po«aiyiezna številka stane 1 dinu Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta tO dim, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. irren Jugoslavije: Celo leto 140 din. ise-Mfi ali oznanila se zaračunajo po dogo’ jruj pl večkratnem inseriranju primeren popust l^pravnlžtvo sprejema naročnino, ins rate ln reklamacije. STRA Heodsissn politigli list sa slovensko Ijodstvo wsm *7* žitev. Maribor, cine IO, januarj Poštnina plačana v gotovini, STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru. Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mort govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ui% Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosilk Telefon tnterurban Št 115. i :,etnili XVII. Vladin porai. S sklepom zagrebškega sodnega senata, da se ustavi bazensko postopanje proti poslancem HRSS, je končana prva etapa obznane. Ob zaključku te prve etape je doživela PP vlada tale poraz ter je dobila tako moralno zaušnico, da bi se nikjer drugje na svetu ne mogla in ne smela več držati na površju, ampak bi hitro odstopila s priznanjem, da je napravila veliko napako, glede katere pa izvaja pošteno in redlno vse konsekvence. PP vlada pa ni taka, kot so druge vie de v kulturnem j svetu. PP vlada se po moralnih obsodbah in klofutah samo j obriše ter nadaljuje svojo nasilno in nekulturno politiko, j pa naj padajo obsodbe domačega in tujega sveta ter povrh j še sodišč na podlagi zakonov, ki so temelji države. Človek i dobi utis, da ie ta vlada vedno v sporu z zrkoni in s pravo- ; sodstvom. Obznano proti HRSS je izdala brez pomisleka na obstoječe zakone in sodišča. Mislila je pri tem samo na podporo svojih političnih pristašev v raznih uradih in na ulici, katerim je poverila izvajanje obznane. Režimovci, pa naj si bodo policijski pisarji ali pa razgrajači, organizirani pri pri Srnao ali pri orjuni, so se tej -poveritvi v popolni meri odzvali. Poulični režimovec hujska in denuncira, režimovec v policijski pisarni pa ljudi zapira na veliko ter se niti malo ne 'briga za obstoječe zakone, ker jih ne pozna in ker ga režim uči, naj se briga samo za strankarsko politiko, ki javno naglasa svojo borbeno naperjenost tudi proti obstoječim zakonom. PP vlada kaže očitno svoje nasprotstvo do zakonov in do pravosodja. Poprej je mirno gledala in poslušala, kako se njeni pristaši zaklinjajo proti postavi, sedaj je pa že j tako daleč, da sami njeni člani dajejo izjave, ki omalova- j žujejo postavo, sodišča in sodnike. Režimski listi so pisali, j kako je pravosodni minister, Pribičevičev demokrat dr. E. | Lukirtič, pridobil člane najvišjega sodišča v Zagrebu na ; svojo -stran, — in nihče od vlade ni dementirai tega za j luti turno in pravno državo silno sramotnega in poraznega j poročila. Člani PP vlade celo pripovedujejo zastopnikom tfiska: Naj dela sodnija kar hoče, mi pa gremo naprej z našo obznano! Kam? — V nezakonitost, v anarhijo! — Režimovci, ki si izmišljujejo boljševička strašila, počenjajo večje nasilje, kot vsi ruski delavski komisarji proti svojim nekdanjim tlačiteljem. Ruska boljševička nasilja so bila razumljiva in upravičena reakcija na carsko okrutno nasilje, PP nasilje pri nas je pa naperjeno proti mirnemu in nedolžnemu ljudstvu s ciljem in namenom, da bi se pretiljudska klika obdržala na oblasti. Prav značilni- so sedaj glasovi režimskih listov. Indi- , rektno se priznava, da se je vlada silno blamirala z obzna- j no proti HRSS, ali bolje rečeno proti hrvatskomu narodu. Temu priznanju pa ne sledi zaključek, da bi taka vlada -morala odstopiti, ampak se pričakuje, da jo bo iz blamaže 4-ešii stol sedmorice z zavrnitvijo oprostilne odločitve sodnega senata. Sposobni, zavedni in resni sodniki pa- ne smejo reševati nesposobnih ministrov. Ministri naj gredoč sodniki pa naj -ostanejo. O vladnem porazu se tudi -po Srbiji mnogo govori in piše in za primer naj služi naslednje poročilo beograjske f Pravde«: »Odločitev sodišča predstavlja strahovit demani» vladnih trditev. Čim je postopanje proti HRSS prešlo iz policijskih rok v roke neodvisnega sodišča, čim sé je razpravo o njihovi krivdi preneslo pred sodišče, je bilo takoj -ustavljeno. Opozicija, ki niti enega trenutka ni verovala v vladno bajko in bajke njenega časopisja, in ki je ves obtožni materijal precenila -kot proizvod in potvorbo vladnih strank pred volitvami, je dobila zadoščenje od one strani, ki je najbolj pristojna, da izvršuje zakon. Teža položaja, v katerega je vlada zašla s tako odločitvijo pred notranjostjo in -inozemstvom, je jasno -očitana tudi v razpoloženju, -ki je vladalo v krogu vladinovcev, ko se je doznal sklep sodišča. Nerazpoloženje in ogorčenje sta se jim brala z obraza. Ne samo, da je njihova protibrvatska akcija presekana, da je z njo cel sistem vladnega terorja preobrnjen, ampak ta odločitev predstavlja vso mizerijo vlade nasproti narodni svobodi. Vlada bo poskušala izvršiti pritisk -na sodišče, da reši svoj načrt. ,S političnega vidika je vlada pretrpela blamažo, kakoršna je redka v, zgodovini najreakcijonarn ijših režimov. Njeno moralno in politično bankerotstvo je popolno. Kar je najvažnejše, to ni sramota, ki je padla na njo v očeh naše javnosti, temveč sramota, ki je padla na državo, v -kateri sedijo na vladi ljudje, ki po izmišljenih trditvah kujejo zaroto, se poslužujejo krivičnih obtožb, da dosežejo svoje namene. Insceniran je velik veleizdajniški proces. Izvedenec v hrvaškem vprašanju nam je prinesel novo veliko sramoto. politični položaj. Izjava dr. Trumbiča. Glede zadeve s -potnim listom je izjavil dr. Ante Trumblč novinarjem: »Notranji minister na mojo brzojavko ni direktno odgovoril, nego je podal časnikarjem izjavo, ki bi imela značiti indirektni odgovor. Iz tega odgovora izhaja, da mi on ne dovoli potnega lista in da je on ukrenil, da mi je bil potni list odvzet. Èef zagrebške policije je pa na moje direktno vprašanje izjavil, da je on sam izdal odločitev, da se mi odvzame potni list. V odgovoru notranjega ministra se nahaja ideja, o kateri bi èloyek ne verjel, da jo je izrekel aktivni minister. Maksimovič hoče, da sodiš te sodi na podlagi tega, kar mu servira obtožnica, zagovorniku pa ne dovoli, da bi mogel nabrati nova sredstva za obrambo. Načelni temelj- kazenskega postopanja je, da sta obtožba in obramba enakopravni. Kakor ima obtožba pravico, da predloži sodišču vsa kažnjiva dejanja in dokaze za to, enako ima tud: obramba pravico, da -predloži sodišču dokaze, s katerimi se more pobiti obtožba in dokazati nedolžnost obtožencev. Sodišče je dolžno, da ovažuje dokaze obrambe enako kot dokaze obtožbe. Poleg sodišča mora tudi državna uprav na oblast spoštovati to pravico obrambe kakor tudi obtožbe ter ne sme preprečiti obrambe v vršenju njene zakonite pravice. Notranji minister gazi s svojo izjavo to osnovno načelo sojenja in s tem, ker meni zabranjuje, da bi mogel na postaven način iti preko meje, zlorablja oblast, ker brez zakonite podlage omejuje obrambi vršenje njenega prava. Aretacija skupščinskega tajnika. V sredo so v Beogradu aretirali poslanca HRSS in tajnika narodne skupščine,Rude Bačiniča. Na -policiji so mu p-okaizali brzojavko, s katero zahteva sodišče v Splitu njegovo aretacijo. Od policije so ga vodili žandarji z nasajenimi bajoneti, na kolodvor. Ljudje so začudeno gledali to eskort-o ter so kmalu zvedeli, da tako- odhaja zadnji hrvatski poslanec iz Beograda. Na kolodvoru sta bila slučajno tudi poslanca Djoka Popovič, demokrat, in zemljoradnik Miletič. Poslanec pop Djoka Popovič je porabil priliko ter je zbrani množini držal govor o nasilju režima. Bsčiničev protikandidat v Dalmaciji- je minister. Drinkovič in se -domneva, da se ima temu zahvaliti za aretacijo. Režimsko hujskanje na upor in umor. Po zidu in po hodnikih zagrebške sodnije so se pojavili v velikem številu letaki s sliko obešenega Radiča, spodaj je bilo -pa tiskano, da je treba z Radičem tako končati, če bi ga sodnija izpustila. Pravijo, da so te plakate napravili v uredništvu in tiskarni režimskega glasila »Riječi«, od strani oblasti pa ni videti nobenih ukrepov proti hujskačem. Po svetu. Finančne zaifrZgè fUiìttùnije. Rumunska vlada je odjposlala na generalni sekretarijat Društva narodov spomenico, v kàleH prosi Društvo narodov, da nakloni Rumimski finančno pomoč. Spomenica navaja med drugim: Društvo narodov se je z uspehom zavzelo za premagane države, tako za Avstrijo in Madžarsko, katerima je pomagalo s sanacijo njiju državnih financ in gospodarstva. Dolžriost Društva narodov je, da finančno podpre tudi zavezniške male države, v tako akcijo je celo obvezno. Nova vlada v Nemčiji. Dr. Luther sestavlja desničarsko vlado iz ljudske stranke, nacionalistov, bavarske ljudske stranke in centruma. Obvestil je državnega predsednika, da bo ta vlada lahko brezpogojno računala na podporo obeh ljudskih strank in nacijonali-stov. Zbilžanje Francije z Rusijo. V nedeljo je bil sprejet pri sovjetski vladi v Moskvi prvi francoski poslanik Jean; Herbetle, Do Rige so se mu pripeljali nasproti visoki uradniki ruskega komisarijata za zunanje zadeve. Francoski poslanik je bil v Moskvi sijajno sprejet in od ljudstva navdušeno pozdravljen. Nova zunanja politika Amerike. Pod novim državnim tajnikom Kelloggom se bo zunanja politika Amerike precej spremenila zlasti še rgdi tega, ker bo imel na njo mnogo vpliva senator Borah, ki je bil izvoljen za predsednika senatne komisije. Glavne točke Borahove zunanje politike so: 1. Izprememba politike napram Rusiji. 2. Nova razorožitvena konferenca na morju. 3. Sklicanje svetovne konference v svrho kodifikacije obstoječega mednarodnega prava kot predhodnica za soudeležbo Amerike v svetovnem razsodišču. 4. Sklicanje dolžnikov in upnikov k skupni finančni konferenci glede vojnih dolgov. Železniška nesreča v Nemčiji. Na postaji Herne pri Bocbumu -v Nemčiji se je dogodila strahovita železniška nesreča. Brzovlak je zjutraj zavozil v osebni vlak, ki je bil ravnokar pripravljen na odhod iz postaje. Osebni vlak je bil poln delavcev, ki so se vozili v bližnje industrijske revirje. Udarec obeh vlakov je bil strašen. Vagoni osebnega vlaka so bili -popolnoma zdrobljeni* postavljeni drug vrh drugega, ali pa vrženi s tira. Izpod; ruševin so privlekli 23 mrtvih in 50 težje ali lažje ranjenih. Nesrečo je zakrivila silno gosta megla* radi česar strojevodja ni opazil signala. IM!« k" ottico v ono Skr niico ! Pod ključ z nasilniki! Današnji režimovci imajo -zadnje mesece polna usta besedi o zakonu o zaščiti države. Očividno si domisi ju je jo, da je ta zakon po svoji vsebini naperjen le proti organizacijam, -ki se družijo v protirežimski-h vrstah. Res je sicer -povod, da je ta zakon nastal, izšel iz komunističnih vrst, a naperjen pa v resnici vsebinsko ni samo proti komunistom, marveč .tudi -proti vsakemu, ki ščuva zoper državna oblastva, ali vobče, da se ogroža javen mir ali spravlja v nevarnost javni redi Zakon je naperjen -tudi proti vsakemu, ne samo komunistu ali anarhistu, ki nagovarja druge, da je treba izpremeniti politični ali ekonomski red v državi s hudodelstvom, nasiljem ali kakoršnimkoli terorizmom. Zakon je nadalje naperjen tudi proti onim, ki organizirajo in podpirajo udruženja, ki imajo namen, delati propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali nelegalno in neparlamentarno prilaščanje oblasti. Gospodom okoli režimskih strank bi človek pač svetoval: »Ne kličite vraga!« Ne pozabite, da tudi vi že davno spadate pod ostrino tega zakona in se le čudimo, da vas že davno marsikaterega izmed vas državni prav-dni.k ni zagrabil. Vi si upate javno po časopisju propagirati nasilje in pozivati javno po raznih skupščinah na polašča-nje -oblasti nezakonitim in.neparlamentarnim zotom. Le prečit afte si razne številke »Jutra«, »Slovenskega Naroda«, »Orione« itd. Po obnašanju režimskih strank, samostojnih demokratov in Pašičevih radikalov v preteklem letu i-n osobito v zadnjih mesecih moramo celo po vsebini zakona o zaščiti države iti tako daleč, da moramo -izfaviti, da ste baš ti dve organizaciji organizaciji nasilja, ki hočete s terorizmom in nezakonitim potom -polastiti se državne oblasti Ti dve politični organizaciji s svojo orj-uno in Srnao. vred po svojem javnem nastopanju in udejstvovanju že davno spadajo po-d ostrino zakona o zaščiti države, osobito pa nekateri posamezni- pripadniki teh strank, ki- si upajo jav-no propagirati nasilje in nezakonito ter neparlamentarno polastitev državne oblasti Zakon o zaščiti dTžave je celo tako strog, da ogroža z 2Gletno ječo celo one, ki se aktivno ne udeležujejo zgoraj navedenih hudodelstev, marveč le vedo, da se pripravljajo n. jpr. hudodelstva1, -da je treba spremeniti politični ali ekonomski red v đjjfevi s hudodelstvom, nasiljem ali s kakor-Inimkolim terorizmom. Kdor je torej poučen o namerah, katerekoli organizacije ali katerihkoli posameznikov, da hoče kdo z nasiljem ali terorizmom spremeniti politični ali ekonomski red v državi, pa talcih nameravanih hudo-' dejstev pristojni oblasti ne iavlia, jg kažnjiv po členu 2^ navedenega zakona. Kdor torej pripravlja v naši državi-nasilje pZ italijanskem' fašisroVitkem vzorcvc ali kdor za take priprave ve, pa jih Ih? jav' pristojnem dhlastvu V zasledovanje, se j-e pregrešil zoper zakon o zaščiti države. »C?®* ni tega zakona pa ne zapadejo «amo navadni državljani," ampak nič manj tudi državni organ* četudi sedijo še na tako visokih mestih. Pri funkcijo n ar jih države bi se moralo celo smatrati še kot posebno obtežilno, ako ti, -ki so v prvi vrsti poklicani čuvati zakon in red v državi, pripravljajo nasilja in nezakonito prilaščevanje državne oblasti. Hudodelstva, učinjena v smislu zakona o zaščiti države zasledujejo kot javna hudodelstva državna pravdništ-va. Državna pravdništva pa žalibog niso neodvisna, kakor sodišča, ampak le podrejena ministrstvu pravde. Ako jim to ministrstvo naroči, da morajo gotova dejanja kazensko preganjati v smislu zakona o zaščiti države, jih m-orajo- preganjati. Ako jim pa minister pravde naroči, da ne smejo -preganjati -dejanj, ki objektivno tvorijo hudodelstvo o zakonu o zaščiti države, pa mora državno pravdnišivo ubogati. V tem pogledu opažamo v tem zakonu veliko pomanj kljivost, da v zakonu ni ustanovljena vsaj subsidiarna obtožba za vsakega državljana naše države zoper vsakega, ki se prekrši zoper ta zakon. Po našem obstoječem kazensko-prevdnem redu je subsidiarna obtožba mogoča le tam, kjer ima kdo privatnopravno škodo vsled hudodelstva, učinjenega v smislu zakona o zaščiti države. Ako torej kdo ni privatnopravno bodisi na premoženju, bodisi na zdravju po hudodelstvu v smislu zakona o zaščiti države oškodovan, ni upravičen preganjati kazensko krivca, ako ga državni pravdnik noče. Imamo pa vendar toliko slučajev, pri kojih so kake osebe na svojem premoženju ali zdravju oškodovane po hudodelstvih zoper zakon o zaščiti države. Zdi se pa, da si prizadete osebe niso na jasnem, da smejo v tem slučaju subsidiarno preganjati sami brez državnega pravdnika hudodelce v smislu zakona o zaščiti ■države, pa naj si' bodo hudodelci, tudi iz vrst državnih funkcionarjev. Beležiti pa moramo točno razna nasilna dejanja in pozive k nasilnim dejanjem v smislu navedenega zakona. Saj nobena vlada ni večna, kdor se je kot državni funk-cijonar prekršil zoper navedeni zakon ali zanemarjal svoje ! dolžnosti pri izvajanju tega zakona, še lahko vedno pride j do zaslužene kazni. Saj taka hudodelstva tako hitro ne zastarajo. Opozoriti pa je na ta zako.niravmo sedaj ob pred- 1 stoječih volitvah. Kdor izvaja nasilje zoper volilce, da se ne bi smeli svobodno posluževati svoje državljanske volilne pravice na ta ali oni način, da bi se z potvorjeno vo- litvijo prikopal do oblasti; je brez, dvoma kažnjiv po tem aajcomi. Opozarjamo torej naše somišljenike, da točno beležijo vsako nasilje, ki meri na to, da se ta ali ona stranka nezakonitim potom prilasti vlade. Naučiti bo treba enkrat za vselej nasilnike, da po zakonu o zaščiti države niso kažnjivi le komunisti, ampak tudi vsi drugi teroristi in nasilniki; ki ogrožajo javni red in mir in ki se hočejo na nezakonit način polastiti državne oblasti. Gospodom nasilnikom pa priporočamo v njihovem lastnem interesu; da vzamejo v roke »Uradni list« z dne TI. avgusta 1921, štev. 95, kjer bodo našli vsebino zakona o zaščiti države in se lahko na lastne oči prepričajo, da ni kažnjivo po tem zakonu samo komunistično nasilje in propaganda, ampak še tudi marsikatero drugo nasilje, kojega nekateri gospodje režimskih strank izvajajo ali hočejo izvajati, predrzno zaupajoč v ljudsko potrpežljivost. Volilno gibanje. KANDIDATNE LISTE V MARIBORSKEM VOLILNEM OKROŽJU. Do dne 13. t. m., ki je bil zadnji dan za vlaganje kart-Üdatnih list, je bilo vloženih 13 Ust Posamezne liste so bäe vložene po temle redu in nosijo te številke: L Slovenska ljudska stranka — nosilec dr. Anton Korošec. IL Republikanska stranka — nosilec Stjepan Radič. Dl. Stranka malih posestnikov — nosilec Geza Mariner k Murske Sobote. IV. Narodni blok — nosilec dr. Pivko. V. Slovenska neodvisna gospodarska stranka — nosilec Franjo Zagorsku VI. Samostojna kmetijska stranka — nosilec Ivan Pucelj. VIL Pomunistična stranka — nosilec Ivan Makuc. VIL Komunistična stranka — nosilec Ivan Makuc. IX. Narodni radikali — nosilec dr. Rudolf Ravnik. X. Socialistična stranka Jugoslavije — nosilec dr. M. Korun. XI. Agrarni seljački savez — nosilec Alfonz Hribar. XH. Socijalistična stranka Jugoslavije in Kmečka delavska zveza — nosilec Vinico Mödemdorfer. XIII. Stranka Radičevih disidentov — nosilec Ivan Strbenac, urednik »Slobodnoga Seljaka« v Zagrebu. XIV. Lista Bratskega sporazuma — nosilec dr. Boža Markovič. Dne 14. 1 m. sta hotela kot 15. listo vložiti še neki Bole in Meznarič, a jo je predsedstvo okrožnega sodišča zavrnilo kot prepozno vlotženo. Usodo ustavitve bo delil za »Domoljubom« kot prvi »Slovenski Gospodar.« k najbolj zanesljivih virov smo zvedeli; da stika naš veliki župan dr. Pirkmajer pri privatnih strankah po Mariboru in 'išče številke »Gospodarja« od prevrata do danes. Ko bo enkrat imel ta materijal, bo po vzgledu ljubljanskega dr. Baltica iskal dlake v jajcu in izbral iz vseh povojnih letnikov članke ter notice, na katere N lahko naobmil oni ustavni paragraf, ki govori o ■užnji do države kot celote in o vzbujanju plemenske mržnje. Vse to bo našel g. Pirkmajer in potem bo pritisnil na policijo, ki bo podpisala že od velikega župana sestavljeni odlok o ustavitvi. Na obustavo »Gospodarja« smo tudi v JiSfiboru ravno tako pripravljeni, kakor so bili v Ljubljani na policajdemotkratski zamah po »Domoljubu.« G. Pirkmajer si naj eno zapomni, da je »Gospodar« skoro 60let-nik in ima v tej dolgi dobi največ zaslug za utrditev slovenstva na Štajerskem in ga ima vsaka poštena slovenska hiša na Slovenskem Štajerskem. In dr. .Pirkmajer bo pod Jugoslavijo prvi, ki se bo upal stegniti roko po riajstarej-šem slovenskem listu med štajerskimi Slovenci? Lep »dokaz« zaupanja samostojnih demokratov v zmago Narodnega bloka v mariborskem volilnem okrožju. Že veckrät smo beležili, kako presneto slaba da prede mariborskemu »Taboru« v gmotnem oziru. Finančne stiske so ga skrčile na bori dve strani in tedaj je reva jetična lagal, da se krči iz tehničnih ovir. Pred kratkem se je zopet zbiralo pri petičnih žerjavovcih na Slovenskem Štajerskem za vzdrževanje »Tabora«, a ta zbirka ni vrgla niti toliko, da bi se listič lahko držal do volitev, ker potem bode itak izdahnil. Umiranje »Tabora« je lep dokaz zaupanja Žerjavove gospode v zmago Narodnega bloka. Marsikdo si bo pa mislil pri pogledu na umirajoči »Tabor«: Zakaj mu neki ne nakloni g. Žerjav leka iz kakega svinčenega ali šum-skega fonda, saj je vendar minister za šume ter rude, kjer ’e strankarska eksploatacija najlažje mogoča?! G. Žerjav bi tudi »Tabor« denarno ozdravil in mu pomogel na noge, a je seveda pokazal svojo slabost že tedaj, ko še Žerjav ni bil pri državnih šumah in rudah in sedaj bi vsa javnost kazala na dr. Žerjava in mu upravičeno očitala, da je dvignil z mrtvaške postelje »Tabor« na državne stroške. Po-živlienje še jedva dihajočega »Tabora« bi preveč očitno duhtelo po korupciji in tega dejstva se zaveda sicer strankarsko zelo radodarni g. dr. Žerjav. Dnevi tovariša »Tabora« so torej šteti! Aljančičeva špekulacija z društvom najemnikov. Kakor šele v zadnjem trenutku zvemo hoče gospod oberst Aljančič na vsak način izrabiti društvo stanovanjskih najemnikov za njegovo že vnaprej ponesrečeno kandidaturo. Mož je uvidel, da ga kot kandidata ne marajo ne vpokojenci, še manj pa invalidi in da m sidren, če mu do 8. februarja ostanejo zvesti vsaj vsi Tisti ki jih je z obljubami pridobil na listo, Zato se tembolj krčevito naslanja na društvo stanovanjskih najemnikov in to tudi za slučaj, da ostane kot višji oficir on sam sebi mož-beseda in na noben načm ne prevzame več predsedstva v tem društvu. Zadnje dni se je pričela tajna agitacija, da se na nedeljski občni zbor > spravi čim največ Aljančičevih pristašev tudi iz radi- ikalne stranke. Značilno za odkritost g, predsednika Aljančiča je, da skrbi za to, da vplačajo članarino za 1 preteklo leto vsi, na katere se zanaša, da ga bodio volili vsaj za predsednika društva, med tem ko hoče izključiti vse one člane, pri katerih ni dal pobrati članarine in ki so pozabili plačati za drugo polovico pretečenega leta. Slučajno lahko na drugem mestu dokažemo, da smo odkrito želeli, da v tem društvu nastane mir in red. Ker pa vidimo, da g. Aljančič na vsak način hoče društvo izrabiti za svojo politično avanturo, bomo ne glede na izid tega občnega zbora storili vse potrebno, da vržemo politiko iz te socijalne organizacije in s politiko vred tudi vse, ki ž njo okužujejo to društvo. Liberalni učitelji naj pripomorejo špijohu dr. Pivku do zmage. Prejeli smo tale agitacijski ferman: Tovariši! Volitve so pred durmi! Naša narodna dolžnost je, da se vržemo v volilni boj z vsemi silami. Nosilec' liste v mariborski oblasti je dr. Ljudevit Pivko, ki ni ie državni nastavljene«, temveč je celo našega stanu —. je tudi učitelj, ki bo brezdvomno najbolje zastopal naše interese v našem smislu. Zato moramo agitirati za njega in narodni blok vobče tiho, marljivo in vztrajno od osebe do osebe, kajti sedaj gre tudi za naše narodno in državno edinstvo. Letos nas je bičal tri mesece par. 71. v rokah najhujšega sovražnika naprednega učiteljstva. Za slučaj predrugačenja državne uprave pa nas bo naravnost pobijal. Zato tovariši, zdaj vse druge pomisleke na stran, storimo, kar je naša pijonirska dolžnost. Zdravo! Šijanec. — Ravnokar pribiti agitacijski letak so prejela šolska vodstva uradno — poštnine prosto, Liberalno učiteljstvo bo torej storilo vse, da pomore italijanofilu dr. Pivku do zmage. Dr. Pivku povemo na uho: dosedaj še ni bil nikdar na Slovenskem izvoljen poslancem oni kandidat, za kojim so se pehali liberalni učitelji. Ako agitira napredno učiteljstvo od osebe do osebe za Pivka, je to ravno tako, kakor bi mu ta gospoda že vnaprej zabijala žreblje v njegovo politično krsto. Vneti agitaciji liberalnega učiteljstva za tovariša Pivka se ne čudimo, ker italijanski špijon in bivši nemškutarji in štajercijanci spadajo itak pod skupen klobuk. Kaj sta sklenila 19. novembra 1924 bivši italijanski špijon dr. Pivko in mariborski Žerjavovec dr. Franjo Lipoid? Ta z žerjavšeino preplavljena pogodba se glasi: »Midva podpisana dr. Ljudevit Pivko, profesor in dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru, sva danes pod častno besedo sklenila sledeči dogovor: Jaz popisani dr, Ljudevit Pivko se zavežem za slučaj, da bom dne 8. februarja 1925 kot nosilec liste narodnega bloka izvoljen poslancem, takoj odstopiti mandat v korist sopodpisanega srezkega kandidata Maribor levi breg—Dolnja Lendava g. dr. Franja Lipold, odvetnika v Mariboru. Samostojna demokratska stranka pa se po sopodpisanem predstavniku in predsedniku Samostojne demokratske stranke v Mariboru zaveže za odstop mandata v roke dr. Lipolda izposlovati dr. Pivku najdalje do pričetka šolskega leta 1925-26 mesto ravnatelja na moškem, v podrejeni vrsti pa na ženskem učiteljišču v Mariboru. Maribor, dne 19, novembra 1924. Dr. Ljudevit Pivko m. p. Dr. Franjo Lipold m. p. — To polica jde-mokratsko pogodbo si mora do pičice vtisniti v spomin slovenski volilec, ki je groti koruptni žerjavščini. Kako skrbno molčijo, žerjavova gospoda je kakor znana, presnelo gostobesedna.. TI gospodje znajo zagovarjati: laž. korupcijo, razne lopovščine ter nasilje prav na dolgo ter široko. K<> smo pa mariborskim žerjavov -cem' poi.irli po nos pogodbo Lipold—Pivko, so na brzo roko skrpucali skupaj za »Tabor« en demanti ter dve izjavi in* sedaj si mislijo: dovolj zagovora, saj več ga itak nero cremo podati. »Tabor« in »Jutro* sedaj mcl-Ćita o celi pogodbi kot gioì, in kdor molči, ta sam potrjuje. Javnost je itak bila uverjena o istnrtcsti te pogodbe takoj po naši objavi, a čudno se jej zdi, da se Žerjavova gospoda iz cele afere ne skuša izvijati na bolj dolgovezen način. Taboriti in jutrovci so v velikem strahu, da bi mi pri daljši razpravi o Pivko Lipoldovi pogodbi ne navedli tudi prič, ki so imele ta »dokument« sramote v rokah. Boljše torej molčati, sicer bi si Žer-javovci lahko še bolj osmodili svoje umazane roke. Pometajte pked lastnim pragom! Po poročilu »Tabora«, »Jutra« in »Naroda« so govorili zadnjo nedeljo na Pobrežju pri Mariboru agitatorji za dr. Markovičevo listo bratskega sporazuma. Med govorniki je bil tudi mariborski gospod profesor Ribarič. In bas radi tega,, ker je gospod Ribarič kot profesor priporočal listo bratskega sporazuma in ne ono špijona Pivka, smatra dr. Žerjavovo časopisje ta Ribaričev nastop kot nekaj gnusnega in vzklika: tak človek (namreč g. Ribarič) naj bo vzgojitelj mladine! O g. profesorju Ribariču vemo, da je izborna učna moč, poštenjak, požrtvovalen rodoljub in neustrašen borec za zmago ideje bratskega sporazuma in ravno sposoben in čist značaj kot g. Ribarič spada na mesto mladinskega vzgojitelja. Poglejmo pa sedaj samo par Žerjavovih vzgojiteljev naše mladine, na primer g. direktorja Voglarja in dr. Pivka. Voglar je večkrat nastopil kot govornik s kletvami na vse pošteno v takem tonu, da so se nad njegovimi besedami zgražali celo policajdemokratje. Voglar je po listih na zahrbten in rovtarski način blatil svoje stanovske tovariše in bivše predstojnike. Voglar je znan, da mu je morala španska vas itd. A vkljub vsem tem duhtečim cvetkam iz Voglarjevega gnojišča se je ta mož priplazil po Pribičevič-Žerjavovi zaslugi do časti direktorja zavoda, na katerem se vzgajajo vzgojiteljice naše mladine. Dr. Pivko širi še danes med nežno mlaaino oboževanje izdajstva in špijonstva. G. Ljudevit se je vedno kazal na zunaj v besedah kot kristalno čist ter nesebičen značaj, ä v resnici pa je čisto navaden špijon in zahrbten ko-ritar kakor Voglar. Tudi dr. Pivko bi se rad priplazil ^ do mesta ravnatelja na ravno tako umazan način, ka- ! kpr je to že dosegel njegovin njega vredni koiega Voglar. G. Žerjavove!, predno skušate stresti prah raz mož, ki so predstavitelji stranke bratskega sporazuma I preglejte poprej rajši svoja lastna gnojišča---------- j Mladinski vzgojitelji kot Voglar in Pivko se dobijo samo v Žerjavovih vrstah. Moderna agitacijska taktika za te volitve. »Jutro«, »Narod« in »Tabor« najbolj peče, ker ne zvedo po časopisju prav nič o našem volilnem gibanju, žerjavova klika dobro ve, da SLS tudi pri teh. volitvah vrši svojo agitacijsko dolžnost, a seve ne na' hrupnih shodih, ampak na zborovanjih, kjer se dela mirno, stvarno ter uspešno. Gospoda krog Žerjavovih listov nas vedno poziva naj stopimo z našimi shodi na pian — — Le počakajte do 8. februarja, ko bomo res stopili na plan in tedaj boste videli, da je modema agitacijska taktika pod PPŽ režimom zmagovito uspela na strogo omejenih shodih, kjer so naši poslanci in politiki zagovarjali politiko naše stranke pred resno prevdarnimi možmi, ne pa pred od režima plačano ter najeto sodrgo: Žerjavovci si naj dobro zapomnijo, da so se v svetovni vojni res zmagovite bitke doigrale ne na planotah, ampak v strelskih jarkih, ki so bili precej globoko izdolbeni ali v skalo, ali pa v mater zemljo. Le mirno počakajte do 8. februarja in la dan bo cekinarje krog žerjava minila radovednost: kako, kedaj, in kje je v tej volilni borbi zborovala SLS. Ali je res g. Drofenik? V Št. Jurju ob juž. žel. se javno govori, da je gospod Drofenigg dne 10. t. m. napajal z vinom nekaj fantov, kateri naj bi ga spremljali na shod v Št. Lovrenc. Ker pa so se reveži preveč navdušili pri božji kapljici, so morali proti svoji volji ostati doma. Pravijo, da so večkrat v presledkih klicali »urha« na pomoč. Nesrečen je že 10. januarja, kakšen šele bo 8. februar, gospod Drofenigg?! Domače novice. Prva žrtev dr. Žerjavove »tiskovne svobode«. Žerjavovo časopisje pri vsaki priliki povdarja svobodno solnce,. ki sije nad listi v mladostni Jugoslaviji. Da, da, to solne« je vedno in čisto temno mrknilo, kadarkoli sta se preri la do oblasti brata: Pribičevič in Žerjav. — Pod Pribfčevič-Žerjavovo vladno ero smo dan na dan doživljali konfiskacije in obustave listov. Te dni se je mu dii v Ljubljani zopet dr. Žerjav in namen njegovega prihoda je bil: pritisniti najprej na policijsko oblast, da začne ta’ z obustavo opozicijonalnega tiska v Sloveniji. Prva žrtev dr. Žerjavovega evangelija o nesvobodi tiska je postal na Slovenskem najbolj razširjen Ust »Domoljub«. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je z dne 13. t. m. prepovedalo nadaljnje izhajanje »Domoljuba«. Kot utemeljitev ukinitve »Domoljuba« navaja ljubljanska policija »Domoljubove« članke ter notice iz let: 1922, 1923, 1924 in 1925. To je seve utemeljitev po dr. Žerjavovem zakoniku, katerega priznavajo In še to na videz samo Žerjavovci. »Slovenec« zagotavlja vse »Domoljubove« naročnike, da tudi radi ustavitve ne bo oškodovan prav nobeden. Dr. žerjav je pustil ustaviti ta kmetski list samo radi tega, da bi lažje v kratki pred-volitveni dobi usilil po deželi svoj pljuvalnik »Domovino«. Prva žrtev dr. Žerjavove tiskovne Svobode je postal »Domoljub«, njegovi usodi bodo sledili v kratkem čgsu pred volitvami še tudi slovenskoštajerski listi, ki so trn v peti dr. Žerjavovi kliki. Volilci se za vse te protizakonite ustavitve ne bodo zmenili, ker prav vsi dobro vedo, zakaj da nam gre na dan volitev 8. februarja 1925. Tudi brez listov naše pošteno slovensko ljudstvo ne ik> pripognilo kolen pred agromerkurjem. katerega je že radi goljufije držala za vrat roka pravice za 6 mesecv, a se je zaenkrat še— izmuznil-------- Ta dva znata! Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Prvi dan poslovanja okrajnega odbora pod ge-rentom Matijem Bračičem, oziroma podi njegovim kura-torjem dr. Gorišekom je bil dne 13. januarja 1925. Nesrečni dan. V uradu čakajo cestarji na svoje prejemke ih čakajo vozniki in dobavitelji prodca na svoje plači- lo. Dr. Gorišek in njegov tajnik Kuhar uradujeta. Nobeden ne ve, kam in kaj, ker nima nobene izkušnje v poslovanju okrajnega odbora. Ljudje odhajajo s povešeno glavo in so nezadovoljni in preklinjajo vse vrage in vse dohtarje. šentlenartska okrajna hranilnica pod novim ravnateljstvom. Okrajna hranilnica je poslovala danes, 13. januarja prvikrat pod novim, ne od ljudstva izvoljenim, temveč od milosti dr. GoriŠeka postavljenim ravnateljstvom. Pri likvidaturi sedi mlečezobni gerent Bračič, ki ne zna nič. Pri kasi sedi Gočevski Kramberger, ki ne zna nič. Knjigovodja Štukelj dela za tri, plačo potegne za enega. Ogromni naval ljudstva. Vsak hoče svojo vlogo dvigniti, ker ne zaupa ljudem, ki niso po božji in narodni volji, temveč samo po milosti dr. GoriŠeka in njegove gnadljive na teh stolcih. Ljudje ne pridejo na vrsto, gredo in pretijo. Dan maščevanja pa pride dne 8. februarja. Kaj nam poročajo o dr. Gorišekovcm gerentstvu od Sv. Antona v Slov. goricah? Tisti, ki so izbirali nove člane za okrajni zastop, so jih iz naše .župnije dosti nabrali. Toda čudno, da preko dveh občin niso videli nikamor dalje. Brengova in Cerkvenjak sta samo našla milost v njihovih očeh ter imata pet zastopnikov. Kaj pa Cogetince, Andrenci, župetinci, Smolinci, Stanetin-ci? Nimajo pripravnih oseb, katerih beseda bi toliko zalegla kakor enega Kukovca ali žimiča. To sla napredna gospodarja, držita tudi sama vse štiri vogie pri hiši. Zdaj bosta še pa delovala za blagor celega okraja. Ker Kukovec potrebuje včasih zelo široko cesto* bo zdaj lahko dosegel, da bodo mimo njega speljali posebno široko. Radovedni smo, kako bodo ti možaki se kaj za- • ‘ ; ■ * * . . 4..- 16. januarja 1925. STRAŽA. Stran 3. držali glede volitev. Ali bodo izpolnili nade, ki jih Gorišek stavi na nje. Naj povejo ljudem, da hočejo imeli šolske počitnice julija—avgusta in zmaga je njihova. Posnemanja vredna župnija. Obmejna župnija St. Ilj v Slov. gor. ima naročenih za celo leto 250 »Slovenskih Gospodarjev« in 20 »Slovencev.« Ta strankarska in na-cijonalna zavednost je res vsega posnemanja vredna! Poštni ravnatelj v Ljubljani dr. Janko Debeljak umrl. Dne 15. t. m. zjutraj je umrl v Ljubljani poštni ravnatelj dr. Janko Debeljak. Rajni je bil rodom Šta-jerc in sicer iz Malih Roden pri Rogaški Slatini. Po prevratu mu je bilo poverjeno ljubljansko poštno ravnateljstvo. Upihnila mu je luč življenja pljučnica. Čebelarska podružnica v Slovenjgradcu ima v nedeljo, dne 18. t. m., v gostilni pri Eichholzerju občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in nečlani, so uljudno vabljeni. Cerkveni tat v Ljubljani. Po ljubljanskih cerkvah se je že precej časa klatil nek mladi možakar, ki je pridno obiskoval vse oltarje in pobožno molil, ko pa ga ni nihče opazoval, je skušal z žico iz nabiralnikov izvleči, denar-. Prav posebno pogosto je obiskal frančiškansko cerkev, kjer je vsakokrat napravil najboljši plen. Nazadnje je opazila njegovo delavnost neka ženica, ki je opozorila policijo na tega tička. Detektiv ga je opazoval v cerkvi ter ga zalotil pri tatvini. Tat je po poklicu natakar, klatil se je pa že dolgo časa brez posla okrog ter se preživljal s tatvinami. Velik požar v Dolnji Lendavi. Te dni je zgorelo poslopje posestnika Ludvika Mpjžla v Dolnji Lendavi v Prek murju. Požar je uničil vsa gospodarska poslopja in stanovanjsko hišo, zgorela pa je tudi krma, vozovi, različno gospodarsko orodje in ena krava. Škoda se ceni na 60,000 din., zavarovano pa ni bilo nič. Vabilo k jubilejnemu romanju v Rim. Letos obhajamo sveto ali jubilejno leto. Ves katoliški svet se pripravi j,a, da pošlje svoje zastopnike v večni krm, kjer bo ob prestolu rimskega papeža središče vseh slovesnosti. Lavantinci, tudi mi smo povabljeni! Vzdignimo se! Udeležimo, se tudi mi lega romanja v Kolikor mogoče obilnem številu! Sveti oče sami nas vabijo. Ponuja se nam najlepša prilika —• kdo ve, bomo li še doživeli kaj sličnega — videti večno mesto Rim, ki je sveto vsakemu katoličanu, stopiti na tla, ki so, posvečena s krvjo krščanskih mučencev, občudovati največjo cet«cev na svetu, baziliko sv. Petra, počastiti grobova obeh svetih aprstoiov-prvakov, obiskati kaiakornbe, po proda od mestnega sveta primeren prostor pri Spodnjem Lanovžu po 11 D za kv. meter za zgradbo konjušnice. Zgradba mora odgovarjati stavbenim in zdravstvenim predpisom ter biti v skladu z mestnim regularnim načrtom. Mestna plinarna. Mestna plinarna izkazuje stalno pasivnost. Sklene se, plinarni zadelo 1924 odpisati znesek po 90.000 D. Cena plinu se zviša od 3.50 do 4.50 D za navadne odjemalce, za industrijo od 5 na 7 D. Izvoli se odsek za sanacijo plinarne. V odsek stopijo: Sirec, Kavs, Posavec, Leskošek in referent. Odseku za podjetja se istočasno naroči, da takoj revidira vsa mestna podjetja, ker je ravno plinarna pokazala, da se nobena kalkulacija točno ne vjerna. Industrija in obrt pa ima ravno na plinarni velik interes. Razne prošnje. Mesarju Gorenjaku se dovoli proli reverzu postaviti paviljon za izvrševanje mesarske obrti na Kralja Petra cesti jja mestnem svetu poleg Vošnjakove hiše. Očetom Lazaristom se ne more dovoliti iz zdravstvenih in stavbnih ozirov primeren prostor pri kapelici blizu cerkve sv. Jožefa za napravo pokopališča za očete Lazariste. Tozadevno se povdarja, da namerava hrib Sv. Jožefa uporabiti mestna občina za zgradbo vil in bi v slučaju obstoja pokopališča moralo mesto preveliko razdaljo od pokopališča zatratiti. Jadranska banka, ki se je ravnokar izselila iz Celja, je prosila, da se njen reverz napram mestni občini pri njeni zgradbi poleg hotela Evrope ne bi vknjižil.’ Na vsak način pa prosi, da bi se naj dovolilo, da se mora z zgradbo umakniti na regulačno črto šele takrat, ko se bodo umaknile vse druge hiše v zadevni ulici na to črto. Tej prošnji se ne ugodi in se vztraja pri vsebini podpisanega reverza, ki se mora takoj vknjižiti. Imenovanje novih ulic in poprave pri pokopališču. Nato se poimenujejo nekatere nove ulice ter se nadalje sklene prositi poštno upravo, da uvede telefonsko službo v Celju dnevno vsajf do 12. ure ponoči. Na predlog referenta za pokopališča se sklene takoj popraviti na mestnem pokopališču cesio oa gostilne Pišek do pokopališča ter dati pokopališču na razolago potrebno število delavcev, da izvršijo na pokopališču potrebna popravila. Obenem se sklene na bolnišničnem pokopališču popraviti pota in zgraditi vodnjak. Živinski sejem. Pri slučajnostih se sklene poživiti mesečni živinski sejem v mestu Celje na predlog g. Rebevšeka. Da se živina bolj privabi na sejem, se opusti za dobo enega leta pobiranje stojnine od prignane živine. Ker je bil dnevni red izčrpan, se je okoli 12. ure ponoči seja zaključila. Volilno razpoloženje v celjskem okraju za Slovensko ljudsko stranko je izborno. Vsi shodi kandidata dr. Hodžarja so se doslej prav dobro obnesli. Centralisti bodo pri teh volitvah kljub zlorabi zakonov in oblasti v celjskem okraju zopet slavno pogoreli, Policijski ples v Celju se je vršil preteklo soboto prvič v dvorani Union v Celju pod pokroviteljstvom velikega župana iz Maribora, odkar so demokrati pod firmo »Celjski dom« pobasali nemško hišo. Udeležba je bila sicer še dosti dobra, vendar se je opažalo, da se Nemci veselice niso udeležili, kakor tudi ne slovenski krogi, za kojih hrbtom so celjski samostojni demokrati »nacionalizirali« nemško hišo. Celjske Žerjavovce še bo polagoma bolela glava radi njihove strankarske pohlepnosti, ko bo treba hišo vzdržati aktivno samo z Žer-javovci, ki vedno bolj kopnijo, kakor pomladanski sneg. Značilno je tudi, da so Žerjavovi gospodje v Celju pri tej korupcijski aferi prezrli celjske slovenske kroge okoli Celjske posojilnice. Tem polom tudi lojalno popravljamo, da g. Kralj, ravnatelj te posojilnice ni pri tej akciji udeležen. Sicer pa bomo še v tej zadevi podrobneje govorili Umri je v Celju znani gostilničar, mesar in hotelir g. Franc Rebevšek, oče obč. svetnika Franca Rebevšeka ml. Velikanska udeležba pri pogrebu umrlega je pričala da je bil rajni oče spoštovan meščan v Celju. Bil je sicer nemško orientiran, vendar pa sicer ni bil zagrizen in so stari Slovenci v Celju našli v njegovi hiši zavetišče celo ob času najhujšega zaničevanja slovenskega življa. — N. v m. p. Ljudski oder v Celju, odsek Kat. prosvetnega društva, uprizori v nedeljo, dne 18. t. m., ob pol štirih popoldne v Narodnem domu v Celju kot svojo prvo gledališko predstavo »Materin blagoslov«, igrokaz s petjem in godbo v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic pri Goričar in Leskovšek, na dan predstave pa pri blagajni. Občinstvo opozarjamo na lepo igro in prosimo obilne udeležbe. Stanovanjski spor ali sporazum. VIL Zaščita najemnikov. Zaščito najemnikov se navadno smatra kot hčer sile vojnih posledic. Mi smo jo, četudi le mimogrede spoznali po njih pravih vzrokih za tako staro, kakor je zgodovina človeštva. Popolnoma napačna je misel gospodarjev, da so najemniki prostovoljna armada, ki se je sama poklicala v življenje samo za to, da sedaj po vojni greni življenje hišnih lastnikov. Najemniki so socijalna tvorba sužnjev, najpreje fizične (telesne), pozneje ekonomične (gospodarske) sile močnejših. Posebno la drugi močnejši kapital, ki je svojčas pod svojo streho vabil duhove, je danes v zadregi, ker se jih ne more več iznebiti. Ker se je vsled sile močnejšega spravilo v življenje in skozi tisočletja naravnost vzgajalo, da se ne da v enem letu, niti ne v enem deset- ali celo stoletju spremeniti, najmanj pa zopet spraviti s sveta. Za to resnico nam je najboljši dokaz Anglija, ki je že pred 100 leti pričela reševati stanovanjska vprašanje, pa si mora še danes pustiti dopasti zaščito najemnikov. V zgodovini najemnikov tiči še druga, globoko zakopana resnica, oziroma šiba, lei danes tako neusmiljeno tepe hišne lastnike tudi po drugih državah. Resnica je namreč, da nobena hiša, ki je kedaj iz kateregakoli vzroka vabila pod svojo streho najemnike, danes ne more biti izključno zasebna last gospodarja, temveč je v pogojih socijalnih razmer postala socijalna skupna dobrina — seveda ne glede pravne lastnine, pač pa glede uporabe. Pisec teh sestavkov je dolgo razmišljal od kod izvira to notranje globoko prepričanje najemnikov, da imajo pravico, oziroma nekakšno sopravico do bivanja pod tujo streho. Ta globoko v duši najemnikov vtelesena zavest ne datira šele od izdaje zakona o zaščiti, nego je, kakor smo že rekli, vkoreninjena v davnih vekih, je skupna socijalna last mase. Za poedinca, lastnika hiše je ta soposestvena socijalna pravica mase, zasebna krivica upirajoča se ob naravni zakon. Toda vpo-števati moramo, da je ta krivica iz današnje dobe le posledica vzroka davnih vekov in sicer onega vzroka, ki je dal fizično in ekonomsko močnejši manjšini oblast zasužnjenja večine, s čemer se je še bolj kruto kršil na- » ravni zakon, ki je oropal večino človečanske pravice do lastnega doma. Današnji lastnik hiše je le začasno omejen na pravici razpolaganja s svojo zasebno last-»' nino. Zato pa je dvakrat oškodovan: z najemnino ing| prirastkom vrednosti hiše, katere vrednost se stopnjuje§|j tem višje, čim večje je število brezdomovcev, oziroma brezstanovanjcev Če se ne odškoduje z najemnino, to ni krivda najemnika, temveč države, ki nalaga pretirana davčna bremena za najemnino. Za neprilike z najemniki pa mora lastnik nositi svoj delež pokore za socijalni zločin vseh, ki so hote ali nevede vzrok, da imamo sploh najemnike na svetu. Treba bo to bridko resnico temeljiteje in za sploš-nost pojasniti, kar pa je naloga poljudnih javnih predavanj. To, kar smo tu povedali, je bilo potrebno, da izpodbijemo napačno mnenje gospodarjev o zaščiti najemnikov. Kdor hoče popolno zaščito takoj odpraviti, mora prevrniti celo zgodovino človeštva, ne le razmere teh par povojnih let, odkar je zaščita dobila zakonito podlago. Kakor pa je tak prevrat nemogoč, istotako nemogoča je tudi popolna odprava zasilnega gospodarstva v stanovanjskem vprašanju. Ako pravijo kapitalisti, da niti misliti ni na to, da bi se sedaj v tej hudi denarni krizi denar investiral v zidanje hiš, in ako država drži v tem oziru roke navzkriž, tedaj naj se gospodarji zahvalijo velekapitalu in državi, ako se ne more misliti ne le na odpravo zaščite najemnikov, marveč ako bo masa najemnikov, ki tvori pretežno večino državljanov, odslej pričela kategorično zahtevati od gospodarjev še večjo plravico do obstoječih hiš, od države pa še večjo zaščito s povratkom zopetnih rekvizicij stanovanj in državno doplačilo na najemnino, če je gospodarsko slabi najemniki ne zmorejo plačevati v zahtevani višini. Res pa je, čim dalje bo zaščita trajala in ž njo vreti omejitev svobode lastnika hiše, tembolj se bo masa zasužnjila, tembolj odtujila hotenju po lastnem domu. To razmerje pa mora neizogibno pospešiti z zastojem v \ ftadnje stanovanjskih hiš že pričeti razpad normalnega gospodarstva, rodbinskega življenja in končno ter dosadno tudi razpad — države. Iz Maribora. Dr. Boža Markovič, profesor na beograjski univerzi, nosilec liste bloka bratskega sporazuma (NSS in Duvidovičeve demokratske stranke) je v pondeljek dospel v Maribor. Na kolodvoru so ga sprejeli in pozdra vili zastopniki bloka bratskega sporazuma ter ga spremili na stanovanje generala Maistra, kjer bo bival za tasa volilne dobe, V torek zvečer mu je priredil blok ožji prijateljski -večer, pri kateri priliki je dr. Boža Markovič razvijal ideje sporazuma, Zlašti pa je podvrgel ostri kritiki takozvani nacijonalni bioK, ki ne predstavlja niti večine srbskega naroda, izmed Hrvatov in Slovencem pa samo majhno peščico. V soboto zvečer «*b 8. uri se vrši širše člansko zborovanje v dvorani »Jadran«, na katerem bo nastopil kol glavni govornik »dr. Boža Markovič. Objava pogodbe med dr. Lipoldom in dr. Pivkom je prav v najbolj živo plat zadela Žerjavovce. Nekateri Žerjavove!, ki še niso čisto poučeni v zakulisnih spletkah dr. Žerjavove klike, so kar osupnili, ko so čitali o dr. Pivkovi 'barantiji za ravnateljsko mesto na mariborskem moškem učiteljišču. Ta gospoda pravi, saj je vendar ravnatelj tega zavoda g. Matija Pirc in kako bi naj bil še Pivko. Tem radovednežem povemo, da je gospod Pirc imenovan za šolskega referenta pri mariborski oblasti in to službo že tudi opravlja. Glede g. Pirca so Žerjavbvci prepričani, da bo vedno ostal v službi oblastnega referenta, a ravnateljsko mesto na tako važnem zavodu, kakor je mariborsko moško učiteljišče je treba že v naprej s posebnimi in po policajdemokrat-sko umazanimi pogodbami zasigurati »značaju«, kakor je dr. Pivko. Mi pa pravimo vočigled barantiji za direktorsko mesto na mariborskem moškem učiteljišču, da se po 8. februarju čisto lahko zgodi, da ga ne bosta opravljala ne oblastni referent g. Pirc in ne skupščinski kandidat dr. Pivko. Pri nas ne skače samo valutni kurz, ampak tudi politični in v dobah ravnokar omenjenih kriz bi se ne smelo lahkomiselno in umazano barantati pod dr. Žerjavovo zastavo za mesta, kot je na primer ravnateljska čast na mariborskem moškem učiteljišču. Dr. Žerjavov kandidat dr. Pivko politiziral v šoli. Dr. ‘Pivko kot profesor ni zastrupljal dijaštva samo s sokolstvom, ampak tudii s policajdemokratsko politiko. Še predno ge nastopil pot potujočega kandidata, je razlagal učencem U. letnika o gotovosti svoje izvolitve. Dijaki so ga vprašali: »G. profesor, kaj pa potem, če ne boste izvoljeni?« Dr. Pivko se je odrejal: »Tudi če bi ne prodrl pri volitvah, le Vam ne pridem več kot profesor.« Ta Pivkov odgovor govori ter priča, da je dr. Pivko tedaj, ko je izrekel te besede pred svojimi učenci, imel pred očmi uresničenje one famozne pogodbe med njim in dr. Lipoldom. Naše mnenje o društvu stanovanjskih najemnikov. Za nadaljevanje občnega zbora to nedeljo se zopet pričakuje razburljivih prizorov. G. Aljančič in njegov adjutant g. Kavčič baje zopet zbirata še večjo četo svojih volilnih trabantov, ki Imajo o važnosti stanovanjskega vprašanja in o pravi nalogi društva še manj pojma, &akor o volilni kandidaturi. Po našem mnenju bi bilo škoda časa in besed če bi se kdo resno mislečih še en-Icrat spuščal v prerekanje s to jaro gospodo. Če si hočejo na vsak način obdržati na čelu društva komandanta g. obersta Aljančiča, pustiti njim in njemu to veselje. Kar je res, se ne sme skušati utajiti, namreč, da je g. Aljančič ta gotovo malo hvaležen posel vodil, kakor pač zna in more, torej se mu to veselje lahko pusti mirno le nadalje. Drugo vprašanje pa je seveda glede društva samega. Po našem mnenju je to društvo nujna socijalna potreba. Postane pa še tem važnejše, ker bo le treba pričeti polagoma z likvidacijo dosedanjih, za daljši čas ne več vzdržljivih razmer. Pri tem delu odpade najtežje delo na Društvo najemnikov. Tej važni socijalni nalogi pa društvo — pa naj bo predsednik kdor hoče — že po sestavi svojih sedanjih pravil ne more biti kos. Bolj kot nov odbor je potrebna revizija in času primerna izpopolnitev pravil. Nekaj tozadevnih nasvetov smo že pred občnim zborom omenili. Treba se je odločiti glede včlanjenja podnajemnikov in Nemcev. Ali se določijo posebni odseki ali pa se čisto mirno izčlanijo, da si ustanove svojo organizacijo, ostanejo pa v glavnih točkah namena v tesni medsebojni zvezi. Najvažnejše pa fe, da si pri reviziji pravil društvo postavi poleg zaščite kot glavno nalogo tudi skrb pospeševanja za zidanje malih rodbinskih domov na zadružni podlagi. To nalogo zasledujejo zlasti hrvatska društva ali »udruge stanara i podstanara«. Še važnejša kakor pravila sama je sestava pozitivnega delovnega načrta in primerneje urejena poslovalnica s točnimi informacijami za stranke. V to s vrh o pa treba, da odbor dobro prouči stanovanjske razmere tudi drugod. Če bi to ne bilo izvedljivo, društvo v sedanjih razmerah nima svojega pravega so-.cijalnega pomena. Glasbena Mat ca v Mariboru je v sredo, dne 14. t, m., res umetniško proizvajala »Mrtvaškega ženina« ter z istim nudila tudi najbolj razvajenim poslušalcem nekaj nepričakovano lepega. Takih skladb ni mnogo na svetu in bogve, kedaj se bode zopet kaj sličnega pripravilo v Mariboru, ■Glasbena Matica bo zato še dvakrat nastopila s tem delom in sicer dne 18. t m. (nedelja) ob štirih popoldne v Mark boru in dne 2. februarja ob petih popoldne v Celju v veliki dvorani Celjskega doma. Vsem prijateljem dobrega petja in divnolepiih melodij pa svetujemo, ha) nè zamudijo te prilike, kakor sò nekateri n. pr. zamudili prvi koncert. Popolen užitek pa ima, vsekakor le tisti, kdor sliši to veliko delo večkrat. Zunanji posetniki imajo po nedeljskem koncertu na vse strani ugodne železniške zveze. V trgovini g, Zlate Brišnik ste izstavljeni do nedelje najlepši darili, ki jih je poklonil pri zadnjem koncertu »Mrtvaškega ženina« pevski zbor mariborske Glasbene Matice koncertnemu vodji g. Franu Topiču in p. Kolbu. Obilo priznanja vzbuja mojstersko izrezljani »Mrtvaški ženin«, darilo za p. Kolba, katero je izvršil naš domači umetnik g. Sojč. G. Topič je dobil krasen lovorjev venec iz čistega srebra. Na listih venca so gravirana imena vseh sodelujočih pevk in pevcev. To prelepo darilo ga bo gotovo vedno spominjalo na lepe čase plodonosnega, kulturnega delovanja v Mariboru. Umrla je v Mariboru dne 14. januarja t. L po daljši mučni bolezni, gospa Amalija Lavtar, vdova po šolskem svetniku L. Lavtarju, bivšemu profesorju na mariborskem učiteljišču ter znanemu pisatelju osnovno- in srednješolskih učnih in metodičnih knjig. Pogreb se vrši danes v petek, dne 16. t. m. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. V nedeljo, dne 18. januarja ob 2. uri popoldne ima Katoliško izobraževalno društvo v Lajtersbergu redni občni zbor v navadnih prostorih. — Popoldne ob 4. uri pa ima Prosvetno društvo v Melju svoj prvi občni zbor v prostorih otroškega vrtca. K obilni udeležbi vabi odbor. Narodno gledališče. Danes, petek, dne 16. januarja: Zaprto. — Sobota, dne 17. januarja: »Sladkosti rodbinskega življenja«, Ab. B (Premijera). — Nedelja, dne 18. januarja: »Sladkosti rodbinskega življenja.« (Kuponi). Predavanje o novem načrtu za zgradbo poceni stanovanj. V nedeljo dopoldne se v mestnem kinu nadaljuje predavanje tajnika kreditne in stavbene zadru ge »Mojmir«. Po zaključku zadnjič prekinjene razprave »Občina in stanovanjsko vprašanje« pride na vrsto zelo važen predmet: novi načrt za zgradbo poceni stanovanj. V stavbni zadrugi »Mojmir« se je namreč ustanovil nov gradbeni odsek z deleži po 100 D. Sprejemajo se deleži tudi v gradbenem materijalu in delu. Nov je pri tej akciji tudi načrt o nizkoobrestnem posojilu. Do-sedaj je prijavljenih že več članov. Ta novi načrt mora zanimati posebno vse one,, ki si želijo male rodbinske dome od 60.000 do 100.000 D. Začetek predavanja kakor običajno ob 10. uri. Predavanja o novem gradbenem načrtu se lahko udeleže tudi oni, ki pridejo pozneje. Samomor trgovca Franca Radi. V torek zvečer se je vrgel med Limbušem in Mariborom pod koroški vlak dobro znani mariborski trgovec Franic Radi, ki je imel trgovino na križišču Aleksandrove in Meljske ceste. Trgovec Radi se je nahajal tik pred konkurzom in to ga je gnalo v smrt. V torek je odšel v Limbuš, baje da izprosi pri svoji tam poročeni sestri denarno pomoč. Pozneje se je pojavil v neki limbuški gostilni ter prinesel s seboj dve steklenici žganja, katerega je skupno z neko družbo šzpil. Po noči se je vračal pijan domov. Med potjo je sigurno premišljeval svoj obupni položaj in to ga je napotilo v strašno smrt. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je postavil gerentom mariborske podružnice tov. Antona Krepek. Imenovanje se je izvršilo vsled zaklju -čitve občnega zbora po predsedniku istega tov. M. Span-buer in vsled tega, ker je bil tovariš A. Krepek izvoljen z večino glasov predsednikom podružnice U. V. I. v Mariboru dne 11, t. m. Kot svetovalca, sta na željo ge-renta in po pristanku I. O. imenovana tov. J. Fras in M. Pravdič, bivša odbornika podružnice. Vse posle podružnice vodi gerent tov. Krepek po navodilih in sklepih nadzorne in odgovorne inštance I. O. K zgorajšnje-mii odloku I. O. se pripomni, da se vrši poslovanje podružnice nemoteno dalje in so uradne ure vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Kedaj da se vrši izvanredni občni zbor določi I. O. Voltici SLS! Naša Skrinjica je !! prva !! Dopisi. j Rečica pri Laškem. Klerikalci so krivi, da $e je ponesrečil na Grešakovem klancu Tepe jev hlapec. Tako vpijejo demokratski tepci. Mi pa jim povemo tp: Dajte, demokrati in órjuncì, občini tisočake, ki ste jih debili od Žerjava za svoje izdajalsko delo ob volitvah, pa bp ceste kmalu preložena v ravnino. Saj so ti Judeževi groši naš davčni denar. Presneti klerikalci, vsega hudega so krm. Najbolj pa bodo krivi, da bodo. demokrati 8. februarja terpeni po notah, kakor še nikoli. , . : ; LISTEK. Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) Dr. Puff in drugi še omenjajo neko slatino pni Sv. Arm v Slov. gor. na posestvu (takrat) Pozlič-evem, a danes © njej nič ni znano. Dr. Šuman navaja v okolici Stare gore ob vznožju ljutomerskih goric nek zalit sobrati vrelec, še ne preiskan. Žuža (Slov. Štajer, 1104) pravi o njem: Blizu ceste, ki vodi iz Ljutomera proti Središču, se nahaja navadni sofpi » virek (slatina), katerega gorkota je 13" R, Dr. Höhn ne ve nič o njem. * i V pesniškem obvodju najdemo slatine posebno I ob Drvanji in Velki, a ne več mnogo. Pri Sv. Benediktu je benediška slatina (lastnik Fišer), ki ni zajeta, a se pridno rabi. Malo nad' njo se je leta 1914-15 odprla rov, iz katere je nekoliko časa močno vršelo in.pihalo; čez nekaj časa pa je prikazen zopet prenehala. Preiskala pa se ni. Tudi v bližnjem Obratu je slatina, ki vsebuje malo kisline, zaradi česar se ne nahaja v Höhnovem seznamku. Imenuje se tudi Trikraljevska slatina. Ob Velki imamo slatino' v Spodnjem .Porčiču, male pol ure oddaljeno od Sv. Lenarta. Neka druga je v Spodnjih Žrjavcih, zajeta, potem pa v Zgornjih Žrjavcih, sedaj last svetotrojiškega Schiitza, ki je ob njej postavil poslopje za napolnjevanje vode v steklenice in jo v novejšem času razpošilja kot »sveto trojiško slatino« med svet. - Zadnja slatina je v Lormanju blizu Št, Lenarta. Dr. Höhn misli, da je mogoče ta slatina ona, katero navajajo starejši pisatelji kot žvepleni vrelec v bližnji Spodnji Voličini, o katerem pa danes nikdo nič več ne ve, S to slatino se konča vrsta naših slatin. V edem ma-' riborskem in tudi ptujskem okraju ni več nobene minera-. ličme vode, vsaj sedaj ne več, ko je nekdaj gotovo v sve-I činski župniji morala biti tudi kakšna slatina, na kat že ■ kaže občinsko Lme »Slatina«, kojo najdem? v obliki Sulr' I že leta 1208 QNB, 471 a. Navedemo še tu besede g. Žu- ! že (na o. m.): »Pri Negovi in še po večih ‘drugih krajih v ! Slovenskih goricah izvirajo slatine (kisle vode), ki se p • .1 c* »v- • c*' • Kovinska industrija tNZ.J.$H.BUHl,Maribor,S.H.S. i MeUllliir.tii* . Aleksandrova cesia štev. 6. «*xx Zadružna gospodarska banka d. d. podružnica v Maribora. ^ Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko Cerkvijo. TfeB Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni prodajalec srečk ilržarne rair. loterije« Thk tiskarne st. Cirila r Maribora. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij »Straže«. ImJMm KiRlift „ popčrlni," ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI - Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodata Slo venska pieonog>kopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul št. l I. 107 litres pleten panie, l Ali sem ž? obnovil naročnino? MS letna jamstva ! Najpopolnejši Stoewer šivalni stroii za šivi je, krojače in čevljarj- ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to urtdn st pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Vinarstvo je jako razvito. V nekaterih občinah je 40 do 50% zemlje s trto nasajeno. Najboljši kraji so radgonski, ptujski in posebno ljutomerski okraj. Sicer pa ravno najboljši ljutomeržan raste po nekaterih vrhih ormožkega okraja. Ljutomersko vino je bilo že od nekdaj na dobrem glasu. Nekdaj (pred letom 1759) se ga je mnogo izvozilo v Slezi jo, po končanih turških bojih pa so nas tam izpodrinili Madižari (Beitr. 25, 7). Razni »burgarji« štajerskih mest, pa tudi cerkve in samostani so stremeli po vinogradih v Slovenskih goricah. Razim tega je obdelovanje vinogradov precej drago, tako da so manjši vinogradniki morali vinograde prepuščati tuji gospoda. Zato. toliko tujih posestnikov naših goric; nekdaj jih je bilo še mnogo več. Ne omejeni delovni čas, ne sredstva nam pripuščajo, da ■M v tem oziru navedli inozemske posestnike naših goric; samo nekaj jih naj tukaj sledi: H graščini Sekova nad Lipnico pripada čez 66 oralov vinogradov. Ti so večinoma v zgornjem dekr Brd. Nekdaj je sekovski škofiji, posestnici Sekove, pripadalo več vinogradov škofiji utelesnene na-darbine Radgona, n. pr. v Črešnjevcu pri G. Radgoni, ki pa so sedaj v raznih tujih rokah. (Dalje prihodnjič.) Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg 10. 760 10—1 Ì i ------------------------------------------------------------! Če prodajate hiše, posestva, oddajate trgovino, gostilno, j ■posojilo, javite naslov »Posredovalcu«, informativni itn posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Vili 'z avtomobilom zastrmi! Elegantno opravljena vila s pohištvom, zavesami, preprogami in z električno razsvetljavo opremljena, osem sob s postranskimi prostori, neobremenjena, s približno 1000 m2 vrta, garažo, novim avtom s 4 sedeži, model 1924 in 1000 1 bencina, na novo zidana v kraju dobitelja in še 40.000 drugih dragocenih dobičkov v ceni primeroma za 60 000 dolariev se razpisujejo im bodo razdeljeni med osebe, ki maše mno-goizkušene in razpečavne preparate dalje priporoča in po svojem priporočilu vsaj pet novih naročnikov pridobi. Vsak dobi en dobiček. Obvezujemo se, da se vsi razpisani dobički razdelijo. Natančne preglede dobite, ako vpošljete 7 din. za stroške, od tvrdke 777 4—1 Gesellschaft für chemische und metallurgische Industri«» m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5. POZOR! Samo300D franko nadom! Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj. Denar nasolile «altovlU* Soofluleftaierslcl IHidsU pascillnltl raz» z, « iarltiora, Sfatila altea št. d, ki obrestuje hranilne vloge po 87.-107. oziroma po dogovor«. m*** s»**.##*«* Dr. T. pernat si dovoljuje javnosti naznaniti da je otvoril wr odvetniške» pisarno v M iriboru na Grajskem trgu št. 1. GONJ krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro želez je, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah A. Arbeit ex» tVIapibop Dravska ulica 15. Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino. figriiiHgHifflfiB Pijanost ozdravi hitro, brez vednosti pijanca »Abstinentol.« Steklenice po 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. Gesellschaft für chemische und metallurgische Industrie m, b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5. 19 ü 1591 HU llü Hüll