-----    184    -----
Dopisi.
Iz Kragujevaca v Srbii 1. maja. (Dalje.) — Povedati moram tudi, da so delavci po Srbii grozno dragi in da se zelo težko dobijo, dobri pa nikakor ne. Dekle in hlapce plačujemo za mesec dni po 8 do 15 gold., se ve,   da jim   dajemo  tudi hrano in stanovanje.    Ob
nedeljah in praznikih zahtevajo slobodo, da gred6 kamor jim je drago, in da pride k njim, komur drago. Dninarjev (najetih delavcev) se izpod dveh ali treh dvajsetic tudi za najlože delo ne* dobi. Se ve da plačilo je tukaj ali v zlatem ali srebernem denarji. Posebno so pa rokodelci grozno dragi; kdor ni skusil, ne verjame. Kdor nima svoje družine, da mora svojo zemljo z najemniki obdelovati, si nikakor pomagati ne more; tako gospodarstvo mora iti rakovo pot. Lepa kmetiška poslopja, kakor lepo pohištvo, hlev, hram, pod, kaščo, kozolec itd. si tukaj zidati, grozno drago stane. Res je po Srbii lepega lesa dovolj, in ker kamenja ni mnogo, se opeka za zidanje povsod dela; al ljudi je še grozno malo, zato jih ni, ki bi služili, ki bi delali; zato so delavci tako strašno dragi, da se tudi dobiti ne morejo, in ako se dobijo, delajo kolikor, in dokler se jim poljubi. Sila drag bi bil tukaj lep mlin s stopami in z žago, ker domačih tesarjev in zidarjev nikakor ni. Po Srbii so zidarji in tesarji sami Bulgari in Cincari; da bi si Srbin s težko žatlako in kladnico svoje roke žalil, ali da bi se z apnom ali peskom in kamenjem mučil in mazal, za to delo je pregosposk, in — da tiho rečem — prelen.
Kdor ima svojo delavno družino, bi tukaj na rodovitni zemlji dobro izhajal, in lahko bi si za nekoliko denarja lepo zemljo kupil. Zemlja tukaj res ni draga, kajti ljudi je še malo in po zemlji brbati niti jih veseli, niti to znajo. Se ve, da hiša z zemljo je dražja; pa Slovenec, ako lepe zemlje in hoste dovolj dobi, bi si že za prebivanje zgradil kako bajto. *) Tudi se lahko vse pohištvo pod zemljo napravi, kakor si ga pridni in bistri Bulgarin napravi. On skoplje grozno veliko jamo, postavi v njo tramove, jo razdeli v sobe, hrame, kašče, kuhinjo, hleve itd. V kuhinji naredi iz blata ognjišče in dimnik; iz hleva napelja žleb in graben, da se voda in blato na njive oceja. Na tramove dene grede, se ve, kar se d& vejaste in krevljaste, na te dene in nameče brsti in druge šare in vse pokrije na debelo z zemljo. In evo! hiša in vse poslopje je gotovo, brez stroškov, samo, da stane nekoliko dni truda; a dobra je tako, da ga noben dež ne premoči in noben ogenj ne požge; pozimi je vrlo toplo, poleti lepo hladno. Kaj češ boljega za silo? (Se ve, da za veliko silo.  Vred.)
Zdaj vam povem le še to, da si ta, kdor je pošten in pridnih rok, v Srbii lahko kruh služi; če je tudi dekla ali hlapec boljše živi, nego po druzih deželah. Za Slovence bi bilo pa najbolje, da bi vas več vkup doli prišlo, da bi tukaj zajedno svoja sela in svoje občine imeli, da bi drug drugemu na pomoč bili in si sčasom lepe hiše, pode, kozolce, kašče, hrame, hleve itd. zidali, česar še Srbin videl ni; vse bi lepo po slovenskem običaji s slamo pokrili, česar še tudi Srbin nikoli videl ni, niti ne bode, ako Slovenci doli ne pridete. Gotovo bi se Srbin slovenskim slamnatim streham, kozolcem, podom, hlevom, hramom itd. čudil. yse to bi mu kaj dopadlo in pričel bi vas posnemati. Se bolj bi mu pa dopadali vaši bčelnjaki, vaši plugi, vozovi, vaše detelje, korenje, repa, ajda, pros6 itd. Najbolj bi mu pa gotovo všeč bili vaši ajdovi žganci, kisla repa s svinskim mesom in jako poštengana kaša! Brez šale: jaz mislim, da bi Slovenci tukaj pri malih davkih na rodovitni zemlji kaj dobro živeli in bi Srbinom lep izgled poljedelstva, živinorejstva in bčelarstva bili. Ako bi se pa še svilorejstva poprijeli, ktero srbsko upravi -teljstvo tako krepko pospešuje, bila bi vaša sreča. Se ve, da bi morali z družinami vas več skupaj doli priti,
*) Naselniki dobijo po zakonih   izvan   druzih pomockov od opra-viteljstva tudi zemljo in hišo.                                          Pis.
-----    185    -----
da ste drug drugemu na pomoč in da ne bi bilo treba, tukajšnjih, silnega plačila vajenih delavcev in hlapcev najemati. Za vas bi bil najbolji kraj ravni desni bregovi Save, od izliva Drine v Savo do Belega grada, tako imenovana Mačva,  ali pa lepa moravska dolina.
Lani sem vam zakone o naselitvi v „Novicah" v listu 34. in 35. povedal. Po teh zakonih mora vsak naj pred prositi gospoda ministra notranjih oprav (Nikola Kristič-a) za srbsko podanjstvo. V prošnji naj vsak pove svoje ime, koliko ima otrok, kterega spola so itd. Prošnja naj se piše v srbskem jeziku; če pa drugač ni, jo naredite v slovenskem jeziku; minister zna tudi nemški. Ko ste od ministra v srbsko podanjstvo sprejeli, takrat še le ste preskrbljeni v Srbii, in potem še le iščite odpusta vsak od svoje deželne vlade za sebe in svojo družino iz avstrijskega podanjstva (sožiteljstva) prej pa nikakor ne. Dokler niste v Srbii gotovi, ne prodavajte svojega posestva in zemlje nikakor ne. Rav • najte se po zakonih, ktere sem vam povedal, pa bote vse dobili, kar je naselnikom zemljedelcem po njih odobreno. Se v6, kdor znd kako rokodelstvo, ali si hoče tukaj zemlje kupiti ali pa služiti, mu ni treba po teh zakonih se ravnati, ker tak tukaj na svojo roko živi in nobene pomoči od opraviteljstva ne išče ; takemu je dovolj potni list od svoje deželne vlade, pa faajd s trebuhom za kruhom!
Ko begunec more vsak človek in iz vsake države v Srbijo pripihati in od srbske vlade zaklona iskati, in srbska vlada ga obdrži in varuje, ako je samo le poli-tišk grešnik, pa sicer pošten človek. Ako pa vlada nasproti izve, da je on zločinec in hudodelec druge vrste, ga pošlje dotični vladi nazaj. Na ta način, to je, ko begunci, pridejo v Srbijo ljudj6 iz Bosne, Bolgarije, stare Srbije itd. In srbska vlada jim je na roke, in jim pomaga, kolikor jej je mogoče, daje jim zemlje in druge pomoči, ako so dobri in pošteni; malopridneže in hudobneže pa pošlje ali v topčiderske zatvore ali jih sicer pokori, kakor kdo zasluži. Vi Slovenci, ne živite pod pritiskom turškega divjaštva, zatorej lahko vsak čas potne liste dobite, zato se vam brez njih na pot podajati ni treba. Da! sramota bi bila, ako bi vi pošteni in delavni Slovenci brez potnih listov doli pri-cefrali in tukaj tako dolgo po zatvorih tičali, dokler bi se srbska vlada ne uverila, kaj in kdo da ste! Z gospodom ministrom vsak lahko ustmeno in pismeno govori, ako je govor o kaki važni stvari, in važna stvar je tudi naselbina zemljedelcev po Srbii. Jaz v Beligrad brez dovoljenja ne smem, in dovoljenja brez posebnega vzroka iskati, mi ne pada v račun. Ker je pa tujcu na tujem res težko (to sem tudi jaz pri svojem dohodu občutil) in ker ste me prosili, naj povem, kje da bi bilo v Beligrad prisedšim najbolje se dogovoriti in posvetovati, vam naznanjam^ štiri izvedene, poštene in sploh znane može, ti so: Ceh Nace Bajloni in njegov sin^Jakob, in paSrbinToša Popovic, pa tudi Filip Speč. Gotovo vam bo ta in uni rad na pomoč.
(Konec prihodnjič.)
V Buda-Peštu 1. rožnika. V. — Cesar smo se bali, zgodilo se je žalibog! V noči od 23. na 24. maja je padla huda slana, ktera je posebno vinograde močno poparila. Vendar nisem htel o tej uimi pred pisati, dokler se nisem sam prepričal, kolika škoda nas je zadela. Po sporočilih iz mnogih krajev se more trditi, da je slana po ravnem največ škode vinogradom priza-djala: po goricah so trte prav malo trpele ali celo nič. V Budinu je veliko vinogradov, kteri so v nižavi in proti severju ali proti izhodu; ondi je bilo malo zelenega perja videti, vse je bilo zavito in mrtvo, kakor novembra meseca. Večina vinogradov je pa po gričih, in tem  se ni   huda   sila godila.   —   Vinski pridelek v
budinskih goricah na eno leto se navadno računi na 200.000 veder, tretjino je morebiti slana vzela, morebiti pa tudi ne, ker se pozeble trte tako hitro obra-ščajo, da je veselje; Bog nam le daj zopet kmalu dežja, kakoršni je bil zadnjo saboto in nedeljo, ki je zemljo dobro napojil in poškodovane rastline okrepčal. Zdaj imamo pa že nekaj dni tako toploto, da o žetvi ni vsaki čas takove. — Razun trti je slana tudi koruzi, fižolu, sadju, posebno orehom in češnjam dosti vško-dila, tudi krompirju in rži, ker je bila že v cvetji, je dosti prizadela, toda krompir si bode že še pomagal, koruza in fižol pa se morata v drugič potakniti; ravno tako tudi tabak, kjer je pozebel. — Največ škode je menda slana ob bregovih Donave napravila; od sedmo-graške meje se ne sliši nič o slani; ravno tako tudi od debrečinskega kraja in od Diosega ne, kjer močni in dobrodušeči „bakator" raste. — V velikem Varadinu ni bilo slane, kakor mi je neki pleban pripovedoval, kteri ima sam v velikem Varadinu mnogo vinogradov, kjer se veliko in prav prijetnega vina prideluje. — Ni se zatoraj prijatlom dobrega vinca preveč bati, da bi zarad slane letos morali žejo trpeti, le dosti denar-cev, potem bo pa tudi dosti vinca! — V več vinogradih sem videl, da pozeble trte še nimajo čisto nobenega novega peresa, grozdiči so pa že znova nastavljeni. — Nekdo mi je pripovedoval, da je 1811. leta slana toliko in tako dobrega vina dala, da malokdaj tako. Bog daj, da bi letos ravno tako bilo!
Ker sem že večkrat iz Buda-Pešta pisal, in marsi-ktere reči omenil, ktera je morebiti željo kakega bravca „Novic" obudila, z Buda-Peštom in njega okolico se bližej seznaniti, bodem poskusil, kolikor mi bo čas pripuščal, glavno mesto ogerske dežele in njega prebi-vavce na kratko obrisati, toraj že naprej morem omeniti, da mi popis ne bode gladko tekel, v takih delih nisem izurjen, zatoraj prosim prizanesljivega presoje-vanja. — Danes hočem le Buda-Pešt z Ljubljano primeriti.              v                                        (Dal. prih.)
Iz Ruš na Staj. 28. maja. D. Gk (Narodna veselicah) Naznanile so „Novice", da je odbor mariborske čitalnice sklenil napraviti shod 27. dne t. m. v naše Ruše. In res so se mnogi gospodje pripeljali ob pol 10. uri iz Maribora po železnici. Prva pot je bila v cerkev, kjer so pri službi Božji prav izvrstno popevali. Po cerkvenem opravilu so se podali pol ure koda v Glazerjevo gostilnico, kjer so obedovali. Po obedu so šli na sprehod proti tako imenovanemu „turškemu zidu" tik Drave, kterega pa je železnica skoro popolnoma vkončala. Povrnivši se v imenovano gostilnico so v lepo okinčani sobi pričeli malo „besedo"; s preprijet-nem petjem so se vrstili govori in deklamacije do trde noči. Udeležilo se je te veselice mnogo gospodov iz Maribora, pa tudi kmetov iz domače in lempaške fare. Tudi gosp. dr. V. iz slovenske Bistrice je nas počastil s svojo nazočnostjo in razveselil s krepkim svojim govorom. Hvala vrlim rodoljubom za to premilo nam veselico.   V resnici si želimo več takih dni!
Iz Proseka 25. maja. N. — Klic v boj, se razlega. Na noge bratje, primorski Slovenci! Domovina je v nevarnosti. Znano vam je, kako žalostno je bilo, ko so še črni oblaki pokrivali nam primorsko slovensko deželo. Kdo izmed nas je pozabil tužnih časov, ko še nismo smeli se imenovati Slovence? Hvala Bogu, da smo se jih rešili! Svetli naš cesar Franc Jožef nam je pravico zagotovil, za-nj stojimo zdaj vsi pripravljeni. Zato pozor Slovenci! da se nam ne vrinejo sopet taki časi in morebiti še hujši od prejšnjih. Vojska je pred durmi; sovražnik že misli in duhta, kako da bi si vplenil preljubo nam domovino. Zdaj, bratje, ko sovražnik meri na naše obrežje, naj le ena beseda veljd med nami, in
-----186   ------
ta naj bodi: vsi za enega, eden za vse! Kot en mož z orožjem v roci se moramo naproti ustaviti onemu, ki že dolgo nas prišteva k tisti škornji*), ktera se nikakor ne prilega naši nogi, ki bi jo le ožulila in oglodala do živega. Ker je narodna straža tržaške okolice vsa navdušena, vstopiti se proti vsacemu sovražniku, bilo bi le želeti, da se oboroži, in tako tudi naša re-serva narodne straže brž ko je mogoče!
Iz Poddrage 25. maja. Tudi tukaj se zdaj do3ti govori o vojski. Pravijo, da bodo vse s kraja, tudi zakonske , bodisi da niso še ali da so že bili vojaki, če so le sposobni za orožje, za domače brambovce pobrali. **) Pa saj je tudi leto samo (tako pravijo ljudje) ves čas bojno, prepirljivo leto; pozimi je toplota nadvla-daovla mraz, majnik pa je bil mrzel, da včasih ni bil kožuh preveč. Za letino se še nič prav ne ve; češnje še zda] niso zrele, za trtni zarod kaže srednja mera, slive, češplje, cibare in kar je tacega sadja, je šlo čez navado dosti v rožiče; reži in pšenici se obeta srednja letina; breskev nam je sila veliko pomorilo; send bo dosti.                                                        Poddražan.
Iz Loke 4. maja. — Naš okraj (kanton) ima že svoje občine (srenje) gotove in skor prav tako velike, kakor so nam „Novice" v 17. listu povedale, da so nekdaj bile, namreč Loka, Staraloka, Poljane, Trata, Oslica, Sorica, Železnike, Selce, — le Javorska občina je več. To je lepo in očitne hvale vredno, da se 15 dozdanjih občin je združilo v 9, kterih bi sicer še lahko manj bilo, ako ne bi gorati kraj združenja res nekako oviral. — Ali bojo pač „Novice" mogle tako pohvalo dati tudi drugim krajem? Ali so povsod kakor pri nas c. k. okrajni predstojniki tako krepko pomagali svojim soseskam , da se iz starih malih prestvarijo v velike, in vendar imajo konec tega meseca že nove občine gotove biti. Pomagajte si tedaj sami domoljubni možaki, da si osnovate, kolikor mogoče, velike soseske, ker postava vam daje častitljiva opravila v roke, ki jih bojo le ve če občine lahko opravljale. Ne! da bi se, ako soseske po starem kopitu ostanejo drobna stvar, potem zabavljivo reklo: „no, zdaj pa vidite, da naš kmet ni za nič!"
Iz Ljubljane. Pretekli teden je imel mestni zbor dve dolgi seji, pa vendar ni še vsega rešil, kar je kazal dnevni red. — V seji 20. maja je župan dr. Costa pozdravil nove odbornike in potem naznanil to-le: Otroci ranjcega župana Ambroža nimajo tolicega premoženja, da bi se jim mogla odtegniti miloščina; — kolib za vojake je narejenih 6, za konje 2; vsled županovega oklica se je za slamnice nabralo nekoliko denarja, a premalo ga je še; ponovila se bode tedaj prošnja; — pri odhodu gospoda nadvojvoda Ernesta se je župan z dvema odbornikoma poslovil od njega ter ga prosil, naj se zopet vrne v Ljubljano, kadar bode konec sedanjih homatij; — da je po potovanji njegovem v Videm in Verono se doseglo to, da vojaška sodnija in položna denarnica c. k. deželne general - komade pride v Ljubljano; — mestna kaša je sicer zelo uboga, al za mesec majnik pritek6 še mnogi dohodki; za prvi mesec se je davka za pivo (ol) nabralo za 699 gld., po takem utegne letni znesek oa piva biti kakih 7 do 8000 gld. Naposled bere župan dopis onega odbora, ki se je osnoval za nabero prostovoljnih vojakov notranje-avstrij-skih (to je, za kranjsko, štajarsko in koroško); v tem
*) Znano je,  da zemlja laška je v obrisu podobna škornji.
Pis. **) Dozdaj je to le prazna govorica.   Ako pride druga rekrutba, izbirali se bojo mladenči, ki so bili rojeni v letu 1845., 1844., 1843.,   1842.  in 1841.    Razun   teh   se  nabirajo   le  prostovoljci, to je taki, ki sami radi gred6 v vojake.
Vred.   .
dopisu prosi odbor podpore tudi iz mestne kaše. Župan je razložil velike stroške, ki jih ima mesto, al da vendar Ljubljana pokaže svojo starodavno lojalnost, na-svetuje, naj se daruje 1000 gold.; ves zbor mu pritrdi. — Potem poprime dr. Bleiweis besedo in na svetuje: naj zbor, glede na to, da si mesto že davne prizadeva za c. k. general-komando v Ljubljano, pa je zdaj   po   osebnem iskrenem prizadetji gosp. župana na
Sravem mestu saj to že doseglo, da gotovo prideta ona va oddelka omenjene vojaške oblastnije v Ljubljano, zahvalo svojo izreče gosp. županu; — ves zbor pritrdi temu predlogu. Dalje je vprašal dr. Bleiweis: ali je res, kar časniki pripovedujejo, da se mnogo vojaških bolnišnic napravi v Ljubljani, in želi, naj se preobilnost taka odvrne na dobro bolnim vojakom samim in na zdravje prebivalcev ljubljanskih, zakaj letos se ima Ljubljanica zapreti in smerdljivi kanali bojo na suho razlivali gnojnico, 16. avgusta pa začno mah požigati, in tako se združite ravno letos dve zdravju škodljivi okol-ščini. Župan je rekel, da mu ni znano, da bi preobilo bolnišnic se ustanovilo tukaj, da pa ne bode prezrl imenovanih mestnih okoliščin:
Potem so se volitve začele župana - namestnika in odbornikov za 8 odsekov. Za župana-na-mestnika je bil izvoljen dr. Zupan; ker pa se je tej volitvi odpovedal, je bil voljen dr. Orel, ki je prevzel to opravilstvo, zahvalivši se za častno zaupanje in razodevši željo, naj bi zbor zmiraj edin bil v tem, kar zahteva blagor mesta. Župan dr. Costa predlaga , naj zbor izreče zahvalo dosedanjemu podžupanu dr. Zupanu za dveletno marljivo delovanje; ves zbor pritrdi temu županovemu predlogu. — V odseke so bili odborniki voljeni tako: V 1. (ma-gistratni) odsek: dr. Orel, Horak, Sventner, Prolich, Sovan, — v 2. odsek (za pravniške in osebne zadeve): dr. pl. Kaltenegger, dr. Zupan, dr. Toman, dr. Zupanec, dr. Bleiweis, — v 3. (denarstveni) odsek: dr. Schoppl, Blaznik Auer, dr. Zupanec, Jože Pleiweis, — v 4. (stavbeni) odsek: Malic, Vrhovec, BtLrger, Stedrv, Res-man, Sovan, Debevec, — v 5. odsek (za uboge): Holcer, kanonik Poklukar, Sventner, Vrhovec, Auer, —v 6. odsek (za policijske zadeve): dr. Blei-weis, dr. Schoppl, dr. pl. Kaltenegger, dr. Va-lenta, Pakič, — v 7. odsek (za šolske in ustanovne zadeve): Poklukar, dr. pl. Kaltenegger, dr. Blei-weis, dr. Toman, dr. Val en ta, — v 8. odsek (ki ima osnovati novo mestno občinsko postavo): župan dr. Costa, dr. Zupan, dr. Bleiweis, dr. Schoppl, dr. Zupanec, dr. Orel, Jož. Pleiweis, Prolich, Horak. Ker je bilo že blizo 8. ure, so se ostali predmeti današnje seje odložili za sejo 1. junija.
V tej seji se je lovska pravica na ljubljanskem polji (tedaj tudi na mahu) brez očitne dražbe za 10 let dala gosp. K. Galetu proti temu, da vsako leto plačuje 400 gold. Razprava je bila živahna. Dr. Schoppl je v imenu finančnega odseka poročal o tej zadevi in priporočal zboru, naj podeli to pravico g. Galetu, ker je dobro plača, pa se ni bati, da bi kdaj plačilo na dolgu ostalo, in ker je znano, da g. Gale vsak lov zboljšuje. Blaznik, Jož. Pleiweis, Stedry so za to. Tudi dr. Orel pritrjuje, samo to dostavlja, naj se v pogodbo stavi, da ako bi utegnil Gale umreti, so za 10 let v isto vezani dediči njegovi. Dr. Toman pravi, da tega pristavka ni treba, ker že postava sama za to skrbi; Frolich želi, naj bi Gale vseh 4000 gold. naprej plačal, Horak pa, naj se lov po dražbi odda. Obveljal je predlog financ, odseka. — Sila dolga razprava je bila o tem, kako naj se plačuje gostaščina (zinskreuzer), ki je ob novem letu v Ljubljani bila vpeljana tako, da kdor
------    187    ------
50 do 100 gold. plačuje najemsčine (etaža) za stanovanje svoje, od vsaeega goldinarja mestni kaši plačuje vsako leto 1 kraje, od najemsčine čez 200 gld. pa od vsaeega gold. 2 kraje. Finančni odsek, v čegar imenu je poročal dr. Schoppl, je osnoval predpis za to poberanje, ktero v tem obstaja, da hišni posestniki, kadar za se poberajo najemščino (činž) od svojih gostačev, naj poberajo tudi to mestno priklado (gosta-ščino) in kadar odrajtujejo svoj hišni davek davkarski kaši pri magistratu meseca julija in novembra, naj ob enem tudi od svojih gostačev pobrano gostaščino od-rajtajo; ako pa gostač ni plačal hišnemu gospodarju te priklade, naj naznanijo to magistratu, in magistrat bode potem sam skrbel, da iztirja na dolgu ostalo priklado , za ktero hišni gospodar nima nobene odgovornosti. Zupan dr. Costa je povedal, da tudi v dru-zih mestih je tako, in da v Ljubljani je pobiranje gostaščine še toliko lože, ker gospodar ni odgovoren za to, ako gostač priklade ne plača. Po dolzih debatah je bil ves napotek za pobiranje gostaščine sprejet in le v nekterih stavkih po nasvetu dr. Tomana in dr. Orla popravljen. — Naposled so bile dovoljene nektere poprave mestnega tlaka in še druzih reči, o kterih sta poročala Ste d ry in Biirger; predlog zastran tlaka od Cetinovičeve hiše do kazine pa ni bil potrjen, ker ni nikakoršne sile za ta tlak (na 1900 gold. prevdarjeni!), dokler ima mesto še mnogo druzega potrebnega popraviti in nima denarja odveč.
—  Deželni odbor kranjski je 4000 gold. odločil iz deželnega zaklada za prostovoljce, hranilnica 2000 gold., mestni zbor 1000 gold. Po takem se mora še po druzih potih nabrati 5000 gold.
—   O posvetovanji učiteljskih zborov o znanem ukazu državnega ministerstva o pospehu slovenskega jezika na naših srednjih šolah smo še poiz-vedeli dalje , da gimnazijski učiteljski zbor ni odobril predlogov , ki so tako zmerni, da se jim bodo Čitatelji naši čudili, ako jim jih povemo, kolikor so nam znani. Predlagalo se je namreč, naj se slovenščina ko materni jezik djanski uči po organični osnovi 1849. leta po 31. do 37. §. in po določilih IV. b. in a.; naj se slovenščini , dokler se ne bodo nekteri nauki slovenski učili, odloči toliko ur na teden, kolikor jej jih odmerja orga-nična osnova; naj bode pripuščeno, da učitelji latinskega in grškega jezika, ki so za to sposobni, klasike zlasti na visi gimnazii tudi v slovenski jezik prestavljati dajo. Razprava o teh predlogih bila je živahna in dolga; toda izvedenci, to je, slovenskega jezika zmožni učitelji ostali so v manjščini s sojimi predlogi. Čudo golemo!
—   Po odpisu c. kr. kupčijskega ministerstva od 16. maja 1. 1. poslednje volitve za ljubljansko kupčij sko inobrtnijsko zbornico niso veljavne, tedaj se morajo brž ko brž nove volitve pričeti. Na teh volitvah je na 3 strani veliko ležeče: prvič zato, da se v zbornico volijo možje, kterim je blagor domačega kupčijstva in obrtnijstva pri srcu, drugič zato, ker zbornica izmed sebe pošilja prisednike k ljubljanski poddružnici dunajske banke, in tretjič zato, ker dva poslanca voli v deželni zbor. Zato mora skrb biti vsacemu domoljubu, da se volijo pravi možje v zbornico. „Novice" so že v 4. listu priporočale 13 mož, kinajse volijo, in ponavljajo zdaj to priporočilo, kadar pride čas nove volitve. Da pa bojo te nove volitve veljavne, naj se v vsem ravnd kakor postava odločuje , da vsak volivec podpiše na volilni list svoje ime ali če sam pisati ne zn&, da se postavno pod-križa, da se list zapečaten oddd in sicer stori, kar koli se bode še zaukazalo. Ker pa le malo volivcev kra-marskega, obrtnijskega in rokodelskega stanu po deželi
poznd v Ljubljani stanujoče može, ki morejo izvoljeni biti, je dolžnost vsaeega domoljubnega državljana, da poduči nevedne in po postavni poti na vso moč pripomore v to, da se volijo nas?etovani možje in se pri novi, v vsem postavni volitvi doseže ista velika ali še veča večina, kakor je bila pri prvi volitvi.
—  (Vabilo in naznanilo^ Odbor slovenske Matice bode 7. dne t. m. ob 5. uri popoldne v mestni dvorani imel tretjo svojo sejo, h kteri se s tem vabijo gg. odborniki.    V tej seji bode ta-le
vrsta razgovorov:
1.  Bral in potrdil se bode druge seje zapisnik.
2.  Tajništvo bode poročalo o važnejših stvareh.
3.  Blagajnik bode poročal o računu za 1865. leto in o proračunu za 1866. leto, ki se imata predložiti občnemu zboru.
4.   Pregledovavci matičine blagajnice bodo poročali o svojem poslu.
5.   Volili se bodo pregledovavci za gosp. Tušekov rokopis: „štirje letni časi."
6.    Volili se bodo pregledovavci za rokopis: „Vrtiček samotnih cvetlic ranjcega Matevža Hladnika ž njegovim življenjepisom."
7.   Določilo se bode, kteri 4 ljubljanski g. odborniki za prihodnje leto stopijo iz odbora, in kterih 6 vnanjih?
8.  Razgovor o dr. Ulaginem predlogu: „naj Matica prične izdajati šolke knjige."
9.   Posameznih odbornikov nasvetje:
a)  dr. Bleiweis bode predlagal, da Matica izdd koledar za 1867. leto;
b)  A. Lesar bode nasvetoval, da Matica v zvezo stopi z vsemi slavjanskimi slovstvenimi društvi, s kterimi še ni v zvezi.
Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani 30. maja 1866.
Dr. Lovro Toman, predsednik Matice. Anton Lesar, odbornik in tajnik.
—  Nedavno smo brali, da so g. bogoslovci z Brna za Slomšekov spominek poslali dar ; včeraj je vredni-štvo iz Reke prejelo po g. Fr. Žužel-u, bilježniku duhov-ništva okrožja Zelinskega v isti namen 12 gold. s temi milimi vrsticami: „Apostolsko djelovanje blažene uspo-miene pokojnoga biškupa S lom seka nije samo koristilo bratji Slovencem, kojim bilo neposredno namie-njeno; več je korist njegova prekoračila meje slovjen-štine. „Duhovna hrana" blaženo-pokojnoga, kano i ina njegova djela, nalaze se u rukah mnogoga hrvatskoga duhovnika, te su tako preko duhovništva koristila narodu hrvatskomu. Duhovničtvo okružja Zelinskoga, že-leci svoju zahvainost i duboko štovanje izraziti blaženo-pokojnomu za duševnu hranu, koje ono i preko njega puk hrvatski izpio iz Njegovih djelah, sakupilo je u svom sastanku od 29. pr. m. 12 fl. Brači Slovjencem pozdrav i vruču zelju, da im Višnji podd jošte mnogoga Slomšeka!"
—   Srbska vlada je v Belem gradu osnovala kovaško šolo, ktera ima namen dobro izurjene kovače za potrebo srbskega naroda odgojiti, da ne Jbi trebalo jih dobivati iz druzih dežel. Gospod dr. St. Nedok, načelnik kirurgičnega oddelka v beligradski vojni bolnici, rojen Slovenec, se je obrnil o tej zadevi do ravnateljstva ljubljanske kovaške šole, naj bi se srbski vladi poslala osnova te učilnice, da se po nji enaka napravi v Belem gradu, pa tudi slovenska knjig a, po kteri se ta nauk uci v Ljubljani, da se prestavi v srbski jezik. Že smo bili po mnogih avstrijskih deželah naprošeni, naj jim pošljemo popis, kako je vred-jena naša šola, da po njenem izgleda take šole napra?
-------     188    -------
vijo tudi drugod; drago nam je, da se tudi beligradska učilnica vredi po naši.
— (Kako neki kranjsk poitar ume jezik slovenski.') Nedavno je nekdo na deželi nesel neko prošnje pismo do c. kr. dež. poglavarstva na pošto, za ktero zahteva prejemni list (recepis) in ga, kakor je navada, dobi v nemškem jeziku. Pa kako je bil narejen? Ri-sum teneatis amici! Napisal je poštar na nemško prejemnico ta-le napis-----------H. Karol Dežel.-------
Slovenski C. Kr. (ces. kralj.) je prestavil v H. Karol, — dežel, poglavarstvo pa v De želj. Ko smo dobili ta prečudni recepis v roke, je šel iz roke v roke ter krohota ni bilo ne konca ne kraja. Pa tudi sam poštar se je mogel zdramiti, da je naredil smešen napis, kajti 3/4 ure daljec pošlje po-nj, rekši, da se je zmotil. Škoda za-nj! Vreden bi bil shranjen biti v kranjskem muzeji kot živa priča, kako nekteri 1866. leta znajo slovenski! (Sebolji prostor za ta recepis bi pa bil v „Postbucbel-nu" za 1867. leto; zato ga priporočamo našim pismonosem. Vred.)                           __________