■m Jnjii»" orfis» ti PttbhMMM m* (jvnitel* »>!«.,»H»*, S.-W ««MM ILO SLOVENSKE bODPORNE JEDNOTE Sukssriptlon 16.00 STE V.—NUMBER 266 ■ ooo delavcev pri Seare, Roe-kode Co. in Mihraukoe Rafl- road mora dajati enodnevno --- Chieago. — "Prostovoljno pričevanje" v sklad brozpoeelnim klavcem pride kmalu v sleher-io delavnico, kjer je še kak de-pvec uposlen. V nedeljo eo urad-oki Sears, Roebuck & Co. naznani da ie 30,000 uslužbencev te rgovske tvrdke "oklenilo" pri-pevati milijon dolarjev za brez-oselne delavce. Dajali bodo eno-loevno plačo skozi prihodnjih 6 lesecev in kompattUa.bo dajala uko vsoto. UslilHnct so dobili oeebne listine včeraj Cponde-iek), ki so jih podpisali in a tem odglasovali in ae zavezali glede rostovoljnega prispevka". Obenem so voditelji Milwau-ee železnice poročali, da bo nji-ovih 40,000 delavcev tudi "pro-tovoljno prispevalo" enodnevno Okoli 80,000 brezpoeelnih de-ivcev se je registriralo v Chi-igu zadnjo soboto v prostorih ivnih dol po vsem meetu. Člani overnerjeve komisije za pobi-inje brezposelnosti, ki eo vodi-registracijo, priznavajo, da je > komaj tretjina vseh brespo-finih v Ohieagu. V resnici ni nl-cetrtms. / . ¿1 Med registrirane! je okrog 36,-r 90 delavcev, ki so povedaU, da > v veliki stiski in potrebujejo elo ali pomoč takoj. Večinoma > oienjeni in očetje. Ti oo zdaj rvi na vrati, ako bo kakšno de-iza nje. Bahaški fašlaom akrušen ped de* lavsklml giaaovt Velik udareo sa Hitlerja la Museohaija. Ali fUletl sdaj lavršs svoje pučar-ske grošnje? Teiko, ker eo preveč poparjen! Obe atari stranki praviU draga drugI, da "posabita aa politi- Waahington, D. C. — Senator James E. Watson, reprtKkaasld vodjs v senatu, js "z velikim zaupanjem in o trdno vero" sprejel izjavo demokratskih voditeljev, ld pravijo, da bodo v novem kongreeu kooperirali s republikanci za "ekonomski preporod" Amerike in za ^Člm hitrejši po-vratek dobrih čaeov". Watson je ocjgovoril Shousu, predsedniku osrednjega odbora demokratske stranke, da ga selo veseli enotna fronta, ki jo zagotavljajo demokretje republikancem. Ta enotna fronta je njegovo edino upanje, ker drugače je delo v kongresu nemogoče. Netc se je Shouse zahvalil Watson u za Izraženo "veliko zaupanje in trdno vero" v kooperacijo demokratov. Rekel Je, da je zelo srečen, kajti sprejetje njegove p* nudbe znači, da je bila sprejeta koalicijska vlada. Situacija v novem kongresu je oetaia nespremenjena. Republikanci imajo po en glae večine v nižji zbornici in oenatu. Sprememba morda pride s ponovnim štetjem glasov v nekaterih distrikt ih. Wsshtngton, D. C. - (FP) — Andrew Furuseth, predsednik Mednarodne mornariška unije, je prepričan, da bo novi kongres uvedel preiskavo gjede subvencij, ki jih daje vlada privatnim ladjegradniškjun družbam. Te družbe grade ladje z neunljskl-ml delavci, upošlujejo nsunljske mornarje pod neugodnimi pogoji, kar ogrela varnost moštva in potnikov, Id ss poslužujejo teb pomikov. "Najprej vlada prevzame 90% gradbenih stroškov teh pomikov," ja dojel Furuseth, 'potem pa nudi «e poeebne subvencije sa prevsžanje pošt«, kar zadev otujo za pokritje obratovalnih Strolkovl Votem pri U druš-be s redukcijami moštva in veš. krat ga nadomsotijo z neizkušenimi orientalskimi delavci, kl dllajo za veliko nižje mezde." v "'"FUrueeth je nadalje rekel, da js obvsštR predsednika Hoover-ja o situaciji, ki ps nI storil nk omar mhimsSvo življenj moštva ln potnikov ns teh pernlklh. Zvezni trgovinski UJnll^Lemont Js tudi debli njegovo apele sa Izboljšanje delovnega položaje mornarjev. Prejšnji kongres, kl ga je kontrolirala administraci-js, Je dvskrat preprečil pralsks-vo, kl oo jo predlagali nekateri demokratski ln progresivni sens-torjl. Furuseth pričskuje, ds bo novi kongres pokazal več zanimanja za ta Škandal in da bo uvedel preiskavo. New York. — (FP) — Edwin Joodman, predsednik Couturi-irs asociacije, oe ni hotel odzvali poiivu na konferenco z zastopal unije oblačilnih stavkarjev, la se izravnajo nesoglasjs, kl io povzročila stavko, v kateri je prizadetih okrog 700 delavcev, »totako je aoociacija zavrgla K>nu(llx> industrljake komlaarke Prances Perklnoonove glede posedovanja. Nekatere posamez- * oblačilne firme oo oprejele »Roje Stavkarjev, druge pa še uda!je kljubujejo. Asociacija si želi pridržati ►ravico, da lahko vaako leto od-kvi 20% delavcev in Jih nado-*«ti z drugimi. Temu pe se u-"nija, ker je mnenja, da bi ¡•ubila kontrolo, ako bi privo-"a v to zahtevo. • David Dubinsky, Ujnik unije, lzJavilt da so ztavkarji pri v J 20-letnica čitalnice pretreoe, ako pomialim, kaj bi 1IL - Redke so jaz Počela celi ža* bolezni in o* dvajsetletne proeleve naših čitalnic. To je dokaa, da se pse* 20 leti niso še dooti zanimali za take eetenofe. Pe tudi sedaj je Še veliko slovengfcih naselbin N i doljfo t^fft» ko wa% nekega govornike, ki se je izrazil, kako dobre da so razne igre ia šport za mladino. Ako se mladina udeležuje takih iger, ji toliko manj preoežaš* 4e*a udeleževati se slabih priredb. Isto-teko velja ze nsk odrasle—ee posvetiti delovanju koristnih stvari. Citalniee si nabavijo resne knjige (seveda, prvenstvo morajo imeti dcbre, podate* knjige), časopise, itd. mora imeti taka'ustanova, sploh vae časopise, Iz katerih se kshko poučujemo razločevati dobro od slsbaga. In ravno sedaj v zimskem čseu je več prostega časa na razpolago, sedeti v topli sobi Čitalnice pri kakem listu aU knjigi. Snidemo se s prijatelji te se lahko pomenimo o preteklosti, sedanjosti in kako bi se kaj zboljša-lo za bodočnost. Torej ustanove kot so čitalnice so nam potrebne. Leta 1910 meseca novembra oe je ustanovfia v nsših dveh naselbinah slov. ner. čitalnica katera je ob Otvoritvi narodnega doma postala odsek BND. Kmalu po ustanovitvi je pričela U ustanova s dramatiko in petjem. Precejšnje število iger je opravila na oder (kar bo natančno objavljeno v Amer. druž. koledarju za 1981). V nedeljo 16. novembra pro-elavlja te šitalnka dvajsetletnico v prostorih SND. Precej dober program Je Ubran za to proslavo. Upoštevajoč slabe delav oko razmere, je vstopnina zelo nizka, S6e v predprodajo, pri vpratih Me. Uprizorjena bo igra "Vdova Rošlinka", vadbins katera je bila že veškret objavljena v Prosveti. Vlogo SO V najboljših rokah členov dramskega odseke SND, m vodstvo v kuiji-ii imajo pa «eniee gosp. od^ SND. Torej vse v aajlepšem redu. .Rojake In rajekkije iz neših dveh nesešbin, Chicago, Milwaukee in okolice Uljudno vabimo na to pomembno proelavo, aa-polnlte dvorano, da tako poplačate trud delujožim. Dne 21. dec. prirejajo i skupno s «talnigo SND društva, ki Imejo mladinske oddelke, b*U«ni večer ia mladino in seveda tudi ze odra-sls. Več o tem bo poročeno -do na programu tifltt koncertne točke. Pričakuje se vetfka udeležba,—Matije pogtorrfc. D. W. Hoen v Detroitu Detroit, Mich. — Angleški klu-l>i soc. stranke v Detroitu sklicujejo v četrtek 13. nov. velik a.a ,Jt A^u^n,!® lhod v McCollester Hani, Ako je bil dopkmik pre- Caflg ^ Foregt av#> Na tem LlÄtNlC^ {jREDNlŠTVi •Milwaukee, Wis., —Prevedite in pošljite. solnCni mríc m tajna a-TOMSKA SBSTA VA Italiji se pe dobrih 30 letih «e ni pj! popolno poaiirjenje kolonije Libije, ki ..J neikolikokrat večja kot Italija, ki pa Je ¿kil upna puščava, da nfkoli tega. U dve do«u! čitamo o smelih podvigih proti peščicam dl «nov, ki se ne dado ukrotiti General C raz™ ki rnn je oedej poverjena popolna zasedb* UD( nega ozemlja in ^sfftno pomirjenjt- d,-,,ie| je eedaj lotil korenit« ureditve. Preselil 80,000 Arabcev h.ceemlja večnih uporov v, tranjoati na obrežje oredozenwkeKa morja robu libijske puSbave. S to arabsko m^i je preseBle tudi §00 tisoč g*av in re,«,v ko, eeMedov in drobnice. Na novem «ozemlju baje dovolj vode ia te ljudske in živalske mo žice in tudi zemlja je baje «godna za ]x>lJnj( atvo—vanj za. Arabce. Začetkom deževse prva njegova zapoved. Pa ko b) kdp ugovarjal, da je to pač oče, n&akor pa ne drugi ljudje, pravim, da treba očeta poohišati v vseh rečeh. Kajtj n «tol pravi KoloŠanom: "Sinovi, ubogajte svt očete, zakaj teko hočč Bog!" Ako pa nI oče več živ, prehaja to na tisteg ki ga je oče v zadnji avogi volji za to postav Ce je pa oče umri brez oporoke, prehaja to | tistega, ki ga postavi zakon .,, Mi ne moremo Imeti popotnega življenja bi prijateljev. A največ prijateljstva se sklene tej prvi dobi; zakaj v njej poetaja človek a jeten ali neprijeten Prijetnost si pa pndoi vamo k plemenitimi navadami, ki so sladko dobro seme, sladke besede ln vijndna služb delo . . . Mladenič mora biti prijazen in pofl nosti hrepeneč človek. Tej dobi Je treba, da drži na uzdi, da no zaide na kriva pota. | dobi je treba, da se izčistl ln ne priuči iko| vih navad. Iz Orienta, domovine poezijo in naslad, rt dofciH kavo, čaj, parfum itd. le od nekdaj pomiajo na Japonskem in K tajskem čaj, medtem Jcaso ga prinesli v Evo po šele Portugalci ia Holandci v 16. stoletju. I orientalca je čaj zlaeti družabni običaj; kjer I zbere več (Judi, tam se pije čaj. Došlemu gostu ponudijo čaj, preden ga vpfl žeja kako je potovol aU kako ae počuti. Za je postalo pripravljanje in tlžfoanje čaja pn »I skoraj sveta ceremonija, ki je na vzhodu met* kulture dotične družbe. ^ Kako bi ee male gejie zgrozile, ko bi ritk temno, neprozomo tekočina ki jo »m«iu}« pri neo čaj ia ki se pije včasih iz debelih, a rodnih skodelic. Gotovo bi nas imenovale bs bara, eko imajo oploh ta isrez v svojem, W polnem jealku. Sicer pa tudi pri nas nismo tako zeMj daljen! od vzheAaih navad pri čajo. Tež* «ujejo krasni keramični iedelki Porc^ skodelice, tenke kakor ja^je lupine kakor bi bile iz kovine, so v nejkrasnejšrtH veh, k! presenečajo toil razvajeni orieota^ okus. Pri nas torej ne ožfvsmo samo okm M ampak tudi lepoto in prijaznost okolice. Sladkor kot pogonsko gred** V AJagol v Braziliji w začeli pM novo snov za pogon motorjev, ki iavkra »J korja. Dali so jI ime "usge" in je bJJJ In cenejše pogonsko sredstvo od B različen! so prišH na idejo, ds bi ae oa^ s sladkorjem v Ukine svrhe, ko ai* ^ dati ogromnih preostankov svoJ>" sladkornih letin Nemški , Schmldt pe je tm pokazal pot, po ksten -aledkor sprem In js t J v kuriva V*»**, po Rrasiliji presnetljivo hitro razširili» • zečHI tudi že *e veliko izvaža se bali. da ne M slabo učinkoval nsn£W izkazalo se>, de je tudlvtam toliko uporaben kolikor gazoHit ^ [ I TOREK, 11. NOVEMBRA. Vesti iz Jugoslavije j (Poročevalski biro Prosvete t Jugoslaviji) JESENICE SO RftECE, NIC NE POMAGA Blaattšal tel j* na Jesenicah vodi- Jesenice, 26. okt. 1980. odkar imajno v državi novi režim, smo delavci zelo prikajša- nj na shodih in svojih pravicah. Kljub temu, da je celo kralj zatrjeval, da ne bo jemal delavcem pravice združevanja, je vendarle vsak shod (atrokovni, političnih sploh biti ne sme) trikrat prepovedan in ie redkokdaj ga dovolijora le pod pogojem, da bodo govorniki govorili brez šču-vsnja ali pozivanja ter da ne gredo preko mej. Toda seči hočejo tudi po svobodi združevanja ter že delj časa nameravajo ukiniti vse razredne strokovne organizacije socialistov, in bi to storili že davno, da ne bi se bali i-nozemstvs. Zakaj socialistična strokovna interna^ijonala ima gvoj ugled in svojo moč, ki ae je tudi naša država kolikor toliko boji. Poleg tega so v Angliji na vlsdi macdonaldovci. Tudi to ima svoj pomen. Vodja delavskih zbornic v Jugoslaviji in zastopnik naše države pri Mednarodnem uradu ki kar namestu njega igra Policaja. Delavci so sevede prodirali proti takemu diktatu. pa je dejal: t Jevan. vi I "^doBeogradela u »"Ote Beograda, da fana dr-J»'t * i~*nftških kovteer jih naj-Mji kosim ob severni meji a Z ,ni»Jo kovtosrjl preklete elek "Mer. sreaan js la ra«d domačimi in bo vse dobro in v redu. Brat gospodar je plačal šoferja, Američan je povedal še, da pride njegov denar za nJim In da nI tako neumen, da bi ga nosil kar s seboj, nakar je legel ln zaspal, omoten od vsega. Zjutraj ga domači niso hoteli takoj poklicati, misleč da spi in da je morda še slab ali celo bolan od poti. Ker ga pa le dolgo ni bilo, so ga šli budit. A Američan, etric Anton, je ležal na postelji nepremično. Zedela ga je bila kap. Okrožni zdravnik dr. Mur-gel ga je pregledal ter odredil, da se ga pošlje v krško javno bolnico, ker bo lahko še okreval. U-gotovil je pri stricu Antonu možgansko kap, jezik je popolnoma otrpel In delno leva plat teleaa, bolnik leži z zaprtimi očmi, nepremično, ne more govoriti, samo pomsiem težko sope in sem pa ^ja premakne depno roko. Videti je torej napol mrtev. Mol je star 50 let, v Ameriki je bil 24 let, pustil je tamkaj v težkem delu skoro vse svoje moči, prišel je, da bi s težko pri-hranjenim denarjem užival mirno starost do smrti, a ga je koj ob povratku zadela kap. O domovina, ti si kakor zdravje . . . Škodilo mu je bržkone vir ga ni bil več vajen in ki ae prvi dan od povrsitka vesel čea mero. Tudi iznenadenje ter dejstvo, da niti brata ne še domače nI spoznal — vse to gf je bržkone položilo v posteljo in mu poslalo kap. Vlom v tobačno zalogo. — V Brežicah je bilo te dni vlomljeno v trgovino glavne tobačne zaloge, Id je nameščena v hiši Ivana Mreseharja, stavbenika v Brežicah. Vlom se je dogodil v četrtek zvečer krog devete ure, ko ni prosvets Dtfnfti j Pondeljek je bil vedno dan strshote sa gospodinje. "Prst' se mudi," zaklicala je mati prid« nlm deklicam, ¿ti kdo je rad pral? Dandanes- pranje doma postaje stvar preteklosti. Vs-like perilnice (fsundries) z mogočnimi stroji nsdomestujejo pranje doma lih >jer se še pere doma, so pralni stroji olajšali delo gospodinja. Število velikih strojnih pertl-nic v Združenih državah m je več kot podvojilo od I. 1909 dp 1927, kakor pravi brošura, izdana od^šenskega urada, U. 8. Department of Labor, ped na-slovom ' študija perllnic in njihovih delavk v 23 meatih." To pomenja, da dnevi pranja doma in preutrujenih gospodinj hitro Izginjajo In da vstop ženske v industrijo, poslovno življe» nje ln razne ¿oklice je imelo sa nujno popledlco vsaj delno odpravo ataroslavnlh gospodinj, skih dolžnosti, ŠIVanja, pečenja pranja itd. Od industrije, ki se je poprej bavila samo a pranjem srajc ia liku,njenL je perllnlca, odgovarjaj^ stalno rastoči potrebi, razvila v splošno perilno tndpstrijn in 1. 1927 smo imeli skoraj #000 velikih strojnih pertlnkf v Združenih državah. * Ali perllna Industrjta je šo ostala velikega pomena za ženske. Hitro se je razvila > i* skromnega početka in sferinsklh metod v moderno, znanstveno uprsvljeno In slstemlsirsno industrijo in postaja ena izmed glavnih delodajalnih industrij za ženske. Dve tretjini saposlen-oev so ženskega spola. ■0a ni vrste dela v perilnicuh, skalnih ratpokali pa ae vspenja zeleni bršlan. Prehode sapire gosto trnje divjih ro£ jK rdeči sadeži so ba| sa časa jnojf-poseta gozdnega skrivališča kar žareli v medlem sijaju jeaen-skega solnce. Skr*i gosto rdeč kaatorumeno praprot, ki mi je Mala preko paau, sem priieeel skalnate police, is katerih vodijo v skalovje tajni podttmelj-ski vhodi. Na policah aem opazil kokošje perje, ostanku kosila četvero nagih roparjev, prebivalcev Krilnega skrivališča. Najbrž ao tudi letos imele lisice v teh rovih mlade. Neumne živali, pri vsaki priliki dajejo Človeku povod, ds jih sovraži. Zakaj niso kakor ljudje, ki . zakrivajo sočloveku škodo, ki je navadno mnogo večja od škode, povzročene po *ivalih? Mar bi bile lisice perja zakopale ln obesile pred rove tisoče mišjih repov, ki ao Jih znosile svojemu naraščaju bilo nikogar v hiši, krog 10. sVe- ., ______ čer so ga že opazili. Vlomilec jaJW«r niso ženskezaposlene. Glav- goce poznati; brat je bil otrok, ko sem odšel, zdaj mora Imeti že trideset let, ne bom ga spoznal in take podobne miali gredo človeku tedaj vsekakor po glavk In vss to pričakovanje nsprsvi človeka razpoloženega, v rahli zmedenosti, ko greš po poti in urejaš spomine, pa Jih težko zma-gnješ, postaneš nekam podjeten. In. se domisliš vina. Tako je Anton Pire na poti proti Cerk-jjsm dsl ustsvitl svto pred gostilno Zulič ter nsročil dvs litrs deta vet: tfvttks. Z njim je potovsl tudi tovsriš iz vssi Mrtvlce. Z njim in s šoferjem so na mah udušili tinta dva litra vina, ki ja stopil Pircu takoj v glavo. Vina pač kot Američan ni bil vajen, vsaj moč-nega ln pristnega ae, pa je razumljivo, da Je kar jecljal, ko se je poslsvljsl v vssl Mrtvice od to-vAiša. Ko st» nato s Šoferjem pripeljala v vas Vihre, i«»^ mobll obstal prav pred Pirčevo hišo, kjer gdlipodari brst Jsnez že nad 20 let s svojo družino, katere pa Američan Anton seveda prsv nič ne posne. Šofer je vprašal tamkaj nekega moškega, kje Je pri Pinčevih in ali je gospodar Janez doma. Moški je odgovoril: "Tale hiša je Plrčeve. jaz sem pa gospodar Janez." Šofer nato pokaže na Antona Američana ter pravi: • „ _ "Brata iz Amerika sem va» pripeljal, če ga še poznste." Aberičaa Anton je pristopil ter pogledal Janeza: "Torej ti da ai moj brat. Ne poznam U in naj-brž na bo *iek>." Motno je pogledal brsta vendar je še« X njim v h «o. kjer ao spili še nekaj vina. nakar so .pravili Američane v poateUo,^ •e odpočije od poti, od vina n od presenečenj s. Domači -orniaim: „ bo še jutri zevedel, de je rea moral razmere dobro poznati, dfl je vedel, da ni nikogar v hiši oh takraftni uri in da ja sploh lahko vlomil v trgovino. Trgovina sr nahaja v pritličju ter ae trgovine drži stanovanje, prodajalke. Skozi okna stanovanja je priše' vlomilec v notranjost, preirkal najprej omaro, kjer je našel u-usnjeno torbico, ki jo je kratko-malo prerezal, a ničesar našel nI. Potem je šal v prodajalniškr prostore, kjer je Iz predala vzel krog 17,000 Din denarja ter večjo količino najfinejšega tobaka, tako da znaša skupna škoda krog 20,000 Din. — Vlomilec je pobegnil brez sledu. Potem se je zgodilo to, kar se zgodi vedno: komisija pride jn obljubi, da bo vlo milca že našla. Divji lovne ga je ohatrelU. — Prejšnjo nudeljo ao šli lovci bi Velikega Globokega,, občina Am-bruž, na lov na srne. Z njimi je šel tudi 49-letnl Lojze Perko. Stal je na straži v gozdu, med njim In Sosednim lovcem pa se je pojavil nenadoma nakl posestnikov sin, Id je snsn kot divji lovec. Ko Je drvels sms mimo, jr divji lovec nameril, Perko pe jc zaklical "Na streljaj" — toda divji lovec je pomeril proti Perku ter ustrelil. Sibre so oplsslli Perka po senceh, več m mu Jih je zarinilo v komolec in nekaj cele v trebuh. Perko ss je ves teden zdrsvil sam doma, a ker ao ran* vendarle nevarne, je prišel •Ždaj v ljubljansko bolnico, kjefao gs operira«. Dfvji lovee pa bo ime' zdaj opraviti a sodnljo. Ljubavna drama a 60-letnlm starce«. — V Vojvodini je v va si Radanovci živel 60-letnl Ivar Somogjrl že dalj časa s prilež-nico 28-letno Msrljo Cernikovo svojo ženo ps Je pustil v revščini Zadnje čase pe se je veove "na velišal", vrnil se je. k svoji ie ni, ki jI je tudi prepisal poaes tvq, kar pa je mledo ljubimke tako razjezilo, da je napadla ¿a rega svojega ljubimca ter ga po lila z vitriolom, da mu je rezje dlo ves obrez in da je oslepil ju obe očesi ... j Kaj niso to majhne zanimivo sti? ... K risa V si lat sel ladnstriJU Delavstvo v svinčenem rudniki r Litiji stalno reducirajo. Svoj' dni je bilo tamkaj zaposleni» 800 rudarjev, pred dnevi so spe« odpustili «7 ruderjev In Uko j' ostalo v rudniku le še.kekih 10 deUvsev. Dve tretjini so torej t reč redukcijah i« odpustili. Zda.1 nameravajo otvoriti nov svinle nI'rudnik pri gradu Ponovičs pr Litiji, kjer kopljejo ln prelaku Jejo terrn. Našli so že Upe pls •il .vlečena rude. ki jo bodo naj prej preiskali, nakar bodo mor da začeli a sistematičnim izkerl hiisnjo ... na dela sa ženske pa so likanje, markiranje, sortiranje. Glavni sdravstvenl problem Industrije js velika vročina v delavnicah vsied vročine pri likanju. Temperature 80 stopinj oslabuji i telo. Vzlic tem slabim okolno8tim je vgSina delavk nanašala, da rajle delajo v.porU-nincah kot v drugih Industrijah. 30% od rijih je tplUo, da vzrok temu so boljša ure dela, ia raj enako število je navedlo kot vzrok bofiiaplai-e. Več kot štiri patine delavk, pravijo, da ao bile rojene v Združenih državah. Neobičajno ja tudi dejstvo ds je bilo več delavk v starosti čez 40 let kot takih pod 20. letom. Peri 1 ne industrija obratuje vse leto br» /. prestanka, nI sezone. Def6 Je po dnevi. Le neznaten del delavk Je dejal ponoči. Polovica delavk je dala la 48 ur na teden. Nekje so de (e tudi pip 10 ur. Ugodno ,po vprečno razmerje Izvira lz dej< stva, da v zapudnlh državah skoraj vaš delavke so delale Ta po 48 ur. Srednjs tedenska pleča perflk je znašala 11.10 za belke in $0.M zn zemorke. Polovica je zaslužila več in polov! ca manj. Tudi v plači «ajtefl nadkritjuje ostalo deželo, kajti tam so bite plače znatno v!i)( kot drugod. [T" i »^iJ Vjes*ssk»<ššflh i m Ko Je gosd In polje posrebrila prva slana, sem stopil v tišino goadnegs svetišča. Snel ssm pu Iko in hodil po goadu tako tiho, iskor da hi se bal prebuditi po-M tki željno prldodo, HH Gozdno tišino js trenutno prs-motll ropot, ki se 4% bil spreme-aH v čudno žvižganje, dokler tudi nI umolknilo. Ko sem prišd nad temne, od zlato rumenih jukev se odbijajoče smrek«', me le opazila tropa »ivlk, divjih go obov, pripravlja ločlh se na dol to pot na Jug. Močno so safrfdše-ii v gozdih, temnoseUnik vrko-/lh, udarili s krik da js kar tle-iknilo v gozdno tišino f» na to v vižgajočam pokts sdleteli pvpii irsenemu jh.IJ.. In zopet je sa-. ladala tišina, ki Jo je tupaUm ' ilo šuštenje odpedajUHIJ^ %ip'o ozki mŠmlŠ&it^M «pel v nuM>\> rosda, v kraj. kasaer redko sto-H človsšks nogs. ni pečinami Ispors, kakor tudi ts skalah. rssUjo ss ve smreka s kratkimi sakrknje-ifmi vrhovi, Id so po večin! oviti . srsbrikeatlm srobotom. Po de ollh slehetaegA Mtja ki pe' Neuspen start profesorja Ple-carda in i\jegove|ra asistenta, ki sta se nameravala dvigniti v balonu na mejo stratosfere, je sprožil pq vsem svetovnem časopisju, pa tudi v snanstvenih krogih precej sarkastične ko-monterje. Malo je manjkali* da profesorju Piecardu niso direktno očitali šatlatanatva In kome-dljagtstvs, čtš, da jf hotel s dvojimi tajinetvenimi pripravami samo potencirati radovednost seniaolj željnega občinstva in obrnili pozornost na svojo osebo;in na nameravani drsni podvig, o Čigar izvedljivosti »o dvomili trezno misloši ljudje še od samega začetka. Taki in podobni očitki so sedaj prenehali, ljudje ao pošrll jeao, da jih je učeni profesor pripravil ob tako .. nijajen "lilverpakl" ušiUk in y tisti tišini sem se pHprsv^ obrn||| Ä dpu^mi 4|vénlml ljal, da poskusim svojo Ipvsko ¿„^ k¡ srečo. Sedel sem na rob «kale jn segel v žep po Jercfcjo p is* al ko, s katero sem privabil baš v tistimi lepih Jesenskih dneh pVed srmr-tonoano cev Še marsikaterega petiriinčlfi^V ^ 4 , Zdajci me je ^preletelo. Gosd-fto tišino je, prekinil otroški jok. Mjieki more bi«? Kako naj bi v ta pozabljeni skoro nedo-atppen kraj mati s otrokom? Ps je snpet zaplakalo. Ugoto- trenutni neuspeh, lu pi umišljeno prekoračil £ čjo mastnih sodnikov prejsmaH nm\ milijon dolsrjsv od lastnikov ril sem, da prihaja glas Ismed največjih pečin. Prav s lisičjo spretnostjo in previdnostjo sem se splaril do ostre, med pečlns-mi zevsjoče škrbine ter pogledsl v vznočje skoro ndvpične stene. Nudila se mi je ljnbks, jesenska gozdna idila: Med cunjami, na slamnjači, je sedela v breznu po dobni kotlini, v katero se dospe le po 1 trnjem poraščenih labl rlntih, mlada ciganka in ljubimkala komaj leto «taro dete. NI* še videl matere, ki bi tako ljubeznivo ravnala s otrokom, kskor ts etganka Ker sem med nareaumljivim govorjenjem slišal večkrat besedo "tata", sem pregledal kolico srečne mstsre. In res, kmslu ssm opssli starega Maja ka, far metrov od lepa matere Je ležal ln smrčal, kar na goli i-lovlel na pel v Mopdlč svit star kosmat oigan, poleg nJega ps js drsmsl velik Črn pse. Tudi eiga* ni so uživslf jeaen. Tam aa gos dom borba za življeajef tukaj pa U sveti mir. V dvajsetem stoletju, ps žive kskor ptftoe ped ne» bom. Ne sšjejo, na žanjejo, pa vendar šive. \ Nisem jih kotel motiti. Tiho ssm se splssii Ia kraja, kjer pri roda sama aeja, sadi ln .podira Komaj sem pa aem bli gopet v drugem svetu, toda vedno šs y gosdu. Ko je kolovoz ssvjl v leskovo goščavo, ob jarku, aem ae ustavil. Od daleč, it vssi. je bilo slišati danda nes U redko, g vendar tako prijetno pesem čepov: Pike pok pika pok, li lazov ja prihajalo žvenklanje svoneev živine na pa« ši. O, ta lepa hermonijaMn Šs širiprenje potočka, jfledel sem na smrekov pan«i>«k sksl znano Jsrabjo kitico, glssek tanke, koščena pl is Icuuje notice, je pr< it«. <*»>< ——»»v ' podcenjevati; njegovi načrti taradi začaanega neuspeha niso nič manj vredni in se bodo prej alt tlej |irav gotovo uraaničill. (živ. in avet.) ?U)VKK IN OPICA Mladenič Roger Verond je štiri lato slušil kot Jahač v majhnem francoskem cirkusu. Potoval je s njftn it kraja v krnj in uši vsi alovss dobrega fanta. Nikoli n! bil neuemitjen do šivali. Nekoč je nevarno obolela opica. sloglsesMi hi. Pretakava je ie Verdon js šiviaoirfravnlku ponu. vedno na dahi hi pričakuje te Ae več dokasov o korupciji šamma-nitske mešine, ki kontrolira mestno vlado. New York, — Lstalee Prank M. Hawks, ki je poletel v deve-tih ureh ls New Yorks riß Ktfko as je v aadeljo vrnil It Htvgne v New Yerti v osmih urah, Letal je okrog 110 milj ns uro, tltdtsrake unlje Bestoit) Matt- — Arthur Mo-t isrtx Js bit ItVoljen sa predted-nika tiskaftke unlje v Bestonu. Tajnik Hnrry P. Oreget fn bla-gajnik M I. Oonaolly sta Mis ponovno isvoljeae. # -- Krik e veWnlk slsparljeh rhlcsge, — Vrhovnl sodnik Harry Olson, ki is bit s vei dru-gtml Modnlki vred porslan na re pvbHkanski Usil tadnjl torek, pravl, (fa to bill repilbllktnskl kandldstj* enlepsrjenl za imago In tahteva strogo preiskavo. - MEH ZA SMEH millo Gospodična Je iskala stanovanje. — Prav, draga mpa, ali Ja pe soba, ki jo oddsjste, na prisojni strani, tekaj če si solnce, je ne msrem. — NI sicer na JgJeojni ftranl, Jt odgovorila gonpodjnjs. zato pa »ta mi 1« via-vls lep mlad Študent. — OJ. draga moja. ko id ti ve-dele. kakn te ljubim! Ako ko bi kdaj zapazil, da me varaš ... — godi brm skrbi, dragi! Tags na bei ti iflkdsr zapazil! ImmCi^o krvi gljo. Transfuzija Je uspsla in 0-pica ja bila rešena. A lanskega junija jh saklal lati Verond v po-stsljl lastno staro meter In jI vssl Is pod /.glavjs 4000 frankov, «od-alkl so ga obh.Mii|| sa 14 lst pri-siinags dela v KaJenl Na otoku Reg ta je Verond v pričakovanju Jetniškege pesnika sprijaznil s aeldm drugim mladenišem. Veliko sta ss pogovsrjala. Naposled se Js pobehal Verond prije-telju, ds Ims na vssti šs drug sHln. L«ts 1006., ko js bil šele 19 lst stsr, ae Je smnsnll v pariškem kinematografu s ho lotno vdovo Lerdentovo. Spremil Jo je po predstavi domov in ponoči ss- tvll. Polastil ss js 400 fran-v gotovine in ss odpeljal ns dsšslo. Zločin ie ostal nepojasnjen. Prijatelj Je Veronda takoj nasnanil v upanju, dn bo s tem olsjšsl lastno usodo. Nsmesto v pregnanstvo se js povrnil Vs-rond v ječo in bo najbrž obglav-IJ«n. V spričevalu, ki mu ga je dal lastnik njegovega cirkusa. Je oanačen kot "priden mladenič po-sobno usmiljenega sregf" Oospod (novi sltHBdnJl) t "U-pnm, da boste zadovoljni pri nss. Jat nimam prevelikih tsht« v,M ftlužklnjs: "O tem sem ae malo pri'j preprkUi. Tldela VSŠO gfMpO. . hm Po obedu me vselej ga spanec. Kaköhl to (Wp«! doktor ? — Ne obedujte nikdsr! • %t I* i* ÄtJÄnn m» med no-ge Iv moje stara mor» bftl nekje a in zaupna prijate VETÄ Marijana Zel jeznovs-Kokal J: ■DARINKA (Povesti kl je bfla nafradena T literarnem koetaatu Proteste.) Darinka je prepotovala Evropo in Ame-riko. Pela Je pred mednarodno publiko in žela uapehe kakor malokatera pevka. Nocoj je pela svojim rojakom v CleveUn. du. Privreli »ovod vseh strani, da slišijo.svo. ia^ienik« Slovenaka pe- eem se je prelivala iz njene fiuše v žejne duše ^liLcev Ve» zaduhli zr*k v dvorani Je drstel: o silna mod pesmi in petja. Zapela je vedno lepo "Nezakonsko mater^. Ploskanju nI bilo kraja. V zadnjih vrstah je nastala gneča. Neka stara ženica ee je zgrudila nezavestna. Odnesli so Jo iz dvorane. Ko je prilla k sebi Je klicala: "Hčerka, hčerka Da- rinke !M Kmalu Je bila pri njej v lepi svileni obleki Darinka. Preplašeno je zrla v siromašno ženo, ki Je ponavljala njeno ime. Potem pa, kakor da se Je nje duša prebudila Iz težkega sna, je Darinka ovila svoji beli roki okoli vratu starke In Ihtela: "Mstil Mstil" Z avtom sta ee odpeljsli v hotel, kjer je stanovsls Darinka. Dana je bila tako ganjena, da Je težko govorila. "Vse ee ml že me-šn . , , Prlžls sem, ds te vidim In silil m! Ns vež, kako sem te želela! Noč in dan, leta sem hrepenela po tebi. In ko sem zvedela, da pri-del, sem čakala, da me pokliče! k sebi . . , Nič . . . In potem sem sama prilla na skrivaj in ravno tako sem hotela tudi oditi ... AH to srce, erce ..." ' - "Mati, oprosti, v sijaju in slavi pozabila sem na vse, vse. Na tebe, pa tudi na svoje otroke t Sram me Je, mati .. . Sram!..." "Darinka, saj Je sedaj dobro! Videla eem te in sedaj rada umrem tu, kjer sem preživela toliko samotnih let. fcivels sem za tebe, za tebe, za tvojo zreča! O, kako sem srečna, ko te vidim v tej slavi!" Darinka je povesila pogled! Srce jI Je bilo talko. Ona Je toliko grsžtta! Živela je samo sebi ... KakŽna razlika med njo in to preprosto materjo! Sreče je pokvarila njo . . , "Darinka, kaj premišljuj«*?" -"Domov bova lil! Domov!" "Domov!" Položila je roko na srce. U-darjalo je močno. "Domov . . ." Vkrcali ste se na veliki prekooceanski par-nlk. Potniki is prvega razreda ee začudeni gledali na evoji sopotnici. "Kdo sta V* -so ss Izpratevsll, Izpod roke sta ss sprehajali po krovu. Gledali sta v nepregledno morsko modrino in se smehljali. Kako/ nebeška lepo Je morje, če ga gledajo srečne oči Kako ogrom-ns skrivnost js. V vsakem valu ja Sreča, if vsaki peni je sen. In čas to brezkrajno sinjo ravan so se razlili solnčijl žarki kakor vellče-sten slavolok, skozi kstaregs js drssls lsdjs v domovino. Msl dogodek Je praisnetil potnike ns odprtem morju. V tretjem razredu Je neka žene rodila deklico. Vsi potniki so drli, ds ki videli mster in "morsko deklico". *;Nesli so JI dsril. Darinka je pa predložila poveljniku ladje, da priredi koncert v korist otroka. Bil je zadovoljen. Zvečer v salonu prvega razreda Je bilo nabito polno. Vsakdo je hotel prispevati za "morsko deklico". Vstopnine ni bilo. Spreje-msli so se samo prostovoljni prispevki. Dene r s* Je kopičil v škatli pri vbodu v salon. Darinka Je zapela. Tišina. Samo kakor iz sna se je slišalo pljuskanje morskih valov in d rd ran je strojev. Ploskanje. In potniki so vedeli, kdo sta sopotnici iz prvega razreda: slsvns pevke In skromna njena mati. - V LJubljani ni mogla Darinka Vzdržati, da nista z materjo odhiteli takoj na njeno stanovanje. Sobarica, ki Je odprla vrata Je nemalo začudeno pogledala na damo in ženico. Osor-no Je rekla: "Gospoda je v vili na jasi!" "Hvala! Potem pa tja!" je rekla Darinka. "Gospod želi, da ga nihče ne moti na dopustu!" Je zanoaljala hišna in zaprla vrata. "Briga mer si Ja mislila Darinka. Sedli sts v taksi in ae odpeljali na Gorenjsko. Solnce Je bilo samo že na planinskih vrhovih, po dolini so ležale sence, ko se Je avto ustsvll pred vilo., Darinka je izztoplla prva. ".Mama!" je vzkliknil iantek, ki jo r*vno zalival cvetje "Memai msn*!" J* drhtelo čjz vrt in trije otroci so poljrf>ljnli srečno ms*stu, Tri oknu Je stal Cveto in ganjen glodal prizor pod seboj. "Prišla Je, vedel sem . . . Metuljček #e je naveličal električnih luči\ v, j ' Stekel je po stopnicah in objel In poljubil mater svojih otrok. "Kajne, mamica, sedaj pa ostaneš vedno pri nas?" Je vprašal najstsrejši sinček. Ona Je pogledsls ns svojega može, ki Je odgovoril nsntssto nje: "Vedno! Vedno!" *Kdo ps Js žens pri svtu?" je vprsisl drugi š(nček. "Ah, pozabile sem na njo! To Je pa vsšs babica iz Amerike! Pojdite! Poljubite jo in pripojite Jo sem!" , Otroci eo ubogali. Pripeljali so jo za roko. , Mlajši je dejali "Prav taka Je nsša ba. ibica iz Amerike kakor je naslikana v naših pravnicah .Ali nam boš pripovedovala pravljice?" Jo Je vprašal. "Neznzra jih!" "0!" so rekli vsi trije hkratu Izolo razočarani . Ona vaiii bo pravila o Ameriki, morju, o tujih ljudeh! Kajne babica T ja rekel prijazno Cveto. Dana je prikimala. NI našla besed, srce jI Je bilo prepolno. f življenje je vmirilo Darinki no dušo. Pustila je gledališče In pela samo enemu — svojemu soprogu! Razlila se je med domom tista sreča, ki jo izžareva materinska ljubezen in katero je prižgal v dobo človeštva sam genij miru. ' ' v (JConec.) e toplo S de njih v počil strel z Poklicali stega, ki se nesljivejši. trojico, ter bil pri-Ler nam jih smo bili gle-če bi namreč strani. med njih tl-videl najza-najmlajžl med mu sporočili po Museinu: "Vzemi Guriju puško n posvari ga,, de bomo pri najmanjšem sumljivem gibu streljali in ga ubili! Povej mu tudi, da Ima vsak naš revolver sedem krogel rezerve.' In usrli smo od druge strsni Asa Is ko jsssro z vso njegovo peklensko lepoto. Zopet se je zsče-la nema, utrujajoča pot akosl vulkanske prehode in čez grozne skale. Večer se je čsdalje bolj gostil. , »Tli Nenadoma Je Guri, ki smo neprestano pazili nanj, dvignil glavo ter srknil svežega traka. Zdelo se je, da je nalik psu, zavoha sled. Z enim samim skokom je bil že za skalo in plazeč se od kritji do kritja, nam Je izgini izpred oči. ga ne bi moge doseči s puško, še manj gs vzeti na muho. "Jasno je, ¿a mu ni do nas. V tem primerjane M bil pustil puške v naših rokah. Podoba je, da e do drugega lova, na kate-frojefo z bodalom." zagotovilu smo rej oprezni in bud li pri vsakem vho-in Zahodu vrsta skal pred-tražo, da na bo presenečenja Svobodnejše smo se počutili šele, ko smo prišli ns gladko ravnino, kjer je bilo sleherno presenečenje izključene. Sklenili smo, da ondi prenočimo, potem ko smo nasitili in napojili živali ter napolnili nešs čutare. Nsši ljudje so baš začeli rsz-kladati tovoronosce, ko je poči v nsšl neposredni bližini oster strel. Ne ds bi preudsrila nevar noet, instinktivno izrabljujoča zadnji dnevni svit, sva prijela. z Lablacheom za karabinke ter stekla po ravnini. Dva izmed našega spremstva in misdi vodnik so nas srečali pri vhodu v temne, rszdrspane skale. Ko smo prišli skozenj, ss nam je odprla n&-va ravnina. Spremltoalec je šel zopet nazaj in nam pokazal v grocerija in mesnica, ki, dela dobro trgovino in vse za gotov denar. Oglasite se osebno ss ceno in drugo ns: 5406 S. Maple-wood ave., Chicago, IH.—(Adv.) Žrtev želodca se počuti sedal kot nov človek "Trinerjevo grenko vino se Je Ukasalo čudovito v boljfeanju mojega si ste ms In jas se počutim sedaj tako iiva, popolnoma noV človek," pite Both Lewie is Pa. Ta čistosolllčni pred pis očisti Štiri važne dele — želodec, jetra', mehur in ¿reva. Dokazano Kupite Steklenico ie da 7 4Mi net vateca lekarnarja, /.anion J ^ ve]Mu>cti( ftOc in fi.25. Jemljite »kozi test dni. Ako niste sadovoljni vrnite ostanek lekarnarju ia on vam vrne va« denar. Navzlic temu tali Hlej WM ni jn smo ostali slej ko pr poslal v oblatil «bijalea Težko si boste zamislili veselje, ko smo sredi poti is A-lezltana k morju videli prihajati Monfrelda v naglem teku. Bil je bos in gornji del Života mu je bil razgaljen. Za njim sta tekls dvs čms s karablnkaml oborožena mornarja. V tej divje deko-riranl okolici pač ni bilo reči, ki bi ae nam bila videla naravnej-ša od tega pravljičnega gusafr js z Rdečega morja. Ko smo ae spuščali proti Gu bet Kharabu nam je pripovedoval, da Je vkrcal na ladjo tri da-nakilske voditelje, ki temeljito IKisnajo ozemlje Goude in Mable. Nesreča pa Je hotela, da je del njegovega moštva obolel ss grižo. Ker je prevos do Tsdžursške-gs zaliva opasen, mofa najpoprej sam voditi čoln is Gubet Khara »•a in nas bo zaradi tega pričakoval na drugem meatu ss vkrcanje. Po teh besedsh smo akle-nili, da ostane dr. Peyre v čolnu, medtem ko bova v lablacheom nadaljevala pot, da čimprej trči-va na karavano, katere sveže ale-di smo bili našli na Gagadljnki ravnici. Kako lepo in daljno ae nam je videlo morje potem ko smo Imeli za i»el*oj puido gorovje, črni prod In sotesko, ki so nam vlivale strah! Od vulkaničnlh Hudičevih otokov, od mračnega, |mj »tega in živih bitij prostega na-bretja Gl^bet Kharaba ae Je živo in vendar pokojnb gibanje sinje irladine odražalo Ae močnejše. Stekli smo k vodi, slekli oblrke in ae okofiali v blagodejni vodi. Ta kopel je bila pač najprijet-nejši doživljaj našega doted»., jega življenja. K<» amo ae oavaši-II, nas je huri. Udolbeno deblo, kateremu ao dajala tagoS vesla is ebenovine, prtnaeel k mostu rlehu. živila eo fte bile pripravlje- na ns mostu, za nakladanjs ps smo morali že pojsvlls ns vidiku nsša karavana. Sklenili smo, da tovor po možnosti olajšamo, is preprostega^ razloga, da bi lahko hitreje na-predovali. Zato amo pustili Šotore in žlmntce na »satu. 8 seboj smo vseli samo dve odeji, za preživljanje pa nekaj pesti rlža.. Ko smo bili nared, se nam je teko mudilo naprej, da nisem u-tegnll poslušati našega vodje slu-tabništva, bivšega aerlanta Hu-selna, ki ml je hotel nekaj povedati. Njegovo sporočilo pa je bi- lo vslno. de enkrst smo stisniH roko doktorju in Monfriedu. ps "mo se jell zopet dvigati proti Asslskemu jsseru. odkoder je držala pot proti mssivulOouds. Medpotoma as je približni Hu-seln moji muli ln rekalf "Gospod, mislil eem le, da se bolni omo s|x>i»a-Alexitane, lobenega opravke s nami. ivjalcov, ki sta bHa v spre- smo y Alexitsnl vendar izplačali In odpustiH. Izpraznili smo vrečo tolsrjev ter dali vsakomur, kar je zaslužil. Ubijalec ni imel IINAM ____divjal mfctvu ubijalca, vobče nismo po-snali. Dejal sem Husslnu, naj vpraša Gurija» kaj Išče v tem kraju. a • | "Nič", ja dejal Guri s skrivnostno skremftenlm obrazom, "tu imsm sorodnike in rsd potujem v drušbi. Pri besedah "tu" je pokazal z roko na gorske maska Goude. i dll. Ko ste odšli sem slišal, kako Je Guri. — ubi jsle^ ssj gs posnete I — mehati-Htom is Dekkela predlagal naj bi nas umorili, uplenili naše kamele s tovori ter zbežali v pla nine. K sreči Je bila moja mati Denkalljka» in temu gre hvala, da rasumem Jesik tege plemena Sprsvll asm živali naših ljudi skupaj ln eem velel nabiti puške. Meharlstl ao to rasumeli, in tako «mo mirno doeegli morsko obalo. Povedal sem to vest Lablacheu in (Hm sva si šeatitala, da amo prosti apremljevalcev Iz l>ekkola. Tedajcl pa se nam je približala naglih korakov drobna silhueta, ki je nenadoma zrasla Is kupe čr-nega kamenja Bil je — Guri. Sledila eta mu dva črnca is okolice Asalekegs Jesera. Oba sta l-mela laae. ki so jims segali do ramen, %tamatane i taluvlm mC slom Divja skupina ae nem Je molža gridruftlla Kaj naj pomem njih nenaden pojav? amo s« vpmšall. Gurljs Jasno je bUo> je lagal. (Kajti dekkelskl Danakili niso y sorodstvu s goudskim plemenom- 'Zavedali smo se tudi, ds js Gurija prignal ss nami ssmo morilski nagon in veeelje do našega plena. Nič ni bilo lašjega kakor nastaviti nam past v teh zavitih prelazih Asalskega jezera, kamor nI nikoli stopila noga belokošcev, In če emo vrhu tega Imeli v na šl sredi Še sovražnika Gurija. smo si bili sveeti, da snuje umor, Kakor bi hotel potrditi našo doaanevo, ss je eden te trojice ločil, splezal ns ostro skalo, kamor nismo mogli a našimi muls-ml ter taglnH v njenem krilu. Ž Lablacheom amo se naglo ss-stali k posvetovanju. Kaj storit tU Ujeti In svesatl ubijalca tsr gs prenesti ns ladjo, ki še nI bi la dvignila sidra? Itke bi isgu bili preveč časa! Solnce pa se je že nagibalo k zatonu, zato al bilo misliti na to. da bi se ponoči smeli drzniti ns nerodne stess na katvre smo bili pravkar stopili. | Drusi i shod bi bil — umor Gu-rija. Za takšen čin bi bil ssdo-stovsl en sam gib. Vea čaa potovanja amo namreč ImeH pri rokah Velike samokrese, ki eo viee-11 ob naših sedlih. Redkokdaj je bil kateri človek tako blizu svv-ti kakor ti«ti veČSrGurl. Vpraša-nje as je biki. kaj bi v prftmsni usmfčenja Gurija storili trije rttODAJ JU Ardaler. , B ft t er I r i n v i ' ^ Wine ¡Ml: ' ' l NAZNANILO Oraštresiai Ujaikom ia ¿Isiior Ia člaak, ter laseaa naslove efctepUk, šrta-i ia isobčeaili člaaev apravaištva Preavete, de se lahko točno vredi imr-nlk sa poMljanje UsU Preeveta. IaM. as Ia aasleve, katere pešljeta glavae-»a tajniku, ostaMjo tasa v aikiva la lik upravniitvo ae d Je- Ponovite Je psa lista se ustavimo Ako Je va 30 lfSS) da ker ni bil Eaatega la aevi val društveni tajali ia dragi «astepalki. pri kata-tik lahke plačate Naročnina sa esle Iste |e 96M la ss pel lete pa UJO. CUni 8NPJ plačajo 94JO sa Ihte, ss pel Iste |UI. Cicero ss sredini preleta skrit, jedva opa-zljiv kamin. Nevidni smo obstali pred razpoka v kamnu, odkoder bi bil srednjevrsten strelec lahko pogodil vse, kolikor nss je bilo. NI ps nam bilo treba dolgo prfudarjati položaja, kajti jsd-vs smo se zbrtfli na posvet, že se js pojsvil — Ssjd. 'Slišal sem glas prijateljev", je dejal tolmaču, "izvolite iti za menoj." Zaseka v skalovju je bila kakih 50 m široka. V vhod je strašil poseben stražnik, ki smo ga bin že svojčas videli. Za saseko se Je odpiral majhen cirkus, v njegovi sredi je bila Izdolblna za vodo. Stopili smo med debeloustne o-brsse. To je tflla skrivnostna karavana, ki smo ji slsdlN nekoliko dni in noči. Vsags skupsj je bilo ensjst ljudi sedem žensk in ftlrje moški, ^emo so zrli v oi 'sdsj ps zdaj so si masirali avljene noge. Nihče nI bil y h. Saj Ja bila danr pulčava njih najboljši "V dobrem stanju so prišli do sem", fe dejal Sajd, "zdaj sem siguren, da jih privedem na ita-lijansko mejo, kjer jih isročim trgovcu iz DŽ&ana, sam pa se vrnem is Aaula ali Obocka v Dži-butl a čolnom. Njegove beeafee smo jedv« slišali, kajti skoru da nismo movli odvrniti naših oči od neverjetne šaloigre. "Rojeni v sudanskl goščavi, uplenjeni od lovcev na Uudi, kupljeni od Mja. eo ro-mall sužnji' celo tedne in tedne novi usodi. Ravnodušno in topo so čakali, da Jih nasitijo, da eo se potem lahko naspali. Nekje v bližini pe Je ležalo Gurijevo truplo. kajti Sajd nam povedal, de Je njegov etrrjaflc vkW. kako je padel mož. na katerega je pomeril in aatrelil. Tako ee»je nedelje-vala kupčija a eužnjl. Spremljali smo Sajdovo karavano In prišli f Obock. Začelo ee js novo poglavje —* ža morju. Ä Al teal aHJataUn 97Je. pol leta 93.79, sa člane 99.SS. Za Evrepe ataae sa pel leta 94*99, ss vse lete pe 99j99. Tednik ataae sa Bvrepo 91.70. Osni doplačajo samo 99e sa poštnino Mladinski List stana sa celo 91J9. Naročnino lahko tudi sami pošljete aa naslov:' Upravniitvo "PROSVETA* 2657 S. Lawndale Ave^ Chicago ■■ ■ KA J^asBai Aa BHSHiaHia .. »AAAUBM m ■■ NAROČITE Si MEVNK ^PMSVETJl" Cenjeni brat (seetra) 8. N. P. Jedaotel Pe sklepu 9. rožne konvencije na esšaj lahko naroči aa list Proaveta h prišteje eden, dva aH tri člane la ene družine In Is enega našlo*, k eii naročnini Ust Proaveta stane aa vse eaahe ss Base aH nečlane 9«.0f u ena letna asročaina. Eer pa člani te plačajo pri asasmente S1.20 ss tedalk, se Jim tš prišteje k naročnlaL Ml prištefsase enega, dva aU tri {lsas b ene družine k eni naročnlaL Torej aedaj ni vsreka, reči. še je list pr«. drsg ss člaae 8. N. P. J. Ust Preeveta Je vate lastaia\ in gotove k sva v vaald drniiai nshda, Id bi rad «tal list vsak daa. Torej sad.] iMU prUlke, da se tudi VI naročite na 4nemlk Prouvete. Cena lata 'ProsveU js: Za Ziraš. drteve la Kaaada |LN Za Cleere ln Chieage je____97AS 1 tednik la-------¿¿a 1 hM la.............. ....m t tednika ia---S AS t tednika le_____s.u 9 tednike la«».........................................2.40 9 tednike in............m».»...........3.90 j w __ ali Moasr Prdsg v pisma la si as Peči te Proavete, Ust, M Je vate lastalea^"' Pojasnile»—Vselej ksker hitre katsri teh članov psendhe Mti član BNPJ, ali la se praaeU pro« od družine In be sehteval sam svoj liea tednik. b<* tisti Osa Is detične družine, fei je tek» Skupae aarešsaa aa dnevtlk Proaveta, to takoj nasnanitl npeavstttes Usta, ia obenem doplačati dotfe» vsoto Vstu Proaveta. Ake tega ae store, tedaj moče spesvaištvo solisti deta» sa to vsoto aasflaiku. J »J ' ' 1 1 n,I..I .[! 11 11II ijiiiimimSjiili III,liujj Proer ata, 8NPJ, 9697 Se. Lsvndala Ava* Ch Priloženo pošiljam aarečalne sa Preavete veste 9.. Naslov Držat NOV naročnik. ^.ktar Ustavite tednik la ga pripišite k moji J« to dobro poznapa bank« svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona izvrtajo vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniške liste vseh dražb. •V T V v/; 1 f* : iT « ■ Ne poiabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. \ < ^CTm v. '•.-¡SM^ ' st™ m - ' i J m'- ' • »t«, > *' 'ii. AZ if *Jt fi ti* od sledečih CL > ' j \ KASPAR ASERfCAS STATE BANK lief Btaa Islsnd Ava CHICAGO, nx, v 'ir * m ■ nf> V TBXAISKO OUT H>AlAJOtA KLA Tlaka vabila sa veaellea In afioda, vijdtnioa/ knjiga» M darje, letaka M. v alovenakem, hrvatskem, alovaflcem, čeikem, nan ikam, angleškem jasfku in dragih I0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ PA TBKOYINS NAROČA X SVOJI TISKARNI " Vsa pojaaaila daj« vodstvo S. N. P. J. PRINTERY «rw» CHICAGO nx. TAU sa DOM NA tKUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA