ZA IZVEDBO KONFERENČNIH SKLEPOV

Sklepe naie II. konference je treba takoj začeti izvajati.
p 0 leg povečane skrbi za razširjanje "Napreja” i„ a njcgovo
utrditev- je treba posebno pozornost posvečati temu, da se bo med
Slovenci v Ameriki in Kanadi postopalo v duhu smernic našeaa lista •
VSELEJ IN POVSOD PROTI REAKCIJI IN FAŠIZMU VSELEJ IN

JoSdd za slogo in enotnost v delavskih Vrstah


NAPREJ

TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV

Štev. _no. 69 Pittsburgh, pa., sreda, 22 . junija 1938  leto—yeariii.

“Pod katerikoli krinko fašizem nastopa, v katerikoli obliki se po¬
javlja, po katerikoli poti sc polašča oblasti:

fašizem — je najstrašnejša ofenziva kapitala proti delovnemu
ljudstvu,

fašizem — je pobesneli šovinizem in so roparske vojne,
fašizem — je brezmejna reakcija in kontrarevolucija,
fašizem — je najhujši sovražnik delavskega razreda in delovnega
ljudstva." George Dimitrov.

RELIFNA KRIŽAJA CLEVELANDU

BREZPOSELNI stradajo, medtem ko se državna zakonodaja
|U GOV. davey pogovarjata, kako bi odpravili relif —
CIO IN workers alliance se borijo za relif. '

75  000  brezposelnih strada v
Clevelandu, ker se niti mestna
vlada niti državne oblasti no-
•ejo sporazumeti in dovoliti
sredstev za prehranjenje lač¬
nih družin.

Dasiravno ima država Ohijo
15  milijonov dolarjev na raz¬
polago od gasolinskega davka
in drugih skladov, župan Bur-

Od WPA je odvisno okrog
300,000 delavcev in njihovih
družin. Proti njim se vodi hud
hoj, tako v Clevelandu, kakor
tudi v Columbusu. Diskrediti¬
rati hočejo novi deal in pred¬
sednika Roosevelta, ter prisili¬
ti ljudstvo v še večjo bedo.

Najhujši napadi se pa vršijo
na organizirano delavstvo, da
ton in njegova republikanska razbijejo njihovo moralo do
administracija vedno najde no- prihodnjih volitev. Reakcija
ve  legalne zapreke za podporo vidi vse povsod rdečo nevar-
lačnini, kar povzroča strašno nost in zapira oči pred največ-
pomanjkanje. Ljudje hodijo jo mizerijo. CIO, Workers Al-
od postaje do postaje, da hi ^ Hance in Nestrankarska liga
dobili vsaj nekaj za pod zobe | nastopajo združeno za pomoč
od federalne razpečcvalne a- brezposelnim. Pred nekaj te-
gencije. Ljudje stojijo v vr- dni so brezposelni prisilili Bur-
stah in čakajo zastonj, ker so tona, da je dal malo pomoč,
vsa sredstva in zaloge hrane že ; Kakor hitro pa so se podali
popolnoma izčrpana. domov in odjenjali pritiskati

Pritisk od strani progresivnih na oblasti za nadaljno pomoč,
organizacij in posameznikov se ' je pomoč prenehala,
nadaljuje na državno zakono-1 Treba se ho priključiti pro¬
dajo, toda governer Davev in 1  gresivnim organizacijam in zo-
njegova reakcijonarna mašina pet pričeti militantno akcijo
v Columbusu ovirata pomoč,' kakor pred leti, ko so se obla-
ker ne pride nobenega pritiska sti udale močnemu pritisku
od župana Burtona, ki deluje lačnega ljudstva. Iz neba ne

roko v roki z reakcijo v
lumbusu.

Co-

ho prišla nobena pomoč.

ZUNANJI PREGLED

“Neintervencijski odbor” v Londo¬
nu zopet zaseda in kakor vselej doslej,
tudi tokrat ne razpravlja o tem, kako
bi preprečil odkrito in resnično interven¬
cijo s strani fašističnih Nemcev in Itali¬
janov. Pod vplivom Chamberlainna, se
ta "neintervencijski” odbor trudi čim¬
bolj pomagati onim, ki so vdrli v tujo
hišo in ne na svojih lastnih tleh napa¬
denim Špancem. Poročila govorijo o
protestih in grožnjah Anglije in Franci¬
je, katere so te dve dežele naslovile na
generala Franka radi bombardiranja ci¬
vilnega prebivalstva. Razen teh pisme¬
nih protestov pa ni ničesar ukrenjeno.
Govori se te dni o pritisku, ki ga baje
izvaja Anglija na obe strani za dosego
premirja in miru. Miru si želi špansko
ljudstvo gotovo na obeh straneh, toda
ali naj bodo fašistični roparji in legal¬
ni predstavniki španskega ljudstva in
države enako vpoštevani. Zmaga faši¬
stov, na katero so v Londonu računali
ni prišla, vojna lahko traja do zime in
čez zimo. Predlogi o miru bi bili za
pozdraviti, če bi ne bili manever faši¬
stičnih prijateljev v Londonu, ki po¬
skušajo na ta način prodreti s svojimi
načrti. — Istočasno se razpravlja o
odpoklicu prostovoljcev iz obeh strani
in o zapiranju mej. O tem se govori že
dve leti in malo je upanja, da bi ti raz-

Sovražnike vabi v
deželo

nemški in italijanski

BOMBARDERJI U BEL-
GRADU

Komaj so .odšli iz. Belgrada
nemški fašistični gostje s svo¬
jimi bombarderji, so preko
Slovenije plovile italijanske
jeklene ptice, leteče na obisk
v Belgrad, kamor sta jih po¬
zvala Stojadinovič in Koro¬
šec.

Letalska razstava je v Bel-
gradu in obiski iz sosednjih
dežel so lahko samo znak
vljudnosti. Toda zakaj so bi¬
li vabljeni samo nemški in ita¬
lijanski fašistični letalci, zakaj
ni smel priti češki, angleški in
francoski letalec?

Uraden sprejem je bil prisr¬
čen; Stojadinovičevo in Koroš-

20. junija 1928

DESETLETNICA UMORA
BELGRAJSKKM PARLA¬
MENTU

V

20. junija 1928 je srbski vlad¬
ni poslanec Puniša Račič med
svojim govorom raz govorniš¬
ke tribune streljal na opozici-
jonalne hrvaške poslance in na
licu mesta ubil Pavla Radiča
in Jurija Basaričeka, ter smrt¬
no ranil Stjepana Radiča, ki
je na posledicah rane kratko

stnega zapora, vsled česa ima
Puniša Račič veliko svobodo
kretanja -in razne priboljške.
Obiskujejo ga dnevno prijate¬
lji, hrano dobiva iz hotela, vo¬
zijo ga celo na sprehod z av¬
tomobilom.

Delavski žurnalist Moša Pi-
jade, ki je bil 1925 leta zasačen
pri tiskanju prepovedanega ča¬
sopisa, je dobil isto kazen (—
20  let, ki je bila pozneje zni¬
žana na 12  —) kot večkratni
morilec Račič. Pijade "nima

n ato preminul v Zagrebu.

Puniša Račič je bil noč pred ' nobenih privilegijev častnega
umorom v kraljevskem dvor-j zapora, ne sme sprejemati o-
£ u pri kralju Aleksandru in biskov, niti privatne hrane ali
kdilo se je, da so na tem se- knjig. Ko se je bližal čas, da bo
Stanku sklenili umoriti vodite- po dolgih dvanajstih letih mo

Ije hrvaškega naroda in ljud¬
ske opozicije.

ral biti izpuščen, so Moši Pija-

..._de priredili nov proces in ga

Puniša Račič je bil na proce-J obdolžili, da je v zaporu širil
su, na katerem so preprečili protidržavno propagando in
dokazovanje o vzrokih umora, :  pel prepovedane pesmi. Dobil
obsojen na dvajset let ječe, ki je dodatno še tri leta m se se-
jih  Se sedaj zdržuje. Srbska daj ječi v zaporih dr. Korošca,
'•ada pa je temu večkratnemu ki ima za morilca Račiča sluaj-
umrilcu priznala privilegije ča -1  no mehko srce.

POMEMBEN SOKOLSKI ZLET i loba v temi” so morali odlozi-
V PRAGI | ti, ker so proti njej protestira¬

li diplomatični zastopniki fa-

ka

Le tos bo slavila Cehoslovaš- šističnih držav

^publika 20 -lctnico svoje-

Napet položaj in Hitlerjeve

f  obstanka. V luči tega dogod- grožnje so dosegle,^da je^pre-
a se  bo vršil letošnji X. sokol-
skl  zlet v Pragi, ki bo z ozi-

nehalo trenje med Orli, Sokoli
in Delavsko Športno Zvezo, in
> na hilterijanske grožnje! da bo sokolski zlet i»az enot-

'i Vrlina imel velik pomen. ! ne ljudske volje bramt, demo¬
na sokolska zveza šteje o- kratično republiko pred »
800.000 članov iz najraz- 1 ličnimi napadalci. X sokoteRi
iJ»ei*ih slojev prebivalstva,, zlet bo resno opozorilo on, ^
delavca do kapitalista in ki si hočejo podvreč, svoboden
! ele Posestnika. Zadnja leta se, češki m slovaški na .
j®. v  sokolski zvezi vršil hud
j Za  orijentacijo in zmagali HI
*? nad  reakcijonarji napredni
elementi. Člani fašistične stran-
’ e . ki jo vodi bivši general Gaj-
, a ’ ne morejo biti člani Soko-
, a ’ češki Sokol je preprečil na-
r  svojega bivšega reakcijo-
. urnega vodstva, ki se je hote-

Priprave za vojno

HITLERJEVI ŠPIJONI V AMERIKI,
FRANCIJI, KANADI.

Špijoniranje se vrši predvsem v vo¬
jaške namene. ,za vojne svrbe. Čim
bolj se politični položaj poustruje, tem¬
bolj se množijo poročila o odkritih
špijonih. Dokler je bila samo Sovjet¬
ska Zveza 'glavni cilj/ im kale.ega so'
fašisti pripravljali vojno, je bilo naj¬
več špijonskih slučajev odkritih v de¬
lavski državi. Bili so špijoni odkriti
tudi drugod, kjer pa so take slučaje
prikrili pred znanjem javnosti.

Dandanes pa vsak dan izbruhajo na
dan odkritja špijonstva in to tudi v
Angliji, Franciji, v Kanadi in celo pri
nas v Ameriki, o kateri kratkovidneži
mislijo, da je absolutno varna pred
vojnimi zapljetljaji. Na Francoskem
so te dni obsodili celo vrsto špijonov
na dolgoletne ječe, pred kratkim so v
Angliji bili vsi uradi na nogah, ker so
zasledili nemško špijonažo na raznih
mestih državne mašinerije in v najob¬
čutljivejših obratih vojne industrije.
Špijoni obletavajo in rujejo po južni
Ameriki, po Kanadi in sedaj sc v Now
Yorku vrši velikanska preiskava o hit-
lerijanski špijonaži. ki je razpredena
po celi Ameriki.

V hitlerjevski špijonaži v Ameriki
se udejsvujejo člani Nemškega Bunda,
vtihotapljeni nemški agenti iz rajha in
najrazličnejši ljudje, 'ki jim je do ob¬
ljubljenih visokih nagrad. Preiskava
je dognala, da hitlerijanci vporablja-
jo ladje, ki oskrbujejo potniški promet
med Nemčijo in Ameriko za vtihota-
pljenje špijonov in prenašanje poročil
in direktiv. Preiskovalci so imenovali
celo vrsto imen nemških visokih urad¬
nikov. ki vodijo špijoniranje po Ame-

l-iki. .

Naši Slovenci bi prav storili, ce bi
sc pri potovanju šez lužo izognili nem¬
ških ladij, ki nekaj časa sem tako pri¬
dno oglašajo po slovenskem časopisju

govori sedaj imeli kak večji uspeh. So¬
vjetski zastopnik je prekrižal račune
Chamberlaina, ko je odklonil od Angli¬
je predlagano proceduro umikanja pro¬
stovoljcev. Šele ko so popravili določ¬
be o načinu in roku odpoklicanja, je
tudi sovjetski predstavnik v odboru pri¬
stal na odpoklic prostovoljcev.

V Franciji je ministerski predsednik
Daladijer poslal na počitnice parlament,

ki je zahteval da Francija odpre meje
napram Španiji. Ta udarec proti ljud¬
skemu zastopništvu je izvršil Daladi¬
jer na pritisk iz Londona, ki se začenja
vmešavati v čisto notranje francoske
razmere. Chamberlain izsiljuje Franci¬
jo s finančnimi manevri in z grožnjami,
da Franciji ne bo pomagal, če ne sto¬
ri, kar od nje zahteva. Prekinitev par¬
lamentarnega zasedanja za daljši čas
je francosko ljudstvo zelo razburilo in
ker je Daladijer član ljudske fronte,
mu očitajo, da je prelomil dano besedo,
ter, da hoče vladati proti volji ljudstva, | čevo srce bije čisto po taktu,
izraženi v parlamentarni večini. Notra- j ki je v modi v Berlinu in Rimu.
nji položaj v Franciji vsled tega Daladi -,  Ljudstvo in tudi mnogi oficir-
jerovega postopanja ni prav nič ugoden j ji pa so očitno pokazali, kaj
in more zelo škoditi tako ljudski fron-; mislijo o “prijateljih”, ki so
ti. kakor življenskim interesom fran- pre d dvajsetimi leti palili in
coske nacije. morili po srbskih krajih, in v

Judenburghu, Leobnu, Boki
Kotorski in na sto in sto me¬
stih na frontah, morili strelja¬
li naše fante.

40 nemških bombarderjev je
ostalo na razstavi, da impresi-
jonirajo in uplašijo ljudstvo.
Te nemške roparske ptice ima¬
jo španske napise in bodo po
političnem blagoslovu dr. Ko-
Kongres socijalishčne delav- rošca odleteli na  S pansko> mo _

ske športne internacijonale, ki ; r j ti in  požigati,
bi se imel vršii Uv  Amsterdamu 1
(Holandija), so sklicatelji mo¬
rali prenesti v Brusel (Belgija),
ker je holandska vlada posta-

GR0B0K0PI SLOVENSKEGA NARODA

(Od ljubljanskega dopisnika Napreja)

Slovenski narod preživlja eno iz -1  Korošcem na čelu uganjajo. To je
med najtežjih in najusodepolnejših | politika, ki jo vodi Stojadinovič-Koroš-

Športna Interna-
cijonala

KONGRES SOCIALISTIČNE
DELAVSKE ŠPORTNE
INTERNACIJONALE

vila zahtevo, da na zasedanju
kongresa ne smejo govoriti i-
nozemski delegati. Vsled ne¬
nadne preložitve je v Bruselju
odpadla velika proslava 25 let¬
nice obstoja internacijonale.

Ker je predsednik športne
internacijonale, Julius Deutsch,
že nad leto dni v Španiji, je. barstvu.

vodil razprave češki senator Tudi nam v izselieništvu ti i v  . ... , .

Miiller. Glavno vprašanje kon- obiski fašistične avijacije mno- spora v  * e J m °, cnl  ° r g a " Izaci J'' sam s ' ne Upa stopitl  P red 41an "
gresa je tvorilo vprašanje sode- go  povedo. Prepričujejo nas,| upaJ ° č ’ da s< ;. bo M * rtinu p °‘
lovanja z delavskimi športni- 0  potrebi pomaganja onim, ki srcč ! 10 zancstl v lu ? 1JO s ® ktas '
mi organizacijami, ki ne pri- se v  starem kraju borijo proti tvo in 1)repir ’ kar bl b,1 ° ahk °

dob svoje politične zgodovine. Lahko
trdimo, da obstanku slovenskega na¬
roda še nikdar v zgodovini ni grozila
taka nevarnost ko v tem času. Res¬
nica je, da so voditelji slovenske poli¬
tike v preteklosti, v odločilnih, zgodo¬
vinskih trenutkih velikokrat delali u-
sodepolne napake, ki so slovenskemu
ljudstvu prinašale težke in nepoprav¬
ljive posledice. Ali to, kar zdaj uga¬
njajo voditelji slovenskega ljudstvi
kar počenjajo Dr. Korošec in njegova
ožja družba v vodstvu slovenskega de¬
la vladne stranke JRZ, to prekaša vse
meje. V zadevah notranje politike
Jugoslavije, v vprašanju do centraliz¬
ma, do enakopravnosti slovenskega na¬
roda. ta družba nadaljuje politiko, ki
jo je za časa šestojanuarskega režima
vodila klika Kramer-Pucelj, samo na
bolj prebrisan način. Ali dočim je
JNS (fašistična stranka) po njenem
programu centralistična in unitaristič¬
na, je Korošec tisti, ki je v imenu biv¬
še SLS obelodanil punktacije sloven¬
skega naroda, — program, proti ka¬
teremu se sedaj taisti Korošec kot no¬
tranji minister brezobzirno bori.

Še bolj nerazumljiva, še bolj izda¬
jalska, še bolj usodepolna za slovenski
narod pa je zunanja politika, katero
sedaj voditelji slovenske JRZ z Dr.

čeva vlada napram fašistični Italiji in
hitlcrjcvi Nemčiji. Ta politika je edin¬
stven primer tega, kako si narod sam
koplje svoj grob, kamor ga njegovi
voditelji hočejo položiti. In o tem ho¬
čemo povedati par besed. _

Vsencmški nacijonalizem je sloven¬
ski narod zmerom smatral kot nepo¬
trebno spotiko pri njegovem imperija-
lističnem prodiranju proti Adriji, pri
njegovem osvajanju na jugu. Spotiko,
ki se mora odstraniti, narodič, ki se
mora iztrebiti. Slovensko ljudstvo je
to politiko desetletja občutilo na svoji
lastni koži, tako v narodnem, kakor
v gospodarskem oziru. Desetletja se
je slovenski narod boril proti nasilni
germanizaciji, desetletja sta se sloven¬
ski delavec in kmet borila proti gospo¬
darskemu zasužnjenju nemških kapita¬
listov in veleposestnikov.

Hitlerjev nacijonalsocijalizem je sta¬
ri program vsenemškega nacionaliz¬
ma osvgžil z novimi idejami rasizma
in ga sistematiziral z novimi metoda¬
mi fašizma. Vse kar se tiče imperia¬
lističnih ciljev nemške velekapitalistič-
ne gospode je ostalo pri starem in v
tem v hitlerizmu ni prav nobenega mi¬
sterija. Hitlerjev programatični “Mein
Kampf", evangelij nacijonalsocijalfz-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Martin skuša oslabiti avtno unijo

ČLANSTVO PODPIRA SUSPENDIRANE GLAVNE ODBORNIKE
NASTOPA PROTI MARTINOVI SKUPINI, KI SLABI SLOGO
V BOJU Z AVTNIMI MAGNATI

IN

Ljudstva ’’ v-  Bolgradu—in-

grehu, kjer so se ustavili ita¬
lijanski fašistični pirati, je z, , , ,

demonstracijami pokazalo, da ! predsednika UA\\ A k. hoče

Zavedno članstvo i>- dalj | demokratično poslovanje v u-

čaša opravičeno nasprotovalo
kvarni taktiki Homer Martina,

se ne mara bratiti z ubijalci in

vpostaviti v uniji diktaturo nad

.. . , . „... .. : članstvom in progresivnimi

morilci, ki so Etijopijo m Spa- . ... 1  ,

• • skupinami, ki se borijo za de-

mjo spremenili v klavnico ot- * J  ,

mokratične pravice in enako¬
pravnost.

rok in žena. Stotine zaprtih
in prebatinanih demonstrantov
čaka sedaj obsodbe, ker so de¬
monstrirali za napredek v svo¬
bodi in proti fašističnemu bar -1

Homer Martin ima podporo
od reakcionarnih elementov,
lowestonovcev in trockistov.
Reakcijonarno časopise slavi
. I Martina do nebes in se veseli

mji.

Proti Martinu so do danes
nastopile močne linijske posto¬
janke. Njegovi podrepniki po¬
tujejo od lokala do lokala v u-
panju, da bi pridobili članstvo,
da glasuje za Martinovo takti¬
ko razdiranja. Članstvo pa Mar¬
tinove resolucije zavrača in
zahteva, da se sprejme suspen¬
dirane odbornike nazaj. Na
zahteve članstva pa Martin od¬
govarja potom svojih šefov,

padajo internacijonali, (Sov¬
jetska Zveza, Španija, Franci¬
ja, Norveška).

Vandervelde, v imenu belgij¬
ske delavske stranke, de Vlie-
ger, tajnik internacinoale in
Delaune, tajnik francoske špor¬
tne zveze so prodrli s svojim
predlogom za sodelovanje z de¬
lavskimi športniki, ki ne pri¬
padajo internacijonali. S tem

režimu, ki kliče v
vražno avijacijo.

deželo so-

zelo usodepolno za avtne de¬
lavce pri sklepanju novih po¬
godb, kakor tudi pri namera¬
vanem znižanju mezd in po¬
slabšanje delavskih razmer.

Članstvu je postalo jasno, da
je Martinova taktika samo v
Od 17. junija je Pittsburgh brez ča- j )r j d  reakciji in da slabi slogo
sopisja, ker so vsled štrajka tiskarne 'j j„ mo g organizacije, ko je lie-
"Pittsburgher Press”-a in Hearstove- oprav ig cno  suspendiral najbolj
ga “Sun Telegraph”-a zaprte. Izhaja
še jutranji dnevnik "Post Gazette",

PITTSBURGH ŽE ŠESTI DAN BREZ

Časopisja

aktivne člane izvrševalnega od-

sklepom je odprta pot za dobre L™ ^

športne odnošaje med delav-Iker iz solidarnosti s podjetniki obeh da bo VS ® ° bt 1 8  ‘ , P T

skimi športniki raznih dežel in ’ ostalih listov, ne tiska več kot običaj- stopkov ’ £ esar . pa 111 stonl se

danes. Le bi imel kaj proti

KAI PA Z NARODNIMI MANJ-
' SINAM I V NE MČIJI?

Hitler z vso n jenu lastno ne¬
sramnostjo zahteva nemogoče
_ j s tvari za nemško manjšino na

VTOOVDANSKl rONCRES AMB-

RIŠKIH SRBOV

lo

Pfed dvemi leti udeležiti

‘Pijanske olimpijade. LetoŠ-
h zlet se vrši pod parolo: “Za
a '°bodo in demokracijo” in
]. a ' n °stna scena bo predstav-
.! ala  temo: “Graditi in brani-
1  ’ Po načrtih dr. Malika. (Pr-
°tno nameravano sceno “Svet-

Ko„ gra pričn«2.iulij.ob9u,ido-

poldne v hrvaški dvoran, v R-okmu
p a  V pittsburško predmestje Rankm
vozi cestna železnica, ki nos. stey_ 67
in ki se ustavi pol bloka od hrvaškega

^V^edeljo 3. julija se vrši velik pik¬
nik na Sugar Čampi pri Pitcaimu, na
katerem bodo poleg srbskih govorni¬
kov nastopili zastopniki um, in srbski
odvetnik Buncic.

Na tem kongresu naprednih irbov
v Ameriki bo zastopano z delegat, tu¬
di nekaj društev SNPJ.

tudi s svojetskimi, katere bodo
povabili na udeležbo pri pri¬
hodnji poletni olimpijadi, ki
bo 1934c v Helsingforsu. Se¬
dišče internacijonale ostane
Praga. Kongres je sprejel re¬
solucijo za podpiranje republi¬
kanske Španije in proti “nein-
tervenciji”.

no in je takoj razprodan.

V štrajk so stopili najprej pisarniš-

njim, bi jih bil gotovo že prej

ki delavci, organizirani pri AFD, ki so obtožil in se tako rešil težav¬
nega položaja, v katerem se na¬
haja. Članstvo hoče vedeti
vzroke za odstavitev, ker hoče

postavili svoje pikete. Člani CIO niso
hoteli hoditi na delo skozi pikete in
tako je postal štrajk stoodstoten. Slož¬
nost v štrajku med obema unijama je
napravila dober utis na štrajkujoče in
j na prebivalstvo, ter je garancija za
I zmago delavstva.

-— j Unija ne zahteva drugega kot za-

NOVA AKCIJA PROTI WAGNERJE- pr, ° delavnico in neka,ere majhnc po "

VEMU ZAKONU

živi 1,200.000 Poljakov
Litvincev, 160.00 Vendov in
Lužiških Srbov, 46.000 Cehov,
20.000 Dancev, 17.000 I-rizijcev
in sedaj po priključitvi Avstri¬
je nadaljnih 250.000 Čehov,
j 50 000 Slovencev in Hrvatov,
več desettisoč Madjarov itd. Te
narodne manjšine nimajo no¬
benih pravic. Dobro bi bilo,
de bi se Hitlerju odgovorilo: za
Nemce na Češkem bodo velja¬
li isti predpisi, kakor Jih je
Hitler uvedel za narodne
manjšine v Nemčiji.

Po nalogu ekonomskih rojalistov je
odvetnik Harris I. Klein v Ne\v Yorku
ustanovil Ligo za ukinitev \Vagnerjc-
vega zakona, ki bo pritiskala potom
kapitalističnega tiska, ki ji stoji na
razpolago in potom svojih zvez s kon-
gresmani in senatorji. Pripravlja se
velika demagoška kampanja, v kateri
bodo dokazivali “škodljivost” \Vagner-

pravke v pogodbi. Podjetja bi pa ra¬
da zlomila unije in so provocirale do
štrajka, ki lahko dolgo traja, če pod¬
jetniki ne bodo popustili.

s tvo.

Pri Fisher Body lokalu v
Clevelandu se je pojavil še en
čuden znak Martinove politi¬
ke, ki ga prikazuje v pravi lu¬
či. Njegov bivši pristaš Spisak
hoče vstanoviti izključno sek¬
cijo “sto procentnih Amerikan-
cev” in prikazati tujerodne de¬
lavce za inferiorne, da bi mo¬
gli proti njim nastopati z go¬
njo in oslabili ta močni lokal,
ki danes odločno zastopa de¬
lavske pravice. To je že di¬
rektno proti unijskim princi¬
pom. Namen je jasen. Reakci¬
ja hoče s tem v prvi vrsti raz¬
cepiti delavstvo na dvoje in ga
zopet izročiti na milost avtnih
magnatov. Delavstvo mora pro¬
ti takemu načrtu odločno na¬
stopiti in ga streti že v kali.

STOJADINOVIČ SPET V ITALIJI

Pretekli teden je Stojadinovič bil v
Benetkah, kjer je imel več konferenc
s Mussolinijevem zetom in zunanjim

— Fašizem v Avstriji razpušča ka¬
toliška društva. Hitlerjevci so zadnje
čase razpustili katoliško-nemške telo¬
vadno društvo, ki je imelo v Avstriji
270 podružnic in 50,000 članov. Raz¬
puščeno je tudi društvo Sv. Georga-
Pfadfindcr in druge. Člani katoliških. vršiti okrožne konference naročnikov

KONFERENCA NAROČNIKOV NA¬
PREJA ZA PITTSBURGH IN
OKLICO.

II. konferenca v Clevelandu je skle¬
nila, da se imajo po raznih središčih

ministrom Cianijem. Mussolinijevo
jevega zakona in zahtevali v imenu prizadevanje gre za tem, da pridobi
svobode neomejeno zatiranje delavskih j bclgrajsko vlado za odkrit pristop v
unij in sličnih organizacij. j rimsko-berlinsko-japonsko zvezo.

Delavske organizacije vseh smeri in -

barv bodo morale združiti svoje sile, i — Strokovna organizacija tramvaj-
da ubranijo pridobitve, katere jim da-! skih delavcev v Bruxellcs'u je nabrala 8
je \Vagnerjev zakon. I t 0 n živil za rep. Španijo.

društev, ali vidite da fašizem ne pri¬
zanaša katoliškim organizacija in druš¬
tvom?!

— V srednji Nemčiji so v vojnem
podjetju izvedli racionalizacijo s tem,
da so 300 delavcev odpustili, kateri so
zaslužili na uro po 1.20 M. in zaposlili
žene, da izdelujejo orožje, ki pa zaslu¬
žijo samo 52 Pfenigov. Nekateri poro¬
čeni delavci z družinami so ostali v služ¬
bi toda s znižano plačo.

Citajte, širite in podpi¬
rajte “Naprej”

Napreja”, na katerih je treba podati
podrobnejše poročilo o sklepih konfe¬
rence in"o smernicah in stanju lista.

V Pennsylvaniji se bodo vršile take
konference se v West Nevvtonu in Stra-
banu, danes pa sklicujemo okrožno
konferenco za Pittsburgh in okolico,
katere naj se udeležijo vsi naročniki,
iz bližjih naselbin v okolici Pitts¬
burgha.

Konferenca se vrši V SOBOTO 2.
JULIJA OB 3 URI POPOLDNE V
SLOVENSKEM DOMU NA BUTLER
IN 57 STR. Pozivamo in vabimo vse
naročnike, da se konference udeleže.

ODBOR.

“NAPREJ'

Stran 2.

+-

naprej

Slovenlan Weekly Antl-fasclst Labor Paper In U. S. .nd C.na a.

PublUhcd Weekly by “NAPREJ" PubUshing Co«PW-
Slovenlan Auditorlum. 57th and Butler Street«. Pltt.bur B h, Pa.

P. O. Box 1866. G. P. O.

>M .. »C=.d.cU» — S,W. .7, 1»». M “J P °“ O'""

at Pittsburgh. Penna.. Act of March 3. 1879._

NAPREJ

tednik slovenskih protifašističnih delavcev Ameriki In Kanadi.

— IZHAJA OB SREDAH —

Naročnina ra celo leto $2.50: za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50;
za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $0.75.

Dopisi In oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj.
Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo.

Vse pošti jatve naslovite na:

Vprašanje Slovenije in
slovenske Koroške

Post Office Box 1866, G.P.O. Pittsburgh, Pa.

13

Obletnica

ir  o sabotaži v Sovjetski Zvez.

23. junija lanskega leta je izšla prva številka Napreja
v današnjem formatu. I.eto dni trudapolnega in požrtvovalne¬
ga dela mnogih “neznanih junakov" po naselbinah in pri upra¬
vi in uredništvu, leži za nami.

C e pogledamo na rezultate, dosežene z združenimi silami,
nimamo razloga biti nezadovoljni. "Naprej” je v tem času po¬
stal tednik, nahaja se na potu povečanja na šest strani, pri¬
dobil si je v tem kratkem času okoli devetsto novih naročni¬
kov, nekaj manj kot $2,000.00 so zbrali prijatelji lista za nje¬
gov fond, protifašističen list je prodrl v kakih pol sto sloven¬
skih naselbin, kjer je pred letom dni bil še nepoznan.

Kakor je važno poudarjati to organizacijsko stran uspe¬
hov našega lista, (dalekosežnost katere se more pravilno pre¬
ceniti samo če se 'njegov uspeh primerja s razvojem drugih
listov), vendar vidimo glavni uspeh na drugem polju. Pojav
in širjenje “Napreja” je v mrtvilu slovenskega javnega živ¬
ljenja v Združenih državah povzročilo vidno oživljenje, ki se
izraža v najrazličnejših oblikah.

Narastki je v tem času pomožna akcija za republikansko
Španijo, s pomočjo “Napreja” so bili odbiti klevetniki, ki so
po trockističnih notah blatili vlado republikanske Španije in
naše slavne prostovoljce, ambulanca za borce v Španiji, proti
kateri so skrivno in javno nastopali v Chicagi, je na poti v Špa¬
nijo. Unijsko gibanje, posebno CIO, je dobilo s strani sloven¬
skih delavcev vso podporo, slovenska društva so začela sode¬
lovati v Ligi za demokracijo in Mir, z Non-Partisan Ligo, pri¬
čenja nastopanje v političnih akcijah. Povezanost slovenske¬
ga delavstva z amerikanskim delavskim gibanjem postaja moč¬
nejša in trdnejša.

“Naprej” je z objavljanjem resničnih člankov o položaju
in stanju v delavsko-kmeči državi kakor tudi z opozarjanjem  mer j e me d Slovenci in med tretjim raj-

Koroški Slovenci so s priključitvi¬
jo Avstrije k Nemčiji postali državlja¬
ni tretjega rajha germanskega imperi-
jalizma. Bodočnost bo pokazala, če
se bo germansko prodiranje zaustavi¬
lo na sedanjih mejah, ali če se bo na¬
daljevalo prodiranje na Jadransko
morje in na bližnji Vzhod. To je za
Slovence in Slovenijo usodno vpraša¬
nje in v zvezi z mednarodnim polo¬
žajem lahko vprašanje koroških Slo¬
vencev in Slovenije postane zelo pe¬
reč problem evropske politike.

Po svojem številu spadajo Slovenci
med najmanjše narode v Evropi. Zem¬
ljepisna lega Slovenije in razkosanost
slovenskega naroda na tri države (Ju¬
goslavija, Italija, Avstrija — sedaj
Nemčija) -pa je vstvarila položaj, ka¬
teremu baš sedaj v času poostritve sve¬
tovne situacije diplomacija posveča
vedno večjo pozornost.

Mirovne pogodbe so 1919 samo en
del Slovenije dodelile Jugoslaviji, kjer
živi danes do milijon in 250,000 Slo¬
vencev. Po pogodbi v Rapallu je Ita¬
lija dobila precejšen del slovenskih de¬
žel s približno 370.000 broječim slo¬
venskim prebivalstvom. Nad 70,000
Slovencev pa je po pogodbi v St. Ger-
mainu in po plebiscitu 1920 pripadlo
Nemški Avstriji. Svetovna vojna je
za Slovence končala s tem, da je več
kot ena tretjina Slovencev bila odtr¬
gana od narodne in državne skupno¬
sti.

Slovenci živijo na ozemlju, ki po¬
staja vedno važnejše evropsko vozliš¬
če. Slovenci mejijo na severo-vzhodu
na Madjare, na severu na nemške de¬
žele in na zapadu na Italijo in na jugu
na Jadransko morje. Slovenske dežele
ločijo nemške pokrajine od Jadranskega
morja, kamor so naperjene oči german¬
skega imperijalizma. Ker so sloven¬
ske dežele svojčas spadale pod nem¬
ško "rimsko cesarstvo”, nato pod
"Nemško zvezo” in slednjič pod nem¬
ško Avstroogersko monarhijo, označu¬
jejo mnogi nemški pisci slovensko o-
zemlje kot “nemška kulturna tla". Kaj
to pomeni, si ni težko razlagati, ra¬
zumljivo postaja to posebno sedaj po
osvojitvi Avstrije s strani Velike Nem¬
čije, ki prav nič ne skriva svojih pože¬
lenj. V takem položaju postaja raz-

Ameriški inženir

-- . • ■ kil 11 let vodja topilnic pn

Inženir Caroll G. Holmes, ki je bi še j y  Sovjet-

S in 5 let pri General Motors, je leta * ^
sko Zvezo, kjer je delal v razni .  j„ ome nja tud. sabo-
Russia Today ’ opisuje svoje izku J Iz  obširnej-

tažo. katero je zasledil m P°"“« y kateri h pripoveduje

šega spisa prinašamo samo od* a more spozn at,

o slučajih sabotaže, ker se iz pripoved
marsikaj, kar je sicer težko razumljivo.

SABOTAŽA V CENTROLIT TOPILNICAH

V času mojega okrevanja mi je bilo precUoženoJodeiovan^e ^

lit topilnicah, ki se sedaj imenujejo Stankolit. P y , ožit| I7 m iln

večja topilnica za strojno gradbo na svetuj katero ^ ^ preg ledoval na-

lužnima J" j  j. ■

jonov zlatih rubljev, kar je 9 mi ljonov o m je t  ;h sredstvih), sem

črte, (poverjeno mi je bilo delo pr. .^ahh mjranspor^ ^ na

na hearstove laži in i zmišljotine.  ■ precejšni meri zreduciral
obseg in ObTTKO reakciji služeče -.onje. kut eri smo prisostvo¬
vali v nekaterih naših slovenskih listih. Kakor so momentano

Ulic, tuurtijtjiu »«*» j  ~ . . i /Lčloitt-*** -

opazil, da so predvidena nemška dvigala starejg^P^.  ^ ^ treba

dalje, da hočejo po načrtu ijarociti vec e s ,troiev. Nemški sve-

Izdelal sem protinačrt za vporabo bo jsi amen  an  . še f; n ženirja, ki

iovalec mi je vsepovsod nasprotoval in ime je strinjal z me¬

je na moje začudenje držal z Nemcem. Asistent obrata J

noj, ni pa imel moči kaj napraviti. _ vnrašaniih dvigal in

M, odločilni konferenci, kjer se ,e _ odloeev,lo o- P 1 [ y  ^

transportnih sredstev, sem po temeljitem stud,,« predlaga 34 d «

,e»|: številu so bili vračunani rezervni komad. z. vseh 11
dvigali b, bila osiguran. produkc.ja 59.000 ton N.msk, «- ■»£ *
ločil načrt za 47 dvigal, z, 13 več ko. se j,h je moglo mon.n • Na »o v
opozorila, d. se toliko dvigal .sploh ne da montirat, m d> nekateri>
nikakor n, odgovarjajo sv,hi, se konferenca n, »„»!.. S=fmzen,r. »upn,k
Pjatakova, je sprejel predloge Nemca in moje zavrge . a ra ^ yo _

je vse to radi provizij, šele pozneje sem spoznal, da se j

dila organizirana sabotaža. . .

Leta 1934 sem bil poslan spet v ta obrat, da najdem vzroke, zaka, topil¬
nica ne producira drugega kot nevporabljivo blago. Rezultat moje preiskave
je bil, da se peč premalo segreva, da so kompresorje montiral. 1,100 nog od
strojev namesto blizu strojev in da je vsled tega zračen pnt.sk bi. premajhen,
ter da je bilo montiranih toliko dvigal in drugih nepotrebnih strojev, da so
eden drugega ovirali. Vsa organizacija in tehnična uredba podjetja je bila
potrebna temeljite reorganizacije in milijoni dolarjev so bili zapravljeni po
nejjotrebnem. Poslan sem bil od novega komisarja za težko industrijo in
svoje poročilo sem dostavil naravnost njemu. Tovarno so reorganizirali, nem¬
ške stroje zamenjali z amerikanskimi in ko je prenovljena topilnica začela
obratovati, je kmalu prekoračila določeno produkcijo od 59.000 ton.

SABOTAŽA V NIŽNJEM TAGIL-U

Beležke o tem in on^

Brez resnosti m ® tv * stV aren pa

mo prišli " lk =™L n ’. koliko J. ut»,
nif  kdor na vpra \ i  b||| neslanl

odgovori, oa  ~ ^ tedni smo  reki.

Pred  kakim. 5  G|aSa> da je  pona-

° Cen ' karikatur iz reakcijonarne-

tiskovanje karikat za delav .

“Puncha” malo laska ^

sko,  socljaHstičnoi re J ■  v De .

ja so Pro 1 ^ ^' U b v tem srni-
roVoz- J —-c Pon-* -

v v

-S

rnosti ne bo- priporočajo revolucijo,,, JN
buržuaziji na lojalist iSr) . k,
to v času, ko je treba '  V
di buržuazne demokr a tJ
za boj proti Nemcem
Tem trockistom v Šp, n -..
tajskem sledijo naši “dogj' %
terim je važnejši boj m  *S-
tičnimi skupinami, boj J 11  \
mi skupinami, kot pa J S  K
proti fašizmu in zdi-Jl**
Doslednost je lepa j„ J' H,
nost; mora pa biti PodrejjV

Dni °  C

uredništvu ^'^^t^tča^ih^toda formalna. Položaj in

uvodniku P adl ^ p0  todl ki smo

ne stvarno, temveč p - ~-

j<^ označili 'ob pričetku te beležk. ^

J  ucmn Drišli nikamor. Kar je

t"-'! MusJoliTodvza^e pravico^go^

minjajo in spreminjati , T

">~ tiska, or S ,oUlr.nJ.^

milijonom delavstva

kapitalističnega izkoriščanja za peš

oico gospodujočih in v ciljuflerm-

siTega° imperijalizma ali če v Sovjet-

tika. Oblike delovanja ^ >

lagoditi položaju in nob (n ?N
nost ni, če je danes, v  ■* N
stopa fašizem, drugačn,
pred desetimi leti, ko f,.*’"!
svetovne nevarnosti, j,
sledni moramo biti v teni ' ki| !

in povsod nastopamo protj'^1

'"»''•h,;

stosedemdeset mili- | « “lo treba toliko ner^

Ita-

,kl Zvezi ne dovolijo rovarenje peš-
6ice kapitalističnih .F ,Tl, . !l

sil in agentov v za
mirnega razvoja

jonskega prebivalstva? Režim v
liji in Nemčiji je uvedel najhujše ob¬
like profitnega sistema (privatnega

lastništva produkcijskih sredstev), re¬
žim v Sovjetski Zvezi je razlastil ka¬
pitaliste, odpravil profitni sistem in
uvedel socijalisični gospodarski red,

fašizmu, da se vselej j n
mo za boljši svet i n  „
nost. Način našega boja'^
bomo še večkrat •preminiH

spreminja položaj, če bi
ščl£ obstanka In mal “„ Več J_ a8no * ti .. in  raa,*^

stvarnih polemik. _

O naših takozvanih nepoi iti ,
ganizacijah in društvih bo i
lo več razmišljati j n  • ^

ker nepolitičnost in nevtrai ^

nc s .

de|avc , SQ y današnj  -•
kjer človek ni več izkoriščan po člo- »/T>*• hs

veku. V Nemčiji in Italiji ubijajo tis¬
te, ki hočejo svobodo in napredek, v
Sovjetski Zvezi obsojajo tiste, ki ho¬
čejo nazaj v carizem in kapitalizem

ovira v boju proti fašizmu i,
ji. Da se prav razumemo i, 1 !

bo se

nesporazumljenj nsj  "
da nimamo v mislih stranka.

stre- tral "° sti da  ne gre zato,

irtk,.

Ali je to eno in isto? V Španiji dose nepolitjčne

Ijajo ^ PU^, topov, strojnic na obeh y

hom vedno važnejše in koroški Slo¬
venci začenjajo vzbujati pozornost
Evrope.

Slovenci so se naselili na Koroškem
v šestem stoletju in sicer na vsem o-
zemlju. V osmem stoletju so prišli
pod nadoblast Bavarcev in od tega ča¬
sa začenja raznarodovanje. V sloven¬
sko Koroško niso prišli samo tuji ple¬
miči in nemška duhovščina, temveč
pričelo je tudi naseljevanje nemških
kolonistov. Koncem srednjega veka
je bila še dobra tretjina Koroške po¬
polnoma slovenska. V devetnajstem
stoletju se je germanizacija Koroške
nadaljevala. Nosilci germanizacije so
bili v tej drugi fazi nemška mesta, in¬
dustrija, železnice, tujski promet, šola,
nemški veleposestniki. Ljudsko štetje
1846 in še 1880 je dognalo, da je ena

nep’ jetne, boleče in skeleče polemike in kritike med lisli ki
imajo razne poglede na osnovna vprašanja današnjega časa,
je ta, pred čitatelje iznesen javni spor o življenskih vprašanjih,
velike važnosti, ker v veliki meri pomaga pri opredelitvi slo¬
venskih delavcev po načelih in ne več po osebah.

Kot pozitiven uspeh moremo smatrati tudi opažano oživ¬
ljenje v klubih JSZ, ki je nastalo iz neosnovane bojazni pred
namišljeno konkurenco “Naprejevcev”, in ravnotako je pozi¬
tiven uspeh v delavskem duhu, če so se začeli živi je gibati
tudi komunisti, ki se, po našem mnenju, čisto po nepotrebnem
držijo v ozadju. Našemu skupnemu protifašističnemu boju mo¬
re samo koristili, če se bodo klubi JSZ in organizacije sloven¬
skih komunistov krepile in širile, če se bo temu ali onemu po¬
srečilo, pritegniti čimveč nevtralnih ali ob strani stoječih slo¬
venskih delavcev v vrste zavednega delavstva.

Ideja složnega in skupnega nastopanja vseh progresivnih
demokratičnih sil za zahteve ki so raznim skupinam skupne,  cela tretjina prebivalstva na Koroškem
pridobiva'na moči in obsegu. Samo veseliti nas more, da se \  bila slovenska. Po svetovni vojni je
taki glasovi v prid slogi in skupnosti slišijo in čitajo ne samo  bilo ozemlje bivše avstrijske Koroške
v “Napreju", temveč že tudi po drugih delavskih listih. “Naprej”
nima, m si ne lasti nobenega monopola v protifašističnem boju
za kruh, demokracijo in svobodo in z odkritosrčnim veseljem
pozdravlja vsak znak tozadevnega delovanja od katerikoli stra¬
ni se pojavlja. Zbliževanje v načelnih vprašanjih bo nujno vo¬
dilo k skupnosti v nastopanju in s tem na novo okrepilo moč
branilcev demokracije pred fašisti in reakcijo.

Malo smo uspeli v vzbujanju dolžnosti, ki jih imamo na¬
prtim staremu kraju. Par ducatov slovenskih društev je prispe¬
valo za politične jetnike in njihove družine, v Clevelandu so
zbrali nekaj za preganjano Marijo Zumrovo in s tem menda
že neha naštevanje materijalne pomoči, kar se tiče Združenih
držav. Kanada je nekaj več storila. Kakor je važna materijal-
na pomoč, tako in morda še bolj važna je moralna in politična
pomoč, ki jo potrebujejo in pričakujejo v Sloveniji od izselje¬
nih bratov in rojakov. Pritisnjeni k tlom od belgrajske veliko¬
srbske reakcije, ogroženi od liitlerijanskih fašistov in Musso¬
linijevega rimskega cesarstva, si želijo v Sloveniji izrazov na¬
še solidarnosti z njihovim bojem za demokratizacijo države,
za nacijonalno enakopravnost in znakov solidarnosti v njiho¬
vem boju z fašistično nevarnostjo, ki preti na severu in na za¬
padu. Mi sicer živimo tukaj in bomo ostali za vedno v svoji
novi domovini, toda usoda slovenskega naroda nam ne more
biti deveta briga. Napram dogodkom v rodnih krajih se ne mo¬
remo obnašati samo kot pasivni nezainteresirani opazovalci.

Taka je površna, bežna bilanca enoletnega izhajanja “Na¬
preja'' v današnjem formatu. Ni velik korak, ki smo ga storili
v tem času, je pa gibanje naprej, ni teptanje na istem mestu,
ni nazadovanje ali zaspanost, ni mrtvilo.

Vsestranska pomoč prijateljev lista, ki nam ni manjkala v
preteklem letu, naj se podvoji in potroji, da bomo ob prihodnji
obletnici povečanja " Napreja" mogli konstatirati lepše in vid¬
nejše rezultate naših skupnih naporov.

Pomagajte španskemu ljudstvu da prežene
fašistične napadače!

nekaj okrnjeno, (kakih 24.000 Koroš¬
cev večinoma slovenske narodnosti, je
bilo pripojenih Italiji in Jugoslaviji),
in med celokupnim prebivalstvom
(405.000) je ostalo še kakih 70.000
slovensko govorečih.

Stoletja so bili Nemci gospodarji v
koroški deželi. V njihovih rokah je
bila politična in gospodarska moč. In¬
dustrija, trgovina, banke, inteligenca
— z izjemo duhovščine —, vse je bi¬
lo nemško orijentirano. Razen kon¬
servativne kmečke stranke pod vod¬
stvom duhovščine, ni bilo po svetovni
vojni nobene slovenske politične stran¬
ke na Koroškem. Slovenski Korošci
so se čutili bolj Korošce kot Slovence
in ker se je plebiscit vršil v raburka-
nih povojnih časih, ko je razpoloženje
vsega ljudstva brez ozira na narodnost
bilo proti monarhijam in obvezni vo¬
jaški dolžnosti, je ob plebiscitu 1920
tudi v onih koroških okrajih z dvetre-
tjinsko slovensko večino, glasovalo
59% za priključitev k nemško-avstrij-
ski republiki in samo 41% za priklju¬
čitev k jugoslovanski monarhiji.

Nemška Avstrija je bila po mirovnih
dogovorih obvezana spoštovati pravi¬
ce narodnih manjšin. V polnem ob¬
segu koroški Slovenci niso vživali teh
svojih pravic, vendar pa oblasti niso
preveč ovirale delovanja privatnih go¬
spodarskih in kulturnih društev. S
svoje strani pa je Nemška Avstrija na¬
ravnost sabotirala izvedbo manjšinskih
pravic, garantiranih v mirovnih pogod¬
bah. Za 70.000 prebivalcev ni bilo

niti ene javne ali privatne ljudske šo-

Leta 1934 sem bil zaposlen v preiskovalnem institutu komisarijata za
težko industrijo v Moskvi. K meni je prišel mlad inženir Mossavier, ki je
pod vodstvom sposobnega McCarruffa delal v topilnicah v Nižnjem J agilu
Osem mesecev je tovarna delala, pa še ni napravila nobenega kolesa za že¬
lezniške vagone. Pri preiskusih producirana kolesa niso vzdržala in so bila
zavržena kot neuporabljiva med staro železo. Poverili so mi nalogo preiskati
tovarno in najti vzroke. Poučen iz prejšnih slučajev sem si izgovoril pravico
poročilo poslati naravnost ,Ordshonikidse-ju, komisarju za težko industrijo. .

V času ko sem prišel v Nižnji Tagil je podjetje dobilo novega šefa, mo¬
jega starega znanca Verginskega, katerega sem poznal že iz Stalingrada in
Čeljabinska. Našla sva, da je napaka v tem, da peč premalo segrejejo in da
spuščajo raztopljeno jeklo že pri 1320 do 1380 stopinj Celzija, namesto da
bi toploto dvignili nad 1410 stopinj. Za naslednji dan sva odredila poskus
na Cupolopeči s 1410 stopinjami. Ko se je vročina približevala določeni vi¬
šini. j® til pretrgan električni tok za celih 40 minut. To se je ponovilo štiri¬
krat. Koks, železna ruda, staro železo, apnenec, to je materijah ki se je na¬
hajal v peči, se je začel sicer topiti in spajati, ko pa je prestal električni tok,
ki je gonil mehove, se je ohladil in strdil, ter postal nevporaben. Tak ma-
terijal se sicer da še enkrat segreti in stopiti, ni pa več tak kot ga zahteva
analiza. Morali smo peči z velikim trudom očistili in pričeti z nova. Pre-
kinjenje električnega toka, vselej kadar smo ga najbolj potrebovali, me je
navedlo na misel, da imam opravka s sabotažo. Povedal sem to Verginskemu
in odpotoval v Moskvo, kjer je moje poročilo udarilo kot bomba. Skoraj ni¬
so hoteli /verjeti. Branil sem se vrniti nazaj in šele ko sem imel zagotovilo
samega komisarja, da bodo postopali po vseh mojih predlogih sem sprejel
nalogo noprav.ti red v tovarni. Edini predlog, katerega je komisar odbil je
bil moj predlog, da naj mi dodeli kakega člana GPU v pomoč. Zakaj je to
mojo prošnjo odbil, sem šele pozneje spoznal.

Ko sem po dveh tednih prišel spet v Nižnji Tagil j e  elektrarna dobro
.funkcijomrala Ta s.stem sabotaže je bil odkrit in inicijatorji sabotaže so
morah .znajt, kaj novega. Našel sem novo delavsko osobje, mojstri so bili
brez t izkušenj in ulitki so bil. prežgani, polni peščenih lukenj itd Vendar
smo ta dan prvič po devet.h mesecih napravili prvo vporabljivo kolo za že-
eznisk. vagon. Produkc.ja je začela naraščati. Nekatere dneve smo napra-

V 65 ? 1 ’ 7 S,h P ° SeS,deSel k ° leS \ P ° tem Pa spet  —o nevporabljivo bla¬
go. Preiskoval sem na vse strani, odstrameval _

pri preiskušnj-ah so kolesa romala med staro železo kot nevpoMbljiva^Vldlo
i.! h .‘ a _ k i S ^ d - br °z« PreSta . nej0 .. VroČinsko  P-iskušnjo, da pa ne

jača ene ali druge delavske •<

... čanske  stranke. V JSKJ «i|

svobodo in obstanek Španije . . ^nJalivf

straneh. Ali je streljanje republikan
cev na nemške in italijanske napa
dalce na

isto kot bombardiranje, ki ga izva¬
jajo fašisti, Italijani in Nemci, na
španska mesta? Ali je gangster, ki z
revolverjem napada, in oseba, ki se

(da imenujemo samo dve) tvori '
stvo delavci raznega stranka^

in verskega prepričanja in |
tva. Ker je tako, je tudi v

ScaOk Pri udarni p«*** S. « A-A. rem

vzdrži udarno kot vročir
to sem preiskal napravo

v redu, uteži kakor morajo biti, v.š.na po pred-

bratno, da tudi slab materijal lažje vzdrži udarna Ut , -• V~ «-

S.,.r ie  »]„ začudila talji,« Z  t™k,l „.1 “
iskušnjo. Nakovalo je bilo v red.. ..tei; u.l.I  . • P , ° Za udarn <> Pre-

• -I rr . - 11IU.

p.s.h Ko msern ničesar zasledil sem nazadnje dal vso naorav. , j
preiskusnjo demontirat, ,n pokazalo se je. (ko smo razbili temelj "“k™ 0

11 Z.l . * I l I

je počivala mašina), da je bil pod njo vložen"želez nTS ^ , katerem

raztolčeni gramoz. Sila udarca se je vsled te r,V^I„„„. k ’ nam _ es , to da bl  Lil
tisoč meterskih kilogramov in jasno, da najboljši nro 1 1 , P  ■ 3 a Za nekaj

Ko smo odkrili to zahrbtno napako, je bilo nadednji dan že' 67^1
oukcije. Med mojim bivanjem v Nižnjem Tatril.. ' - , - ' "  d °Lre pro-

Pjatakov. Vodil ga je Mariasin in ko sta šla mirne ^ ' nSp '™ aii  P^tje
Mariasinu: “Glej. da se iznebiš Ameriklnca ” šl ^

da je Mariasin bil eden glavnih saboterjev i n  škodi ^ k ° SCm Zvedel -
sem razumel, kaj so pomenile Pjatakove besede nTr , Ura,skl ind ustriji,
meni odklonil dodeliti mi kakega člana GPU ' )° n >kidse, ki je napram
vil Po obratu se je sukal nek majhen človek Z ki PreiSkaV °’ ^ ^ ' 6  ° pra '
povsod imel svoje oči. Smatral sem, da me zalez! mn ° 1 8O J g0V0ri| . ki pa je
Pozneje sem šele slišal, da je bil to Ježov jnl ° ' da me kont 'olira.

‘ hkroci  “ ki  - -

zaslužili.

le s slovenskim učnim jezikom. Slo¬
venski otroci so morali hoditi v čisto
nemške ali v mešane (utraquistične)
sole v katerih se j e  prvo in po nekodi
se drugo šolsko leto poučevalo tudi
domači jezik". Takih mešanih šol
je bilo nekaj nad 70, a učitelj “doma¬
čega jezika niso bili Slovenci niti ni¬
so polagali nobenega izpita za sloven-
f . Jezik- "Sudmarki”, (nemškemu
društvu za vzdževanje nemških šol v
slovenskih krajih), pa je šla Nemška
Avstrija povsodi zelo na roke. V jav¬
nih in privatnih uradih je bila Sloven¬

im onemogoč ena  vsaka služba, urad

Pomoč m za  slovenske pravice."vrE

rez^ P ° 8aJanja ’ ki S ° k °-a.a Lrez
pred prihodom Hiti

;le rja, je iz-

tume ^ S '° Venske k ”l-

šla  v Celo

P1SU Je ‘ežak položaj Sl 56  °'

(Nadaljevanje

ovencev na Ko-
na  3. strani)

revolverjem nduaua f  m m -v. ....

z revolverjem brani, eno in isto? Tr- Se  »^"'“‘ija ** taka **
diti se to da, ni pa stvarno niti ni ne  °P re e  ' n  « ostanejo vr«
resno  _ P rta vsem . kl h °«eJ<> pristopiti,;

ozira na njihovo politično ali
* * * prepričanje. Dosledno temu

Ni še dolgo tega — komaj kakih je tudi v redu ' že  « v ghA
deset let — ko je današnji predstav- d °Pušča strankarskih ali ventt
nik Kitajcev general Čankajšek z vse- lemik - niti  Propagiranja a to i
mi najokrutnejšiml sredstvi davil in stranko - Do  seti je nevtralnost
trebil Kitajsko od komunistov in vseh steva j°£ položaj), na mestu, te
svobodoljubnih elementov. Pomagali P red P°goj za bratsko sodelovanj
so mu nemški fn japonski generali in za

graditev neobhodno

vse velike imperijalistične svetovne bratsltega zavarovanja. — So pst

ri, ki so vsem članom

velesile. V teh desetih letih je Čan-

kajšek petkrat ali sedemkrat mobili- strank arsko nevtralnostjo
ziral vso vojsko za ofenzivo proti ki- bene zveze - N - P r - unije so ta
tajskim sovjetskim pokrajinam, a ni

ganizacije, napram katerim i

uspel. V Kitajski so se tedaj formira- more biti  "e v ‘ralen, če noče p

ti kapitalistom, ki tako
priporočajo. Štrajk je pojav,'

le dve fronte, Čankajšekova in ljud¬
ska. Hud, neisprosen boj je divjal
med obema. Japonci so izkoristili to katerem  nobena delavska o
priložnost, zasedli Mandžukuo in za- ne sme blti  nevtralna, če no«:
čeli prodirati kar naprej. Čankajšek s ka P'< a| ist'. Fašizem dviga
se je par let sporazumeval s Japon- Združen ih državah In napram r
ci. Ljubši so mu bili japonski impe- ne sme biti nihie nevtralel1  ”
rijalisti, kot domači kitajski ljudski želi zma0e fažizma - Proti p *
revolucijonarji. (Takih slučajev, da cem se vrši in  stopnjuje goto
razredna sorodstva prevagajo nacijo- relifu in WPA de,ih itd ' so
nalno pripadnost, imamo vedno več v -***

svetu.) To sporazumevanje z Japon¬
ci pa ni moglo trajati večno, ker so

Ijeni priseljenci — ali je meg«
stati napram temu nevtralen! S 1
poselnost, kriza, fašizem, reakciji

Japonci postajali vedno nesramneiši na ' mir ’ demokracija, svoboda. ;

l/Af rn ■ v .. J° ’ ... ... . ... ... _H-

— - umiicjai, •

ker se niso držali nobenega dogovora, danji kruh itd " ali je moS0C '

. . --a*- vutjutui

ki so ga podpisali. Borba med Čan- vsem tem  vprašanjem ostati «

len ali brezbrižen??? Če bi taker

Kajšekom in kitajskimi sovjeti je ....
jedinjevala deželo in Japonci so d 0  ske or 9 anizacije ali- društva -
svojih najboljših močeh netili in po- še ka -* žasa  nevtralna, (kar po-
ostrevali spore med Kitajciml sami- v resnici  oslabitev delavske f'‘
nu. Dolgo, skoraj deset let je trajalo bi se z vso  upravičenostjo pc ff
predno je zmagala med Kitajci zdra- v P rašan je njihove potrebe. Sar-
va pamet in hladen razum. Šele ko  Podpore In zavarovanje je « ls '
JC bila sila  največja so si rekli- r nrivatnih “nevtralnih” :

“T" Ki, ' J °' C

■».■e n“

etr, odkar nastopa-

privatnih “nevtralnih" O wr 7
kompanij, ki so povrhu tega k

jo združeno

° d  cTnS: ^ kit3jSke

To kar sledi, pravzaprav

v beležke. Ker pa nimamo P**

stov.

rubrike za šale In ker jo


dogodek karakterističen za

,v - Sporazum med'Kit^i k0mUni -
največji udarec za Japonce do«** b '' nekaterih  naših ljudi, ga r3 '';

enotnost Kitajcov je P r e kri ža T  PaČ na tem meStU ’ ' V  'S
čune iar,e„...:,. . J  Prekrižala ra- .. _ c,«*a» p

japonskih

Srbskega Narodnega Saveza

načtJnaIi, da bodo vslId^kitaTsMh „ S ° bUr 9 hu ima i° bar0 ' ^
4 an J'h bojev z - ea .. v tek U jsk, r h — ..

tranj

secev. Zakaj to na tem

menjamo? Zato,' K^r se med nTE °' J^Sosiaviji in trdil, dajo-.
krat  n. pr. takeie ETdrostE" d^Č"  reži m reakcijonaren.
e  ' so napadali Kennedyj a  dane r6d dvomit * govoriti kaj takeS^.

nost! ? J .°.- Za A ; je9a: kaka ' nedosled 3 V

-Ah so kitai<?ki . bl1 ,an ' dv a meseca tam ' n  ^

narn i...  . ta J SK ‘ revoiirm. - . .

znašel Slovenec v razgovor« ^
Slovenec je dvomil o iern °^ f r

- O- M » Belgradu

J---fiS-j

nes z  njim skupno h ' i 6 da '

trdil kaj

bi jih dobil petindvajset

takoj videl, da i e  ■
trdijo državi nevarni elemO" ^

zemstvu o režimu Stojadin° v ‘
ca.” Ta resno Izgovorjen
je našega Slovenca seveda la

t i ka S . P  'nT ' k' tjj" ^ m e  n i I a Ee \ a l°  POJAČANA NEMŠKA PR'

‘ ak e “dosledneže”
*e kako
ki

ki

Pa imamo tudi

V BRAZILU1

Španiji fašistu p agajo  trockisti Nemcne wi nnslali večje _J

Proti

emčije so poslali večje 5  vi
... _ i-i - - . za r j

'i ker  P r ' d igajo tov z  velikimi sredstvi « ^

enotnosti š na „ , Pnaigajo ‘ L  veiiKimi srea>«^

ske0a  naroda in Propagando proti Združeni®

greda, 22. junija 1938

■p*

lje flie

Ji'

pit*

s«

Sf^

;ij'

S?

da

;S <'

K* 1

K«#?

: d ;j

$

ni« 1

-l"

U*

‘NAPREJ”

Stran 3.

p. Gustinčič:

Strašilo hodi po svetu....

UVOD.

Strašilo Kodi po Evropi — s , raši l 0  komunizma. V,c ,jle starp
Evrope so »e združile v veliko gonjo za tem strašilom: papež in
car. Mcttermch m Gu.zeau. francoski radikali in nemški policaji.

(Karl Manc: Uvodne besede iz Komunističnega
Manifesta.)

IjfSE BESEDE je napisal naš veliki učitelj Mare pred enain-
l| devedesetim leti. Od takrat so sc razredni odnosi v kapita¬
lni družbi v ogromni meri poostrili. Kapitalizem se je raz-
vi l v svojo najvišjo fazo, v imperijalizem in delavski razred ni
sa mo v ogromnih proporcijah narasel, temveč se je tudi du¬
ševno razvil, nabral si neštete skušnje iz raznih revolucij ter
vrši uspešno ofenzivo proti kapitalizmu. Na eni šestini ze¬
meljske oble je revolucionarni delavski razred že zmagal, zgra¬
dil si svojo državo, gradi uspešno socializem, povzdignil je ne¬
pričakovano visoko svoje blagostanje, ki se z vsakim dnem po¬
suje in množi, odpravil gospodarske krize in brezposelnost
zgradil si svojo novo, socialistično kulturo in organiziral po-
~ u ~ s *l°' da zavaruje meie svm#> mciaiici;,!,,«

Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki

MEADOWLANDS, PA.

Ko vam pošiljam nekaj na¬
ročnin za naš “Naprej” bi rad
povedal, da je sedaj zelo tež¬
ko za denar v naših krajih.
Mnogo ali pa večina jih je brez
dela in brez zaslužka, nekate¬
ri delajo samo eden ali dva
dni v tednu. Težko je celo za
kruh v teh časih in še težje je
seveda dobiti naročnino. Ka¬
kor hitro se pa razmere malo
popravijo, bo imel pri nas “Na¬
prej” dosti naročnikov, ker se
ljudje strinjajo s pisanjem in
radi čitajo. Seveda se najdejo
tudi nasprotniki; nekateri iz
ignorance drugi iz strankarske
mržnje. Toda vsaka dobra

se dosti na to, kar kratkovidne-
ži klatijo po nekaterih listih;
življenje jih bo izučilo, da brez
sloge in združenja ni delavske
zmage. Živel složen in skupen
boj vsega delavstva proti fa¬
šizmu in nazadnjaštvu; naj ži¬
vi “Naprej”!

Frank Ferlich.

KANSAS CITY, Kans.

25. junija pridile k Mrs. in Mr.
Rodina

Sporočam vam, da smo se
sestali čitatelji in naročniki
“Napreja” in da smo z vese¬
ljem vzeli na znanje sklepe II

konference v Collimvoodu. Da
stvar je imela hude nsprotni- s svoje strani nekaj prispeva¬

le predno je zmagala in tako J mo k poboljšanju našega lista
je tudi z našim “Naprejem”. j smo sklenili napraviti priredi-
Jaz se obvezujem delati po | tev za fond lista. Pozvali smol
svojih močeh za zmago složne- j klub “Croation Community j
ga in skupnega boja proti fa- I Players” na pomoč in prišli do ;
šizmu in reakciji. Ne oziram I sklepa, da naj bo dobra hišna

zabava. Sporazumeli smo se,
da naj gre preostanek v korist
delavskih listov “Naprej” in
“Radnički Glasnik”. Veselica
se bo vršila pri Mrs. in Mr. Ro¬
dina, 2020 Darbg Str. in sicer
25. junija zvečer.  Vabimo vse
prijatelje delavskega tiska na
to veselico.

Croation Community Players
to jc mladina iz naših sloven¬
skih in hrvaških družin, ki se
je organizirala za medsebojno
kulturno, socialno in politično
izobrazbo. V klubu se vršijo
žive debate in diskuzije, ki ši¬
rijo obzorje in znanje naše
mladine. Ta klub podpira z
vsemi močmi, moralno in ma¬
terij alno vsako akcijo v na¬
prednem duhu.

Pridite v obilnem številu v
soboto k Mrs. in Mr. Rodina.

Mary Kvaternik.

PITTSBURGH, PA.

SODOBNOST ŠTEV. 6.

Junijski zvezek neodvisne sloven¬
ske revije “Sodobnost” ima sledečo

NJIVA V BUENOS AIRES-U

Bajke in stvarnost
Včeraj sem bil v Arts Cinema

tentno obrambo suo, (la zavaruje meje svoje socialistične do¬
movine. Ta nova socialistična, gospodarska, politična in kul¬
turna zgradba je postala ponos in neverjetno privlačna sila za
ves  delavski razred, za ogromne večino kmetov, za široke pla¬
sti delavnih srednjih slojev za vse poštene in čiste kulturne
delavce. S tem prvim, sijajnim vzgledom proletarske revolu¬
cionarne stvaritve so do pičice potrjene vse smele ekonomske
in družabne teorije velikega kondorja Karla Marxa, ki je na-
zval svojo veliko socialno vedo komunizem in politično stran¬
ko, ki jo je ustanovil komunistično stranko. Kako čudo torej,
če je postal komunizem danes “strašilo”, ne samo za papeže,

carje, Metterniche m Guizeau-e, fašiste in reakcionarje ter po-I vsebino: osnove in presoja fiiozofi-

licajce “vse stare Evrope”, temveč za papeže, carje, Mussoli- i e  Franca Brentana — Cene Logar,
nije, Hitlerje, Franke, Stojadinoviče, Korošce in policaje vse- ■ v P raša "je — Bogomil Fatur. Janči —
sa širokega sveta, vse naše zemeljske oble! Strašilo bodi da- I Ferdinand Godina - sonet — pesem —
nes po vsem svetu .... j Bo0om " Fatur ’ x  Neobjavljena Tumo-

rn . • i rp . , , Iva študija o našem narodnem razvo- udejstvovanju v delavskem duhu. Vse-1 sn  nr.T/nnvnli Prvi TVToi v it

To nam je jasno, lo je danes jasno vsakemu neukemu | ju — d. k.  pomlad — Igor Torkar, bina 12 zvezka za mesec majnik je j j' v" . .. v  ^

delavcu, ki količkaj misli s svojo glavo. Marxove teorije, teo- j Smehljaj — Milan šega. Kritika: Lu- . ■-*- l K '‘- 1VL1 se Iz  varsave v D

rije Marxovega komunizma, ki so postale zvezde vodnice vse-j dovik Mrzel — Lino Le 9 iša - lz  knjig:
ga revolucionarnega delavskega razreda, je potrdila revolu- Nevarna iluzija — lvan Potožnik - p °-
cionarna praksa močnega dela delavskega razreda v Evropi
in Aziji in kako naj bi se ne zaletavala vsa kapitalistična re-

lemika: Pri rojstvu slovenske kompa¬
rativne — Frank Petre. Naši proble¬
mi: Mladinsko vprašanje — I. B.

nim, socijalnim in političnim razvo¬
jem slovenskega naroda, ne more bi-
brez te glavne slovenske revije.
Naše knjižice in čitalnice bi morale
vse od kraja imeti to revijo, ki Iz¬
haja vsak mesec na 50 straneh In ki
stane za inozemstvo samo 150 Din.
na leto. Naroča se v Ljubljani, Breg
št. 10/11.

akcija, ves fašizem in vse njegove opGrode danes v komuniste j Kdor hoče ostati v stiku z kuitur-
inkomunizem, v to — zanje strašno strašilo, ki jim napovedu¬
je neizogibno smrt, neizogiben zaton njihove oblasti in slave in
ravno tako neizogibno zmago in povišanje delavskega razreda,
ki sledi jeklenim teorijam svojega gigantičnega duševnega vo¬
ditelja, Karla Marxa.

To je razumljivo in jasno.

Toda, kar je težko razumljivo in malo jasno, je lo, da se
najdejo delavski žurnalisti in delavski voditelji, ki so posve¬
tili vse svoje moči skoro izključeno v to, da opij ujejo Marxovc
teorije in ono ogromno delo, ki ga je ustvaril proletariat na
podlagi in s pomočjo marksističnih teorij — t. j. komunizma. Ne
pozabimo, da je Karl Marx uporno nazival sebe komunista in
svoj nauk komunziem in, da je vsled tega tudi dal svojemu ma¬
nifestu, ki ga zgoraj citiramo, naslov “Komunistični Manifest.”

Mi vemo, da v kapitalistični družbi razredi niso z ostro me¬
jo ograjeni. Na obronkih posameznih razredov se vedno naha¬
jajo preskakujoči elementi. Posebno na prvih stopnjah razvo¬
ja nahajamo v buržuaznih razredih socialistične teoretike in
privržence. Tako je tudi jiopolnoma naravno, da imamo tudi
v  delavskem razredu delavske elemente, ki podlegajo ideo¬
logiji buržuazije — ne glede na to, da ima buržuazija poleg te¬
ga še druga sredstva in možnosti, da privleče k sebi vodeče de-
‘avske elemente. Na stotine in tisoče takih primerov bi lahko
navedli. In ni dvoma, da so taki elementi v slabo šolanem in
politično malo razvitem proletariatu, delavskemu razredu in
"jegovemu boju lahko zelo nevarni.

V čem obstoji ta nevarnost?

Očividno v tem, da se taki elementi oborožijo s par praz-

donečih fraz, s katerimi se dokopajo na vodilna mesta
proletariata, zasedejo v njem dobroplačane funkcije ter ustva-
r| j° °koli sebe nazadnjaško plast, ki zapre pot do njegovega

esten, nečeden in škodljiv boj nekaterih posameznikov v svo¬
jih vrstah proti marksizmu in za njegovo likvidacijo.

Na nas prostovoljce tu v Španiji so napravile vesti, ki s:

jih povzeli iz “Prosvete”, da so se začele delavske organiza¬
cije v Ameriki upirati temu početju nekaterih redkih funkcio-

Dolgo zaželjena ambulanca
za slovenske boritelje v Špani-

liarjev, zelo dob^r utis. Po tej poti naj gre slovenski proleta- 1 £ j? «”la te dni odposlana Can-
riat naprej! Če se je v teh resnih časih lahko likvidiral tak boj i ka jev i  četi. Am m anca je bila
v Sloveniji, zakaj bi se ne mogel v naši amerikanski ernigra- P°s aUjena ™ °8 led  P£ ed
cijil Prepričan sen, da je slovensko delavstvovAnnsnki do- ;  — o ' ^ ^  “L

zorelo za to, da takih nemogočih bojev proti marksizmu v ten .. . . . ,

resnih časih sa slovensko delovno ljudstvo ne ho trpelo in, da ^ 1
jih bo z energično roko ustavilo.

Kaj lahko pospeši dosego tega zaželjenega cilja?

Pred vsem to, da se politično razvitejši del slovenskega
delavstva ne da izivati v politikantske čenče in zmerjanja. Pre¬
pustite mirne duše vse žaljive besede onim, ki iščejo v njih
svoje zmage^in svoje zatočišče. Bodite vselej stvarni, vedri,
iskreni in olikani! Nič delavca bolj ne odlikuje, kakor olilca-

Mnjega razvoja.

Taki elementi se potem vržejo v besen boj proti 'sem
"marksističnim naukom in ker jim nedostaja argumentov — ker
| °ie izven marksizma, se spuste v divje neotesano zmerjanje
‘“ dušenje demokratične kritike. Marksizem, komunizem sovra-
Z| J°, ker ga ne poznajo, potem bolj kakor sama kapitalistična
,'ajat * n  če so tudi subjetivno, s srcem za delavski razred, de-
a, “ objektivno buržuaziji ogromne usluge v njenem boju pro-
1  delavskemu razredu. Cesto se spremenijo v njene neplačane
j gen, e. Tako n. pr. je pal urednik “Prosvete” tako nizko, da
J e  napisal v tem delavskem listu, da je lojalistična Španija vs®
rokah G. p. U., ki ubija španske revolucionarje, torej trditev,
lansira vse Hitlerjevo in Mussolinijevo umazano časopisje,
j., 1  diskreditiralo špansko vlado in junaške boje španskega
******  ljudstva. . . .

ni ' a  kateri strani se nahajajo ti elementi s takimi in P oc
0,1  lažnjivimi poročili? Jasno, da na strani fašizma, na stra¬
da sovražnika, pa če to po svojem srcu želijo ali ne.
* e  besede, dela so tu merodajna!
reci- ^ tl| di z vsem njihovim bojem proti komum ■ »

(] an ‘ pro,i  marksizmu in proti Sovjetski Zvezi. Kdor se
*i s  proti marksizmu, proti komunizmu, proti So v jes ] .

i Je  neizogibno, če hoče ali ne, na strani reakcije m ‘
C a ; n ? strani Hitlerja in Mussolinija in proti delavskem
ni ‘ n  njegovim interesom. Dejstvo, da je na nji lovl  .„
Uit; °bjektivno in ne subjektivno, ne s srcem, ne zm<
J člnka . ne zmanjša škode delavskemu razredu

niu

zmanjša j>kuuu

.naši amerikanski emigraciji prisostvujemo se aj

div


SfOm jetnu  boju proti komunizmu in vsemu njegovemu o

delu v delavskem razredu. Ta boj je česlo  ostud
Uc i’ Pe 8° v najreakcionarnejših listih slovenske ica^
0«iie. Ni dvoma o teni da je la hoj na o^mno^
Uo . , ske ga delavstva in vsega slovenskega narot a  , •

0 v  ogromno korist slovenske buržuazije in ' » }

k * a - Zato ne more biti tudi nobenega dvoma o e®- d
Aujb^nejša, najbližja naloga slovenskega P 1G  ^ z _

‘ kl > da v najkrajšem času prepreči in onemog

d. k. d.  “Ljudski oder” v Buenos poleg filma “Lenin in Octo-
Alresu (Argentina), Izdaja mesečnik , )er » gem vidd posne tek prvo-
NJIVA, ki je v maju t. I. dopolnil . , ., . * . „ * , .

svoje prvo leto. Pisana od delavcev ™ a J« k,h  slavnosti V Moskvi,
in za delavce, postaja Njiva središ- | Doma lin je prijatelj pokazal
če progresivnih primorskih izseljen- j “Allierikanskega Slovenca”, ki
cev, katere vspodbuja k kulturnemu ima poročilo iz Varšave, kako

Mos-

sledeča: Ob zaključku prvega leta. I ‘ * Mos

J. K.: Nekaj naše zgodovine, A. Mo- j >Ž vo zel ° sla bo vidi, ni Čudno,

zetič: Opomba k spominom, B. Kreft: če je v članku vse na glavo

v zakotni ulici, f.  ivanetov: v me- 1 postavljeno, oziroma izmišlje-
težu in Pregled aktivnosti kulturnih n0 . J az  bi vsem našim ljudem,
društev. Naslov NJIVE, ki bozanl- kj do gledati  , a m  daJ v
mala tudi nase izseljence v Združe- , .v, , .

nih državah, posebno primorske Slo- roke ta č,anek 12  Amerikan-
vence, je sledeči: njiva,  Ferdinand skega Slovenca , da bi se na

Cotič, caiie zamudio 2380, Buenos j lastne oči prepričali, kako gr-

Alres, Argentina. NJIVA stane za celo ; do jih farbajo O resničnem po-
leto $ 1 . 00 . j ložaju oni, ki duhovno vodijo

ta slovenski  reakcijonarni

DOPISUJTE!

PORAVNAJTE NAROCNIMO!

dnevnik.

Blaž Košuta.

smo

CLEVELAND, O.
Ambulanca  — Piknik Sloge

nost.

riških

in društev, ogledalo mnogo lju¬
di. Škoda je seveda, da ni čas
dopuščal, da bi bila ambulan¬
ca pokazana še v več naselbi¬
nah, da bi bili stem prepriča¬
li še nadaljne rojake o potrebi
delavske in bratske podpore
junaški borbi v Španiji.

Ameriški Slovenci smo tem
bolj ponosni, da smo kljub ve¬
likim oviram dosegli cilj gle-
izraz na-

Na pikniku Soc. pev. zbora
“ZARJA” dne 19. jima 1938 je
govoril tudi s. E. Kristan. Vsi
navzoči so napeto poslušali, ko
je govoril dolgoletni delavski
boritelj. Govor E. Kristana mi
bo v trajnem spominu; njego¬
ve besede so šle v srce: Delav¬
ci organizirajte se! Svoboda ne
pade iz zraka kakor dež, za
svobodo se jc treba boriti! De¬
lavci odpravite krivico, posta¬
vite ne njeno mesto pravico in
svobodo! Zbor “ZARJA” je za¬
pel par pesmi, posebno je ob¬
činstvu ugajala “Prisega rudeči
zastavi”.

Dne 10. julija bo priredil
pevski zbor “SLOGA” piknik,
na krasni Stuškovi farmi. Kraj
je lep in vem, da kdor je že bil
tam, da si gotovo še tja želi.
Uljudno ste vabljeni, da nas
posetite na ta dan. “Sloga” je
delavska kulturna ustanova in
apelira za podporo in sodelo¬
vanje! Pridite! Vršile se bodo
razne igre, petja prav gotovo
tudi ne bo manjkalo. Bratje j
Sustarsich bodo skrbeli za sr-

drugim kapitalističnim naka¬
nam. Zgledu lokala 45 bodo
sledili ostali manjši lokali, ki
so gledali na nas, kako stališ¬
če bomo zavzeli v tem notra¬
njem boju z reakcijonarnimi
voditelji.

*•

♦

V Clevelandu se polaga teme¬
lje, da se pri bodočih volitvah
porazi reakcijonarja Daveyja.
Nestrankarska delavska liga
deluje in organizira vse sile
proti temu tiranu. Vodstvo te
lige se jia pritožuje, da ni med
Slovenci, ki so važen del pro¬
gresivne skupine, prave koope¬
racije in da so na sestankih
Slovenci zelo slabo zastopani.
Nestrankarska delavska liga
vrši danes velevažno nalogo in
je treba, da vsi zraven sodelu¬
jemo. Le če bomo vsi organi¬
zirani delavci pravilno in zdru¬
ženo nastopali proti Daveyju
in njegovi administraciji, jo bo
mogoče poraziti.

**

♦

Slovenci smo sedaj največ

beče pete. Oni že vedo kako, j “E**? “ “ cesarskih  P 6 '

tako, da bo vsem lepo. Za žej- f I,h  * , Ta sluz , ba Je ra ™°  ta '
, , i , a«/  ,<a > kakor so bile vse cesar-

ne bo tudi preskrbljeno s 6%

pivom. Joseph Hrvatin.

CLEVELAND

Clevelandski Slovenci smo te
dni zelo zadovoljni, da smo
končno dosegli naš cilj in po¬
slali ambulanco — našim bo-
riteljem v Španijo. Tembolj
smo ponosni, da je slov. del za¬
vednega delavstva deloval in
se ni vstrašil nobenih zaprek,
katere so nam delali razni kro¬
gi-

Grozodejstva, katera povzro¬
ča krvoločni fašizem po svetu,
$o zdramila vse sloje in tudi
naše katoliške delavce, ki se ne
dajo potegniti na napačno
stran, da bi onemogočali zma-

ske” službe v stari Avstriji in
j drugod. Delavstvo je bila ta¬
ko priganjano, da je moralo
zastavkati na raznih projektih.
Sreča je, da so tudi WPA de¬
lavci danes že dobro organizi¬
rani in se lahko borijo jiroti
priganjanju na delu. Zadnji
teden so delavci na WPA pro¬
jektu v Nottinghamu zastavka-
li in prisilili upravo, da je spre¬
jela njihove zahteve.

**

*

go za svobodo in demokracijo.

Vedno je več zanimanja in
simpatij za borbo španskega
ljudstva, ker ljudje so pričeli i ovala za  delavsko kulturo. Pr-

V nedeljo smo bili na pikni¬
ku soc. “Zarje”. Udeležba je
bila povoljna kljub slabim raz¬
meram. Razpoloženje med
progresivnimi skupinami in
xned pevskimi zbori “Slogo” in
soc. “Zarjo” je vsak dan bolj¬
še. Pričelo se je delovati na
tem, da se bi oba pevska zbora
združila in še bolj uspešno de-

spoznavati, kaj čaka delovno vi poskus nj bjl p i odonosen , t0 -
ljudstvo, če zmaga fašizem nad da upanje je velik0j da bodo

svobodo. £ as  j n razmere  p r j nes i e pop o-

V 1  len sporazum.

Pretekli petek se je tukaj j Anton Janša.

vršila seja Fislier Body loka-1 "

la, ki je sklepala in razmotri- VPRAŠANJE SLOVENIJE IN SLO-

Drugič, treba dvigniti višino teoretične delavske izobrazbe,
posebno onega delavskega kadra, ki vodi delavske organiza¬
cije Delavstvu treba resnične marksistične naobrazbe, da se bo

lahko orientiralo v malomeščanski zblodi, ki mu jo servirajo “ use « 11

idimu „ v rpsnicp i de ambulance, kar ie

nasprotniki marksizma kot nekake %ečne in ciste resnice.. d)k  .. y  , kd

Treba mu je dati marksistične argumente v roke, da se sam je  ir^plal za na-

^"vtcfsvrhcfsem pripravljen tudi jaz nekaj prispevati. Na-j b “ vo » na i se  * aved *. da  je dal

ši “teoretiki” v “Prosveti” imajo svoja “pojmovanja” države, dar na altar za kor )Q  P rol ‘
si teoic.u .. . frnntc delavstva fašizmu. Prispevek ki bo vezal

demokracije, diktature proletanjata, enotne fronte deltnsUa, i ,

i.idske fronte in trockizma. Ta pojmovanja nimajo prav nič llahC  ameriške proletarce v tes

ljuaske . .. . , , vnrašaniih Ko hi sc 1 ‘n vezi z vsenn slovenskimi ju-

skupnega z Marxovimi teorijami o teh vprasanjin. ivo in se j  _ 1; x „, :

dalo razpravljati z njimi v oblikah, ki so v navadi med delav- aak ‘ v Cankarjevi četi in osta-
suon b ki odgovarjajo delavski demokraciji, bi bilo na ve- mednarodnimi boritelj i za
ko korTst stvari in vsega slovenskega delavstva, da se pogo- lobodo demokracijo. Jaz

se še prav dobro spominjam, ko
se je pevski zbor “Sloga”  po-

vorimo o vseli teh principielnih vprašanjih v “Prosveti” sami

Tndi urednik “Prosvete”, ki stoji na stališču “čiste demokra- . . . . .

pred mojim zadnjim Slankom ki ga je sam izzval <« ■>* ^lo. da zbere neka, za
m ki ie bil napisan vseskozi slvarno, zf pntnil v-rata in tako Pomoe Španiji Pevci m pev-
nhračam nate, dragi zadrug nrednik^Napreja”, da mi na | k« ~ pndno deloval, se pre¬
di strani svojega lista rezerviraš kotiček, v katerem ho- dno, ,a b.l. sprožena .de,a za
zadnji strani s J „„ro!oni«. I ambulanco na seji federacije

S. N. P. J. Ta plemenita ideja

čem marksistično pojasniti sledeča aktualna vprašanja:

1. Marksistično pojmovanje države,

2. Marksistično pojmovanje demokracije,

3. Marksistično pojmovanje diktature proletarijata,

4 Marksistično pojmovanje enotne fronte proletarijata in

ljudske fronte,

5 Kaj je trockizem.

Vnaprej izjavljam, da bom z veseljem pozdravil vsako
znanstveno — na marksističnih načelih slonečo in z
^»rksističnimi čitati podprto repliko, da pa se ne bom v no-

di,v  v v t _1__ H.a  Ir olmrctlP ImKi en/lniuf

Ijer^em* 0  slučaju spuščal 'v polemike, kakoršne ljubi sodrug
M01  Torej: med proletarci marksističen jezik in proletarske ma-
Tol . n se  bo tudi “strašilo, ki hodi po svetu”, spremenilo

Tnvenskem delavstvu v njegovo neobliodno zvezdo-voditel- vest med delavci iskrena in da
P n sl , 0Ven j; „! flfl  more privesti zanesljivo k poslednjemu cilju vidijo nevarnost fašizma, k.

mre.

vala o notranjem stanju United
Auto \Vorkers Unije. Na seji
je bilo navzočil veliko število
Slovencev. Sprejeta je bila
resolucija proti postopanju
Homer Martina, ki je izključil
več članov iz glavnega odbora,
ker niso dopuščali strankar¬
stva in izkoriščanja. Martino¬
va skupina je bila tako pičla,
da ni dvoma, da je članstvo

VENSKE KOROŠKE

(Nadaljevanje s 2. strani.)
roškem in kjer pisec prihaja da slede¬
čega zaključka: “Koroški Slovenci so,
vsled svojega svetovnonazornega sta¬
lišča gojili velike nadc v krščansko
korporativno državo Avstrijo. Razo¬
čaranje, katerega so doživeli, pa je ve¬
liko. Stremljenje obnoviti narodno¬
politična nasprotstva iz 1919/1920.
(vprašanje pripadništva k Avstriji ali
proti Martinovi škodljivi tak-; k Jugoslaviji), j e  po dogodkih v juli-
tiki. Na isti seji se je oprosti-1 ju 1934, (umor Dolfussa in grožnje
lo Anno Urbas in dalo zaupa- hitlerijancev), vedno bolj očitno in je
nje, da je pravilno postojiala. enotno vodeno.”

Lokal 45 je eden največji pri Hitler potrebuje zunanje političnih
UAAVA, ki je zavzel odločno uspehov, da z njimi pokrije in opravi¬
či nastopajoče poslabšanje življenske-
ga položaja v svojem rajhu. Sunek
proti Čehosiovaški mu jc spodletel in
ni izključeno, da bo isti poskus pono¬
vil na jugu, kjer je Stojadinovičev ne¬
demokratični režim zrahljal odporno
silo dežele in ljudstva. Pozornost sve¬
ta bo obrnjena v naše kraje in na naš
narod in to priliko moramo zagrabiti,
da postavimo zahtevo za združeno

stališče napram Martinu, ki je
največji krivec notranjih raz¬
mer pri uniji, ker je direktno
ignoriral sklepe konvencije in
izvrševalncga odbora. Stališ¬
če, katerega jc zavzel naš lo¬
kal v tem pogledu, odgovarja
razpoloženju članstva, ki si ho¬
če ohraniti demokratično orga¬

nizacijo, da bo sposobna za boj Slovenijo, za osvoboditev koroških in
proti znižanju plač in proti 1  primorskih Slovencev.

je dobila močno jiodporo stem,
da je “Sloga”  prispevala prvo
večjo vsoto v ta namen. Vso¬
ta je bila par centov manj ko
sto dolarjev, kar je brez dvoma
navdušilo še ostale organizaci¬
je, ki so delovale združeno za
dosego cilja. Clevelandska fed.
S. N. P. J. in ostale organiza¬
cije so lahko ponosne, da smo
z združenimi močmi prispeva¬
li nekaj v borbi jiroti fašizmu.
Že to nam živo priča, da je za-

FRANK ARNEŽ. Prop.
Tel.: EVergreen 2-9793

RIDGEW00D, L. I.
66-91 F0REST AVE.

A S T O R

Restaurant, Bar and Grili

A GOOD PLAČE TO EAT
Na razpolago jako primerna dvorana za seje.

ico, ki edina ga more priv.
svetovnega proletarijata.

Španija, 1. junija 1938.

D. G.

hoče vkleniti tudi Španski na-
| rod in potem uničiti vse, osta-1
le svobode in demokracije. 1

THree Star Bottlind Works

Edini slovenski Izdelovalci rznovrstnih mehkih pijač v Allcgheny
okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. ,

506 W. RAILROAD AVE. — Phone: Oakmont 305 — VERONA, PA.

Stran 4.

-NAPREJ'

IZ SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE

GROBOKOPI SLOVENSKEGA
NARODA.

(Nadaljevanje s prve strani)

ma tultaj ne dopušča nobenega dvoma,
najmanj pa za slovenski narod, ki mu
je manjvreden, suženjski in katerega
zgodovinska usoda je, da ostane hlapec
nemškega, rasističnega nadčloveka.

Da niso to zgolj fraze, nam priča
delovanje Hitlerjcvcev na Koroškem,
kjer so oni vedno v prvih vrstah pri
zatiranju slovenske manjšine. In da
to niso nobene fraze, nam še bolj zgo-1
vorno dokazuje delovanje hitlerjevskih
podtalnih organizacij, rovarcnjc Hit¬
lerjevih kapitalističnih agentov v sami
Sloveniji;. In najzgovornejše j>otrdilo.
da to niso kake bukvarske fraze, pa jc
sam Stojadinovičev pot v tretji rajh.
Medtem, ko jc nemški tisk, ko jc nem¬
ška fašistična javnost demagoško vi¬
htela kadilnico na čast Stojadinoviču.
ko je licemersko godila Srbom in Hr¬
vatom. so bili Slovenci popolnoma
prezrti. Nemčija smatra Slovenijo
že za svoje nemško kulturno tlo. O
tej jasni protislovenski demonstraciji
pravi slovenski vladni tisk. da so bili
Slovenci le sramežljivo prezrti. . .

In kaj sc temu v očigled vse godi.
kaj si k temu vse dovoljujejo takozva-
ni voditelji slovenskega naroda? Slo¬
venski vladni in ostali fašistično na¬
vdahnjeni tisk zadnji čas na vse pre-
tege vihti kadilnico na čast hitlerjev¬
skim oblastnikom v Nemčiji, pozablja¬
joč pri tem na vse in tudi na prega¬
njanje katoličanov, ki se tam godi z
vso pogansko brezobzirnostjo. Slo¬
venski del JRZ. kot ena izmed glav¬
nih opor sedanjega režima, sc z vso
silo zalaga za priključitev Jugoslavije
k bloku fašističnih držav Bcrlin-Rim.
Nedavno je v Ljubljani izšla brošura
''Hitlerizem v Slovenniji". brošura, ki
je obelodanila stvaren dokazilni ma-
tcrijal o hitlerjevskem protidržavnem
rovarenju na Slovenskem. Izdali so
jo tisti, ki jim leži usoda slovenskega
ljudstva na srcu. In kaj se jc zgodi¬
lo? To brošuro jc prepovedal in za¬
plenil notranji minister Dr. Korošec,
prepovedal jo jc kot državi nevarno
in škodljivo tiskovino. To sc ne da
opravičiti s slepoto pri osebah, ki na
drugi strani brezobzirno preganjajo
vse one, ki si želijo demokratičnih pra¬

vic. ki hočejo več socijalnih pravic, ki
želijo, da bi v Jugoslaviji živeli vsi
narodi kot enakopravni bratje. Med¬
tem. ko sinovi slovenskega ljudstva,
delavci, kmetje, inteligenti gnijejo po
zaporih, ker so se borili za plemenite
cilje, smejo hitlerjevci kapitalistični a-
genti v Sloveniji uganjati protidržav-
no, veleizdajalsko politiko. 1o je zlo¬
činska politika, politika grobokopov
lastnega naroda.

Agenti Hitlerizma v Sloveniji so raz¬
na kapitalistična podjetja, zlasti 'Te¬
stenov koncern. Ta podjetja postopo¬
ma. pred očmi oblastov in s podporo
oblasti, uvajajo fašistični obratni si¬
stem, razbijajo strokovne organizaci¬
je. gazijo postavni zaupniški sistem,
teptajo s jromočjo domačih plačancev
pravice, ki si jih je delavstvo pribori¬
lo z dolgoletnim bojem. Protiljudska
politika vodstva slovenske JRZ se mo¬
re objasniti samo na ta način, ker je

kor njim podobnim voditeljem iz JNS
tisto mesto, kakršnega njih zločinsko
početje zasluži. Toda slovenska jav¬
nost ne sme prekrižanih rok čakati na
to zgodovinsko obsodbo. Obstanek na¬
šega naroda jc postavljen na kocko.
Treba je hiteti, treba je napeti vse si¬
le, da se prepreči neodgovorno delo
njegovih kapitalističnih, nazadnjaških
voditeljev, ki izkoriščajo nekdaj pri¬
dobljeno ljudsko zaupanje za take ci¬
lje, ki so našemu ljudstvu škodljivi.
Čim dalje bodo uganjali svoje početje,
v tem večjo nesrečo lahko pahnejo
slovensko ljudstvo.

Da sc bo ta nesreča odvrnila od slo¬
venskega ljudstva je potrebno, da se
doseže enotnost slovenskega narqda,
ki jc najbolj izpostavljen fašistični ne¬
varnosti, notranji, kakor zunanji, da se
doseže enotnost slovenskega delavstva.
Delavske razredne organizacije mora¬
jo dati prvi primer. Smo odkriti pri-

Kriminalnost med tujerodci nizka

to vodstvo kapitalistično, ker je pove-'Staši te enotnosti. Skupaj s hrvaškim,
zano s peščico slovenskih in nemških , skupaj s srbskim delavstvom mora de-

kapitalistov, ker zastopa interese te
peščice in ne interese ljudstva, katere¬
mu se je to vodstvo popolnoma odtuji¬
lo.

Kakor je vloga slovenskih vladinov-
skih voditeljev sramotna za slovenski
narod, v njihovem notranjepolitičnem
zadržanju, tako je ona postala odkri¬
to izdajalska v zunanjepolitičnem o-
ziru. V notranji politiki so proti de¬
mokratizaciji. proti pomnjenju, za na¬
daljevanje hegemonije velesrbstva v
državi. V zunanji politiki podpirajo
režim, ki tira državo v objem fašistič¬
nih velesil, v vojne prekucije. Sloven¬
skemu narodu posebej vtepajo v gla¬
vo, da.,je politika popuščanja napram
hitlerjevskim in italijanskim fašistič¬
nim zatiralcem in ogroževalcem odre¬
šilna in zveličavna. Z drugimi beseda¬
mi: slovensko ljudstvo naj še bolj
skloni hrbet in mirno čaka, kdaj mu
bodo fašistični sovražniki namenili
smrt.

Mi pa verujemo v bodočnost sloven¬
skega naroda, v njegovo življcnsko si¬
lo. Mi verujemo, da bo naše sloven¬
sko delovno ljudstvo znalo ohraniti to,
kar si je znal ohraniti slovenski tlačan
tekom stoletij črne pozabljcnosti. Mi
smo prepričani tudi, da bo zgodovina
odmerila vsem takozvanim voditeljem
slovenskega naroda, sedanjim vladi-
novskim z Dr. Koroščem na čelu, ka-

stremeti, da čimprej

lavstvo Slovenije
doseže ta cilj.

Vsta slovenska poštena javnost, vsi
ki želi slovenskemu ljudstvu dobro, ki
hoče biti svobodna, enakopravna, a to
hoče biti vse, kar ljudsko čuti, kmetje,
pravi inteligenti. naprednjaki, pristaši
prave krščanske miselnosti, se mora
združiti za dosego skupnega cilja: ob¬
varovanja nesreče, ki grozi slovenske¬
mu narodu od njegovih pokvarjenih,
prodanih, ljudstvu odtujenih vodite¬
ljev. Treba se je združiti z ostalimi
pristaši demokracije in enakopravnosti
v državi, s somišljeniki na Hrvaškem
in na Srbskem ter v drugih krajih Ju¬
goslavije, kateri že odkritejše vodijo
boj proti režimu Stojadinovič-Korošca,
proti fašističnim agentom ostalih unf
tarističnih strank. Slovensko ljudstvo
ne sme dovoliti nobeni voditeljski kli¬
ki, da trguje z njegovim obstankom,
z njegovimi svobodoljubnimi svetinja¬
mi. z njegovimi kulturnimi pridobitva¬
mi, z njegovo svobodo.

Slovenski narod mora odtegniti za¬
upanje voditeljem, ki so grobokopi
njegove srečnejše bodočnosti.

— Belogardisti, katerih je
več desetlisoč v Jugoslaviji, so
sklenili pristopiti v Stojadino-
vič-Koroščevo vladno stranko
JRZ.

Who’s Who - Slavs In America

REGISTER

As a result ot  ftve years research
work. a book wlth the above title is
now belug preparod tor prlntlng, and
will be publlishcd very shortly.

Before del Iveri ng it to the printer,
the editor requests the last moment
assistance from Professional men and
women of Slavonic descent (Bulgar-
lans, Carpatho-Russians, Croatians,
Czechs, Lausatian-Serbs. Poles. Rus-
sians, Serbians. Slovaks, Slovcne and
Ukrainian8), whom he was unable
to contact. and hereby asks them to
send in the follo\ving Information con-
cerning themsolves and of thoso
known to them: NAME IN FULL,
PROFESSIONAL TITLE. NATION-
ALITY (OR DESCENT) AND THE
ADDRESS. Others, espocially young
pcople. are rcquested to assist in
gathering this Information. Undoubt-
edly there Is a Professional or distin-
gulshed person of Slavic descent In
your cbmmunlty, so do send us data
regardlng him (or her) In accord-
ance with the above refluest. The fot-
iovving is the list of categorles that
may be included:

Abbots, Academicians. Accountants,
Actors, Adventurers, Agriculturists,
Agronomists, Ambassadors, Anallysts.
Announcers (Radio), Anthropologists,
Archaeologists, Architects, Army of-
ficers, Artists, Astronomors, Astro-
physicists, Attorneys, Auditors, Aur-
Ists, Authors, Aviators. Bacteriolo-
gists, Bankers, Biographers, Biolo-
gists, Bishops, Botanists, Capitalists,
Caricaturists, Cartoonists, Celllsts,
Chemists, Chiropodlsts, Chiropractors,
Chirurgs, Choirmasters, Cinemactors,
Clty offlclals. Clvic-ieaders. Clergy-
men, Clymatologists, Columnists. Co-
mentators, Composers, Concertmasters,
Conductors, Congressmen, Consuls,
Consultauts. Contributors, Correspond-
ents, Councllmen, County-officials,
Criminologists. Designers, Diplomata,
Directors. Draftsmen, Dramatists,
Drugists, Economists. Edltors, Educa-
tors. Engineers, Entertalners, Ento-
mologists, Ethnologists. Essaylsts,
Executlves, Explorers, Fllm-directors,
Flnanciers. Flutlsts, Folklorlsts, Ge-
nealogi8ts, Benecologists, Geologists,
Ceophy8lclst3, Government officlal.
Harpists. Herballsts. Historlans, Hor-
tyculturists. Humanitarians, Humor¬

ista. Illustrators, Industrialists, In
struetors, Inventors, Journalists,
Judges, Jurists, Laryngologists, Law-
yers, Lecturers, Legislators, Libra
rians, Linguists, Literatists, Marine
officers, Mathematicians, Mayors, Me-
tallurgists. Meteoroligists, Metrolo-
gists, Mineralogists, Musicians, My-
cologists, Narators, National leaders,
Naturalista. Naturopaths, Navigators,
Navy officers. Neurologlsts, Novelista,
Nurses, Oculists, Operartlsts, Ophtal-
mologists, Opticians, Optometrists,
Orators, Orchestra-leaders, Organista,
Ornithologists, Orthopedists, Osteo-
paths, Otologlsts, Paintors, Palaento-
logists. Parasitologists, Pedagogues,
Pediatrists, Performers, Pharmacists,
Phildlogists, Phllosophers, Physicians.
Physicists, Physiologists, Pianists.
Play-wrights, Poets, Polltical-leaders,
Pomologists, Postmasters, Principals,
Producers, Professors, Promoters, Pro-
vincials, PsyciatrisU. PsychologIsts.
Public-officials, Publicists, Publish-
ers, Pugilists, Reporters, Scientista.
Sculptors, Sea-Captalns, Senators.
Singers. Social-leaders. Soclal-tvorkers,
Society-leaders. Sociologists, Stage
Directors, State Officials, Statisticians,
Stylists, Surgeons, Surveyors, Taxi-
dermists, Teachers, Technicians. Tech-
nologists, Theologians, Therapists, To-
xico'logists, Translators. Urologlsts,
Veterinarians, Violinista, Viticultur-
ists, Wrestlers, Writers, Zoologists,
etc., etc.

The book \vlll contaln some 20 to
25 thousand names of the distinguislr-
ed men and vvomen of Slavonic parent-
age, as well as names of professionals
'vho came to America from various
Slav countrles. As a REGISTER of
wide scope, the book will also includo
those porsons who liave died and
those who liave returned to thelr
homeland. Through it the editor in-
tends to register most of the Slav
professionals slnee the Slavs began
to come to the American continent.
The book wlll include not only Slavs
in the United States, but also those
from Canada. Mexico, Central and
South America, and will bo published
annually. Tho 1938 edition will be
especially large, \vhile the subsequent
editions will be in modlfied form.
Address your letters to: — SLAVO¬
NIC PRESS, 240 Manhattan Avenue,
New York, N. Y.

Podatki o zločinstvu, ki jih
Federal Bureau of Investiga-
tion objavlja vsako leto, potr¬
jujejo, kar je bilo dognano po¬
tom drugih študij o količini
zločinov med tujerodnim pre¬
bivalstvom te dežele. Podat¬
ki pokazujejo, da v razmerju k
svojemu številu tujerodci izvr¬
šujejo znantno manj zločinov,
kot tukaj rojeni Amerikanci in
da naziranje, ki prevladuje v
nekaterih krogih, češ da so tu¬
jerodci odgovorni za visoko
kriminalnost v Združenih Dr¬
žavah, izvira iz predsodkov in
krivih informacij, nikakor pa
iz dejstev.

Povprečnina aretacij na
100,000 prebivalcev, kar se ti¬
če vseh zločinov v letu 1937, je
znašala 517.4 za tukaj rojene
Amerikance in le 212 za tuje-
rodce. L. 1936 je bilo izmed
vsakih 100,000 tukaj rojenih
437.9 aretiranih, pa le 199.4 iz¬
med vsakih 100,000 tujerodcev.
Za leto 1935 je bilo to razmer¬
je tako-le: 382.6 za turodne in
194.7 za tujerodne prebivalce.
Z drugimi besedami, v vsakem
izmed teh treh let je bilo vsaj
dvakrat toliko turodnih Ame-
rikancev obdolženih zločina
kot tujerodcev.

Podatki za leto 1937 poka¬
zujejo, da je razmerje areta¬
cij med tujerodci večje kot od¬
nosno razmerje med tukaj ro-

(21

na-

ali

stah zločinstva: ulom.

, on 1) nakupovanje .

,jemanje ukradene M««

,L, napram 2.9»‘n po^i

.oliko jokal

rojenih prebivalcev *
ranil, radi roparstva (12.8

osi trikrat več radi tar

vin e” (58 napram 18.6).

km. -oliko rad- »

(16 napram 2.1),
radi nošenja oržoja, v
dvakrat toliko rad, p.janos
(86.7 napram 36.7) 1,<L
Isto tako kot med luka
lenimi Amerikanci *?“ k

odstotek aretacij na mlad.n^
Tako najdemo za leto 19. ,
izmed vsakih 100,000  prebival¬
cev v starosti 15 let je h,lo po¬
vprečno 116,2 aretacij med tu¬
kaj rojenimi belokožci m < •
izmed tujerodnih. Za skupino
v starosti 16 let je povprečno
število aretacij znašalo

turodce (brez Črncev) m

Sred., a w

PROPAGANDNI IN TISKOVNI F|

XL II IZK AZ

. , . nnt Preostanek od prireditve 12.6 $37.50. u
Kirkland Uke, Ort. ^ ZJravje 62c  .. *

zadržano P r °' > 1  p er Ji c h za nezadržano prov. 96č. ... 'i

H „a«w l-k ^  od*lk._M «■- Pri^| I

Tirom ins,

za

289.8 za tujerodce. Za skupi¬
no v starosti 17 let je isto raz¬
merje znašalo

in za skunino v staros^

552,4 oziroma
335.5 in za skupino v starosti
18 let 707,9 oziroma 269,7.
višjo starostjo padajo aretaci¬
je toliko med turodnimi, koli¬
kor med tujerodnimi prebival¬
ci. To zopet dokazuje, da zlo¬
činstvo mladine ni posebno
vprašanje tujerodcev, marveč
je splošno vprašanje ameriške-

jenimi prebivalci le v treh vr- ga življenja. — FLIS.

PRAKTIČNI NASVETI

VRLINE ČASOPISNEGA PAPIRJA

Časopisni papir moraš vedno imeti
v kuhinji, ker Je za marsikaj upora¬
ben.

Časopisni papir je za čistilo. — Ok¬
na, ki jih osušiš s tem papirjem se
prav posebno lepo svetijo. Dalje se
lepšo svetijo medeni in bakreni pred¬
meti. Isto velja o plošči na štedilni¬
ku. S časopisnim papirjem odrgneš
tudi pribor. Kozarci in steklenice se
svetijo in so čisti, če daš vanje koš¬
čke tega papirja in malo vode.

Časopisni papir'varuje toploto. —
Zato naredi lz njega blazine, odeje.
Debela plast tega papirja okrog lon¬
ca z jedjo, ki Jo želiš imeti dalj časa
toplo, bo izvrstno opravila to nalogo.
Če liočeš čez noč obdržati ogenj v
štedilniku, ovij poleno ali kos premo¬
ga z vlažnim časopisnim papirjem in
zjutraj dobiš žerjavico' v štedilniku.

časopisni papir — papirnata kaša.
— Polij ta papir z vročo vodo, kjer
naj se namaka. Potem ga dobro ož-
mij. S to' goščo lahko zamašiš luknje
v zidu, ki so nastale po žebljih. V
to goščo zabij potem žebelj, ki bo iz¬
vrstno držal. Časopisni papir srka tu¬
di vlago, zato ga je dobro dati v čev¬
lje.

časopisni papir je izvrsten zoper
molje. — Dobro skrtačene in očiščene
volnene obleke zavij v ta papir in
molji se ne bodo zaredili, ker jih bo
tiskarsko črnilo prepodilo.

DROBNE NOVICE

— Dopisnik angleškega lista “The
Universe” piše z Dunaja: v nedeljo za
časa službe božje se je v cerkev slišalo
petje Hitlerjevske mladine, ki je marši-
rala po dunajskih ulicah: “Šele takrat
bo Avstrija srečna, ko bodo čreva Ju¬
dov visela poleg ubitih duhovnikov".
To vam je kultura in civilizacija fašiz¬
ma! Gospodom katoliškim duhovnikom*
v premisleki

— Z vsakim dnem se množe dezer¬
terstva japonskih vojakov v Šanghaj-
fkih okrožjih, kakor poročajo časopisi
iz Šanghaja. Japonski vojaki, ki de¬
zertirajo, vržejo svoje puške proč in be-
že k Kitajcem, preoblečeni kot Kitajci.

— Francosko ljudstvo, t. j. organiza¬
cije ljudske fronte so poslale zopet v
rep. Španijo eno karavano s tisoč ton
živil, obleke, zdravil itd. Največ je po¬
slala Humanite", glavni časopis kom.
stranke Francije, namreč 28 tovornih
avtomobilov.

Na Dunaju je nastalo veliko neza¬
dovoljstvo. ker so fašisti pretvorili deč-
je domove, ki so sloveli po celem sve¬
tu. v kasarne za fašistične S. A. (na¬
padalne oddelke).

Oboroževanje po svetu. Letos je
francoski vojni proračun dvakrat več¬
ji kot je bil 1. 1931.. nemški osem-
najstkrat večji kot 1. 1931., ameriški
je skoro. dvakrat večji kot 1. 1931., an¬
gleški petkrat, italijanski petkrat, ja¬
ponski pa več kot petkrat večji.

Star latinski pregovor pravi: Če ho¬
češ mir, pripravljaj vojno. Kdo Še
verjame, da današnje priprave na voj¬
no pomenijo mir.

Delavske mezde v Nemčiji. Po po¬
datkih državnega statističnega urada
v Nemčiji v časopisu "Wirtschaft und
Statistik” od 1. marca 1938:

1. skupna vsota izplačanih delav¬
skih mezd v Nemčiji 1. 1920 17.400,-
000.000 mark: 1. 1937. 12.100,000.000
mark;

2. povprečna mezda na uro (vseh v
industriji zaposlenih oseb: delavcev,
delavk in mladoletnih delavcev, brez
odbitkov za razne dajatve): 1. 1929.
119 pfenigov, 1. 1937. 71 pfenigov;

3. vsota opravljenih delovnih ur je
znašala; 1. 1929. 14.600.000.000; leta

1937. pa 16.200,000.000.

Poraba sladkorja v Jugoslaviji in
drugod.

Danska 50 kg letno po 4.08 Din;

Anglija 49.1 kg po 3.74 Din;

Italija 7 kg po 14.20 Din;

Jugoslavija 4 in pol kg po 13 Din;

Bolgarija 3.6 kg po 12.32 Din;

Albanija 3 kg letno po 12.15 Din.

Število nemških organizacij v Jugo¬
slaviji 1. 1938; (v oklepaju število or¬
ganizacij 1. 1931); Vojvodina 133 (22),
Slavonija 66 (0), Srem 27 (2). Slove¬
nija 22 (4), Bosna 8 (0). Skupno 1.

1938. 256 (1. 1931; 28).

“Jutro” naprodaj? “Slovenec” pod
tem naslovom piše. da Ribnikar pro-
daja “Jutro” in sicer celo krogom, ki
““ b ' ,, “ JRZ ' T °<la "Slovenec” mar-
sinaj piše. Gotovo' p a  so bolj resnič¬
na njegova namigovanja, da se Kra¬
mer ponuja JRZ. da pa ga 8malrajo
za prelahkega”. Izgieda. da res dr
uamer ponuja vstop v JRZ, da pa so
T JRZ 8porl 811 na J se sprejme ali „ e .

ČITATEUEM!

Hvaležni vam bomo, če si vzamete
potreben čas in če nam sporočite svo¬
je mišljenje o listu. Ne želimo pohval
temveč predvsem prijateljske kritike,
sodružnega opozorila; povejte nam
kaj se vam ne dopade in kaj po va¬
šem mnenju ni pravilno. NA JOŽI F

SODELOVANJE MED UREDNIŠ-
TVOMIN ČITATELJ, - TO JE KAR

-Bo, v zraku. 39 japonskih letal je
bombardiralo okraj Hankov. Proti njim

je nas'op.,0 40 kjtajskjh |eta|  ^

letalska artilerija, ter izbila 8 japon¬
skih bombarderjev in 12 lovskih letal
‘ h! P* “ fHi

\ tem ... boiu  sam ° 3 letala, piloti pa  so
se rešili s padobranom.

- Tudi v južni Afriki za enotnost

Koncem marca se je vršila konferenca,
"a kateri je bilo 13 strokovnih organi-
2? ZaSlOP f?. ih - Soci > ali *6 « komuni-

— Radi izdajalske, podrepniike s

Hitlerjem ,n Mussolinijem Ijubimkajo-

« Korošec po| lt ike  so posta|i poznani
n mcurji v ptujski okolici tako predrz-
nu da pošiljajo davčni upravi pisma ,
Podpisom Heil Hitler”.

— V Nemčiji ne bodo več pekli be-

va1stva U šk a odljK e ” AT Prebi '

ng jedli samo

'oddelka SPZ $6.15, J- Smrke za nezadržano prov.

mozkegaod za neza držano provizijo $ 1.37 _ l(

Brooklyn, N- *_ ^  za neza držano provizijo $2.50.|

v - Vuk$l T:“ n '“ drianowo ’^ 1

neimenovani $1- . ~~~~ .

V prejšnjih izkazih obujeno -.

- iJir,

SKUPAJ ..

Vsem darovalcem in zbirateljem najprisrčnejš. hvala!

Veliko in težko je delo. vzdrževati delavski list, k, nima z, ^
klke  močne organizacije, .k, mora z,vet, samo od naročnin in Pri ^S
I„„d ki jih «bi»i° i" doprinasajo požrtvovalni deUv«,

Vse te težave in mnoge zapreke, vse besne m zahrbtne n ap J

zagriznjencev, ki hočejo imeti totalitarni monopol na usmerjanj* j,

„ja v slovenskih delavskih vrstah v Amenks, premaguje naš l w
J  . . .ranih, katerih zivljcnske interese in katerih id ea | e

in  , sodelovanjem onih. katerih živi,en,ke i,
leno in ne boječ se zamere m klevete, bran. mjcit,

Ta pomoč, moralna in materijalna se mora z ozirom na .
ooiožaj v svetu povečati. Sodelovanje pr, obrambi edinega
s, a  mora postati še večje in še odločnejše tud, z ozirom na kri^

“Naprej” mora postati večji, boljši in vplinejii, “Naprej” „
v središče za poživitev vsega našega slovenskega progresiv^ ^
gospodarskega in kulturnega delovanja v Združenih državah .

Priprave za boljše organizirano kampanjo pred prvo obletnicoJ:
so v teku. Po naselbinah se sestajajo prijatelji lista in sestavljajo J?
predloge za kampanjo. Okrožne konference, katerih namen je,
delovanje in ga enotnejše usmerit,, se sklicujejo. Duh naše drug* k*T
ccr “Pustimo nergače in kritikastre naj rjovejo in sikajo kakor •
do! Ne s brezplodnimi prepiri in zabavljanjem, z resnim delom na J'
jih delavskega protifašističnega udejstvovanja delujmo za dos*j 0  j 1 *
enotnosti v boju s fašizmom in reakcijo” — preveva aktiviste ^ ^
središčih in bo rodil rezultate, ki jih vsi želimo in pričakujemo. ™

Kratka tri tedna imamo do otvoritve velike kampanje, ki naj i
oktobra, do prve obletnice izhajanja tednika, ,>oloži trdne temelje u£
listu in gibanju, ki se formira ob njem. V tem času naj nam prijatejjjL
sporočijo svoje predloge in nasvete za čim uspešnejšo kampanjo, ^
naj nam svoje želje in tudi svojo kritiko. Uspeh bo odvisen tudi od te.v
bomo uspeli razgibati in aktivizirati za delo one številne prijatelje po t
binah, ki se s pisanjem in delovanjem “Naprcja" strinjajo, ki lepjj;,
ali drugih razlogov držijo v pasivnem ozadju.

Ni pa vse ležeče na organizacijskih pripravah. Nič manj ni vaiu-
litična priprava, objašnjevanje smernic in ciljev “Napreja", propagand,
ge in enotnosti za skupen boj proti reakciji in fašizmu, za kruh, mir i j
bodo. — Za te principe je treba pridobiti, ta načela je treba napraviti zii
no last nas vseh slovenskih delavcev, brez razlike strankarskega ali i«s
prepričanja.

Dobra priprava kampanje pomeni pol uspeha. Na zamujajte čaa,
15. julija moramo biti gotovi z načrti in pripravami, za zmagovito oUt
protifašističnega tednika “Napreja”.

NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI

(Imena onih, ki tega ne želijo, ne objavljamo.)

NOVI:

Cleveland, Ohio: Seme Louis, Zalar Rosi; Ridgewood, N. Y.: k
I rank; Mc Donald, Pa.: Vojčina Anton. Vrček Anton: WiIlock, Pa.:i
John; Toronto, Canada: Hajdinjak Regina.

PONOVNI:

Cleveland, Ohio: Globokar Jos.. Janša Anton. Petrich John, Zskffl
Nosan Joe. Žnidaršič Anton. Stefe John. Leonard J. C.. Slabe Frak. L

' N V k J d°*‘'  !^, lZ J ° hn ' Hribar John: Delroi »- Troha A.; *
r  N ' Y " D Ber '° k Thomas - Gkuar Ant., Križman P.. Shager F.. Urbači :
McD™i/p : C « ar  John F.; Pittsburgh, P... Bukovinsky John, Zri
McDonald, P a . :  Terpm J.; VVillock, Pa.: Drašler Mary. Maček Jo**
r.. oturm Anton.

POGLEJTE NA NASLOVNI LISTEK, V EVROPI BO SLABA h

tam je zabeleženo, do kedaj imate na- Medtem ko se v Združenih
rocmno poravnano. Ce vam je že po- P r 'čakujc bogata žetev, kaze
tekla, ne odlašajte in ne čakajte za-' pi let 'na zelo slabo. Največji
stopnika, ki morda ne pride. Pošljite bo ^° ' mc * e  Nemčija in Italija,
naročnino sami od sebe. Ce vam je v dobrih  letih ne pridelajo do’
posta ali banka preveč od roke, lahko I za  Prehrano svojega prebivat

denar vložite tudi v kuverto b pošlje- - "

te s,pismom. ko PREČITAŠ NJ

caujj škodlpv '" Ali bodo tudi Hiti,
Gobbels m Gorii
kruh?

er,

črni

n-.7| V anglea ‘ em  ™ dnika  Markham je
nastala strašna eksplozija, ki j e  ubila
'9 in ranila 86 rudarjev.

V Pljutu se kolportira vest da
■majo ptujski Nemci že sestavljeno h.t-

razo 6 , , Vla ? n °" liM °' « kateri h
razn, odvetnik, b poznani krvosesi
slovenskih kmetov.

— Po obmejnih slovenskih krajih sc

Pojavljajo razb prodajalci blaga in

erj vsti 1 ; 5 ,° Pa V fesnici  Pečani hit-
Smir *— Hajha. S slo-

— Obmejni slovenski krneti L u-

».Mi piS 7TdX'ci“h

^ več smeli saditi in sejat^k*'jf 33

V mesecu anrilu «« v.  • •
^___!!^l^japonskih pilotov.

ZAVRZI!

POD.U G
ALI

Pilone: 505

FRED W

MEN''S S

Clothes Made-:
Miners' Si
TIMMINS,

JunoNAiir *Dvnrrtstt c

A UJTIX EACS PATJJJ

KlitLnd Like. OnUiio
<< Go»l RAW.

Telepl
Office: 663

Dr. Harry t

ZOBNI ZI
Sobe štev. 2 Ir
Metropoli'

Kirkland

WE 8ERVE  — • -ER AND L.O “ lI L .o
300 NORTH L.VERNots MrS ' ^ 2 9848

-- DETR