Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. 141-162 
Oxf. 812.144:892.4:174.7 
Abies alba Mili., Picea abies (L.) Karst 
Izvleček: 
REBULA E.: 
KURILNOST JELOVEGA IN SMREKOVEGA LUBJA 
Značnice: jelovo in smrekovo lubje, kurilnost lubja, kemizem lubja, vlažnost lubja 
z raziskavo smo ugotavljali kurilnost jelovega in smrekovega lubja in dejavnike, ki vplivajo 
nanjo. 
Ugotovitve kažejo, da je jelovo in smrekovo lubje primerno kurivo, zelo podobno lesu. Ob 
povprečni vlažnosti daje 8 - 10 MJ/kg energije, popolnoma suho pa 18,5 - 19 MJ/kg. V ra-
ziskavi so podani podatki o kurilnosti in kemični sestavi lubja, o sušenju lubja na oblovini po 
sečnji ter njihove medsebojne zveze in vplivi. 
Abstract: 
FUEL V ALUE OF FIR AND SPRUCE BARK 
Key words: Fir and spruce bark, Fuel value of bark, Chemical properties of bark, Moisture 
content of bark 
In this study, the fuel value of fir and spruce bark was established and the factors influencing 
the fuel value were studied as well. 
The findings show that the bark of fir and spruce trees is a fuel much like wood. At its average 
humidity it yields 8 - 10 MJ/kg of energy, and completely dry, it yields 18.5 - 19 MJ/kg. 
This paper provides the data on fuel value, chemical structure of bark and drying of bark on 
timber. Interrelations and influences among them are also shown. 
141 
Dr. Edvard REBULA, profesor 
Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 
142 
PREDGOVOR 
O uporabnosti lubja so mnenja že zdaj zelo različna, naša raziskava pa naj bi poma-
gala prikazati njegovo uporabno vrednost. 
Opravili smo jo tako kot je že v navadi, v tesnem sodelovanju našega vtozda za goz-
darstvo, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter gozdarske in lesarske operati-
ve. Zato iskrena hvala vsem sodelavcem. Zahvalo sem dolžan Branku Štamparju, 
dipl. in., Zvonetu Šolarju, dipl. inž., ki sta pomagala pri zbiranju vzorcev. Veliko 
sta pomagala Franc Furlan, dipl. inž., ki je zbral večino vzorcev in opravil preskuse 
na Tozd gozdarstvo Snežnik in Ana Kranjc, dipl. inž. kemije, ki je vzorcem zmerila 
vlago. Ana Štemberger, dipl. inž. kemije, je pomagala pri študiju literature in z na-
potki pri sami raziskavi. Zbrane podatke sta računalniško obdelala Leonarda God-
ler in mag. Vladimir Puhek, dipl. inž. Pri obdelavi podatkov je sodeloval tudi Vladi-
mir Vilman, dipl. inž. Dela ne bi mogli končati brez pomoči Jelke Malnar. 
Zato vsem sodelavcem, ki so omogočili to delo prisrčna hvala. Tako je meni preo-
stalo le, da sem delo usklajeval, zbral podatke in napisal to študijo. 
Raziskavo smo opravili v okviru raziskovalnega projekta Intenziviranje gozdne 
proizvodnje. Financirala so ga slovenska gozdna gospodarstva in Posebna razisko-
valna skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko. 
Ljubljana, decembra 1986 Avtor 
1. UVOD 
V Sloveniji posekamo približno 1,8 milijona m3 drevja iglavcev na leto. Od te količi­
ne prepeljemo približno 0,91 milijona m3 na centralna mehanizirana skladišča (Re-
mic 1985). Tam iz oblovine skrojimo in razžagamo razne sortimente in jih na skladi-
ščih tudi olupimo. 
Raziskave pri nas (Turk, Lipoglavšek, Rebula idr.) ugotavljajo, da je delež lubja 
odvisen od debeline lubja, drevesne vrste in še najbolj od premera sortimentov. 
Giblje se v razmeroma širokih okvirih. Turk in Lipoglavšek (1972) ugotavljata, da 
je povprečni delež lubja jelke 12%, če ga računamo na količino komercialno izmer-
jenih in obeljenih sortimentov. Rebula (1982) je za razmere gozdarstva Bukovje 
ugotovil delež 10,730/o zaokroženo 11 %. Za smreko ugotavljata Turk in Lipogla-
všek, da je delež lubja 11 %, če ga računamo na komercialno izmerjen in obeljen les. 
delež lubja pri boru je večji od deleža pri jelki in smreki. Giblje se v razponih 10 do 
22,8% (1949). 
143 
Ugotavljamo, da v Sloveniji lahko računamo s povprečnim deležem lubja v višini 
11 %. Tak račun nam kaže, da je letna količina lubja iglavcev v Sloveniji, ki napade 
na posekanih sortimentih iglavcev vsaj 198 000 m3 ali zaokroženo okoli 200 000 m3 
in (v svežem stanju) okoli 180000 ton. Dobra polovica okoli 100000 ton lubja na le-
to se nabere na centralnih mehaniziranih skladiščih. To pomeni, da je ta količina 
(100 000 ton) pripravljena (pripeljana, izločena, očiščena ipd.) za nadaljnjo uporabo 
na dostopnih krajih, primernih za nadaljnji transport. 
V časih energetskega izobilja in poceni nafte je nastajalo vprašanje, kako lubje kori-
stno uporabiti. Možnosti za to so iskali Schneider, Baums 1970, Turk 1976 idr. V 
posameznih ustreznih okoliščinah, kjer je bilo mogoče prodajati izdelke iz lubja, so 
priporočali predelavo lubja v kompost, razne izolacijske materiale ipd. Gospodar-
nost take proizvodnje je poravnal del stroškov, ki bi tako in tako nastali z "uniče­
vanjem" (sežiganjem, odvažanjem ipd.) lubja. Povečini so priporočali, naj bi uniče­
vali lubje s sežiganjem v posebnim pečeh. To je pomenilo dodaten strošek dodelave 
sortimentov na skladiščih. 
Prizadevanja za koristno uporabo lubja s sežiganjem in pridobivanjem toplotne 
energije na obratih lesne industrije so zadevala na velike ovire. Praviloma so bila 
kurišča prirejena na kurjenje s tekočimi gorivi in ustrezno avtomatiko, ki je omogo-
čala natančno, čisto in lahko delo. Ko se je pojavila ponudba lubja ob koncu šestde-
setih, in pri nas v začetku sedemdesetih let (Limbuš 1971, Otiški vrh 1972, Pivka 
1974, Bohinjska Bistrica 1974) na centralnih mehaniziranih skladiščih, so bila kuriš-
ča razmeroma nova. če bi jih hoteli preurediti za kurjenje z lubjem, bi to zahtevalo 
precej denarja. Računi so največkrat kazali, da se to ne izplača. Poleg poceni nafte 
je bil vzrok za take izračune tudi nepoznavanje kurilne vrednosti in drugih lastnosti 
lubja. Podatki in izkušnje, ki so prihajali največkrat iz dežel, kjer prevladuje smre-
ka, niso bili spodbudni, saj so tam v bistvu podcenjevali uporabnost lubja kot ku-
riva. 
Ob načrtovanju gradnje centralnega mehaniziranega skladišča v Pivki v letih 
1971-73, torej še pred prvo energetsko krizo, so se odločili, da bodo kurišče v kotlu 
za pridobivanje pare pri lesni industriji JAVOR - Pivka predelali tako, da bo omo-
gočeno tudi kurjenje z lubjem (Makarovič 1978). Nabavili so parni kotel tovarne 
Streicher, transport lubja v silos pa je zelo dobro rešila tovarna Energoinvest v Tuzli 
(Makarovič 1978). O smotrnosti in uspešnosti te naložbe obsežno poroča Makarovič 
(1978) v svojem poročilu Zgorevanje lubja na razgrebajoči poševni rešetki. Mislim, 
da je to prvi primer gospodarne uporabe lubja v te namene v Sloveniji in verjetno 
tudi v Jugoslaviji in bližnji okolici. 
Iz Makarovičevega poročila (stran 5, meritve 15.4.1978 in 5. 5. 78) lahko izračuna­
mo, da 1 tono mazuta (po kurilni vrednosti) zamenja 5,9 tone lubja, pri vsebnosti 
vode W = 56%, in 6,37 ton lubja pri vsebnosti vode W = 58%. Nadalje navaja, da 
so ugotovili najnižjo vsebnost vlage W = 39% in najvišjo W = 58%. Povprečna 
vlažnost je W = 45%. 
144 
V preteklih letih je draga energija sprožila številne razprave o kurilni vrednosti (ku-
rilnosti) lubja. Razprave so obrodila sadove in danes vse več lesnoindustrijskih 
obratov uporablja lubje za kurivo. Lubje pa uporabljajo tudi za briketiranje, za 
ogrevanje stanovanj ipd. Na drugi strani pa je z gradnjo CMS za dodelavo sorti-
mentov iglavcev in prenosom lupljenja iglavcev iz gozda na skladišča ponudba lubja 
čedalje večja. 
Lubje je v zadnjih letih postalo tržni proizvod. Po njem je čedalje več povpraševan-
ja, in s tem se povečuje tudi njegova cena. O tem je dovolj poročil v strokovni litera-
turi - tuji pa tudi naši. Manjka pa temeljnih podatkov o lastnostih lubja, ki so od-
ločilne za njegovo uporabnost, predvsem o njegovi sestavi, deležu vlage, hitrosti su-
šenja ipd. Ti podatki so podlaga za določanje vrednosti in uporabnosti lubja. Zato 
smo zasnovali raziskavo tako, da bi ugotovili: 
- kurilnost lubja smreke in jelke 
- kemijsko sestavo lubja teh dveh vrst 
- delež pepela v lubju 
- dejavnike, ki vplivajo na kurilnost lubja. 
Raziskava je nastala predvsem iz dveh razlogov: 
1. V Sloveniji gradijo v zadnjih letih CMS za dodelavo sortimentov iglavcev za so-
razmerno majhne količine oblovine. Ta količina je verjetno pod pragom gospo-
darnosti, zato je najbrž vprašanje, ali je graditev takšnih skladišč gospodarsko 
utemeljena. Za njihovo graditev morajo biti drugi vzroki in drugačne postavke v 
izračunih gospodarnosti, kot so bili do zdaj (Turk 1974). Vprašanje je, koliko 
lahko izraba lubja pripomore k poravnavi in utemeljitvi naložbe in izdatkov za 
obratovanje. 
2. Raziskava naj bi dala temeljne kazalce o uporabnosti lubja kot kuriva. Dala naj 
bi podlage za odločanje o ravnanju z lubjem in za oceno vrednosti lubja. Glede 
na to je raziskava tudi nekakšna pilotska študija, ki naj nakaže smeri nadaljnjih 
raziskav za uporabo lubja kot kuriva. 
2. LUBJE V ENERGETSKI BILANCI 
Lubje s povprečno vsebnostjo vode W = 44% - vlažnost 80% (Makarovič 1978) 
ima spodnjo kurilnost 10,26 MJ (2450 Kcal/kg). Po izračunu na temelju Makarovi-
čevih podatkov so 4,4 tone takega lubja enakovredne 1 toni mazuta. Se pravi, da bi 
s kurjenjem vsega lubja v Sloveniji lahko nadomestili približno 41 000 ton mazuta 
na leto; s kurjenjem lubja, ki je na voljo na CMS, pa bi lahko nadomestili okoli 
23 000 ton mazuta. številke so razmeroma velike, vendar pomenijo v energetski bi-
lanci Slovenije le majhen delež. Z lubjem bi lahko nadomestili dobro polovico kuril-
nega olja v gospodinjstvih. Tako gledano lubje ni rešitelj, čeprav nadomesti kar pre-
cejšnjo ladjo uvožene nafte. Vrednost lubja kot kuriva pa je v resnici večja in se 
kaže v naslednjem: 
145 
1. Lubje je čisto gorivo. Vsebuje zelo majhne količine žvepla in njegovo kurjenje ne 
onesnažuje okolice. To je zlasti pomembno pri majhnih (individualnih) kuriščih, 
kjer je vdelava čistilnih naprav nesmotrna ali celo nemogoča. 
2. Lubje je na voljo v krajih, kjer ni drugih energetskih virov. 
3. Centralna mehanizirana skladišča so praviloma ob lesnoindustrijskih obratih, ti 
pa porabijo razmeroma veliko toplotne energije. Tako lubje lahko pokurimo kar 
tam, kjer nastaja. 
4. Lubje nastaja kot "stranski proizvod" lupljenja in druge dodelave sortimentov 
na CMS in bi ga tudi sicer morali odstranjevati. 
5. Z razmeroma poceni in s preprosto tehnologijo lahko lubje predelamo v brikete. 
Tako zelo olajšamo njegovo shranjevanje in transport, obenem pa omogočimo 
kurjenje lubja v vseh navadnih kuriščih za trdo gorivo in tudi v odprtih kuriščih 
- kaminih. 
3. METODIKA DELA 
Vzorce za analizo lubja smo jemali s posameznih dreves v gozdu, na oblovini iglav-
cev ob cesti in na skladiščih. Analizirali smo tudi lubje, ki napada na CMS po lup-
ljenju z lupilnimi stroji. Analizirali smo lubje takoj po lupljenju v lupilniku in lubje 
iz deponije, kjer je ležalo že leto dni. 
Vzeti vzorec lubja (200 - 500 g) smo dali takoj v nepredušno vrečko in ga čimprej 
- ponavadi še isti dan, dali v sušilnik. Vzorce, ki jih iz kakršnega koli vzroka nismo 
mogli dati v sušilnik, smo hranili v hladilnicah. 
Vzorce smo analizirali različno. Pri vseh smo ugotovili stopnjo vlažnosti po običaj­
nih postopkih. 16 vzorcev - 9 vzorcev lubja jelke in 7 vzorcev lubja smreke smo 
analizirali nadrobneje. 
Zanje smo ugotovili: 
- kurilnost v dostavljenem stanju 
- kurilnost v absolutno suhem stanju 
- kurilnost, preračunana na gorljive snovi 
- delež pepela 
- kemijsko sestavo lubja, in sicer delež ogljika (C4), vodika (H), kisika (02), 
žvepla (S2) in dušika (N2). 
Analizirali smo 76 vzorcev lubja. 
S statistično obdelavo smo ovrednotili podatke merjenj. Zanimale so nas zlasti razli-
ke med posameznimi vzorci, razlike med lubjem smreke in jelke, vpliv vlažnosti lub-
ja na njegovo kurilnost ter spreminjanje vlage v lubju med letom in s pretokom časa 
po sečnji. 
146 
Analizirali smo vzorce lubja z Jelovice (6 vzorcev) in s Pohorja (4 vzorci). Drugi 
vzorci so s Snežnika. 
Večino vzorcev, pri katerih smo merili le vlažnost, so obdelali v laboratoriju 
BRESTA - lesna industrija Cerknica. Kurilnost in kemijsko sestavo lubja so ugo-
tovljali v laboratoriju Rudnikov rjavega premoga Slovenije v Trbovljah. 
4. KEMIČNA SESTAVA LUBJA 
Podatki se nanašajo na absolutno suho lubje. 
4.1 Kemična sestava smrekovega lubja 
Z analizo 7 vzorcev smo ugotovili tole povprečno kemično sestavo smrekovega lubja 
(l. skupina): 
ogljik 47,01 O/o. KV= 1 O/o 
vodik 6,260/o KV= 20Jo 
žveplo 0,050/o KV = 460/o 
kisik 41,950/o KV= 1 O/o 
dušik 1,010/o KV= 50/o 
pepel 3,720/o 
Delež posamezne prvine je zelo konstanten. Kaže ga koeficient variacije (KV). Izje-
ma je le žveplo, kjer je KV = 460/o. Delež žvepla je tako majhen, da tudi majhna 
sprememba deleža povzroča velike relativne razlike. V bistvu ni pomembna. 
4.2 Kemična sestava jelovega lubja 
Analizirali smo 9 vzorcev jelovega lubja. 5 vzorcev je bilo sveže lubje, ki smo ga do-
bili s posekanih dreves neposredno po sečnji (2. skupina). V 4 vzorcih pa je bilo lub-
je iz deponije, staro do dve leti (povprečno približno 1 leto) - skupina 3. Kemična 
sestava je taka: 
Tudi pri svežem jelovem lubju je kemična sestava zelo konstantna. Manj konstant-
na je pri lubju iz deponije. 
Kemična sestava lubja iz deponije se značilno razlikuje od sestave svežega lubja. 
Razlike so značilne pri vsebnosti vodika, kisika, dušika in pepela. Kaj je vzrok teh 
razlik, bi pokazala nadrobnejša analiza, vendar te nismo opravili. Mogoča sta dva 
vzroka: 
147 
- hidroliza lubja na odlagališču; razpadanje lubja pod vplivom atmosferilij in 
temperature na prostem; 
- onesnaževanje lubja pri transportu lesa, ko se lubje tare ob tla v sestoju, na vla-
ki in skladišču. 
l. Preglednica: KEMIČNA SESTAVA JELOVEGA LUBJA 
Table 1: THE CHEMICAL COMPOSITION OF FIR BARK 
Sveže lubje Lubje z deponije 
PRVINA Delež KV Delež KV 
% OJo % % 
ogljik 47,54 1 45,68 5 
vodik 6,39 2 6,17 2 
žveplo 0,06 43 0,05 24 
kisik 42,13 1 40,62 3 
dušik 1,01 12 1,02 4 
pepel 2,87 6,46 
4.3 Primerjava kemične sestave smrekovega in jelovega lubja 
Primerjali smo kemično sestavo svežega lubja. 
Povprečje 
Delež 
% 
46,72 
6,29 
0,05 
41,46 
1,02 
4,46 
Primerjava kaže, da je v lubju jelke nekoliko več ogljika, vodika in žvepla ter neko-
liko manj pepela. Omenjene razlike niso velike. Nadrobna raziskava pa je pokazala, 
da so te razlike statistično značilne. Razlike v količini kisika in dušika niso značilne. 
5. VLAŽNOST LUBJA 
Z vlažnostjo razumemo delež vlage v lubju. Vlažnost lubja se med letom spreminja 
odvisno od letnega časa in vremena. Na vlažnost lubja vpliva tudi rastišče. 
Naše meritve kažejo tole: 
5.1 Sveže lubje 
(vzorec, vzet iz drevesa takoj po sečnji) 
148 
2. Preglednica: VLAŽNOST SVEŽEGA LUBJA 
Table 2: THE MOISTURE CONTENT OF FRESH BARK 
Zap. Datum Drevesna 
štev. vrsta 
1 25. 3. jelka 
2 8. 7. jelka 
3 13. 8. jelka 
4 8. 1 l. jelka 
5 24. 10. - 8. 11. jelka 
6 13. 8. smreka 
7 8. 11. smreka 
8 24. 10. - 8. 11. smreka 
OPOMBA: Vzorec I na drevju je bil sneg. 
V preglednici vidimo: 
Povprečna 
vlažnost 
O/o 
48 
41 
42 
41 
40 
41 
51 
46 
Razpon vlažnosti 
v vzorcih 
OJo 
45 do 50* 
36 do 45 
39 do 44 
36 do 46 
37 do 43 
36 do 44 
50 do 52 
39 do 53 
1. Povprečna vlažnost jelke se le malo spreminja. V lubju je približno 40 do 42% 
vlage. Največ vlage smo namerili sredi poletja. 
2. Opazna je razlika v vlažnosti pri vzorcu, kjer je bil na drevju sneg. Tam je vlaž-
nost 48% (1. vzorec). 
3. Vlažnost jelovega lubja se zelo spreminja in je pri vsakem drevesu drugačna. To-
krat nismo raziskovali, ali je vzrok za to stvarna razlika v vlažnosti lubja ali pa 
so ugotovljene razlike le posledica različne vlažnosti (mokrote) površine lubja. 
Ugotovili smo razmeroma velike razlike (38 do 45%) v vlažnosti lubja na istem 
drevesu. Zato so ugotovljene razlike v posameznih vzorcih verjetno posledica 
vzorčnih napak in izhajajo iz različne vlažnosti lubja na različnih krajih debla. 
Pri tem mislim na različno notranjo vlažnost lubja zaradi njegove sestave, pa tu-
di na različno vlažnost zaradi mokrote ali osušenosti površine lubja. 
Vse navedeno velja tudi za smreko. 
4. Pri smreki opazimo, da se vlažnost lubja od poletja proti jeseni povečuje. 
5. Vlažnost smrekovega lubja z enakih rastišč in v isti dobi leta je večja od vlažnosti 
jelovega lubja. 
5.2 Spreminjanje vlage po sečnji 
Poleg svežega lubja smo analizirali še lubje z oblovine ob cesti, na CMS, lubje na 
oblovini v gozdu nekaj časa po sečnji, lubje po lupljenju na lupilnem stroju ipd. 
149 
Največjo vlažnost lubja - 56% smo ugotovili pri smreki 14 dni po sečnji in na hlo-
dih izpod snega. Pri jelki je tak podatek 53% vlage. Namočeno jelovo lubje z odla-
gališča (nepokrito - izpod snega) je vsebovalo celo 55% vode. Sicer pa podatki 
kažejo, da v zimskem času lahko računamo z vlažnostjo lubja okoli 45%, če oblovi-
na ni pod snegom, in nad 50%, če je pod snegom. S poskusom smo sledili tudi su-
šenju lubja na oblovini po sečnji. 
Spreminjanje vlažnosti kaže tale prikaz: 
3. Preglednica: SUŠENJE LUBJA PO SEČNJI 
Table 3: DRYING OF BARK AFTER CUTTING 
Stev. Drevesna Analizirano 
vzorca vrsta primerkov 
1 JE 7 
2 JE 4 
3 SM 3 
Datum in kraj 
vzetja vzorca 
8, 7 - ob sečnji 
22, 7 pri panju 
5,8 - ob cesti 
15,8 - na CMS 
13,8 - ob sečnji 
23,8 - pri panju 
13,8 - ob sečnji 
23,8 - pri panju 
Povprečna 
vlažnost 
% 
40,9 
36,8 
25,4 
30,0 
41,6 
37,9 
40,3 
35,4 
Iz analize spreminjanja vlažnosti lubja po sečnji lahko sklenemo tole: 
Razpon 
vlažnosti 
od-do 
% 
36 - 45. 
32 -43 
19 - 34 
20-40 
39-44 
33 - 41 
36-44 
32- 37 
l. Vlažnost lubja se po sečnji spreminja - kako pa je odvisno od okoliščin (tempe-
ratura, vlaga), v katerih je oblovina. 
2. Ob suhem poletnem vremenu se lubje na oblovini suši razmeroma hitro. V začet­
ku se vlažnost zmanjšuje povprečno 2% na teden. 
Nadrobnejša analiza posameznih primerkov (debel) kaže, da je hitrost sušenja 
zelo različna. Pri tem nismo mogli ugotoviti kakšne zakonitosti, povezane z za-
četno vlažnostjo lubja. Kaže, da je hitrost sušenja zelo odvisna od lege posamez-
nega kosa oblovine in od mikroklime, ki ga obdaja. Ob spremenjenih okolišči­
nah se vlažnost lubja lahko celo poveča. 
3. Ugotovljene spremembe so precej enake pri jelki in smreki. 
4. Vlažnost lubja iz debel, ki so ležale pod snegom, je precej višja od tistih, ki so 
kopna. Ta vlažnost je večja kot pri svežem lubju. 
5. Najvišje vlažnosti lubja - okoli 55% - smo ugotovili pri lubju na odlagališčih, 
če ga je namočil dež ali sneg. 
150 
6. KURILNOST LUBJA 
Ugotavljali smo kurilnost svežega in povsem suhega lubja. Rezultati teh analiz so 
podani v 4. preglednici. 
Preglednica 4: KURILNOST LUBJA 
Table 4: THE FUEL V ALUE OF BARK 
Skupina Drevesna Izvor Stanje Povprečna Povprečna Koeficient 
vzorcev vrsta lubja lubja vsebnost kurilnost variabilnost 
vode% MJ KV 
OJo 
SM gozd- sveže 46,2 8,859 12,1 ob sečnji suho o 18,631 1,7 
2 JE 
gozd- sveže 39,5 10,446 3,9 
ob sečnji suho o 18,922 1,7 
3 JE deponija nesušeno 50,0 7,929 22,5 suho o 18,349 1,8 
V preglednici vidimo: 
1. Kurilnost (spodnja kurilna vrednost) svežega oziroma mokrega lubja se giblje v 
dovolj širokih okvirih 8 - 10,5 MJ (ali 1,900 - 2,500 Kcal.) za kilogram lubja. 
Kurilnost svežega lubja se precej spreminja, vzrok za to pa je vlažnost lubja. 
2. Kurilnost povsem suhega lubja je pri smreki 18,63 MJ/kg (4,450 Kcal/kg), pri 
jelki iz gozda 18,92 MJ/kg (4,194 Kcal/kg), pri jelki z odlagališča pa 18,35 
MJ/kg (4,382 Kcal/kg). 
3. Spremenljivost kurilnosti suhega lubja je zelo majhna. Zato so navedene pov-
prečne vrednosti zelo zanesljive. 
V nadaljnji raziskavi smo ugotavljali značilnosti razlik v kurilnosti lubja in njihove 
vzroke. Iz dozdajšnjih raziskav je znano, da na kurilnost raznih goriv vplivata 
predvsem njihova kemična sestava in njihova vlažnost. Kemično sestavo različnega 
lubja in razlike v sestavi smo navedli v četrtem poglavju, vlažnost pa smo obdelali v 
petem. Vpliv kemične sestave in vlažnost lubja na ugotovljeno povprečno kurilnost 
lubja lahko povzamemo takole: 
l. Povprečna vlažnost lubja v posameznih skupinah vzorcev, kjer smo ugotavljali 
kurilnost lubja, se ne razlikuje značilno. Vzrok je v veliki spremenljivosti vlaž-
nosti in razmeroma majhnih vzorcih. Zato ne more značilno vplivati na njegovo 
kurilnost. Kljub temu smo ugotovili, da je razlika v kurilnosti svežega smrekove-
ga in jelovega lubja značilna. Prav tako je značilna razlika med svežim jelovim 
lubjem in lubjem z odlagališča. Razlika v kurilnosti med smrekovim lubjem in 
jelovim z odlagališča, pa se je izkazala kot neznačilna. 
151 
Razlike v kurilnosti suhega lubja so vse značilne na zelo nizki stopnji tveganja. 
Vzrok za to je lahko njihova kemična sestava in vanjo štejemo tudi pepel. Iz ana-
lize vidimo, da že razmeroma majhna razlika v deležu ogljika (C), vodika (H) in 
žvepla (S) med svežim smrekovim in jelovim lubjem povzroča značilno večjo ku-
rilnost jelovega lubja. 
Kurilnost suhega jelovega lubja z odlagališča se razlikuje in je manjša od kuril-
nosti smrekovega in jelovega lubja iz gozda. Vzrok za to so različni deleži pepela 
ali gorljive snovi. Razlika nastaja zaradi umazanije na lubju in verjetno tudi že 
zaradi razgradnje (hidrolize) lubja; to kažejo razlike v kemični sestavi lubja. 
Posebej nas je zanimala kurilnost lubja v odvisnosti od stopnje vlažnosti. V ta 
namen smo podatke analizirali s korelacijsko in regresijsko analizo. Poleg tega 
smo ugotavljali še vpliv količine pepela in deleža posameznih 
prvin. 
6.1 Vpliv vlažnosti na gorljivost lubja 
Vpliv vlažnosti lubja (W = je vsebnost vode v vlažnem lubju - v OJo) na kurilnost 
lubja (H) ponazarjata enačbi: 
za smrekovo lubje: 
H = 18,14 - 0,2009 W; I 0.9868 
za jelovo pa: 
H = 19, 1413 - 0,2222 W ; I = 0.9922 
Obe regresijski enačbi imata zelo visok korelacijski koeficient (I = indeks korelaci-
je), tako da je zveza skoraj funkcijska. Enačbi kažeta, da se z vsakim večjim odstot-
kom vsebnosti vode kurilnost lubja zmanjša - pri smreki za 0,20, pri jelki pa 0,22 
MJ (ali za okoli 50 Kcal). Regresiji se ne razlikujeta značilno. Zato smo izračunali 
tudi skupno regresijsko enačbo za vse vzorce. Uporabna je za prakso, kjer ponavadi 
ne razločujemo lubja posamezne vrste. Velja torej za lubje smreke in jelke. Poleg 
vlažnosti smo upoštevali tudi delež pepela (p v OJo), računan na težo svežega vzorca 
(surovega lubja). Enačba je: 
H = 19,3247 - 0,2178 W - 0,1821 p; R = 0,9944 
Regresija se odlikuje s praktično funkcijsko (zelo tesno) zvezo med obravnavanimi 
količinami. Vidimo tudi, da za vsak odstotek večji delež pepela znižuje kurilnost 
lubja za 0,18 MJ ali za nekoliko manj kot enaka količina vode v lubju. 
Na 1. diagramu smo prikazali spreminjanje kurilnosti lubja v odvisnosti od vsebno-
sti vode v lubju, v mejah, kot smo jih ugotovili z merjenjem vlažnosti lubja (W = 25 
do 550Jo). Vidimo, da je kurilnost lubja pri vsebnosti vode 250Jo okoli 13,2 MJ, pri 
152 
vsebnosti vode 550Jo pa še vedno okoli 7 MJ. Pri vsebnosti vode 470Jo imata smreko-
vo in jelovo lubje enako kurilnost, in sicer 8, 7 MJ. Pri manjši vsebnosti vode ima je-
lovo lubje večjo kurilnost, pri večji pa je nekoliko boljše smrekovo lubje. 
Ugotovitve o neznačilnih razlikah med regresijami kurilnosti smrekovega in jelove-
ga lubja, v odvisnosti od vsebnosti vode, so nekoliko v nasprotju z ugotovitvami o 
visoko značilnih razlikah enakih količin pri povprečnih vrednostih. To nasprotje je 
mogoče pojasniti z različno intenzivnostjo (trendom) kurilnosti v zvezi s spremembo 
vlage pri smrekovem in jelovem lubju. Pri povprečjih smo ugotavljali ekstreme, in 
so razlike značilne.· Z regresijsko analizo pa smo zajeli predel, kjer se vrednosti le 
malo razlikujeta (regresiji se sekata). Zato z našim razmeroma majhnim vzorcem 
nismo mogli dokazati značilnosti razlik med regresijami. Tudi zato je smotrno v 
praksi računati kurilnost s povprečnih vrednosti za jelovo in smrekovo lubje. 
14 
10 -
5 
1 
H 
MJ 
25 
je+ srn 
30 35 40 45 50 55 65 60 
Diagram 1: KURILNOST SMREKOVEGA IN JELOVEGA LUBJA 
Figure 1: THE FUEL V ALUE OF SPRUCE AND FIR BARK 
jeg(2) 
sm(l) 
jesk(3) 
70% w 
Poleg linearnih regresij in korelacij smo analizirali tudi krivuljčne. Izkazujejo nez-
natno višjo korelacijo, torej tesnejšo zvezo kot linearne. Zaradi razmeroma majhne-
ga vzorca, ko manjkajo zlasti podatki o ekstremnih vrednostih zelo suhega (W okoli 
15 - 20%) in mokrega (W preko 550Jo) lubja, pa je ekstrapolacija krivuljčnih regre-
sij dvomljiva. V našem primeru kažejo krivuljčne regresije prenizko kurilnost na 
153 
obeh koncih, pri nizki in visoki vlažnosti. V sredini, blizu povprečne vlažnosti, pa 
krivuljčne regresije izkazujejo višjo kurilnost od linearnih. 
6.2 Vpliv kemične sestave lubja na njegovo kurilnost 
Znano je, da je kurilnost trdih goriv odvisna od deleža gorljivih sestavin, zlasti vodi-
ka, ogljika in žvepla. Zato smo tudi mi poskušali poiskati medsebojne zveze. Anali-
za omogoča tele sklepe: 
1. Na kurilnost lubja najbolj vpliva delež gorljivih snovi oziroma pepela. 
2. Analize so pokazale, da delež ogljika ne vpliva na kurilnost lubja povsod tam, 
kjer smo v računu upoštevali delež pepela ali delež gorljivih snovi. Če pa smo is-
kali zveze le med gorljivimi prvinami in kurilnostjo, smo ugotovili le velik vpliv 
ogljika, nismo pa mogli ugotoviti značilnega vpliva deleža drugih prvin. Račun 
kaže, da vsak odstotni delež ogljika v kilogramu lubja prispeva 0,23 MJ toplot-
ne energije. 
Ugotovitve o vplivu deleža ogljika na kurilnost lubja so take zaradi majhne spre-
menljivosti deleža ogljika in pa močnih interakcijskh zvez. 
3. Najmočnejši vpliv na kurilnost izkazuje delež vodika ali razlika med vodikom in 
kisikom (H - 0/8). Analiza kaže, da vsak večji odstotek deleža vodika prispeva 
1, 17 MJ na kilogram lubja. Nekoliko več (1,36 MJ) prispeva h kurilnosti 1 kg 
lubja delež razlike med vodikom in kisikom (H - 0/8). 
4. Delež žvepla zmanjšuje kurilnost lubja. Vsak odstotek žvepla v lubju zmanjšuje 
njegovo kurilnost za 4,5 MJ pri kg lubja. Tudi ta pojav je mogoče razložiti le z 
interakcijo žvepla in drugih gorljivih prvin v lubju. 
5. Vpliv pepela smo pojasnili že v prejšnjem poglavju. Večji delež pepela zniža ku-
rilnost lubja, in sicer pri vsakem ostotku pepela za 0,18 MJ pri kilogramu lubja. 
6. Vse naštete ugotovitve se nanašajo na povprečje vseh vzorcev smrekovega in je-
lovega lubja. 
7. RAZPRAVLJANJE 
V literaturi je obilo podatkov o kurilnosti lesa, tudi lesa z lubjem, manj pa o lubju. 
Večina avtorjev v svojih razpravah za približno vrednotenje kurilnosti lubja upo-
rablja kar podatke o povprečni kurilnosti lesa. Podatke o kurilnosti lubja navaja 
Makarovič (1978). So zelo blizu naših. Neusser (1981) navaja po Virtanenu kemično 
sestavo in kurilnost lubja za povprečje petih drevesnih vrst s Finskega. Po njihovih 
navedbah je v lubju približno 5 % več ogljika, O, 1 % manj vodika in dušika (skupaj), 
kot smo ugotovili mi. Navaja pa kurilnost za les v višini 19MJ (4538 Kcal), za lubje 
pa celo 21 MJ (5 016 Kcal). Oboje je precej visoko. Pri nas ugotovljena kurilnost je 
kar za dobrih 11 % nižja. 
154 
Kollmann (1951) je ugotovil enačbo za računanje kurilnosti lesa v odvisnosti od nje-
gove vsebnosti vode (Hu = 4500-51x). Vrednost navaja v Kcal. če jo preračunamo 
v novejše enote oziroma MJ, dobi obliko 
Hu = 18,8406 0,2135 x, kjer je 
Hu = spodnja kurilna vrednost 
x - vsebnost vode v lesu v OJo. 
Primerjave z našimi ugotovitvami kažejo, da so koeficienti enačbe za smrekovo lub-
je nekoliko nižji od Kollmannovih, pri jelki pa neznatno višji. Regresija za smreko-
vo in jelovo lubje ob povprečnem deležu pepela (p 2,150Jo v vlažnem lubju), ki iz-
haja iz naših raziskav, je 
Hu 18,1981 - 0,2178 W. 
Vidimo, da Kollman računa le z 0,40/o nižjo povprečno kurilnostjo povsem suhega 
lesa (konstantni člen v enačbi) in z 20/o nižjo konstanto za spremembo kurilnosti, za 
vsak odstotek spremembe vlažnosti (koeficient pri neodvisni spremenljivki). 
Računanje kurilnosti lubja iz njegove kemične sestave po Dulangovi enačbi za trdo 
gorivo daje za približno 100/o nižje rezultate, kot smo jih ugotovili v kolorimetrih. 
Podobne so ugotovitve tudi s primerjavo drugih avtorjev (Bednar 1981, Markovič 
- po Makaroviču 1978, Tersch 1984 in drugih). 
Iz povedanega lahko sklepamo: 
1. Kljub razmeroma majhnemu vzorcu, ki je ustrezal namenu raziskave (pilotske 
študije), so ugotovljeni rezultati dovolj zanesljivi in jih lahko uporabljamo za 
vsa praktična preračunavanja. 
2. Lubje je kot kurivo enakovredno lesu ali pa je celo boljše. 
3. O lesu kot kurivu je veliko raziskav, povečini iz časov pred energetsko blaginjo, 
ki jo je povzročila poceni nafta. Večina teh ugotovitev velja tudi za lubje. Najpo-
membnejše so ugotovitve o povezavi med kurilnostjo in vlažnostjo lesa ali lubja. 
Naša raziskava je dala podatke o kemični sestavi in kurilnosti lubja. Ugotavljali 
smo tudi spreminjanje vlage v lubju s potekom časa po sečnji. Ti podatki so lahko 
samo orientacijski, vendar povedo veliko. Lubje na deblih in sortimentih se razme-
roma hitro suši pa tudi dodatno navlaži, odvisno od okoliščin, v katerih je. Pojav 
nastaja zaradi higroskopičnosti lubja (in lesa), ki svojo stopnjo vlažnosti prilagodi 
vlagi v okolju, ki ga obdaja. Ugotovitve kažejo, da je vlažnost lubja na CMS in v 
deponijah velikokrat (lahko bi rekli celo praviloma) večja kot svežega lubja nepos-
redno po sečnji. Kaj je vzrok za to? 
155 
Lubje, ki prihaja iz lupilnikom na CMS, je po svoji obliki in verjetno tudi po svojih 
drugih značilnostih še najbolj podobno sekancem (iverem). Njegovo "uskladišče­
vanje" v deponije povzroča procese, ki sploh niso raziskani. Podobni so verjetno ti-
stim v deponijah sekancev pri tovarnah celuloze, vlaknenih in ivernih plošč ipd. Ti 
so dobro raziskani in tudi pri nas (npr. Lenič idr. 1972). Tako poroča Neusser 
(1981), da se je vlažnost sekancev šest mesecev po uskladiščenju (od septembra) v 
notranjosti kupa zelo znižala, na površju kupa pa bistveno povečala v primerjavi z 
začetno vrednostjo. 
Za praktično uporabo, kurjenje lubja so to zelo pomembni podatki. Zlasti po-
membni so zaradi naslednjih dejstev. 
1. Največ lubja se nabere poleti. To je tudi razmeroma suho. Uporabljamo pa ga 
predvsem pozimi, ko se potrebe po toplotni energiji povečajo. Lubje kot kurivo 
za ogrevanje prostorov že tako uporabljamo samo pozimi. 
2. Cena lubja na trgu je razmeroma nizka. Zato dodatni izdatki za sušenje, tran-
sport ali morebitno predelavo (npr. v brikete) hitro dosežejo večidel prodajne ce-
ne. Zelo smotrno je, da pri uporabi lubja vlagamo čim manj dodatnih vložkov 
(inputov: energija, delo, denar). Najboljše je, če izrabimo le naravne sile (sonce), 
ter preprečimo njihovo škodljivo delovanje (dež, sneg), lubje pa uporabimo čim 
bliže kraja, kjer nastane, in v takšni obliki, v kakršni napada. 
O vsem tem vemo razmeroma malo. Zato bi bilo nujno to raziskati. Inštitut za 
gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani to tudi že raziskuje. 
Iz navedenih ugotovitev izhajajo tudi napotila za prakso. Pri tem so sicer velike 
omejitve. Določila o ravnanju z lesom v lubju razmeroma zelo omejujejo možnosti 
za ustrezno sušenje lubja. To v bistvu ni pomembno, saj ne moremo in najbrž tudi 
ne bi bilo smotrno izkoristku lubja podrediti vse tehnologije pridobivanja sortimen-
tov. Kljub temu je še zmeraj veliko možnosti za ravnanje z lesom v lubju, zlasti še z 
lubjem po lupljenju, tako da bi ga lahko čim bolje ovrednotili kot kurivo. Raziska-
va bi morala najti najbolj smotrne poti k cilju. 
Že zdaj pa lahko trdimo, da bi s pravilnim ravnanjem veliko prihranili. Zato bi mo-
rali uskladiščeno lubje vsaj pokriti in tako preprečiti, da bi ga namakala dež in sneg 
ter zmanjševala njegovo že tako nizko kurilnost. 
Kako pomembno je lubje kot kurivo, ponazarja tudi tale primerjava: Slavič (1986) 
poroča o naslednji kemični sestavi in kurilnosti premoga iz Rudnikov lignita Velenje 
(izvoz Preloge in Pesje) in zasavskega kotlovca. 
156 
Sestavina Preloge Pesje Zasavski 
kotlovec 
vlaga% 36.34 40.12 18 -21 
pepel % 21.24 21.43 49 -29 
gorljiva snov % 42,41 38,45 35 50 
kurilnost MJ /kg 9,44 8,21 7,8 12 
skupno žvepla % 1,49 1,34 2,3 - 2,9 
Primerjava gornjih številk z ustreznimi podatki za lubje nam daje dovolj dobro in-
formacijo o uporabnosti lubja kot kuriva. Za komentar le tole: koliko dela in ener-
gije je potrebno, da spravimo premog iz podzemlja do kurišča in kakšne so posledi-
ce takega početja? Lubje pa je že ob lupilnikih na CMS. 
157 
7. POVZETEK IN SKLEPI 
V Sloveniji je na voljo približno 180000 ton lubja iglavcev na leto. Približno 100000 
ton se ga nabere ob lupljenju in dodelavi oblovine na centralnih mehaniziranih skla-
diščih. Ta količina je v bistvu že pripravljena za nadaljnjo uporabo. Z njo bi lahko 
nadomestili vsako leto približno 23 000 ton tekočih goriv, to je dobra polovica pora-
be kurilnega olja v slovenskih gospodinjstvih. 
Lubje je uporabno za različne namene. V zadnjem času pa ga vse bolj uporabljajo 
kot kurivo. Pri tem ima v primerjavi z drugimi gorivi, zlasti premogom, prednost, 
ker je čisto. Njegova uporaba ne onesnažuje okolja, na voljo pa je ponavadi v kra-
jih, kjer ni drugih energetskih virov. Zato smo raziskali kurilnost smrekovega in je-
lovega lubja v Sloveniji. Na vzorcih lubja iz dreves v gozdu, nadalje iz oblovine pri 
panju in ob kamionskih cestah ter skladiščih in končno z vzorci lubja iz lupilnika in 
z odlagališč lubja smo ugotavljali vlažnost v lubju, njegovo kurilnost in kemično se-
stavo. S statistično obdelavo smo ugotavljali vpliv vlažnosti in kemične sestave lubja 
na njegovo kurilnost ter preverjali značilnost razlik med značilnostmi smrekovega in 
jelovega lubja. 
Raziskava je omogočila tele sklepe: 
1. Kurilnost (spodnja kurilna vrednost) lubja je odvisna od vlažnosti lubja in se 
giblje v zelo širokih okvirih. Sveže lubje ima kurilnost 8 - 10 MJ/kg, popolno-
ma suho pa 18 - 19 MJ/kg (razpredelnica 4). Ugotovljene razlike med kuril-
nostjo smrekovega in jelovega lubja so značilne. 
2. Odvisnost kurilnosti smrekovega in jelovega lubja (H - MJ/kg) od vsebnosti 
vode (W v OJo) in od količine pepela (p - v OJo) nam daje enačba 
H = 19,3247 - 0,2178 W - 0,1821 p 
Enačba se odlikuje z zelo tesno zvezo, praktično funkcijsko. Korelacijski koefi-
cient je R = 0,9944. 
Raziskava je pokazala, da razlike med regresijskima enačbama zveze med vlaž-
nostjo in kurilnostjo smrekovega in jelovega lubja niso značilne (poglavje 6.1). 
3. Kemična sestava jelovega lubja se razlikuje od smrekovega (poglavje 4). V jelo-
vem lubju je nekoliko več ogljika (C) in vodika (H), manj pa pepela. 
Kemična sestava lubja vpliva na njegovo kurilnost. Kurilnost se povečuje, čim 
več je ogljika in vodika, in zmanjšuje čim več je žvepla in pepela. V absolutno su-
hem lubju je žvepla (S) le okoli 0,050Jo. 
4. Vlažnost lubja se spreminja in se prilagaja vlažnosti okolja. Vlažnost svežega 
lubja je v poletnih mesecih okoli W = 40 - 420Jo, pozimi je lubje vlažnejše (pre-
glednica 2). Po sečnji se lubje na oblovini razmeroma hitro suši. Ob spremembi 
okolja pa se lubje lahko ponovno navlaži in vlažnost lahko preseže vrednosti v 
158 
svežem lubju. Največjo vlažnost lubja smo ugotovili v deponijah lubja. Tu je 
lubje praviloma vlažnejše kot pa sveže lubje ob sečnji. 
5. Raziskava je pokazala, da je lubje primerno kurivo. Po svojih značilnostih jeze-
lo podobno lesu. Kurilnost lubja in s tem tudi njegova uporabna vrednost pa je 
odvisna od tega, kako ravnamo z lubjem po lupljenju. Ugotovitve kažejo, da bi s 
primernimi postopki lahko pospešili naravno sušenje lubja ali pa vsaj preprečili 
njegovo namakanje. 
O najprimernejših metodah sušenja in zlasti skladiščenja lubja pa vemo zelo malo. 
Zato jih bo treba odkriti. 
159 
SUMMARY AND CONCLUSIONS 
The forests of Slovenia yield about 180,000 tons of bark annually. 100,000 tons of it 
is collected during the debarking process and the processing of round timber at the 
central mechanized lumber yards. This quantity is in fact already prepared for sub-
sequent use. 23,000 tons of liquid fuels, or over one half of fuel oil consumption in 
Slovene households, could be replaced by this quantity of bark per year. 
The bark isto put to different uses, but recently it is being used increasingly as fuel. 
The advantage of this source of energy over other types of fuel, namely coal, is that 
it is clean. Its use does not pollute the environment and it is available in areas where 
no other sources of energy exist. And this was the reason to undertake research of 
the fuel value of Slovenia's fir and spruce bark. The moisture content, fuel value, 
and chemical composition of the bark were established by examining samples taken 
from the trees in the forest, from the stump end of round timber, from the roadside 
of forest roads, lumber yards and also from the debarking machine and bark sto-
rage areas. Thanks to processed statistical data, the effects of moisture content and 
chemical composition of the bark on its fuel value were established. In addition, the 
characteristics of the differences between spruce and fir bark were studied. 
The following conclusions were drawn from the study: 
l. The fuel value (lower fuel value) ofthe bark depends on the bark's moisture con-
tent and varies considerably. Fresh bark has the fuel value of 8 to 10 MJ/kg, 
while completely dry bark yields 18 to 19 MJ/kg. The established differences bet-
ween the fuel values of fir and spruce bark are significant. 
2. The dependence of the fuel value of fir and spruce bark (H - MJ/kg) on water 
content (W in % ) and on the amount of ash (p in O/o) is obtained by the following 
equation: 
H 19.3247 - 0.2178 W - 0.1821 p 
This equation displays the advantage of a very close practical and functional re-
lationship. 
Its correlation coefficient is R = 0.9944. 
The research paper indicates that the differences between the two regression 
equations of the relation of moisture content and fuel value of spruce and fir 
bark are not significant (Chapter 6.1 ). 
3. The chernical composition of fir bark differs from that of spruce bark (Chapter 
4). There is sornewhat more carbon (C) and hydrogen (H) and somewhat less as-
hes in fir bark than in spruce bark. 
The chemical composition of the bark affects its fuel value. The fuel value is di-
rectly proportional to carbon and hydrogen content and inversely proportional 
to sulphur and ash content. In completely dry bark, the sulphur content is about 
0.05%. 
160 
4. The moisture content varies and adapts to ambient moisture content. The moi-
sture content of fresh bark is about W = 40 - 4211/o in summer months, but in 
winter, the bark contains even more moisture, (Table 2). After tree cutting, the 
bark on round timber dries quite rapidly. But when relocated, the bark may ab-
sorb additional moisture and the moisture content may exceed that of fresh bark. 
The highest moisture content was recorded in bark storage areas. Asa rule, here 
the bark is more moist than fresh bark at the moment of tree cutting. 
5. The study indicated that bark is suitable to be used as fuel. Its characteristics are 
very similar to those of wood., And the fuel value of bark, and hence also its uti-
lity value, depends on how the bark is treated after debarking. Findings point to 
the fact that with suitable methods the natura! drying process could be accelera-
ted orat least the increase of bark's moisture content could be prevented. At pre-
sent, however, little is known in the area of the most appropriate methods of dry-
ing and especially storing of bark. These still await discovery. 
161 
9. LITERATURA 
BEDNAR, H., 1981 ?š Energie aus Holz, Allg. Forstzeitung 92: 234. 
HUMMEL, F., 1980: Energie aus Biomasse, Allg. Forstzeitschrift, s. 1337. 
KOLLMANN, F., 1951: Technologie des Holzes. Mtinchen. 
LENIČ J. in dr., 1971: Ispitivanje nekih svojstava bukove sječke tokom skladi-
štenja na slobodnom prostoru, Celuloza, papir, grafika, št. 3-4. 
LINK W., LOFFLER H., 1981: Das projekt Biomasse, Emmelshausen Allg. Forst-
zeitschrift, s. 1249. 
MAKAROVIČ, S., 1978: Zgorevanje lubja na razgrebajoči poševni rešetki, roko-
pis. Pivka. 
MUSZYNSKI, Z., 1983: Die Nutzbarmachung von Rinde ein wichtiges Problem 
in Verlauf der Mechaniesierung der Baumentrindung. Zbirka referatov. 
Zagreb. 
NEUSSER, H., 1981: Wieviel Energie liefert Holz? Allg. Forstzeitung 92: 235. 
NOSSEK, E., 1981: Energie aus Holz- Wunschdenken oder Alternative ? Allg. 
Forstzeitung 92: 233. 
REBULA, E., 1982: Poročilo o kontrolnih meritvah na TOZD Bukovje. Rokopis. 
Postojna. 
REMIC, C., 1985: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji ob 
koncu 1984. leta. Ljubljana. 
SCHMIDT, A., 1984: Energiesysteme auf Holzbasis, Allg. Forstzeitung 195: 268. 
SCHNEIDR, A., BAUMS, M., 1970: Wohin mit der Rinde, Stuttgart. 
SLA VIČ, F., 1986: Termoelektrarna Šoštanj in problematika okolja. Zbirka re-
feratov FOREN. Ljubljana. 
SOYEZ, D., 1980: Waldenergie und energiewalder, Allg. Forstzeitschrieft s. 1345. 
STANOVNIK, T., 1985: Raziskava možnosti razvoja energetike SR Slovenije do 
leta 2020. Poraba enerije v slovenskih gospodinjstvih. Institut za ekonom-
ska raziskovanja. Ljubljana. 
TORSCH, F., 1984: Renaissance des Brennholzes oder neue Formen der Holzener-
gie? Allg. Forstzeitung 95: 264. 
TURK, Z., LIPOGLAVŠEK, M., 1972: Volumni in težinski delež lubja glede na 
premer deblovine jelke, smreke in bukve v nekaterih območjih Slovenije, 
Ljubljana. 
TURK, Z., 1974: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost. 
Ljubljana. 
TURK, Z., 1976: Uporaba in uporabnost smrekovega in jelovega lubja, Gospo-
darski vestnik 34: 289. 
TURK, Z., 1982: Načini praktičnega obračunavanja lubja pri jelovi, smrekovi in 
in bukovi oblovini, Gospodarski vestnik 40: 438. 
WELSER, P., 1984: Der praktische Weg zur energetischen Restholznutzung, Allg. 
162 
Forstzeitung 95: 266. 
Mali šumarskotehnički priručnik. Zagreb 1949. 
Iskoriščavanje šumske biomase za energetiku. Zbirka referatov. Jugoslo-
venski poljoprivredni šumarski centar, Beograd 1982.