511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Dubrovniku – ogromno {tevilo zunajzakonskih zvez in s tem tudi veliko {tevilo nezakonskih otrok.
^lani ni‘jih dru‘benih slojev pri porokah niso bili podrejeni dru‘inskemu diktatu. Poro~ali so se po
lastni volji in izbiri, seveda pa samo znotraj svojega sloja.
Najpomembnej{e vpra{anje glede premo‘enjskih odnosov v zakonski zvezi je bilo vpra{anje dote,
saj je bila dota osnova za gospodarsko varnost nove dru‘ine. Dota je bila tako po statutarnem kot po
cerkvenem pravu obvezna pri sklepanju zakona. Vendar pa ‘eni ni prinesla nobene neodvisnosti, saj je
z doto razpolagal njen soprog oziroma tast. @ena je lahko razpolagala samo s ~etrtino svoje dote in {e to
le v oporoki. Visoke dote in njihova neustavljiva rast so predstavljale zelo velik problem za dru‘ine.
Bogata{i in tudi mestne skupnosti so darovale denar za dote revnih deklet, da bi s tem prepre~ili odhod
deklet v samostane.
O osebnih odnosih v dru‘ini lahko govorimo samo na podlagi dostopnih virov, ki pa so spet pre-
te‘no pravne narave. Zaradi tega jih ne moremo natan~neje spoznati. Zagotovo pa je, da so ti odnosi
temeljili v prvi vrsti na avtoriteti mo‘a oziroma o~eta. O~e je imel v dru‘ini najve~jo mo~ in zaradi tega
tudi najve~ osebne svobode. Imel je pravico poro~ati mladoletne otroke, jih po{iljati v samostane in jih
kaznovati po svoji volji. Isto~asno je neomejeno razpolagal z dru‘inskim premo‘enjem. Po drugi strani
pa je odnos med materjo in majhnimi otroci predstavljal sredi{~e ~ustvenega ‘ivljenja v dru‘ini. V
vi{jih dru‘benih slojih so poleg mater za otroke skrbele tudi varu{ke in dojilje. H~ere so ostale pod
materinim okriljem do poroke, medtem ko so sinovi, ko so dosegli starost petih let, pri{li pod nadzor
o~eta in {ole. Z ‘ivljenjem otrok v dru‘ini so povezani tudi problemi umrljivosti, splavov in detomorov,
zapu{~enih otrok, izobrazbe in vzgoje, delovnih sposobnosti, porok in {e specifi~ni problem nezakon-
skih otrok, ki je v knjigi zelo podrobno analiziran.
Posebej je potrebno poudariti vlogo ‘ensk, ki so bile glavne nosilke ~ustvenih stikov v dru‘ini.
@enske, {e posebej tiste iz vi{jih dru‘benih slojev, so bile v glavnem omejene na ‘ivljenje znotraj
gospodinjstva. Vloga ‘ensk je pri{la potemtakem najbolj do izraza znotraj {tirih sten, ki so krojile
~love{ko ‘ivljenje od rojstva do smrti, zato lahko brez zadr‘kov re~emo, da so bile one gospodarice
tega ‘ivljenjskega ciklusa. Kadar so dru‘inske in zakonite mo‘nosti dopu{~ale, so ‘enske posku{ale –
vsaj neposredno – sodelovati v dru‘inskem poslu. Te aktivnosti so bile veliko bolj odprte za ‘enske iz
ni‘jih dru‘benih slojev.
Raziskave o dru‘beni vlogi dru‘in so pokazale, da je v poznosrednjeve{kih mestih Dalmacije med
dru‘inami in mestno skupnostjo obstajala svojevrstna delitev in obojestransko dopolnjevanje nalog.
Dru‘ina je bila temeljni kamen, na katerem so srednjeve{ka dalmatinska mesta gradila svojo avtono-
mijo in dru‘beno strukturo. Predvsem osnovna gospodarska in politi~na funkcija je dru‘ino zaznamo-
vala v tej meri, da je imela vedno javno vlogo in se ni nikoli umaknila v privatno sfero. Dru‘ina in
mesto sta se medsebojno podpirala v izvajanju pritiska nad posameznikom. Kot dve najpomembnej{i
dru‘beni skupnosti pa sta uspeli ustvariti ravnote‘je interesov in pooblastil ter s tem omogo~ili razvoj
in napredek dru‘be v celoti. Skratka, dru‘ina je bila pomemben faktor pri uresni~evanju reda in dru‘be-
ne stabilnosti v dalmatinskih srednjeve{kih mestnih skupnostih.
Na koncu knjige sta, poleg zelo obse‘nega pregleda literature in virov, dodana {e povzetka v nem{kem
in angle{kem jeziku.
Mojca Kova~i~
Christine de Pizan, Knjiga o mestu dam. Ljubljana : Delta, 1999. 339 strani.
Dolgo ~asa so problem izvora feminizma povezovali z obdobjem razsvetljenstva, z Olympe de
Gouges v Franciji in Mary Wollstonecraft v Angliji. V sodobnih feministi~nih razpravah pa sega ta
problem izvora mnogo dlje nazaj v preteklost, namre~ v ~as poznega srednjega veka. Natan~neje, v leto
1405, ko je Christine de Pizan napisala svojo Knjigo o mestu dam.
To delo pa ni niti njeno prvo niti edino, ki sodi na podro~je zagovora pravic ‘ensk. Idejo, da je treba
‘enske za{~ititi pred zmotami mi{ljenja, je prvi~ zapisala leta 1339 v Pismu bogu ljubezni, pozneje pa
se je z njo ukvarjala v Pismih o Romanu o Ro‘i in Zgodbi o Ro‘i. Za najpomembnej{e pa danes velja
512 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
Knjiga o mestu dam iz leta 1405, ki je sinteza vseh njenih prej{njih smeri razmi{ljanja o mizogini
avtoriteti tradicije. Istega leta je napisala {e Knjigo o treh krepostih ali Zakladnico Mesta dam.
Knjiga o mestu dam je razdeljena na tri dele, vsak del pa {e na posamezna poglavja. V prvem delu
najdemo osemin{tirideset, v drugem devetin{estdeset, v zadnjem oziroma tretjem pa devetnajst pogla-
vij. V bistvu predstavljajo ti trije deli uvod, jedro in zaklju~ek, saj pisateljica skozi knjigo gradi mesto.
Za~ne pri temeljih in obzidju, nadaljuje s stenami in okni mestnih hi{ ter zaklju~i s strehami.
Kaj pa je avtorico napeljalo, da je sploh za~ela razmi{ljati in pisati v smeri zagovora pravic ‘ensk?
Odgovor na to vpra{anja nam poda sama v prvem poglavju prvega dela knjige. Pod roke ji je pri{la
knjiga pesnika Mateola, ki je polna kritik ‘ensk in graj njihovega vedenja. Ob prebiranju le-te se je
zavedla, da »ne gre samo za enega ali dva mo{ka, niti za tistega Mateola, ki se ne bi mogel uvrstiti med
u~enjake, saj je njegova knjiga sme{na. Nasprotno, nobeno besedilo se temu ~isto ne izogne. Filozofi,
pesniki in moralisti – in {e dolg spisek bi lahko na{teli – zdi se, kot da vsi govorijo z istim glasom in
sklenejo, da je ‘enska v temelju slaba in nagnjena k pregrehi.«1 Torej, potrebno se je bilo postaviti proti
mno‘ici stereotipov, predsodkov in zmot mi{ljenja o ‘enskah, ki jih je potrjevala takratna dru‘ba. To
pomeni, da je bilo treba dokazati, da ‘ensko telo ni ne {ibko ne pregre{no, da ‘enska du{a ni ne stano-
vitna ne popustljiva, in da so torej ‘enske nadvse ~astna in moralna bitja. Dokazati nekaj takega pa je
pomenilo, najti argumente proti takratnemu pisanju in s tem osvoboditi nevednosti in zaslepljenosti
tako ‘enske kot mo{ke ter spremeniti odnos mo{kih do ‘ensk, predvsem pa ‘ensk do samih sebe.
Spremeniti odnos ‘ensk do samih sebe? Prebiranje pesnika Mateola avtorico namre~ pripelje do
ob‘alovanja, da se je rodila kot ‘enska. S tem svojim jadikovanjem nam ‘eli pokazati, kak{en vpliv so
imele takratne knjige na mentaliteto v dru‘bi. In kmalu bi tudi ona podlegla tem zmotam, ~e se ne bi
pred njo pojavile tri dame; Pamet, Po{tenost in Pravi~nost ter ji rekle: »Zasmilila se nam je tvoja nesre~a
in ho~emo te iztrgati iz tvoje nevednosti; zaradi nje si tako zaslepljena, da zavra~a{ tisto, kar z vso
gotovostjo ve{, in se ho~e{ pridru‘iti nekemu mnenju, ki mu ne verjame{, ga ne pozna{, in ki temelji na
nakopi~enih tujih predsodkih.«2 Te tri dame niso neke nami{ljene osebe, temve~ ponazarjajo sam zna~aj
na{e pripovedovalke. V svoji zatopljenosti in objokovanju za~ne namre~ razmi{ljati s svojo glavo in na
misel ji pridejo razne knjige, ki jih je prebrala in govorijo ‘enskam v prid. V svojem spopadanju s
sovra{tvom mo{kih do ‘ensk, se je opirala tako na svoje izku{nje in osebno presojo kot tudi na avtori-
teto besedil. Njen glavni vir je bila Boccaccieva knjiga O slavnih ‘enskah (De mulieribus claris). Poleg
tega pa se je opirala tudi na histori~na vira, Zgodovinsko zrcalo (Speculum historiae) Vincenca iz Beau-
vaisa in na kompilacijo anti~ne zgodovine Historie ancienne jusqu’ à César (B.N. ms. fr. 301).
Kako pa se spopasti z mno‘ico teh knjig? Christine de Pizan se je odlo~ila, da bo ustanovila Mesto
dam, nek imaginaren privilegiran prostor: kraljestvo ‘ensk, skupnosti devic, vdov in poro~enih ‘ensk,
»da bi kon~no dobile dame in druge zaslu‘ne ‘enske trden kraj, kamor bi se lahko zatekle in branile
pred {tevilnimi napadalci.«3 To Mesto pa je zgradila tako, da je napisala knjigo, v kateri je za vsako
trditev v {kodo ‘enskam na{la protiargument in ga podkrepila z vrsto primerov. Christine de Pizan je
sebe postavila v vlogo spra{evalke in nevednice, ki stalno spra{uje, ali navedene trditve dr‘ijo. Pamet,
Po{tenost in Pravi~nost pa i{~ejo odgovore in za vsako trditev najdejo ‘ensko (ponavadi ve~ ‘ensk), ki
je s svojimi dejanji dokazala, da so te predstave zmotne.
Potem ko se vse tri dame predstavijo in povedo kak{ne so njihove naloge, za~ne Kristina po navo-
dilih in s pomo~jo Pameti, v osmem poglavju prvega dela, kopati tla za temelje. Torej, najprej je bilo
potrebno raz~istiti nekaj osnovnih vpra{anj, zakaj je sploh toliko avtorjev v svojih delih kritiziralo
‘enske, kateri so bili ti avtorji in knjige (Ovid, Cecco d’Ascoli, knji‘ica v latin{~ini z naslovom Skriv-
nosti ‘ensk, Cicero, Kato), ter kak{ne so bile njihove trditve (‘enske imajo velike telesne hibe; ‘ensko
telo je {ibko in slabotno; mo{ki nikoli ne sme slu‘iti ‘enski, ker se s tem, da slu‘i manj plemenitemu od
sebe, poni‘a; dru‘ili bi se z bogovi, ~e bi bil svet ustvarjen brez ‘ensk; ‘enske so po naravi sladkosne-
dne in po‘re{ne; so {ibkega zna~aja; bog je ustvaril ‘ensko, da govori, joka in prede ter ‘enska ne zna
mol~ati). Kristina nato vpra{a, zakaj so ‘enske izklju~ene iz sodstva in Pamet ji odgovori, da so dela v
1 Christine de Pizan, Knjiga o mestu dam, Delta, Ljubljana, 1999, str. 36
2 Prav tam, str. 38
3 Prav tam, str. 42
513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
dru‘bi pa~ razdeljena na mo{ka in ‘enska. To pa ne pomeni, da ‘enske niso dovolj pametne, da bi se
prava nau~ile. Poznamo namre~ mnogo filozofinj in vladaric (cesarica Nikolaja, francoska kraljica
Fredegunda, kraljica Blanka, kraljica Ivana, vojvodinja An‘ujska), ki dokazujejo da nobena naloga ni
prete‘ka za bistroumno ‘ensko. Da, s tem, da so ‘enske bistroumne se strinja tudi Kristina, vendar
vsakdo ve, da imajo ‘enske {ibko telo in so po naravi bolj pla{ne. Na podlagi tega pa mo{ki trdijo, da je
zaradi nepopolnosti telesa {ibkej{i in bolj siroma{en tudi zna~aj. »Zagotavljam ti, ljubi otrok, da silno
in krepko telo {e ne naredi mo~ne in hrabre du{e, saj ta izvira iz naravne mo~i zna~aja,... Njegovo
mesto se skriva v srcu in vesti, kajti pogum ni v mo~i telesa in udov.«4
In tako v petnajstem poglavju Kristina za~ne opisovati ‘enske, ki so se zapisale v zgodovino s
svojim velikim pogumom in mo~jo. S tem pa za~ne polagati tudi prve kamne v temelje obzidja Mesta
dam. V naslednjih poglavjih nam pripoveduje o kraljici Semiramidi; o Amazonkah in njihovih {tevilnih
kraljicah; o kraljici Zenobije, Palmiri; o plemeniti in slavni Karijki, kraljici Artemiziji; o materi viteza
Teodorika, Liliji; o francoski kraljici Fredegundi; o devici Kamili; o kraljici Kapadokije, Bereniki ter o
neustra{ni Kleliji.
Kristina po teh pripovedih ne dvomi ve~ v {ibkost ‘enskih teles, vendar se sedaj spra{uje, kako je s
trditvijo o zgolj {ibki umski sposobnosti ‘ensk. Temelji so torej postavljeni, ampak potrebno je zgraditi
tudi visoke zidove obzidja. Pamet ji zagotovi, da ~e bi imele deklice enak dostop do izobrazbe kot ga
imajo de~ki, bi se prav tako nau~ile in razumele vse zahtevne umetnosti in znanosti. V osemindvajse-
tem poglavju za~ne Kristina govoriti o ‘enskah, ki so se proslavile z velikim znanjem. Najprej spozna-
mo mlado in plemenito Kornificijo, nato Rimljanko Probo, za njo Sapfo in devico Manto ter nazadnje
{e Medejo in Kirko. Kristina razmi{lja {e naprej in jo zanima, ali poznamo tudi take ‘enske, ki so same
ustvarile kak{ne nove tehnike ali znanosti. Seveda tudi tukaj ne zmanjka primerov: Nikostrata, ki je
izumila izvirno abecedo; Minerva, ki je odkrila {tevilne znanosti med drugim tudi umetnost izdelovanja
oklepov iz ‘eleza in jekla; Cerera, ki je izumila umetnost obdelovanja zemlje; Izida, ki je izumila
umetnost obdelovanja vrtov in gojenja rastlin; Arahna, ki je odkrila na~in barvanja volne in vezenja
tapiserije ter gojenje in tkanje lanu; Pamfila, ki se je prva domislila nabirati niti od sviloprejk, jih
pobarvati in iz njih stkati blago; tri slikarke Timareta, Irena in Rimljanka Marcija ter nazadnje {e pripo-
ved o Rimljanki Semproniji. Preden postavi {e zadnje opeke na obzidje, Kristino zanima, kako je z
razsodnostjo ‘ensk. Zaveda se namre~, da izobrazba {e ne pomeni nujno tudi zdrave pameti, saj pozna
mnogo zelo u~enih izobra‘encev, ki jim pa v vedenju in zasebnem ‘ivljenju manjka razsodnosti. »... ali
je torej ‘enska po naravi obdarjena z razsodnostjo. Odgovarjam pritrdilno; ...«5 V zvezi s tem argu-
mentom se Kristina spomni na: kraljico Gajo Cecilijo, kraljico Didono, kraljico Krete, Opido in na
Lavinijo.
S to pripovedjo se kon~a tudi prvi del knjige in besedo dobi Po{tenost, ki nam pripoveduje o tem,
kdo je zgradil hi{e in stavbe v mestu in kako je bilo mesto poseljeno. Najprej se seznanimo s sibilami in
nekaterimi drugimi prerokinjami, nato z Nikostrato, Kasandro in kraljico Bazino ter na koncu {e s
cesarico Antonijo.
V sedmem poglavju drugega dela se Kristina dotakne {e enega, zelo uveljavljenega predsodka v
takratni dru‘bi. V srednjem veku so bila namre~ veliko bolj za‘elena rojstva sinov kakor h~era in
Kristina se spra{uje zakaj. »Ali torej mislijo, da so deklice svojim star{em v ve~je breme kot de~ki ali da
jim prinesejo manj ljubezni ali da se z njimi manj ukvarjajo kot njihovi sinovi?«6 Skupaj s Po{tenostjo
pride do sklepa, da to zagotovo ne dr‘i in spoznamo nekaj ‘ensk, ki so do svojih star{ev izkazale veliko
ljubezen in h~erinsko vdanost: Dripetino, Hipsipilo, devico Klavdino in ‘ensko, ki je v zaporu dojila
svojo mater.
Kako pa je s trditvami knjig in mo{kih, da je po krivdi ‘ensk tako te‘ko prena{ati zakonski stan? V
knjigah, katere je prebrala na{a pripovedovalka, je vse polno trditev, da so ‘enske krive za prepire, da
nobena ‘ena ni zvesta svojemu mo‘u in da ima mo‘ od soproge le veliko nadlogo, malo ljubezni ter
samo vre{~anje. »... kdor govori zoper odsotnega, z lahkoto dobi pravdo. Zagotovim ti, da teh knjig niso
4 Prav tam, str. 70
5 Prav tam, str. 125
6 Prav tam, str. 149
514 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
napisale ‘enske!«7 V vsakdanjem ‘ivljenju je bilo prav gotovo nasprotno, saj so bili mo‘je tisti, ki so
vladali ‘enam in ne ‘ene mo‘em. V zvezi s tem spoznamo ve~ soprog, ki so svoje mo‘e zelo ljubile:
kraljico Hipsikratejo, cesarico Triarijo, kraljico Artemizijo, Argijo in Agripino. Kristina se spomni tudi
trditve, da ‘enske zasovra‘ijo svoje mo‘e, ko ti ostarijo, in da ne marajo ne u~enjakov ne izobra‘encev.
O nasprotnem nam govorijo primeri Julije, h~ere Julija Cezarja in ‘ene Pompeja; Emilije, ‘ene Scipio-
na Prvega Afri~ana; Sokratove ‘ene, Ksantipe; Senekove soproge, Pavline; Sulpicije, ‘ene rimskega
patricija in {e primer skupine ‘ensk, ki so skupaj re{ile svoje mo‘e pred smrtjo. Precej raz{irjeno mnenje
med mo{kimi je bilo tudi, da ‘enske ne znajo o ni~emer mol~ati, in da so preve~ klepetave. Ta trditev pa
zagotovo enako dr‘i tako za nekatere ‘enske kot tudi za nekatere mo{ke, saj so pa~ eni ljudje bolj
diskretni kot drugi. Ni pa to odvisno od tega, katerega spola smo. Po{tenost iz zgodovine spet izbrska
nekaj konkretnih primerov in nam pripoveduje o Katovi h~eri Porciji, Kuriji ter ‘enski iz ~asa cesarja
Nerona. Naslednja trditev, ki jo mora Kristina zavre~i je, da je mo‘, ki poslu{a svojo ‘eno in se dr‘i
njenih nasvetov, zani~evanja vredno bitje. V osemindvajsetem poglavju spoznamo najprej mo‘e, za
katere bi bilo bolje, da bi poslu{ali svoje ‘ene, v naslednjem pa tiste, ki so jih, in se jim je zaradi tega
dobro izteklo.
Tudi nekatere duhovne dobrine naj bi dolgovali ‘enskam, in sicer: ‘enski, ki je re{ila Mojzesa,
Juditi, kraljici Esteri, Sabinkam, Veturiji in francoski kraljici Klotildi.
Na primeru Kvinta Hortenzija, Giovanni-ja Andrea in o~eta na{e avtorice – vsi navedeni mo{ki so dali
namre~ svoje h~ere izobrazit - Kristina zavrne trditev, da ni dobro, da ‘enske {tudirajo. Suzanin, Sarin,
Rebekin in Penelopin zgled nam doka‘e, da so ‘enske tudi krepostne. Marijanina in Antonijina zgodba pa
to trditev {e raz{iri, in sicer, da so ‘enske lahko in lepe in krepostne. [e eno mo{ko prepri~anje, to je, da so
‘enske same krive, ~e so posiljene, (proti kateremu se borijo tudi danes) je treba ovre~i. O tem nam pri~ajo
zgodbe Lukrecije, Galatije, ‘en Sikambrov in drugih devic. Glede trditve o nestanovitnosti, neodlo~nosti
in {ibkosti ‘ensk nas Kristina najprej spomni na mo{ke, ki so imeli ravno te lastnosti (cesarji Klavdij,
Tiberij, Neron, Galba, Oton in Vitelij ter mnogi pape‘i in cerkveni ljudje) nato pa nam pripoveduje o
nekaterih zelo mo~nih ‘enskah (Griseldi, Rimljanki Florijani in ‘eni Genove‘ana Barnabe).
V triinpetdesetem poglavju se Kristina ob vseh teh zgodbah za~udi, zakaj se niso ‘enske ‘e prej
postavile proti takim la‘em in zave se, da bo njena knjiga zagotovo dele‘na kritik, saj to kar trdi ne
moremo posplo{evati za vse ‘enske. Prav gotovo niso vse ‘enske najbolj{e, vendar pa tudi vsi mo{ki
niso. In tako kot se med mo{kimi najdejo dobri in slabi, se tudi med ‘enskami. »Zagotovo, povem ti, ko
bodo mo{ki popolni, jih bodo ‘enske posnemale.«8
V naslednjih poglavjih se ustavimo pri vpra{anju zvestobe ‘ensk in primerov le-teh. Spoznamo
Didono, Medejo, Tizbo, Hero, Sigismundo, Elizabeto in {e nekatere druge zaljubljene in zveste ‘enske.
Mnogim mo{kim so {le v nos tudi lepe obleke in nakit ‘ensk, ~e{ da s tem sku{ajo le zapeljati mo{ke.
Zagotovo je res, da so nekatere ‘enske prepri~ane, da bodo samo s tem zapeljale mo{ke, vendar pa tega
ne po~no vse ‘enske. »Pri mnogih, tako mo{kih in ‘enskah, gre za ~isto dostojen okus in naravno
nagnjenje, da u‘ivajo v eleganci in da ljubijo lepa in bogata obla~ila, ~ednost in razko{je.«9 Mnogi
pametni mo{ki ne ljubijo lepih in zapeljivih, temve~ krepostne in po{tene ‘enske. Ne gre pa trditi, da
krepostne in po{tene ‘enske niso tudi lepe in zapeljive, a takim ‘enskam pomenijo veliko ve~ notranje
vrline kot pa zunanji bli{~. O tem nam govorijo tudi Rimljanka Klavdija, Lukrecija, kraljica Blanka
Kastilska in {e mnoge druge modre dame. Na koncu druge knjige spoznamo {e mnoge radodarne ‘en-
ske (Pavlina in druge dame Francije), s katerimi Po{tenost ovr‘e trditev o skoposti ‘ensk.
Mesto je torej poseljeno z mnogimi odli~nimi damami. V tretjem delu Kristini in Pravi~nosti preo-
stane samo {e najvi{ji sloj. Pripeljati je potrebno le {e kraljico Mesta in njene dvorjanke, da se naselijo
v velike pala~e in visoke stolpe. Ta ~ast pa po Kristininem mnenju pripada devici Mariji kot kraljici
Mesta, ostalim svetnicam pa kot dvorjankam. Tako spoznamo ‘ivljenje Marije Magdalene, Katarine,
Margarete, Lucije, Martine, Justine, Teodozije, Barbare, Doroteje, Kristine, Marine, Evfrozine, Ana-
stazije, Teodote, Natalije, Afre in {e mnogih drugih.
7 Prav tam, str. 157
8 Prav tam, str. 229
9 Prav tam, str. 249
515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
^isto na koncu pa je Kristina nagovorila {e vse ‘enske. Ta njen nagovor lahko razumemo kot nekak{en
nasvet, kak{ne naj bodo ‘enske, da bodo postale ~astivredne in se bodo lahko neko~ naselile v tem
Mestu.
Dana{nje feministi~ne {tudije prav gotovo najdejo v Knjigi o mestu dam tako mnoge prednosti kot
tudi mnoge pomanjkljivosti. Na mnogih mestih je mnenje Christine de Pizan {e vedno aktualno, a spet
na drugih ‘e zastarelo. Pri vsem tem se moramo zavedati, da je bila pisateljica le rojena v poznem
srednjem veku in da je bila pod dolo~enim vplivom takratne dru‘be. Kljub vsemu pa nam s svojo knjigo
osvetli marsikatero vpra{anje o ‘ivljenju ‘ensk v srednjem veku in je zelo pomemben vir za vsakogar,
ki se s to tematiko ukvarja.
Na koncu naj pohvalim samo {e to, da lahko Christine de Pizan (v prevodu Tatjane Jurkovi~ in s
spremno besedo Eve D. Bahovec) beremo tudi v slovenskem jeziku in si za‘elim {e ve~ tovrstnih
prevodov »glasov ‘ensk«.
Mojca Kova~i~
Grofje Ande{ko-Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Ur. An-
dreja Er‘en, Toni Aigner. Kamnik : Zveza kulturnih organizacij Kamnik, 2001. 257 strani.
Po razstavi v kamni{ki Galeriji Veronika z naslovom Grofje Ande{ki, vzpon in zaton dinasti~ne
rodbine, ki jo je jeseni 1999 pripravila Zveza kulturnih organizacij Kamnik, je to isto dru{tvo organizi-
ralo tudi dvodnevni mednarodni simpozij o grofih Ande{kih, ki je potekal od 22. do 23. septembra
2000. Referati, katere so sodelujo~i predstavili na simpoziju, so v novembru 2001 iz{li tudi v posebej za
to izdanem slovensko − nem{kem dvojezi~nem zborniku.
Uvodna razprava Petra [tiha, Kranjska v ~asu Ande{kih grofov, obravnava pribli‘no stoletje in ~etrt
dolgo obdobje, v katerem so bili Ande{ko-Meranski grofje in vojvode povezani s Kranjsko. Predvsem
pa se osredoto~i na razjasnitev zelo zapletenega zgodovinskega razvoja Kranjske in vpra{anja mejno-
grofovske oblasti na Kranjskem. V veliki meri se pri tem opira na raziskave Ljudmila Hauptmanna in
njegovo razpravo Nastanek in razvoj Kranjske, katera je v slovenskem prevodu iz{la leta 1999. Dejstvo,
da Ande{ki v svojem naslovu niso uporabljali naslova mejnega grofa za Kranjsko, a so na Kranjskem
dejansko vladali, je mogo~e razlo‘iti s tem, da so oglejski patriarhi svojo mejnogrofovsko oblast po-
deljevali naprej v (pod)fevd, kar je bila edinstvena praksa v {ir{em jadransko-alpskem prostoru. S tem
pa so vzpostavili institucijo namestnika mejnega grofa.
V prispevku Vojvodina Meranija – zgodovina, pomen, umestitev se Toni Aigner ukvarja s vpra{anjem,
kaj je sploh pomenil naziv »vojvoda Meranski« in od kod le-ta izhaja. Najprej se ustavi pri vpra{anju, kdaj
in kako so grofje Wittelba{ko-Dahavski, ki so se prvi imenovali »duces Meraniae«, pri{li do tega naziva in
kaj jim je le-ta pomenil. [e najbolj se mu zdi verjetna teza zgodovinarja iz prve polovice 19. stoletja,
Josepha von Hormeyerja, ki pravi, da je Konrad von Dachau dobil vojvodski naziv leta 1140 od mad‘ar-
skega kralja Gejze. Vendar pa dodelitev vojvodskega naziva s strani inozemskega vladarja ni bila zares
priznana, saj v listinah zasledimo dru‘ino Wittelsbach-Dachau ve~inoma imenovano kot grofe, ~eprav so
se sami imenovali vojvode. Zakaj in kako pa je leta 1180 naziv »vojvoda Meranski« pre{el na ande{ke
grofe? Zgodovinarji so si tukaj glede sklepov, ki izhajajo iz obstoje~ih in poznanih dokumentov, enotni.
Po izumrtju tiste veje dru‘ine Wittelsbach-Dachau, ki so nosili naslov vojvod Meranskih, se je cesarju
Frideriku I. zdelo la‘je naziv oddati kot pa ustvariti novo vojvodino. Prehod naziva na Ande{ke (na Bertol-
da IV.) je logi~en, saj so {taufski cesarji potrebovali njihovo pomo~, tako pri varovanju alpskih prelazov
kot tudi zaradi nesporazumov s pape‘em in severno italijanskimi mesti. Bertold IV. in njegovi nasledniki
so bili s tem podrejeni neposredno cesarstvu in kroni. Avtor se dotakne tudi vpra{anja, kam vse so od 14.
stoletja dalje, odkar je izginila s politi~nega zemljevida, ume{~ali vojvodino Meranijo. V 14. stoletju je
bila Dalmacija ‘e (ali {e?) navedena kot sede‘ vojvodine, kasneje pa so ‘e za~eli iskati utemeljitve za
politi~ne interese. Postavljali so jo na Tirolsko, Zgornjo Sa{ko in celo na ^e{ko. Avtor razprave zavrne
tudi poskuse razlage iz 20. stoletja, da naj bi bilo mesto Merano del Lungare, ki se je posku{alo uveljaviti
med Benetkami, Oglejem in vsemi istrskimi mesti, sede‘ vojvodine. Prav tako napa~no je tudi mnenje, da