., ^ 2. nadzornik: Matt Anzelc________________________ Box 12, AUTO**, f» 3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr...................Box 185, 4. nadzornik: F. J. Kress.................. 218—57th St., Pit»DU* FINANČNI ODSEK: ^I J. N. Rogelj ...................... 6208 Schade Ave., Cleveland, | Anton Zbašnik, tajnik..............................AFU Bldg., M John Kumše................................ 1735 E. 33rd St., L01® ^ ff. Frank E. Vranichar _______________________1312 N. Center St., J * Andrew Milavec, Jr. .............................. Box 185, BoUS'0"’ * GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: Anton Okolish __________ 1078 Liberty Ave., EarbertM ^ 1. porotnik: Frank Mikec ..................... Box 46, StraD^g, ■ 2. porotnica: Rose Svetich................................ n 3. porotnik: Steve Mauser.................. 4627 Logan St., DeSvft'S.f 4. poroto^^gna^aj^_____^83^n^^o^^^e^^®^^ jt Ob 45-letnici zvišane nagrad Ameriška bratska zveza plačuje zdaj za novo pridobljene <3*®* in mladinskega oddelka spodaj navedene nagrade. * Za člane, zavarovane: , . v razredu “D” za $ 250.00 zavarovalnine, $ 1.50 nagTi.'. v razredu “D” za $ 500.00 zavarovalnine, $ 2.50 nagr* ’ v razredu “D” za $1,000.00 zavarovalnine, $ 5.00 nagr* ' v razredu “D” za $1,500.00 zavarovalnine, $ 7.00 na^r* ' v razredu “D” za $2,000.00 zavarovalnine, $ 9.00 nag« ’ v razredu “D” za $3,000.00 zavarovalnine, $12.00 nagraJe; v razredu “E” in “F” za $ 250.00 zavarovalnine $ 2.00 v razredu “E” in "F” za $ 500.00 zavarovalnine $ 3.00 v razredu “E” in “F” za $1,000.00 zavarovalnine $ G-9® v razredu “E” in “F” za $1,500.00 zavarovalnine $10.00 na*^e; v razredu “E” in “F” za $2,000.00 zavarovalnine $12.00 na*\je, v razredu “E” in “F” za $3,000.00 zavarovalnine $18.00 f Za novopridobljene člane mladinskega oddelka: asfM Za razred “JA” $1.00 nagrade od člana; za razred “JB” S3-0® ^ fi> razred “JC” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; za razred “ ^$6 ' zavarovalnine, $5.00 nagrade; za razred “JD” za $250.00 zavar®'*^' ; nagrade; za razred “JD” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; ** za $1,000.00 zavarovalnine, $5.00 nagrade. riAo$ Do navedenih nagrad so upravičeni tisti člani in članice, kLke člane ali članice v odrasli ali mladinski oddelek Ameriške brats* ' grade so izplačljive, ko so novi člani vplačali vsaj po šest mesečni**^ hlevu nastali požar. * V nedavni izdaji Nove Dobe je brat Anton Krapenc, tajnik društva št. 70 ABZ in obenem naš četrti gl. podpredsednik, zelo ginljivo opisal “dolžnosti” društvenih tajnikov. Vsi društveni tajniki, ki so dotični članek prečitali, so nedvomno soglasno vzkliknili: podpora! Nato pa so si s solzami v očeh zaželeli podpore svojih društvenih sobratov. Da bi le njihove pobožne želje ne bile zaman! * ^ V okrajni ječi v Sacramentu, VREMENA SE JASNIJO V newyorskem dnevniku New York Times smo nedavno čita-li, da je angleška vlada oficijel-no priznala jugoslovanske upornike, ki so poznani pod imenom partizani in katere vodi vojskovodja Tito. Tam je bilo tudi o-menjeno, da angleške vojaške oblasti tudi po možnosti zakla-dajo partizane z orožjem in drugimi potrebščinami. Te dni pa smo čitali v newyorškem tedniku “In fact” sledeče: “Ofi-cijelna British Broadcasting Corporation zdaj več ne omenja generala Mihajloviča, ampak daje poln kredit partizanom, ki se v resnici borijo. Največ propagande za Mihajloviča prihaja iz Kaira, kjer vedri večina jugoslovanskih reakcijonarjev”. HIŠA ZA GOSTE (Nadaljevanje s 1. strani) vojne. Nad dvajset let zdaj gospodinji tam Mrs. Victoria Gea-ney, ki obiskovalcem s ponosom pokaže spalno sobo, kjer so prenočevale take odlične osebe kot Vladimir Molotov, ruski komisar zunanjih zadev, Prado, predsednik republike Peru, Morinigo, predsednik republike Paraguay, Peter Frazer, ministrski predsednik Nove Zelandije, jugoslovanski kralj Peter in grški kralj Jurij. Oprema Blairove hiše, kjer prenočujejo taki odlični obiskovalci Washingtona, je še vedno Oton Zupančič: Sami so razmajali se zvonovi v ta lepi dan, kot golobice v soncu jim glasovi hite čez plan. Nad njimi, glej, oblaki se belijo čez sneg planin; kaj so uzrli v dalji, da kopnijo v morje »višin? PROSLAVA JUBILEJA l je i® til tetro' ista ali vsaj taka, kakršna je bila, predno je prejšnji lastnik Blair prodal poslopje vladi, in vsebuje mnogo znamenitih starin. V razdobjih med obiski odličnih oseb je v Blairovi hiši lc malo služinčadi, ob časih obiskov pa se seveda število služabništva znatno poveča. Državni department tudi poskrbi za odgovarjajočo zastavo, kadar je v Blairovi hiši kak znamenit inozemski gost. RAZNE BOJNE FRONTE (Nadaljevanje s 1. strani) dne vremenske neprilike in je napravila znatno škodo na zimski pšenici. Tudi mrčes, imenovan “boll weevil,” ki uničuje pridelek bombaža, je s svojega stališča dobro prezimil. Precej škode povzročajo tudi japonski hrošči. Drugi mrčesi, ki običajno na veliko uničujejo važne farmske pridelke, pa so se letos pojavili v nenavadno malem številu. Mnogo nas je bilo, ki smo se jezili čez letošnjo hladno in mokro pomlad. Vreme je bilo na splošno neprijetno za vse, far-merji pa so se posebno bali za poljske pridelke, katerih ni bilo mogoče pravočasno posejati, ali pa, ki se posejani niso mogli v neugodnem vremenu pravilno razvijati. Toda v sledečem gorkem vremenu so se zakasneli poljski pridelki hitro popravili, hladno in deževno pomladno vreme pa jih je rešilo mnogih rastlinskih škodljivcev. Tako so včasih dozdevne neprilike, čez katere se jezimo, v resnici sreča za nas. Iztok zapadu dobro } od zarje vžgan, blagor vsejala čez P° ■ je višnja dlan. Kaj tod lepote bujne Glej, sredi trav f srce se kot ovčica ti vseh zelenjav. Razsodbe gl P? nega odbora A* 204-423. j w Priziv brata Frank8^ člana društva št. 20 <^ Pennsylvania, v pritožuje, da ni P1’^6^ ne podpore za dobo -ji lezni od dne 10. fe^ ^ do dne 14. aprila 19 ' se je dognalo, da Je ^ izplačilo podpore n8 V dne 31. marca 1943, A d ček nekje na poti lZgj|| kar je bil narejen j slan prizivniku. Prl2., obenem trdi, da je šan na bolniški P0®*, prej omenjeni dobi J1* lezni. Preiskava je poka2® ^ prizivnik bolehal vsle ^ be, dobljene pri del*1’ j februarja pa do dne ^ 1943; in od dne 3. ^ dne 14. aprila 1943 J označeno v točki 32^'^ f-ro se plača ne več K J Bolniška podpor* > izplačana za polno-gove bolezni, dobljeD° .jtj poškodbi, in za bojie i omenjeno, pa 28 dl* bah prej omenjene t° J ni porotni odbor je X0&f, videl, da mu je bila P jji plačana pravilno i*1 zivnik trpel na krajšanju iste. Anton Okolish, ^ Rose Svetich, SteVe -jji Ignac Zajc, P°r° ABZ. j California, je bila zaradi nekega delikta zaprta Mrs. Dale Thrapp, ki se ga je na neki nepojmljiv način večkret nažehtala in po-i tem uganjala razne norčije, ki so lastne pijancem. Oblasti so . ugibale, kako se ženska napije v skrajno prohibicijski ječi, dokler ni neko bistro oko ugledalo malo luknjico v vratih celice. Neki dobrodušni obiskovalec jo je skozi tisto luknjico v vratih oskrboval s primernimi količinami brandya. Zlata California! ' * Podpredsednik Zedinjenih dr-žatf, Henry Wallace, je v svojem nedavnem govoru med drugim VNITBD ■tat«* ■ ENGLISH SECTION Of ▼ Olf>c,a,°r9<*o of the American Fraternal Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Guard Your Health Today! Make Provisions for Sick and Disability Funds the yarding one’s health is a vital requisite on count 0nik ^ron^ Never before in the history of our ^ ^ ^een so essential to stay healthy. Those tjjjg •ave had the misfortune to have been ill lately know been1S ^r,Ue- Thousands of physicians and nurses have HUftP ^01’ ^U^y in our armed forces. Tomorrow burder°US °^ers be called. This places a double n upon the physicians and nurses still at home. Vei'y day we are cautioned at home and at work to accil a.rd our health, to practise safety in order to avoid heih and to eat the right kinds of food which will ' P bUld up our bodies. the vi^ accident is caused by carelessness, either by accjj 101 himself or another thoughtless person. These cojjjg ® could be greatly reduced if everyone would be-Sa*ety conscious, at home and at work. Other ill-greato fresu^ from improper diet, over-fatigue and the ^ecaur enemy man: the common cold. With proper ed, ll0Iis, much of this sickness could have been avoid- y°U j^?ke it your duty to keep healthy and in doing so a LoUi alleviate the burdens of doctors and help build toy America. L°Wever, if you are one among the many persons haps ave been misfortunate enough to become ill, per-^al Tt1 ^ere ^01’tunate enough to be an American Fra-fronj Union member who is receiving sick benefit funds atitj diUiK—n^on‘ ^es> y°u can be insured against illness VH Ability in our organization. Many members can ati0ll k °r fact that our Union has paid sick and oper-t°r bi]ie{?e^s which came in mighty handy when the doc-3re erif.;lad to be paid. For a nominal fee our members Enron s anc^ disability benefits of the AFU. fluid v1 0Ur Union now and sign up for the sick benefit aboh’j. ur lodge secretary will gladly explain to you °ur various benefits. aust°. °ne knows what awaits him in the future. Today ‘la la*. accidents are numerous. Also, regardless of «Ce tire restrictions, there were 40,000 traffic deaths western accorc^ing to the figures of the Safety Council. ‘ to?y y°ur neighbor was hurt; tomorrow it may be ^Prov^e ^or such emergencies by enrolling re 0^Ur tJnibri Has many types of insurance.. Pick out Via ^ suited to fulfill your needs. Inquire about Pays 1tell your neighbors and friends about them! It for« 0 belong to the American Fraternal Union which Se 0f Pas^ 45 years has served its members in their fion J jp'eatest need. Enroll now and have the satisfac-^ct6r] ^n.owing that you and your family will be pro-against all the emergencies of life. / 4 \ I Results in AFU 45th Anniversary Membership Campaign AFU 45-Point Honor Roll: Lodge No. 21, Denver, Colo. Lodge No. 114, E^ly, Minn. Lodge No. 2, Ely, Minn. Lodge No. 225, Milwaukee, Wis. is ^ lodges having 10 or more points this week W ^ws: Lodge No. 70 of Chicago, 111., 36 points; ofCje ^°- 190 of Butte, Mont., 36 points; Lodge No. 37 'A 1|>erereVe^and, Ohio, 30V2 points; Lodge No. 28 of Kernih %o., 28 points; Lodge No. 66 of Joliet, 111., 24 ft W ’ Lodge No. 55 of Uniontown, Pa., 21% points; VY^°- 43 of East Helena, Mont., -17% points; Lodge % u* Euclid, Ohio, 20 points; Lodge No. 101 of ^ o?burg> Colo., 19 points; Lodge No. 229 of Struth-S 18 points; Lodge No. 84 of Trinidad, Colo., Wp ; Lodge No. 88 of Roundup, Mont., 16 points; WNo- 44 of Barberton, Ohio, 16 points; Lodge No. ^nn-> 15% points; Lodge No. 170 of Chicago, ^ Points; Lodge No. 120 of Ely, Minn., 14 points; j [tWj ^°- 114 of Ely, Minn., 13 points; Lodge No. 40 of Pa., 13 points; Lodge No. 21 of Denver, Colo., ; Lodge No. 85 of Aurora, Minn., 12 points; 140 of Morley, Colo., 12 points; Lodge No. 57 * ^a., H-*/2 points; Lodge No. 30 of Chisholm, ^ Points; and Lodge No. 137 of Cleveland, Ohio, joints. V ^ Week 74 new members were enrolled; this was Se Week of the campaign. The leaders last week V No. 190 which added 12y2 points and Lodge y ca *ch added 10 points. During the 31 weeks of Ik^Paign, 674 new members were enrolled in the it . isj!,6 Apartment and 407 in the Adult Department. akes a total of 1081 new members! n \ eilleniber, our membership campaign comes to an 11 Nov. llth, this means there are only 14 more know the value of Pf®*J . tanks their bonds i P which they use in ba ^ day- „ will ! I* The third war-loan J ( September 9th, Secreta ^ ^ Treasury MorgenthaU ^ nounced that it ^ j fj “largest financing the history of the w'01 ^ of goal is 15 billion dolla1*'^ cans at home know ^ ^ push against the JaP® fllli! ^ Nazis iei coming off s ^1 tlie is why they are inves ^ tye money in war bonds- ^ ^ they want to share m° \ wages with their fig11 1 v * * pf y- 4* -* rfl* ‘\i “My partner and IJjJj ^ a trip through the de jjj week. He’s taking % Ion of whiskey for ra | bites.” \ Dude: “And wha taking along?” Cowboy: “A couple L snakes.” * - fy, qAFU 45th Year Anniversary r The mind is its own place, and in itself Can make a heaven of hell, a hell of heaven. —Milton The American Fraternal Union now pays higher cash members who enroll new members in the Adult and Juvenile The awards are as follows for the Adult Department: For Plati “D” Insured for $ 250 death benefit, 9 1.50 For Plan “D” insured for $ 500 death benefit, $ 2.50 For Plan “D” insured for $1,000 death benefit, $ 5.00 For Plan “D” insured for $1,500 death benefit, $ 7.00 For Plan “D” insured for $2,000 death benefit, $ 9.00 For Plan “D” Insured for $3,000 death benefit, $12.00 For Plan “E” and “F” insured for $ 250 death benefit, S 2‘ For Plan “E” and “F” insured for $ 500 death benefit. $ 3 j/Pj For Plan “E” and “F” insured for $1,000 death benefit, 9 6 M W For Plan “E” and “F” insured for $1,500 death benefit, For Plan “E” and “F” insured for $2,000 death benefit, For Plan “E” and “F” insured for $3,000 death benefit, $l8- I Awards for enrolling new juvenile members: fvfi i $ A 3'#0 * n(l * .it For Plan “JA" $1.00 award; for Plan “JB” $3.00 award; tot for Plan "JD” foe $250 insurance, $1.50 award; for Plan “JD” tot $500 insurance, $3.00 award; for Plan "JC” for $1,000 insurance. ^ or S5 $3.00 award; for Plan “JD” for $1,000 insurance, $5.00 award. All members who enroll new members in the adult or iuV ments of the American Fraternal Union are entitled to the*6 ^ awards will be paid when the new members have paid six montb* I Ale Problem of Trieste By Iva* M. Tchok I (Continuation) Were ^°usands of Slavs flam* I lanized<” but their giai . °Wed their Slavic ori-the cha,1S. to describe ^ivenes?"1’ *ntolerance’ aS' with wv ? and ruthlessness Austria *+ kalians under 'K Trieste tlxe Slavs in ¥ Wf, .'7 Hitler in “Mein *! *>aii»S.looke<1 upon Slavs toli »otto -if101’ race' Under ths 't Vt^re Tutt0” (“Dare } the kalians were ^ Populate ° Smash the Slavic 'f fiatov the Julian March-I! tlhashed UgT°slavs refused t0 4 y builf ' ey Progressed. ^ ^ools h ^e*r own Private ^ial evel°Ped their com-Prisgg a®!d financial enter-Hs’pCOntrolled their own ®ef°re ji Peratives, and so on. vj I9j4 n, °U^reak of the war $ "’ere e kalians in Trieste 1<* »oU]d , rai(1 that the Slavs * {leitietlt: C°^e the dominating ^ ovei.«^6 city’ •>ust as they '1 the c;t med the Italians tiail «es along the Dalma- ^ta«iwVlSp.lit (Spalato), P ^ the e enico) and others. ^14, the'on1' n°^ broken out in e°ftife . s would have be-^ ^ara) p?nant also in Zadar Trieste\ 1Je^a (Fiume), Trst The \v an(^ ^01'ica (Gorizia) rUpte(j ,^r °f 1914-1918 inter-*'°D°ftrls Peaceful penetra-^arch h 6 c^es of the Julian S the^p^e Slavs. After the “rUtal f ascists stopped it by ttVef8e °+Ce and attempted to StKfJ/ When asked by a ^ent • 6r Italian par- of tLn ^0rne about the fužini e Slavs in Italy, Mus-*^8e 0„nsvvered without any ^ ft 6 Slavs In hP ie Italian borders jfeed e a®similated” or Ital-n ss°lini’s secretary, «sQ^Vescribed all Slavic citi-a^y(fs “lurba anonima ,gm Van ,0r “a nameless bunch n 1« apt) Pe°Ple-” The en-jj Vch !fa^Us of the state, the , Schools, the army, ^sirin* Party was employed N°nai ate” the Slavs. Their ^Utity ^l0Perty, liberty and His Were attacked by Sicj. legislative acts and £ decrees and by brutal 111 SJ-.J*the history °f ’ Nple ere are not many 8 °f such totalitarian, Wallcearid ruthless racial in- V?V & . J'estg Scist authorities in .Slav„ r°hibitecl employment I, '^bov-Vi ^r°m the immediate j,%°te(j0od of the city and f immigration of remote parts of *eHedi ry‘ ^e Italian “En-a Treccani” for 1937 ^er the armistice, «^cte160 from Puglie; L n Sicily; 3,084 from **d 2,581 from Lom- 4 ■A it* sii :up? bSi A 'A J FIGHTING JUGOSLAVIA The Struggle of the Slovenes By BORIS FURLAN, Professor of Political Philosophy at the University of Ljubljana (Jugoslavia) (Continuation) Persecution of the Church Of the 652 clergymen in the diocese of Maribor, 503 of them were arrested on the very first day of the occupation. The imprisoned priests were subjected to the greatest humiliation, as we recounted in a previous chapter. They beat a 76-year old Jesuit in prison so severely that he died of injuries a few days later. The priests that are still at liberty may perform their pastoral duties in a very limited sphere. On the German occupied territory, all monks without exception were driven out and their buildings and estates confiscated. Likewise most of the other church property has been confiscated and is now occupied by district offices, gendarmes and teachers. Acts of sacrilege in the consecrated edifices are common. Reports speak of many violent interferences with church services; chapels have been changed into dance halls; consecrated hosts have been desecrated; chalices have been used for secular purposes, crucifixes have been defiled, etc. Some historically artistic churches have been blown up with dynamite. By legal decree, all Slovene inscriptions in churches and in cemeteries had to be removed and replaced by German inscriptions. Then there was issued the ban on the use of the Slovene language at church services and at public prayer meetings, then the ban on Slovene church singing, which had reached a very high level throughout Slovenia, and finally, the ban on Slovene sermons. In the Province of Ljubljana, the Italians disbanded the Old Catholic Church and closed the diocesan vicariate which was under the diocesan curia at Zagreb. The reason given by the Italians for disbanding this church body was that it permitted divorce in marital relations. This, they said, was detrimental to the public order of the Italian State. In Prekmurje, the church is completely in the service of the Magyarization of the Slovenes. The bishop of Sombotelj replaced the Slovene clergy with Magyar priests and instructed the latter to co-operate in every possible way with the administrative authorities in order to speed up the Mag-yarization of the Slovenes. The! imported clergy immediately i introduced Magyar sermons | and Magyar church singing, and even catechism is being taught in Magyar. Most of the Slovene clergy were deported into the interior of the land. In exceptional cases, where they were permitted to stay at their places, the Slovene pastors were placed under the control of J young Magyar assistant priests. Reorganization of the Civil Administration How carefully the perman occupation was prepared in advance is proven by the declarations of which we have already spoken, and especially by the fact that already four days after the occupation, the entire imported administrative office force was functioning efficiently. The civil administration was reformed, so as to make it uniform with that of the Great Reich. In the principal cities they established a new Country Council and new administrative units. The keeping of records of the civilian population was taken away from the church communities and given over to the newly established office of the Civilian Status. The Germans try to increase the efficiency of the new civil administration by calling regular staff meetings at which the chief of the civil administration confers with the leaders of the various departments, together with the commanders of the Safety Guards and the gendarmes. The activities of the various departments are thus coordinated, and the efficiency of the announced decisions increased by the prompt intervention of the armed forces whose word, to be sure, on all civil administration matters is final. The new administration recognized none of the obligations of the former Yugoslav state, even though it seized all the wealth of the state on the occupied territory arid confiscated private possessions that were worth billions. The pensions of former state employees and all the other state appropriations were also immediately rescinded, except in cases where the German nationality of Yugoslav citizens was involved. (To be continued) Dc you share you car with other workers? If you do, the Greater Cleveland Safety Council asks you to remember that it takes better brakes and greater alertness to stop a, car in a given distance when it is carrying a full load. Keep your brakes in extra good condition, for the safety of yourself and your fellow victory workers. Foreign Maps Wanted for Military Use The War Department needs detailed maps of all foreign areas. All individuals and commercial concerns having in their possession large-scale maps, city plans, port plans, guide books or aerial photographs should write to the Army Map Service listing the material m their possession. Arrangements will then be made to examine the material and if needed by the War Department and not available as gifts, copies will be made and the originals returned to the owners. The following material is wanted: Large-scale maps (1:500,000 or larger) of areas outside of the United States and Canada. Detailed topographic maps, city plans and port plans, as well as guide books and travel folders containing maps. Aerial photographs, survey notes and geodetic control data. The more recently issued the better. Not Needed United States Government issuances and such obvious sources as National Geographic Society; these are already on file. War Department Army Map Service Corps of Engineers—U. S. Army Chicago Library Branch 79 West Monroe Street Chicago, Illinois DOPISI Chisholm, Mink. — Po dolgem času se spet oglasim z nekaterimi novicami. Najprej naj omenim, da bo imela Ameriška ju goslovanska zveza ■ v. •. Minnesoti dne 29. avgusta svoj 19. letni sestanek. Vršil se bo tukaj na Chisholmu in sicer v Community Bldg. Ne bom opisoval dobrih del, katere Je ta organizacija napravila naš narod tu v Minnesoti. Marsikateremu rojaku je pripomogla do skorje kruha in marsikaterega je obvarovala pred izkoriščanjem. Zato je prav, da'gojimo to organizacijo v korist naše mladine, vojakov in Jugoslovanov splošno. Ko pišem o tej organizaciji, si ne morem kaj, da ne bi se spomnil na njenega usta-novitelja, pokojnega Johna Mo-verna. On bi mogel izpopolniti še marsikaj pri tej organizaciji, če bi še živel, žal, da že počiva pod tiho gomilo. Pokojni John Movern je imel mnogo prijateljev, a zdaj se ga le še malokdo spomni. Zato naj rečem s pesnikom Gregorčičem: “Spomni se te lajik skromni in pa— nebo.” Sedaj pa naj še nekaj o vzporedu gori omenjenega sestanka. Običajne konvencije Ameriške jugoslovanske zveze v Minnesoti j so se navadno vršile dva dni. V teh izrednih časih pa. smo jo omejili na en dan, to je na nedeljo 29. avgusta. Registracija se bo pričela točno ob deveti uri zjutraj in zaključi se točno ob drugi uri popoldne. Med deveto uro dopoldne in dvanajsto uro opoldne bodo zborovali razni odseki. TQČno ob eni uri se začne zborovanje in se zaključi približno ob pol šestih popoldne. Večerja za vse zunanje delegate, kakor tuai za delegate iz našega mesta, ki bodo želeli, se bo servirala med šesto in pol-osmo uro v spodnjih prostorih Community poslopja. Zaradi tež-koč pri nabavi jestvin, ne bo banketa, ampak samo omenjene, večerja. Poskrbljeno bc, da nobenemu ne bo treba lačnemu iti domov. Zvečer bo času primeren program. Pomagali nam bodo tudi rojaki iz Eveletha in Hibbinga. Rojakom priporočam, da sežejp po vstopnicah, ki so že v predprodaji med člani. Program se bo izvajal v avditoriju Community poslopja in se bo pričel ob 8. uri zvečer. Vzpored: “America,” poje vsa avdijenca; John Gornick, Jr., mestni župan, pozdravi navzoče; Frank L. Te-kavetz, predsednik kluba 9, se zahvali; s petjem nastopita Olga Praznik in Julia Baraga Na-saeth iz Hibbinga spremljani na harmoniko po Franku Smoltzu iz Chisholma; “Slovenija toži,” Mrs. Anton Lenich iz Eveletha; petje kvarteta Eveleth (Mrs. Klemenčič, Julia Modic, John Kuzma in Frank Lokar, na piano spremlja Mrs. W. Brank); “Padlim vojakom,” deklamira Mrs. Klemenčič iz Eveletha; “Živa slika”; petje Koščakovib sester iz Chisholma, na harmoniko spremlja Frank Smoltz; poezija, čitana po Miss Frances Usenik iz Eveletha; Mrs. W. Brank in Mrs. J. A. Ambrozich nastopita v duetu, spremlja ju na piano Miss Betty Resman, vse iz Eveletha; “Pesem očetom in materam” (Misses Mary Nemgar, Patricia Jurkovich, Mary Ann Brince, Mary Jean Ritmanich, Patricia Chappel in Janet Capovek, vse iz Eveletha) ; v duetu nastopita Mrs. Klemenčič in Mrs. W. Brank, spremlja ju na piano Miss Betty Resman iz Eveletha; vence na gomilo polagajo sledeče deklice, vse iz Eveletha: Marian Steblay, Kathleen Pollock, Andr in Kvaternik, Mary Steblay, ta skupina nastopi v živi sliki. — Sledila bo igra enodejanka “Slovo vojaka od matere in sestre.” Vprizorijo jo evelethski igralci pod vodstvom Mrs. W. Brank in Mrs. A. Lenich. Igralci: Mrs. Anton Gornik, mati; Jeannette Repar, hči;' John Strah, sin-vojak. Program bo zaključen s himno “Hej Slovenci,” ki jo poje vsa avdijenca. Vodstvo za tikete večernega programa je poverjeno Mrs. Joseph Loushin, vodstvo kuhinje in serviranje večerje pa Mrs. Jennie Zobitz. Seveda, pomagale bedo naše dobre rojakinje iz naselbine. Vsi rojaki in rojakinje v železnem okrožju Minnesote so vabljeni, da posetij) to prireditev. Vsi, ki pridejo, bodo nedvomno odhajali na svoje domove z lepimi spomini. Pozdrav in na svidenje v nedeljo 29. avgusta! * Frank L. Tekautz. Waukegan, III. — V soboto desetega julija smo pokQpali na tukajšnjem pokopališču “Garden of Memories” našega sobrata, zavednega delavca ter organizatorja raznih društev v naši naselbini, Louisa Laha. Ne bilo bi prav, da se ne bi nikdo ! spomnil tega moža po njegovi ; smrti, saj je mnogo storil za napredek waukeganske naselbine. Ko sva zadnjikrat govorila, mi je kazal vozni listek za v Cleveland ter mi povedal, da gre na pogreb njegove sestre Mrs. Jereb, one zavedne žene, o kateri smo čitali, da je v svoji oporoki odklonila vse vence in rože na njeno krsto, pač pa naj se porabi ves za tak denar za siromake v stari domovini. Naročil sem mu, naj mi po zdravi tam v Clevelandu vse moje znance in prijatelje ter naj mi poroča, ko se vrne, kako se imajo. Žal, da pokojni Louis ni tega mojega naročila popolnoma dovršil. Par dni za tem, ko se je vrnil od pogreba njegove sestre, je nagloma tudi sam zaspal spanje pravičnega ter se ! rešil mizernega življenja, kate rega je živel vsa leta, odkar je bil ločen od njegove družine. Pokojni Louis Lah, je prišel , v Ameriko za njegovim očetom še kot mlad deček. Ustanovil s« ■je v naši naselbini ter posta! markatna osebnost, posebno ns 'društvenem polju. Bil je sousta n o vitel j društva Sv.'Roka, št 94 ABZ, soustanovitelj Sloven-i kega narodnega doma, katerega predsednik je bil več let. Ustanovil je tukajšnjo Slovensko samostojno društvo, katero se je pod njegovim predsedništvom briljantno razvijalo ter je tudi še sedaj na jako trdni finančni podlagi. Bil je pevec ter izboren basist pri tukajšnjem pevskem zboru do zadnjega. Ko smo že vsi prejšnji pevci ali opešali ali pustili, je on še vedno pomaga! pri petju naši mladini z njegovim lepim basom. Pokojnega Louisa ni bilo težko soditi, ker srce mu je bilo na dlani. Bil je dobrodušen in ljubeznjiv. V pogovorih je bil vedno živahen in po navadi duhovit in dovtipen. Velikokrat je iz veselega razpoloženja prehajal v tužnost. Smeh in jok sta mu včasih enako prijala. Ljubil je družbo, samote se je bal. Sedaj pa spi osamljen na krasnem mirodvoru v “Vrtu spominov.” Pogreb tega moža je bil krasen. Naša naselbina mu je izkazala zadnjo čast z veliko udeležbo pri pogrebu, kot v zahvalo pokojnemu Louisu za vsa nje-! gova dobra dela, katera je storil za celokupnost naše naselbine. Ob krsti smo mu njegovi so-pevci zapeli “Gozdič je že zelen,” ob grobu pa sta imela sobrata Frank Brence in John Železnik, jako krasna ter pomenljiva govora. Napisal sem te vrstice v spomin mojemu dolgoletnemu prijatelju ter sobratu za vsa njegova dobra dela, katera je dovršil na polju fraternalizma. Velikokrat mi je potožil o njegovem mizemem življenju, katerega je živel. Tolažil se je le z našo lepo slovensko pesmijo, katero je do zadnjega diha ljubil. Zdaj pa počiva v miru, ter, kot pravi pesnik: “Ob grobnih vratih vse nadloge” Preminejo, da več jih ni, Ljudi bogate in uboge Pokriva skupna plast prsti.” Bodi mu ohranjen blag spomin. Paul Bartel. Chicago, III.—Vkljub vojnemu času si tu v Ameriki moremo privoščiti nekoliko počitnic vsaj enkrat na leto v poletju. Jaz sem dobil deset dni dopusta, katerega sem porabil nekoliko doma, nekaj v Clevelandu, največ pa pri svojih stariših na Bes-semerju, Pa. Obiskal sem tudi New Castle, Pa.; Girard, Youngstown in East Palestine, Ohio. Povsod imam nekaj znancev in prijateljev, med katerimi sem prisrčno sprejet in dobro postrežen. Pred več leti sem tudi jaz delal v cementarni na Bessemer-ju, kjer moji stariši še zdaj živijo, kakor tudi moj oženjeni brat ter omožena sestra. Užival sem med njimi par dni prav prijetne domače zabave. Moj brat me je vozil okrog po drugih naselbinah s svojim novim avtom, ki zelo lepo teče—dokler ne zmanjka pointov za gasolin. Pred par leti je res imel samo nekakšen ropotajoči kolovrat, toda “gasa” je bilo takrat še dovolj, zato sva se tudi več vozila po bližnjem okrožju. Kot po drugih naših naiselbi-nah, imajo tudi na Bessemer-ju podporna društva, ki dobro napredujejo. Poslali so tudi zastopnike na Slovenski narodni kongres, ki se je vršil lansko jesen v Clevelandu. Dozdaj še .'nimajo podružnice JPO-SS in i gANSa dasiravno sentiment med ; ljudstvom prevladuje za obe or-. ganizaciji. Za stvar je že pre-?1 cej zanimanja, o čimer sem se . prepričal iz družabnih pogovo-» rov tamkajšnjih Slovencev. Posebno se zanima za organizira-l nje teh postojank Mrs. Mary i;Snezich, ki je bila tudi delega-; j tin ja v Clevelandu ne. kongre-l su. Ako ji bodo še drugi društ-tj veni odborniki pomagali, bo ■ kmalu imela naselbina posto-. jjanko za JPO-SS in za SANS. - !Obe ti organizaciji delujeta za Jgmotno pomoč ter za rešitev slovenskega naroda izpod tuj-jčivega tiranstva, zakar sta vredni vse naše podpare, tako za gmotno pomoč kakor za politično akcijo. SANS ima že nad osemdeset postojank po naših naselbinah širom Amerike, in skoraj povsod drugod je že akcija v teku za organiziranie istih, kar je vse pohvaie vredno. V East Palestini sem obiskal mojega prijatelja sobrata Valentina Dagarina, ki je večkratni bivši delegat ABZ. Njegova družina me je postregla s sladko pijačo, in pa pogovorili smo se o mnogih rečeh iz prejšnjih let, ko sem jaz živel v njih naselbini. Kako miljo od East Palestine, Ohio, stoji- “Ljubljana” na drugi strani meddržavne meje v Pennsylvania. Ta “Ljubljana” se je zdaj zmanjšala na same dve hiši, in v eni izmed teh hiš živi in še županuje “župan” sobrat Anton Jurjavčič. Včasih je “Ljubljana” imela tudi nočnega “čuvaja” v osebi Franka Kavčiča (po domače Kavka), ki pa se je zdaj preselil na drugo stran hriba—in “mesto” je postalo brez nočne patrole. . Rad bi bil obiskal tudi Franka Weedra, tajnika društva ABZ, pa ga ni bilo doma. Obiskal pa sem njegovo mater, kamor je pozneje prišla tudi njegova soproga. Hvala za prijazno postrežbo. Nameraval sem obiskati še več prijateljev v tem okrožju, pa mi je bilo zaradi kratkega časa nemogoče. Ko sem prišel pozno popoldne v Cleveland, je bilo že po tako-zvanih uradnih urah, zato pri Novi Dobi ni bilo nikogar v uradu. Poklical sem telefonično našega gl. predsednika Jankota N. Roglja, ki me je povabil na svoj dom. Dospevši k njemu, sva se par ur vsestransko pogovarjala o kampanji za nove člane in o 45-letnici ABZ, ter o drugih važnih zadevah, tikajočih se slovenskih, jugoslovanskih in splošno-evropskih vprašanja Nato me je odpeljal na stanovanje našega urednika A. J. Terbovca, kjer smo s prej-' šnjimi pogovori nadaljevali pozno v noč. | ! Naslednji dan mi je brat Ro-i gel j razkazal tiskarno Enakopravnosti, kjer se tudi tiska No-iva Doba. Potem sva se oglasila iv uredništvu Nove Dobe, kjer sta bila nujno zaposlena z delom za list urednik A. J. Terbovec in pomožna urednica oziroma urednica angleške sekcije, Mrs. Frances Eržen. Ker je uradno delo važno in neodložljivo, ju nisva dolgo mudila, pač pa sva se odpravila na razgled po mestu. Janko me je vozil s svojim avtom okrog važnejših clevelandskih zanimivosti, med. ka-|tere spada tudi hiša, v kateri je ; bil rojen naš četrti gl. podpredsednik, Anton Krapenc. Medtem se je približal čas mojega lodpotovanja, nakar me je Rogelj odpeljal na postaje, odkjer sem oddrdral nazaj proti Chicagu. Končno se lepo zahvalim prijateljema Rogelju in Terbovcu zc izkazano gostoljubnost za časa mojega bivanja v Clevelandu, kakor tudi sorodnikom in prijateljem v Pennsylvaniji in Ohio. V vaši družbi so mi potekle počitnice zelo prijetno in duševno poživljajoče! Joseph Oblak. Euclid, O. — V imenu odbornikov društva Napredek, št-132 ABZ, se želim zahvaliti članstva našega društva za lepo udeležbo na julijski seji. Upam, da se vsi tisti, ki so bili na julijski seji, udeležijo tudi naše prihodnje seje, ki se bo vršila v petek 13. avgusta ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih, in da pridejo na sejo še nadaljni elani, ki jih zadnjič ni bilo. Priporočljivo je, da se Člani medsebojno spoznamo, posebno z novimi člani, katerih imamo lepo število. (Dalje na 6. strani) continued) SALVAGE V, wv v/ VV- b \jriro . o w/ . . If the English think they can shake our confidence in our Fuehrer they are ^oroufhl/ mistaken!” Janko N. Rogeli: , - ^ ^ ut* Melika je nosa moč ! Velika je naša moč, ako je trdna in udejstvujoča tudi naša a, kadar srce in pamet delata nerazdružljivo na polju slovenskega samaritanstva v Ameriki. Vprašanje pri tem je le to, kako nam je mogoče poraziti vsakdanjo sebičnost in brezbrižnost, ki se je zadnja leta naselila v srca in. razum ameriških Slovencev in Slovenk. Toda vsi niso taki, najdejo se ljudje, ki so že zaživeli v sodobno in resno situacijo, v kateri živijo sedaj naši Upeči in zasužnjeni bratje in sestre onkraj morja. Pred dvema tednoma sem imel pogovor z zavednim in iskrenim Slovencem, ki lastuje in obratuje novo tovarno, v kateri izdelujejo potrebščine za ameriško vojno obrambo. Njegovo ime je Peter Lustrik. V družbi njegove: razumne soproge smo se pogovarjali tudi o tenkih in mračnih dnevih, katere preživljajo naši ljudje v domovini. To zaželjeno srečanje vam enkrat opišem v posebnem dopisu, kajti zaključek našega pogovora je bil ta, da mi je Mr. Lustrik izročil $500.00 za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. Hvala njemu in njegovi soprogi za pravilno razumevanje sedanjega družabnega reda, kjer je vsak izmed nas poklican, da pomaga in rešuje, kjer koli je pomoč in rešitev potrebna. Glavni blagajnik JPO,SS, brat Leo Jurjovec, mi je poslal sledeče poročilo za mesec julij: Prispevali so sledeči: Lokalni odbor št. 9, Waukegan, 111., $50.00; Frank Meglich nabral $10.00; naročniki Glas Naroda poslali $13.00; lokalni odbor št. 35, okrožje Collinwood, Cleveland, Ohio, $200.00; lokalni odbor št. 21, Denver, Colo., $25.00; lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo., $93.25; lokalni odbor št. 37, West Park, Ohio, $60.00; lokalni odbor št. g; Wil-lock, Pa., $6.17; lokalni odbor št. 29, Barton, Ohio, $20.00; podružnica št. 42, SANS, Hackett, Pa., $22.00; podružnica št. 47 SANS, $25.00; Mike Kusel, Chicago, 111., $5.00; in lokalni odbor št. 2, Cleveland, Ohio, $1000.00. Skupni dohodki za mesec julij so $1,529.42. Skupna blagajna JPO.SS je bila dne 31. julija —$54,866.44. Lokalni odbor št. 2 v Clevelandu, Ohio, katerega blagajnik je dobrovoljni in delavni Slovenec, Joseph Okorn, glavni uradnik Slovenske dobrodelne zveze, je zopet poslal na glavni urad $1000.00. S to pošiljatvijo je lokalni odbor št. 2 že poslal $8000.00. Predsednik John Pollock in tajnik Fr^nk Turek pravita, da moremo v tem letu doseči deset tisoč dolarjev, ali pa še več. Lokalni odbor št. 35 Collin-wood-Cleveland, Ohio, kjer vodi, piše in dela z neutrudljivo voljo poznani in zavedni primorski rojak, tajnik odbora, Joseph: Durn, je tudi poslal $200.00. Mr. Dum je zaposlen v svoji trgovini vsak dan, toda ga ni narodnega, društvenega, pomož-, nega ali kulturnega dela med nami Slovenci v Clevelandu, da se ne bi on udejstvoval z nasveti, pripomočki in resnim delom. Hvala mu lepa! Lokalni odbor št. 37, West Park, Ohio, je tudi prispeval $60.00. Mrs. Cecilia Brodnik je tam tajnica, vedno na delu s svojimi prijateljicami, ki čutijp bolest in trpljenje stare domovine. Tudi Slovenci v St. Louisu so nam poslali $93.25. Posebno se zanima za našo pomožno akcijo rojak Frank Žvanut, ki želi, da bi naši bratje dobili zadostno pomoč po vojni. Hvala vsem, ki so darovali! Naslov temu dopisu sem dal: Velika je naša moč. Ali se zavedemo te moči? Res je to! Silno moč imamo v sebi, ako jo ob pravem času spoznamo. Med nami imamo ljudi različf.ifega mišljenja, udejstvovanja in nazorov. Malo jih je, ki so pripravljeni delati zastonjsko delo za narod, malo jih je, ki bi hoteli prejšnim slediti in pomagati. Veliko jih imamo, ki so gmotno dobro zasidrani, toda jih ne poiščemo, da bi se odzvali naši pomožni akciji. Pomožna akcija rabi v vsaki slovenski naselbini ljudi, katerih imena čitate v časopisih, ki se udejstvujejo pri JPO.SS in sedaj tudi pri SANSu. V Kleinu, Mont., živi pripro-sta in dobrosrčna Slovenka, ki je bila v domovini vzgojena v revni hiši. Niso imeli dosti kruha, morda so ga pekli enkrat na mesec. Bila je večkrat lačna kot sita, zato je poprosila večkrat za košček kruha, pri sosedih. Globoko v spomin se ji je vtisnilo to življenje iz domovine, ona ga ni pozabila. Ko je nesreča zadela njeno domovino onkraj morja, spomnila se je s poživljenim spominom, kako sedaj trpijo ljudje v Sloveniji. Stopila je od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta, nabirala, prosila in dokazovala ljudem: Slovencem, tu-jezemcem in Amerikancem, kako velika nesreča je zadela njen narod. Štirinajst mesecev je ko-lektala, dobila otiske na nogah, da mi je poslala $226.67 za našo pomožno akcijo. To je plemenito delo usmiljenja in pomoči. Kje ji je enaka slovenska žena v Ameriki? Koliko dolarjev bi že bilo v naši blagajni, da ima ona sodelavko v vsaki slovenski ženi v Ameriki! Tu se pokaže, kako veliko moč imamo v našemu slovenskemu ljudstvu v Ameriki, ako bi vsi delali, apelirali, nabirali in prosili ameriške strice in tete, očete in matere, spreobračali Janeze Nedame in Mice Skupuhovke. Čast takim slovenskim ženam v Ameriki. Lokalni odbor št. 8 JPO.SS v Chicagu mi je poslal resolucijo, v kateri apelira na glavni odbor, da se prične nabirati obleko za rojake v domovini. Lepa ideja! Kako bo izpeljiva, tega vam še ne morem povedati, toda eno je gotovo: Spravljajte ponošeno obleko, čevlje in druge stvari, kajti čas bo prišel, da bomo lahko poslali take reči v domovino. Slovenci in Slovenke, čas hiti, bližamo se koncu te strašne vojne v Evropi. Konec prihaja z vsakim dnem bolj vidno. Sedaj je čas, da se odločite in daste, da bo imel pomožni odbor na rokah dovolj denarja za sirote v domovini. Lokalni odbori organizirajte kolekte od hiše do hiše, naj ne bo niti enega Slovenca ali Slovenke v Ameriki, da bi ga ne vprašali za pomoč. Klic iz domovine postaja vedno bolj glasen: Daj, brat, daj; pomagaj sestra! ustvarjajo skupno življenje v občini. Rdeči križ je pred kratkim, poleg hrane, zdravil in šolskih potrebščin, poslal še 500,- 000 kosov obleke, da se v Egiptu razdeli med begunce. Te obleke so napravili prostovoljno člani Rdečega križa po vsej Ameriki. Tekom lanske zime in spomladi je mleko, katero so nabavile zavezniške vlade, bilo raz-deljevano domačim in evropskim otrokom, ki stanujejo v francoskih in italijanskih krajih Severne Afrike. S tem delom se je nadaljevalo dokler ni bila vzpostavljena normalna trgovina. Ameriški rdeči križ je razdelil tudi na tisoče pokrival, oblek in deškega perila. Zdravila, katera je nabavil Ameriški rdeči križ, so bila razdeljena pod nadzorstvom Mednarodnega odbora Rdečega križa v Belgiji, Jugoslaviji in Grčiji; podobno se je tudi postopalo na Poljskem, Norveškem in Holandskem. PISMA ZA VOJAKE Inutah so žrtve mrtve. Nato truk odpelje izven vasi, kjer so že izkopani jarki za trupla. Izvežba-no moštvo samega enega truka more na ta način likvidirati do 1,500 oseb dnevno. BatSljpn takih peklenskih strojev more v enem mesecu pomoriti dva milijona prebivalcev. Streljanje in obešanje je prepočasno in predrago. Nemški kulturonosci uni-.čujejo rusko civilno prebivalstvo s takimi prevoznimi plinskimi celicami. Pri tem točno beležiio jv svoje knjige število žrtev, : starost, spol in narodnost ter datum eksekucij. Ta nemška bestijalnost je tako 'grozovita, da je skoro neverjetna. Vendar so Rusi v svoji ofenzivi zajeli nekaj takih dušegubk obenem z zapiski. V osvobojenem ozemlju so našli tudi nekaj živih prič nemške brutalnosti, katerim se je bilo posrečilo skriti ali uiti, in našli so jarke, napolnjene s trupli žrtev. Gorje svetu, če bi mu kdaj zavladal “plemeniti in kulturni” nemški narod! (Nadaljevanje s 1. strani) vse napačno razume. Ako se v pismih pošiljajo kake slike, naj bo pošiljalec gotov, da iste ne dajejo kakih informacij vojnega značaja. Na splošno si žele vojaki čim več poročil o krajih, ljudeh in razmerah, ki jih bolj ali manj poznajo. Mnogi naši člani-voja-ki, katerim je mogoče pošiljati Novo Dobo, pišejo, da list z zanimanjem čitajo, celo po večkrat. Tam čitajo o osebah, društvih in krajih, ki so jim kolikor toliko poznani, in taka poročila jim prinesejo nekaj domačnosti v tuje kraje in tuje razmere. Torej, pišimo našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki služijo v vojnih silah Zedinjenih držav, pišimo jim pogosto, pa če so v taboriščih v tej deželi ali kje v inozemstvu. In pišimo jim prav, namreč tako, da jih bo pismo spravilo v dobro voljo ali da jih obdrži v dobrem razpoloženju. Pismo neprave vsebine lahko oslabi moralo vojaka, pismo prave vrste pa njegovo moralo dvigne. NEMŠKO IZKORIŠČANJE UKRAJINE (Nadaljevanje s 1. gtrani) DELA RDEČEGA KRIŽA (Nadaljevanje e 1. strani) niji, Franciji in Angliji, in še kasneje na Kitajskem. Kjer se je zadostilo potrebam, se je s pomočjo končalo, in pomoč je bila obrnjena drugam. V zadnjem letu je bila pomoč Rusiji zelo velika. Kljub velikim nevarnostim je bilo več kot 10,000,00.0 dolarjev prenešeno v Zvezo Ruskega rdečega križa in društva Rdečega polumeseca, v obliki zdravil, hrane, obleke, mila in drugih potrebščin. S povečanjem možnosti ladijskega prevoza se bo pomoč Rusiji še povečala. Na Bližnjem vzhodu se je poljskim in grškim ženam ih otrokom pomagalo na mnogo načinov. Na tisoče jih je še v begunskih taboriščih. Tisoče drugih je bilo odvedenih v Vzhodno ali Južno Afriko, kjer na novo obdelujejo zemljo, ustanavljajo šole in cerkve ter kega in vse, kar moreš. Če bi mi imeli dovolj moči, bi že pokazali obojim, Angležem in Rusom. Naš apartment je porušila bomba. Krasne slike, ki si nam jih poslal iz Rusije, so uničene. To ne sme biti odpuščeno.” Naduta Nemka hoče, da naj njen sin uniči vse, kar more v Rusiji, zato, ker je britiška bomba uničila slike, ki so jih Nemci ukradli v Rusiji. Taka je nemška mentaliteta. Rusi so v ofenzivi preteklo zimo in deloma tudi v letošnji poletni ofenzivi osvobodili mnogo ruskega ozemlja in so se na licu mesta prepričali, kaj so počeli okupatorji z domačim prebivalstvom in z narodnim bogastvom. Ruska armada ima tur di mnogo zvez z gerilci, ki delujejo v ozadju nemške fronte. Na ta način dobijo zanesljive podatke. Mi takih zanesljivih poročil ne moremo dobivati iz Slovenije in Jugoslavije. Lahko pa si predstavljamo, da je nemška okupacija slovenskih in jugoslovanskih krajev prav tako brutalna in strahotna kot okupacija ruskih pokrajin. KAJ JE DUŠEGUBKA (Nadaljevanje s 1. strani) v hišo na kolesih, nakar jo za-pro. Voznik truka nato odpre motor, katerega izpuh je po cevi napeljan v prostor, kjer so žrtve zaprte. Strupeni plini (carbon monoxide) hitro napolnijo zaprti prostor in v desetih mi- DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) Kot znano, so mnoga društva zaradi racioniranja gasolina in zaradi drugih vzrokov vojnih časov za enkrat opustila piknike. To velja seveda tudi za naše društvo, ki hoče sodelovati v vseh vojnih naporih dežele. Prirediti pa nameravamo domačo zabavo, o kateri bomo več razpravljali na prihodnji seji. Torej, člani in članice, pridite na prihodnjo sejo 13. avgusta in izrazite vaše mnenje in nasvete. Od našega društva so bili na-daljni t'rije člani poklicani v vojne sile Zedinjenih držav. Ti so: Frank Tanko, sin dolgoletnega bivšega društvenega tajnika Johna Tanko, in Mrs. Tanko, bivše društvene blagajničarke; dalje Frank Zagar, Jr., sin Mr. in Mrs. Frank Zagar, Sr. Mr. Zagar starejši je bil svoje-časno društveni zapisnikar; tretji vpoklicanec je Joseph Klein, bolje poznan pod imenom “Bill,” sin Mrs. Frances Klein, naše aktivne članice. Naj jih spremlja sreča na vseh potih! Pri tej priliki naj bo izražena zahvala« bratu Eddie Zivko-vicu, ki kot podpredsednik društva v letu 1942 ni hotel sprejeti nobene plače, ampak jo je prepustil društvu; brat Zivko-vich je zdaj pri letalcih Strica Sama. Istotako tudi lepa hvala bratu Johnu Tankotu, bivšemu tajniku, ki je istotako daroval enako vsoto. Brat živkovič je bil vodja “baseball teama” v letu 1942. Naj ga spremlja sreča, kakor ga spremljajo dobre želje njegovih društvenih sobratov. Bratski pozdrav! — Za društvo Napredek, št. 132 ABZ: John Cecelic, tajnik, 435 E. 152nd St., Cleveland, O. Girard, O. — Na redni mesečni seji društva št. 108 ABZ, ki se je vršila 18. julija, je bilo še prilično dobra udeležba. Vsekakor smo pričakovatli večje udeležbe na seji, na kateri smo imeli za glasovati o tako važni iniciativi. Iniciativni predlog smo prerešetali od vseh strani, pri čimer je bilo seveda tudi precej vprašanj in odgovorov. Končno smo odglasovali proti iniciativi, oziroma za to, da ostane točka 323-A naših pravil kakršna je. ^Ako bo potrebna kakšna sprememba v tem oziru, naj jo napravi konvencija, ki itak ni daleč, članstvo vsaj pri nas in najbrž tudi drugod Mie odobrava teh pogostih iniciativ. Ako zasledujemo glasila drugih bratskih organizacij, vidimo, da jih njihovi glavni odbori ne pitajo pogosto z raznimi iniciativami. Pri nas imamo pa tekom kampanje kar vrsto iniciativ, kakor bi se hotelo nalašč odvračati zanimanje članstva od kampanje. Seveda, v izredno| važnih in nujnih primerih je! potrebno, da pride glavni odbor j z iniciativo pred članstvo, ni pa organizaciji koristno, če ponovno in ponovno skuša glavni od-1 bor spreminjati sklepe konven-[ cije, in še v takih zadevah, ki brez škode lahko počakajo konvencije. Meni se zdi, da se pri vseh drugih bratskih organizacijah bolj spoštujejo sklepi konvencij kot pri nas. Zakaj imamo potem konvencije, če bomo pri prvi priliki skušali pre-delifvati njihove sklepe? Dajmo malo več upoštevanja pravilom, ki jih je sprejela konvencija, ki je najvišja oblast. Na društveni seji smo tudi razmotrivali, kako nekoliko podpreti našo blagajno. Nasveti so bili različni, toda povsod so nam jih križale sedanje razmere. Na veselice in piknike ni za misliti, ker je pijača draga in je tudi ni zadosti, toj-ej nam ni preostalo drugega kot po en dolar društvene naklade na člana. (člani-vojaki so izvzeti.) Z rednim mesečnim društvenim asesmentom in s to izredno društveno naklado upamo, da bomo pokrivali društvene izdatke do konca tega leta, ako se ne zgodi kaj posebnega. Na letni seji v decembru bo pa treba nekaj ukreniti, da se dobro okrepi društveno blagajno. Zdaj, ko je delo in zaslužek, skoro vsak lahko pogreši kak dolar, če pride depresija, pa to ne bo tako lahko. V zadnji depresiji smo izgubili mnogo članov, ki niso mogli plačevati asesmentov, in za katere tudi nismo mogli za-kladati iz društvenih blagajn. Takrat bi nam bila močna blagajna zelo prav prišla, če bi jo bili imeli. Zato je zdaj čas, da začnemo gledati, kako si zgradimo močno blagajno za vse slučaje prihodnosti. Nič ne vemo, kaj bo po vojni, toda skoro gotovo bomo dobili večjo ali manjšo depresijo. Zato je priporočljivo, da se na te čase zdaj pripravimo z močno blagajno ,da nas ne bo preveč zeblo, ko depresija pride. Zdaj je čas za to, ko je povsod in skoro za vsakega delo in zaslužek na razpolago, ne pa takrat, ko hodijo trume brezposelnih od tovarne do tovarne. Dobro bi bilo, da tudi glavni odbor to upošteva in ne črpa stroškovnega sklada bolj kot je treba. Gotovi izdatki so določeni v pravilih in dotične določbe ima pravico spremeniti samo konvencija, ki jih je sprejela. Po nekod pa so razni izdatki prepuščeni razsodnosti glavnega odbora. Na primer, točka 512 določa med drugim, da glavni odbor lahko pošlje vsako leto izmed članov enega delegata na konvencijo Narodnega bratskega kongresa. Ista točka dalje določa, da “na konvencije kongresov posameznih držav pa sme poslati po enega delegata samo v NUJNIH slučajih.” Sem radoveden, če bo glavni odbor upošteval varčevanje pri vožnjah in dnevnicah s tem, da letos ne bo poslal delegatov na konvencije državnih bratskih kongresov, ker res ne vem, kje bi našel za to potrebno “nujnost.” še posebno pa, da pošlje enega glavnega odbornika iz države Pennsylvanije na državni bratski kongres v Ohio, in enega glavnega odbornika iz države Ohio na državni bratski kongres v Pennsylvanijo. Ali so potrebni ti izdatki? Jaz bi rekel, da naj glavni odbor take izdatke za vožnje in dnevnice omeji, kolikor je v skladu s pravili, in s tem hrani stroškovni sklad, ki nam bo prav prišel, posebno če bo tej vojni sledila depresija. Na naši seji smo razpravljali tudi o priporočilu sobrata Ujčiča, predsednika ohijske federacije društev ABZ, da bi se federacija začela pripravljati na konvencijo. Mnenje članstva našega društva je bilo, da se z zborovanji federacije nič ne mudi in da bo dovolj zgodaj, če se skliče seja federacije enkrat po novem letu. Do takrat se namreč lahko še marsikaj iz premeni. Na seji meseca maja smo bili sklenili, da priredimo društveno zabavo v proslavo 45-letnice ABZ, pa smo z zadevo odlašali. Na seji 18. julija pa smo odglasovali, da se to odloži za nedoločen čas. H kampanji v proslavo 45-letnice smo nekaj malega pripomogli s tem, da smo vpisali v mladinski oddelek Willya Preveca, mojega petega vnuka, starega šest tednov. Drugi, ki so po eno, šest, devet in 12 let stari, so že vsi člani mladinskega oddelka ABZ. Članom našega društva Lincoln, št. 108 ABZ, sporočam, da je bila tu ustanovljena postojanka SANSa, št. 79; ustanovljena je sporazumno z vsemi tukajšnjimi slovenskimi društ- vi in za vse tukajšnje Slovence. Kolektali smo v vseh 90 hišah, kjer stanujejo Slovenci, in za enkrat smo dobili $125.75. Pričakovali smo več, toda upamo, da prispevki še pridejo. Vredno je upoštevati pregovor, da za začetek se je treba zadovoljiti z malim, pozneje lahko pride več. Kdor izmed članov želi še kaj prispevati za Slovenski ameriški narodni svet, lahko kar društveni tajnici odda ali pošlje, obenem z asesmentom. Tajnica bo poskrbela, da bo prispevek oddan na pravo mesto. Član podružnice SANSa 'lahko postane vsak, ki prispeva vsaj en dolar na leto. Prispevki se seveda sprejemajo tudi mesečno. Ko sem ravno zaključeval ta moj dopis, sem bil obveščen po Franku in Ani Albreht v Little Fallsu, N. Y., o nesreči moje sestre Ane, ki s sinom Raymon-dom Korče vodi in obdeluje farmo že več let. Ko je poganjala krave proti hlevu v svrho molže, jo je napadel bik in jo poškodoval. Kako huda je poškodba, ni povedano: poročano je le, da so jo z ambulanco odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je zgodila 2. avgusta, človek res ne ve, kdaj in kje ga nesreča čaka. Frank J. Prevec, blag. društva št. 108 ABZ. 1 nam vsem, da' nesreča < počiva, vsled česar imamo pri društvu v * j čane svoje obveznosti- . t min naj nam bo tu ’ • šemo v našo podporno *) ^ ^ cijo vse naše prijate je, niso nikjer ali ne za °5 ^ rovani. Bratski pozdrav- ^ društvo št. 58 ABZ- — Kaj. Erznožnik® Chicago, III• — ^fjg društva Illi.ni Stars, j Pl ABZ, sta bila ta mesec r | klicana dva člana v ^ | službo, in sicer J°sep $ S in Stanley Maly. J L služili Strici Sama- ^ > cabel, Chester Hareyin < Pichman. Tako je ** a ški službi Zedinjeni ^ e članov našega dfuSfiJ|kS člani in članice jim ze - F” čen povratek, ko bo z lr“i nacifašizmom dosežen J? k Kampanja vih članov gre pn štvu bolj počasi, r potom glasila in ose pri agitaciji pom^Jp*^ uspehi le počasni-naj mi bo dovoljen0"«^ tam sestri Paulin* jK sosednem Milwauke6 .ji dosegla predpisan« ^ ^ točk. Seveda čestita ^ gim tajnikom m w ^ terih imena se sve ." $ s* loj„ med zmagovalci. ^ ^ člani in članice ^ ^ jih dolžnosti naprav j ciji, bi bila kamp8l!j $ *8| letnici nedvomno D -j, ^ kot je bila dosedaj- ^ ^ nice, čas je, da se ^ ^ nemo in stopimo n to storimo vsi, m sil8| bo kampanja za* J I I, pim uspehom. Prihodnja seja 11 j0t štva se bo vršila v sr gusta v navadnih Pr ujeye člani in članice so ^ £«], se iste udeležijo, in z . bi vsaj nekateri i01® vpisy: nekaj novih član°v 1 dosežemo kvoto 4 jjfi kampanji, bomo P fl rasti organizaciji« teli društveno b f. $45.00 in bomo ston* m, bratsko delo tistim« zavarovali. Torej, K sklepu P°zdrLt#v članstvo Ameriške ^ ft ^ ze, glavnemu 0dk°r (®i]| uspešnega zborovan nji teden. — Za dr Stars, št. 170 ABZ • pn. Agnes Jo**** v tej zavarovane do c« v I!k.1 Savings & loan Ins0^p,MtX| tion, Washin«40* $rl% Sprejemamo osebne Jf.t vloge J n Plačane obr®*^ ^ \, St. Clair Saving* * $ 6235 St. Clair AvenO*^ % -—=^3 S Victory vr t > Pomlad se bliža. V, še tako majhen, ga bo 0 mri k pravi čas. Vlada sam» tory vrtove, s katerim* ( družini pomagano } ' draginjo, kakor tudi * ^ . manjkanje te ali one A w čivja. I ( Nekateri, zlasti oni, starega kraja, se rafl1’® ^ vanje vrta, tukaj roje®* t v tem niso prav posebj1 j tf sikdo bi si rad obdelal * ^ l!v sejal in posadil manjka vrtnarskega * 'Str,,. Takim tedaj PriP0’^%|t>’ Ameriki poznano ta fnttf0 gleškem jeziku pisan« jm, den Encyclopedia” k* J ^ . To je najboljSa **** ^ V angleškem jeziku, 750 slik. Naročite jo lahko J fot Slovenic Pub«’h5 5 “Glas Nar fj. N 216 West 18* ^ , 1 New York/' ^ Pittsburgh, Pa. — Federacija društev Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylvaniji bo zborovala v nedeljo 29. avgusta v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu. Zborovanje se bo začelo ob eni uri popoldne. Zastopniki društev naj bi se tega važnega zborovanja udeležili v obilem številu. Bratski pozdrav! — Za federacijo društev ABZ v zapadni Pennsylvaniji: John Simončič, tajnik. Red Lodge, Mont. — Spet imam iz naše naselbine poročati žalostno novico. V tukajšnem Foster rovu je bil 17. julija okrog 9. uri zvečer pri delu ubit rojak John Lukich. Z njim vred je bil smrtno poškodovan tudi njegov sodelavec Louis Boryan, po rodu Italijan. Omenjena sta bila zaposlena pri po-kladanju tračnic v rovu, ko se je nad njima vtrgala plast kamenja in ju zasula. Lukich je bil na mestu ubit, njegov sodelavec pa je dobil take težke poškodbe, da jim je podlegel drugi dan proti večeru. Pogreb obeh se je vršil 22. julija. Rojak John Lukich je bil pokopan v Bear Creeku ob veliki udeležbi občinstva. Bil je član društva št. 58 Ameriške bratske zveze in društva št. 112 SNPJ. Rojen je bil leta 1890 v Vačah pri Litiji in je bival v Ameriki nad 30 let. Tu zapušča žalujočo soprogo, enega sina, ki je zdaj v vojaški službi, tri pastorke in eno pastorko. Naj mu bo lahka svobodna ameriška gruda! Nesreča pa naj bo v opomin VESTI “ bojnega polja in o splošnih ^ kih širom sveta, lahko dnevno čitate * enakopravnosti Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine« 0" Jfi S se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsak0 j *j točno in po zmerni ceni izvršeno.