ni tudi p r i imkov za pos topače (daremnik. lotfik, lotras, loirovina, châtra), po tepuhe 
(bèhûn, bëhûnec, tulâk, tulàëë, tëkaf, lazika) ali za l a h k a dekle ta (neoëstka, prazdnà 
ženka, mandalena, bârynè, mëchynè, harapanna). S ramot i lna imena za d r u g e na rode 
so izpe l jeva l i iz osnovne besede z množinsko obl iko s ta re p r ipone ç, se p r av i : -ata: 
Nčmcata, Uhfata, podobno ko t izraze za živalske mladiče, np r . : stënata. 
Husi t ska v o j a š k a spre tnos t je slovela po vse j Evropi . Hus i t i so n a m r e č izboljšal i 
t ak t iko in vo ja ško obr t in novo orožje poimenoval i z novimi imeni, p r i čemer je 
s t a ro besed je ne redko dobivalo nove pomene : t ako so na p r imer z imenom pištala 
začeli po imenovat i novo vrs to orožja . Hus i t sk i izraz je prišel v m e d n a r o d n o vo jaško 
i z raz je in se po s tolet j ih vrni l v češčino v obliki pistole. Podobno je v m e d n a r o d n o 
iz raz je pr iš la vo jaška beseda tabor (sprva ime gore v Palest ini) , ki je i zpr ičan v 25 
jezikih. 
Eno pog lav i j so a v t o r j i naslovil i č e š č i n a — la t inšč ina Slovanov?. To p o j m o v a n j e 
je nas ta lo v 14. s to le t ju , v obdob ju nenavadnega razvo ja in razcveta češke kn j ižev-
nosti in kn j i žnega j ez ika : v tem s tole t ju se je češko besedje, zlasti izrazje , zelo oboga-
tilo, in temu je bila vzrok k u l t u r n a pol i t ika K a r l a IV., ki je podp i ra l kn j iževnos t in 
znanos t v m a t e r n e m jez iku. Y znameni t i s lovarski delavnici m o j s t r a Kla re ta je na-
s ta la cela v r s ta verz i f ic i ran ih češko-la t inskih s lovar jev , v ka te r ih je videti p r i zadeva-
n j e n a j t i ali i zpe l ja t i češko us t reznico s lehernemu l a t in skemu izrazu. Češčina sicer ni 
pos ta la s lovanska la t inščina, zapus t i l a p a je neizbr isne sledi v južnos lovanskih kn j i ž -
nih jezikih in kn j i žn i pol jščini , v ka te r i so v 15. s to le t ju bohemizmi , kot i z h a j a iz 
k n j i g e Jože fa Reczka, ki jo o b r a v n a v a n o delo n a v a j a , p r eds t av l j a t i k a r 5°/o celotnega 
besed ja . 
Zadn j e poglavje , Jezik in podoba d ružbenega razvoja , je zamiš l jeno in uresničeno 
kot povze tek : v n j e m av to r j i p o u d a r j a j o sociolingvistični pomen zgodovinskega bese-
dos lovja ter dokazu j e jo , da s t a ra češčina zrcal i n a j p o m e m b n e j š a d ružbena in zgodo-
v inska de js tva . 
Kr i t i čne opombe n a j ome j im samo na n e k a j podrobnost i . Y pog lav ju o črkopisu 
in p ravop i su bi bilo t r eba pr i o b r a v n a v a n j u č rk z ločevalnimi znamenj i , ki j ih je 
uvedel Hus , opozori t i ob l na dejstvo, da sta bila v s tar i češčini — podobno kot v so-
dobni pol jšč in i — dva l: s r edn j i in zadnj i . Izpuščena je tudi le tnica i zda je Zibr tove 
kn j ige Staročeskč umčn i kucl iarské . Č e p r a v je r azmeroma dosti p ros to ra n a m e n j e n e g a 
pomenski evoluci j i besede pan , v kn j ig i sploh ni n a j t i opozori la na t a k o znači lno 
prozodično var iac i jo , k a k r š n a je pan : pan X, na n j eno genezo in kronologi jo . 
Slova a dë j i ny so resnična zak ladn ica poda tkov s pod roč j a zgodovinskega besedja , 
poleg že znanih , več inoma po znans tven ih r ev i j ah raz t resenih p o d a t k o v p r i n a š a j o 
tud i novo gradivo. K n j i g a j e n a p i s a n a v lepi in r azuml j iv i češčini te r s p r ece j šn j im 
obču tkom za hum or . Zavid l j iva je st i l is t ična enotnost besedil, in težko je ver je t i , da 
j ih je pisalo k a r osem av to r j ev . I z d a j a kn j ige je sk rbna , n j e n o pr iv lačnos t p a stop-
n j u j e j o faks imi l i s ta r ih rokopisov; škoda, da niso v b a r v a h . Č e p r a v je k n j i g a za-
miš l jena kot p o l j u d n a , p r ina ša boga to b ib l iogra f i jo , registre in indekse. 
Ker so a v t o r j i zgodovino češkega besed ja opazoval i skozi zgodovinske reali je , po-
m a g a k n j i g a globl je r azumet i in doumet i t ud i sodobno češčino, zlasti n j eno besedje 
in s ta lne zveze, zato jo ve l ja toplo pr iporoč i t i v b r a n j e s lehernemu slavis tu in bohe-
mis tu . 
Teresa Zofia Orloi 
Jage lonska univerza v K r a k o v u 
Prevedel Tone Pretnar 
NOVA SLOVENSKA SKLADNJA J. TOPORIŠIČA 
1 Kn j iga J . Toporiš iča Nova s lovenska s k l a d n j a (NSS), ki je leta 1982 izšla p r i 
D r ž a v n i založbi Sloveni je (488 strani) p r i na ša vrs to r a z p r a v in č lankov o v p r a š a n j i h 
jez ikovnega p o m e n a in se p r a v z a p r a v n a v e z u j e na kn j igo r a z p r a v in č lankov istega 
a v t o r j a Glasovna in nag lasna podoba slovenskega jez ika (Maribor, 1978) o p redvsem 
pomensko raz ločevaln ih (segmentnih in nadsegmentn ih) v p r a š a n j i h slovenščine. Kn j iga 
je še posebe j p r iv lačna , ker so v n j e j poleg že ob jav l j en ih r a z p r a v tud i nova ali močno 
razš i r j ena pog lav ja , zlasti o besedni zvezi pa tudi o upovedova ln ih m o d i f i k a c i j a h . 
S t r u k t u r a l n o teoret ično izhodišče omogoča a v t o r j u p o j m o v a n j e sk l adn j e kot sre-
diščne jez ikovne pojavnos t i , ki dela smiselno n a eni s t rani r az i skovan je zlasti obliko-
slovne mor fema t ike , t. i. s lovničnega pomena , na d rug i s t ran i pa je mogoče iz n j e 
g rad i t i besediloslovno teori jo. Tud i besedotvor je se v r e l ik i meri uve l j av l j a kot 
s k l a d e n j s k a p re tvo rbena v a r i a n t a . Č e p r a v av tor ne i zpos tav l ja teoret ičnih metodo-
loških p r inc ipov ozi roma j ih ne s is temizira v smislu ustreznost i posameznim jezikov-
n im v p r a š a n j e m , je mogoče iz samega r a z č l e n j e v a n j a povzeti n jegovo odvisnostno 
(vzročno-posledično) r a z u m e v a n j e jezika oziroma jezikovnega pomena . 
2 V p r a š a n j a , k i j ih o b r a v n a v a NSS, je mogoče združi t i v dva oziroma tr i vsebin-
ske sklope. 
Slovnična s t r u k t u r a jezika je o b r a v n a v a n a predvsem v poglav j ih o besednih zve-
zah (12—133) ter v r a z p r a v a h P r i r edna r a z m e r j a v slovenskem k n j i ž n e m jeziku 
(131—143), O s tavku , s tavčn ih členih in r a z m e r j u med povedkom in osebkom 
(143—161), Besedni red v s lovenskem k n j i ž n e m jeziku, in sicer poglavje , ki se nanaša 
na t. i. s ta lno s tavo (172—181), E s e j o slovenskih besednih v r s t ah (321—335); s lovnična 
s t r u k t u r a jez ika je s posebnim ozirom na pre tvorbeno-besedotvorne možnosti obrav-
n a v a n a v r azp rav i Teor i j a besedotvornega a lgor i tma (335—347), z ozirom na vp raša -
n j a s ta ln ih besednih zvez v r a z p r a v i K i z r az ju in p o j m o v a n j e m f razeologi je (361—371), 
kot impl ic i tno lastnost p redmetnopomensk ih sestavin pa bi jo av tor l ahko upošteval 
tud i v r a z p r a v i S t r u k t u r a l n o pomenos lov je besed (347—361), s a j je h ie ra rh ično raz-
m e r j e med pomensk imi ses tav inami bis tveno za (pomensko) razpoznavnos t besede 
(genus p r o x i m u m — d i f f e r en t i a specif ica) . Možnost sti l ist ične izbire na osnovi pre-
t v a r j a n j a p r i m a r n e g a govornega dogodka v poročani govor, s ta lne in proste s tave 
( torej v p r a š a n j a besednega reda), zamenjave , izpusta idr. je o b r a v n a v a n a v razprav i 
Sti l is t ika sk laden j sk ih po javov (189—199), z v id ika meds tavčn ih r a z m e r i j pa v raz-
p r a v i St i lna vrednos t kn j i žn ih veznikov (199—225); sti l ist ične izsledke ima tudi raz-
p r a v a Pre težno sk l aden j ska in t e rp re t ac i j a umetnos tnega besedila (315—321). 
D r u g i sklop sk laden j sk ih v p r a š a n j , ki je pr iše l kot samos to jna sk l aden j ska enota 
v s lovensko jezikoslovno teor i jo p r a v z a p r a v šele s Slovensko slovnico (Maribor 1976, 
d a l j e SS 1976) J. Toporiš iča , se nanaša na tvorbo n a j m a n j š e besedilne enote — povedi . 
Upovedovan j e o b r a v n a v a v p r a š a n j a pomenske pods tave povedi in n j en ih mod i f i kac i j 
— upovedova ln ih določitev (225—286); deloma bi sem l ahko uvrst i l i v p r a š a n j a iz 
r a z p r a v e Besedni red v s lovenskem k n j i ž n e m jez iku — pog lav je o prost i stavi 
(163—172); t emel jno meri lo te s tave je n a m r e č ena izmed upovedova ln ih določitev, t. i. 
členitev po ak tua lnos t i (po av to r j evo tud i perečnosti) . Sem gre tudi o b r a v n a v a n j e nad-
segmentn ih s tavčn ih po javov , t. i. s t avčna fone t ika v r a z p r a v a h S t avčna in tonac i ja 
(183—189) ter Členi tev besedila s p remor i (297—307). 
Z namenskega stal išča p r e d s t a v l j a j o posebno enoto t r i k r i t i čne razprave , in sicer 
S k l a d n j a t r ad ic iona lne slovnice (371—379), S k l a d n j a osnovnošolskih učbenikov 
(373—389) ter Ten iè r j evska s k l a d n j a s lovenskega kn j i žnega jez ika (379—389), k j e r je 
ocen jena Vincenotova k n j i g a Poskus slovenske slovnice (Essai de g r a m m a i r e slovène) ; 
k r i t ike so p r a v z a p r a v ap l i kac i j a av to r j ev ih r a z i s k o v a n j sk l aden j ske p rob lema t ike 
v r azponu sedemnajs t ih let, s a j je bi la p r v a o b j a v l j e n a že leta 1962, d r u g a 1971/72, 
t r e t j a p a leta 1979. 
Razpored i tev posameznih v p r a š a n j v kn j ig i v g lavnem ust reza p reds t av l j en im 
t rem vsebinskim krogom. Kot posebno, pod r imsko š tevi lko III, za upovedovan j em, je 
Ereds tavi l av tor p rob lema t iko s lovnične jez ikovne s t r u k t u r e z v id ika besednih vrst , esedotvor ja , pomensk ih sestavin in s ta ln ih besednih zvez (fraz) . Glede na to, da 
gre še vedno za s lovnično jez ikovno s t ruk tu ro , k a r se v r a z m e r j u med besednimi 
v r s tami in s tavčnimi členi lepo kaže že v p rv i r azp rav i z nas lovom S k l a d n j a , b i bilo 
mogoče te r a z p r a v e uvrs t i t i k a r pod r imsko številko I, v okvir osnovnih pog lav i j 
oz i roma r a z p r a v s tega pod roč j a ali v s a j t a k o j za n j imi . Glede na to, da so vse raz-
p r a v e povezane s sk ladn jo , bi bilo t reba to jez ikovno ravn ino preds tav i t i posebej , ne 
samo v okv i ru ( sk laden j sko)s t ruk tu rn ih r azp rav . 
2.1 V p r a š a n j e m slovnične jez ikovne zg radbe je posvečeno v kn j ig i n a j v e č pros tora . 
Zaradi obsežnosti (pribl. 240 s t ran i od 486, doda t i pa je p reba še k r i t ike — 36 s t rani , 
kaza la 69 strani) p redvsem pa za rad i mnogih novih i n t e rp r e t ac i j zlast i v temel jn i 
r azp rav i Besedne zveze ali s tavčne f raze , bo tudi v p reds tav i tv i kn j ige ve l ja la osred-
n j a pozornost p r a v tem v p r a š a n j e m . 
2.1.1 V uvodnem p o g l a v j u o s lovn ičnos t ruk tu rn ih v p r a š a n j i h je s k l a d n j a de f in i r a -
na kot »osrednji del s lovničnega n a u k a o pomenski (pomenonosni) s t ran i jezika« 
(U). Z besedo (besedno zvezo) kot n a j m a n j š o enoto je sk l aden j ska r avn ina h ierar -
hično viš ja od oblikoslovne, ki je samo »nauk o k las i f i c i ranem (urejenem) i nven t a r j u 
oblik jez ika za sk laden j sko službo« (11) in ki ga kot n a j m a n j š a enota določa slovnič-
nopomensk i (oblikoslovni) m o r f e m ; h ie ra rh ično niž ja pa je s k l a d n j a glede na »rav-
nino (večpovednega) besedila« (11). R a z m e r j a med s t r u k t u r n i m i r a v n i n a m i jezika so 
tore j več ali m a n j izčiščena, čeprav v tem okvi ru moti določitev, da so »/O/blike t ako 
skloni, osebe, načini , nakloni itd. k a k o r tudi besedne vrste same«, in še n a p r e j »/S/klad-
n j a t o re j uči, k a k o se že same besedne vrs te in n j ihove obl ike u p o r a b l j a j o v (na j -
man j šem) besedilu (povedi)« (11). Gre n a m r e č za spoznanje , ki ga je uve l jav i l To-
porišič že v SS 1976, da so besedne vrs te raz ločevalno določl j ive s sk laden j sko vlogo 
(predika t iv in členek s ta v SS 1976 p reds tav l j en i kot samosto jn i besedni vrsti) in da 
so kot take sestavni del t. i. f u n k c i j s k o s k l a d e n j s k e prob lemat ike . 
2.1.1.1 T u d i v NSS je besednovrs tna p rob lema t ika o b r a v n a v a n a s s t avčnos t ruk-
turne, to re j sk l aden j ske vloge — besede se r azv r šča jo v besedne vrs te glede na h ierar -
h iz i rano vlogo v s tavčni zgradbi . S sk laden j skega v id ika je mogoče deliti vse besedne 
vrs te na s tavčnočlenske in nestavčnočlenske, pr i čemer bi med nes tavčnočlenske spa-
dal poleg predloga, veznika in č lenka tud i medmet kot s logovna v a r i a n t a stavTka, 
členek predvsem kot s tavčnočlenska mod i f ikac i j a , p red log in veznik pa kot besedi 
s s lovničnopomensko vlogo, in sicer v okv i ru s tavka pred log (s sklonsko končnico) 
in pr iredi l i veznik, meds tavčno pa veznik v celoti ; h ie rarh ičnos t s tavčnih vlog p a 
izloča n a j p r e j besedni vrs t i v vlogi r azv i j a joč ih s tavčn ih členov — pr idevniško besedo 
in p red ika t iv , v d rugos topen j sk i s tavčnočlenski vlogi se p o j a v l j a pris lovna beseda, 
glagol in samos ta ln i ška beseda pa sta člena temel jne s tavčne zveze — pred ikac i j ske 
s in tagme. 
BV 
Trad ic iona lna delitev besednih vrst na p redme tnopomenske (ver je tno besedne vrs te 
s korensk im mor femom) in s lovnične je t o r e j s f u n k c i j s k o s k l a d e n j s k e g a vidika d r u -
gotna, in av to r bi jo glede na svoje r a z u m e v a n j e teh v p r a š a n j l ahko opust i l , s a j tud i 
n jegova s imbol izac i ja kaže na odvisnostno r a z m e r j e med besedo (besedno vrsto) in 
n jeno sk laden j sko vlogo — s tavčn im členom (celo pr i nes tavčnočlenskih besedah, np r . 
povezana na desno — predlog). Sicer p a bi bilo za po jem s tavčnega člena mogoče 
reči, da je glede na s tavčnočlenske besedne vrste h i p e r n i m e n : s tavčni člen je n a m r e č 
besedna vrs ta (besedna zveza), ki ima še doda tn i pomen s tavčnega (pri lastek, p red ika -
tiv besednozveznega) r a z m e r j a (pr isojanje . vezava, p r imik ) ; t ako pos ta ja tudi r a zum-
l j iva p re tvo rbena povezava med odvisniškimi in besednovrs tn imi (besednoveznimi) 
obl ikami s tavčnih členov; kor is tno bi bilo izpostavi t i in u temel j i t i pr imere , k j e r do 
t akšne povezave ne p r i h a j a . 
2.1.1.2 Razšir i tev p o j m a pros tega (glagolskega) morfe ina je omogočila izločitev 
zvez kot (prihajam) od tam zgoraj, spodaj, (ima m) o d prej, zdaj, (pripe-
l j a l se m) d o tu, tam ipd. iz predložnih ; gre to re j za zveze npr . prihajati od + Prisl; 
tud i v p r imer ih Ali tudi ti prihajaš od tam n i m a m o opravi t i s samos ta ln ikom tam, 
kot meni avtor , a m p a k s pr is lovom ob p ros tomor femskem glagolu — p r i h a j a t i o d 
tam. I zha j a t i m o r a m o n a m r e č iz de f in ic i j ske lastnosti samosta ln iške besedne vrste, 
in to je n j e n a osebkova vloga, in pr is lova pr is lovnodoloči lna. Za besednovrs tno oziro-
ma s tavčnočlensko uredi tev zados tu je dejs tvo, da se p r o s t o m o r f e m s k e m u glagolu l ahko 
p r imika prislov ali samosta ln ik . N a d a l j n j e u g o t a v l j a n j e bi šlo l ahko v smeri končni -
ško izražene (pri samosta ln iku) ali ne izražene (pri prislovu) sklonske vpl ivnost i tega 
m o r f e m a . Za izčiščenje r a z m e r i j bi bilo n u j n o vzporedno preds tav i t i g lago l skomorfem-
ske in predložne (sklonske) pomene. Tako bi se ve r j e tno pokazalo , da gre p r i oljeh 
s k u p i n a h dos t ik ra t za samo izrazno, ne pa tudi pomensko p rek r ivne množice. Če 
vzamemo za p r imer samo rodi ln ik : kot predložni sklon izraža ver je tno vse pomene 
svojilnosti , snovnost , sestavinskost . np r . (kdo/kaj) od očeta, (ograja) iz lesa, (zbor) iz 
učiteljev, rodilniški glagolski m o r f e m pa npr . ci l jnost , izvornost oziroma izhodiščnost 
— priti do soseda/tu, oditi iz hiše/od tarn ipd, (glagolniki so seveda posebne vrste 
»samostalniki« — nj ihova tesna povezava z glagolom se kaže tud i večinoma v ohra -
nitvi vezavnosti oziroma pr imičnost i ) . 
2.1.1.3 V pog lav ju o sk ladn j i so s is temizirana tudi sk laden jska r a z m e r j a med be-
sedami, in sicer p r i redna , podredna in soredna. 
2.1.1.3.1 P r i r edna r azmer j a , p reds t av l j ena v sedmih pomenskih s k u p i n a h še z ustrez-
nimi simboli, n a s t a j a j o l ahko tudi med besednimi v r s tami z enako sk laden j sko vlogo 
in s tem tudi enako h ie ra rh ično s topn jo ; p r i redno r a z m e r j e implicira neenojedrnost 
besedne zveze. 
2.1.1.3.2 Zanimivo je podredno razmer je , za ka te ro lahko povzamemo, da je več-
vrs tno : podrednos t je p r i m a r n a sk laden j ska lastnost t r e t j e s topen j skega s tavčnega čle-
na — pr i las tka , tore j v celoti p r idevniške besede, l ahko pa tudi nepr idevniških besed 
v t e j vlogi. Razmer je , ki ga u s t v a r j a p r idevn i ška beseda v pr i las tkovi vlogi, je u j e -
malno. Za podrednost pa gre tudi v r a z m e r j u med glagolom kot potencia lno prvo-
s topen j sk im s tavčn im členom povedkom in d rugos topen j sk im členom predmetom — 
razmer j e je vezavno — in pr is lovnim določilom — razmer j e je p r imično ; v p rvem 
pr imeru je podrednos t tudi izražena, in sicer s sklonskim m o r f e m o m : ko pa gre za 
pr imik . o s t a j a podrednos t (v glavnem) na pomenski ravni . V p r imeru vezave je 
podrednos t mogoče dokaza t i tudi s p r e tvo rbo v samosta ln iško zvezo s pr i las tkom 
na desni — pri tožilniški vezavi je ta pr i las tek vedno l ahko le rodilniški. np r . pisati 
knjigo —• pisanje knjige. P r i i zpredmetnem rodi lniškem pr i las tku je prehod na levo, 
se p rav i popr idev l jen je , nemogoč ver je tno zato, ker so ta r a z m e r j a p re tvorba glagol-
skih vezavnih , ki so v s tavčni s t r u k t u r i d rugo tna . D r u g a č e je pr i rodi lniku, nas ta lem 
iz s t avko tvorne pr i so jeva lne zveze, ki s svoj im posebnim svoj i ln im pomenom, t. i. de-
j ansko svoj i lnos t jo o h r a n j a pomen »pr isojanja« d e j a n j a p rvo tnemu osebku; to re j na-
vedena zveza ribja loo (našega Andreja) ve r je tno ne bi dopušča la sistemske pods tave 
lov rib (— loviti ribe), a m p a k ribe lovijo — lov (od) rib; Slovar s lovenskega knj ižnega 
jez ika (L jub l j ana 1970, 1975, 1979. da l j e SSKJ) 2 ima sicer zvezo spre je to z vezavnoraz-
mern im pomenom (644), venda r jo raz laga s sopomenko ribolov, ki pa je nas ta la , 
t ako kot vse izglagolske zloženke, neposredne iz vezavnega r a z m e r j a . Bi veljalo, da 
se to r azmer j e poimeni le do s topn je besedne zveze z desnim pr i las tkom, sicer pa je 
l ahko pods tava podredn im zloženkam, ki pa imajo , kot je znano, določujočo sestavino 
na levi? 
Kot podredno pa je p reds tav l j eno tudi pr i so jeva lno razmer je , ki pa ie, za raz l iko 
od drugih , s tavkotvorno , s a j se na eni s t ran i l ahko u v e l j a v l j a j o imenske ka tegor i je 
in n j i h o v a vplivnost (u jemanje) , na drugi s t rani pa tud i glagolske. L. Hje lmslev 
(O zdkladech teorie j a z y k a , P r a h a 1972, 28) imenu je takšna r a z m e r j a medsebojno-
odvisnostna ( in terdependenčna) , ka r se da dokaza t i s pre tvorbo, po ka te r i je v j edru 
enkra t prvotn i osebek, d rug ič p rvo tn i povedek : Otrok piše — pisanje (od) otroka 
(otrokovo pisanje)/pišoči otrok. P r e t v o r b a p o t r j u j e podrednos t med p rvos topen j sk ima 
s t avčn ima členoma, venda r z možnos t jo j ed rnega posamos ta l j en j a enega ali d rugega 
s tavčnega člena, s č imer je p o t r j e n a n j u n a h ie ra rh ična sk laden j ska enakovrednos t . 
Posebnost pr i so jeva lne podrednost i bi bilo t reba z omenjen imi dejs tv i izpostavit i tudi 
v o b r a v n a v a n i knj ig i . 
2.1.1.3.3 Soredno r a z m e r j e — sored je — Toporiš ič ga določa kot »nepriredje , ne-
podred je« (22) — je samo s t avčnos t ruk tu rno , vezano na s tavčne člene »ki niso odvisni 
d r u g od d rugega in se tud i neposredno ne določajo , so pa enakega r anga ; t a k o raz-
m e r j e je med osebkom in p redmetom, med p redmetom in pr is lovnim določilom in 
podobno« (22). Tu seveda moti uvrs t i tev osebka in p r edme ta ined s tavčne člene enake 
s topnje . V b is tvu gre ve r je tno le za izločitev t. i. r azv i j a joč ih s tavčnih členov. Soredje 
je to re j zakr i to razmer je , ki se uve l j av l j a p reko s tavčnega pod red j a . 
2.1.1.3.4 Vsa ta tr i r a z m e r j a pa so p reds t av l j ena tudi kot meds tavčna . Tu je t reba 
poudar i t i av to r j evo doslednost s t r u k t u r a l n e g a v iden ja kn j ižno jez ikovnih pojavov. 
Bistveni kakovos tn i p r emik od t. i. t rad ic iona lne slovnice (SS 1956) pa tudi Brezniko-
vih pomeni n a m r e č p o j m o v a n j e odvisnikov samo kot oblike s tavčnih členov, ka r je 
d o k a z a n o z dejs tvom, da je za n j ihovo do ločan je mogoče uporab i t i ista (št ir ivrstna) 
meri la kot za nestavčne, se p rav i za gole (besedna vrs ta v določeni sk laden j sk i vlogi) 
ali zložene besedne zveze. ОЪ r a n j e n a je tudi enaka podčr tova lna s imbol izaci ja (prim. 
tud i r a z p r a v o O s tavku , s tavčnih členih in r a z m e r j u med osebkom in povedkom, ob-
j av l j eno p rv ič leta 1969 v J iS). 
Tud i s s tal išča st i l ist ike je zan imiva možnost povezave med p r i r edn im in podred-
n im r azmer j em, pa tud i med raz l ičnimi pomenskimi s k u p i n a m i p r i red i j . Seveda, če 
hočemo te povezave imenovat i p re tvorbene , bi bili n u j n i še opisi (s lovnično)pomenskih 
sp r ememb (vezniški pomeni) , ki bi omogočili p redvid l j ivos t t akšn ih postopkov. 
2.1.1.4 Na osnovi razčleni tve zvrs tno razl ičnih besedil je podana tudi zvrs tno raz-
l ična vezanost posameznih t ipov enos tavčnih povedi, in sicer p redvsem negla^golskih : 
ugo tov l jena je np r . imenova ln i škos tavčna s t r u k t u r a povedi iz naslovov Prešernovih 
Poezi j , samosta ln iškost naslovov v s t rokovni l i te ra tur i , veliko b o l j hetcrogeni s s t ruk -
tu rnega stal išča so naslovi publ ic is t ičnih besedil — nas lovne povedi so tudi glagolski 
s tavki idr . S tem r a z p r a v a odp i ra in u t e m e l j u j e možnost i st i l ist ične in te rp re tac i j e 
s pomoč jo sk l aden j ske s t r u k t u r e besedi la ; zlasti p r i r a z l a g a n j u zaple teno zložene 
povedi, ki jo Topor iš ič skuša de f in i r a t i s p reds tav i tv i jo t akšn ih pesniških povedi, ki 
v sebu je jo kombinac i j o h ie ra rh ično ali pomensko (npr. v okvi ru p r i r ed j a ) razl ičnih 
s tavčnih s t r u k t u r (npr. iz P re še rna — moto Poezij , Živ l jenje ječa, Zupanč iča — Kova-
ška, P r ebu j en j e ) , so dani zanimivi poskusi pr ib l iža t i vsebino sporoči la s pomočjo 
n a t a n č n e g a r a z u m e v a n j a sk laden j sk ih r azmer i j . 
2.1.2 Obsežni del v NSS z a v z e m a j o p o g l a v j a o besednih zvezah (stavčnih f razah) , 
k i so de f in i r ane ko t »večbesedni us t rezniki besednih vrst / . . ./« in da l j e na isti s t rani 
»/b/esednim v r s t am us t r eza jo posamezne besedne zveze« (39). Venda r pa, če n a j za 
vse besedne zveze obvel ja ta de f in ic i j a (desetiško označena z 0), bi mora l a biti 
p r o b l e m a t i k a glagolskega s tavka (pr isojevalnega r azmer j a ) o b r a v n a v a n a samostojno, 
in ne v okv i ru glagolskih besednih zvez (desetiška oznaka 1.4, podrednos t u v a j a 1, 
samosta ln i ško besedno zvezo 1.1 itd.). N a m r e č kot ugo tav l j a tudi avtor , glagolski 
s tavek ne us t reza s lovarski (oblikovno nepre tvor jen i ) obliki glagolske besedne vrs te 
kot npr . samosta ln išk i besedni zvezi samosta ln i ška beseda, pr idevniški p r idevniška 
itd., končno tud i nes tavčna glagolska g lagolu ; S - s t r u k t u r a t o re j n ikakor ni us t reznik 
glagolu pa tud i samo glagolski obliki ne, s a j že g r a f s k a puščica n a k a z u j e u je ina ln i 
vpl iv osebkovega samos ta ln ika kot enakovredno sestavino pr i so jeva lnega r a z m e r j a 
med obema s tavčn ima č lenoma. Tudi na že omenjen i p re tvorben i r avn i je v idna 
enakovrednu s tavčna kons t i tu t ivnos t členov. 
Sicer pu n a v a j a Topor iš ič glede na sk l aden j sko vlogo besednih vrst pet možnih 
t ipov besednih zvez — samosta ln iška , pr idevniška , pr is lovna, povedkovniška in gla-
golska; kot s t r u k t u r n o sestavino s tavka (stavčnega člena) je mogoče razumet i določitev 
predloga, v e n d a r je t reba de js tvu , da »izraža / . . . / pod redna r a z m e r j a v besedni zvezi 
in s tavku« (39) dqda t i že omen jeno dejstvo, da to vlogo o p r a v l j a l a h k o le s k u p a j 
s končnico. Tu se n a m r e č odpi ra d o d a t n a raz ločevalna možnost med predlogom in 
vezn ikom: medbesedno (podredno) r a z m e r j e je mogoče izrazit i le s predlogom + 
končnico (predložni skloni) ali pa samo s končnico (brezpredložni skloni), n ikakor 
p a seveda ne samo s p red logom; podredn i veznik je s t r u k t u r n a ses tavina dvos tavčne 
zveze, obe vezniški skupini , p r i r e d n a in podredna , pa iz raža ta pomensko r a z m e r j e 
samostojno, brez k a k š n e m o r f e m s k e ali m o r f n e opore. 
2.1.2.1 Kot podredne so p o j m o v a n e tiste besedne zveze, pr i ka te r ih je ena beseda 
obl ikovno odvisna od druge, ali vsebinsko širše — »/P/odredne so tiste zveze, p r i 
ka te r ih je en del vodilen, d rug i pa odvisen« (41) (druga def in ic i ja v k l j u č u j e poleg 
mor fe insko iz ražene odvisnosti tudi po loža jno — levo, desno mesto — in pomensko) . 
T a k š n o s t r u k t u r a l n o p o j m o v a n j e podrednost i je Topor iš ič spre je l že v Slovenski 
kn j i žn i jezik (SKJ) 1, 1965, in pomeni bis tven kakovos tn i p r emik od SS 1956, k j e r je 
bi la podrednos t omejena le na n e u j e m a l n e samosta ln iške pr i las tke . 
2.1.2.1.1 O b r a v n a v a podredne samosta ln iške besedne zveze je ločena glede na me-
sto r azv i j a joč ih sestavin (pri lastka) samosta ln iškega j ed ra na t akšne s p r i l a s tkom na 
levi in na t akšne s p r i l a s tkom na desni. 
2.1.2.1.1.1 Dis t r ibuc i j sko meri lo kot besednovrs tno razločevalno je av to r uve l jav i l 
s spoznan jem, da so levo od samosta ln i škega j ed ra l ahko le p r idevn i ške besede — levi 
pr i las tek je t o r e j vedno pr idevniški , desni p a vse d r u g o ; to spoznanje , ki pomeni 
h k r a t i tud i def in ic i jo p r idevniške besede in bis tveno s p r e m e m b o n jenega obsega, je 
] . Toporišič ob jav i l v svoj i SS 1976 (465), že p r e j pa v vrs t i č lankov v J iS 1974/75 
(v NSS spre je t Ese j o s lovenskih besednih vrs tah , 231—335) z besednovrs tno proble-
mat iko . P r a v t ako je že v SS 1976 ugotov l jena zaporednos t neka te r ih pr idevnišk ih 
pomensk ih skup in levega p r i l a s tka (466). Začetni n a j bi bili t. i. las tnostni pr idevniki , 
na to izrazi za starost , barvo , pr idevnik i , ki i z raža jo ozir ali p r ipadnos t . Avtor o m e n j a 
r a z p r a v o A. V i d o v i č - M u h e P o m e n s k e s k u p i n e n e k a k o v o s t n i h i z p e l j a n i h p r i d e v n i k o v 
v SR 1981, k j e r p a ne gre, ko t u g o t a v l j a a v t o r , le za »pod robno r a z k r i / v a n j e / š tev i ln / ih / 
v r s t v r s t n i h p r i d e v n i k o v « (45), a m p a k tud i za novo s k l a d e n j s k o de l i t veno mer i lo 
v r s t n i h in svo j i ln ih p r i d e v n i k o v , i z h a j a j o č e iz v r s t e p r e t v o r b e t eh p r i d e v n i k o v v do-
ločen p o d s t a v n i sk lonsk i p o m e n , k a t e r e g a r az ločeva lnos t je d o k a z a n a , če je t r eba , 
z n a d a l j n j i m i p r e t v o r b a m i . T a k o d o k a z a n a p o m e n s k a s a m o s t o j n o s t p r i d e v n i k a je na to 
p o t r j e n a s s a m o s t o j n i m in n e z a m e n l j i v i m m e s t o m v levem p r i l a s t k u . T o g lob insko 
s t r u k t u r n o mer i lo p r e v r e d n o t i p o j m o v a n j e svoj i lnos t i o z i r o m a ga n a r e d i v b i s tvu 
e n a k o v r e d n e g a , n p r . i zvornos t i , snovnos t i , s r eds tvu , o b s t a j a n j u v k r a j u , času ipd . ; 
i z r a z n a p o d o b a p r i p o n s k e g a ob raz i l a se i zkaže ko t p o m e n s k o neb i s tvena . 
2.1.2.1.1.2 P o t eor i j i J . Topo r i š i č a je na desni s t r an i od s a m o s t a l n i š k e g a j ed ra 
n e p r i d e v n i š k i p r i l a s t ek , k i p a je, za r az l iko od levega, l a h k o u j e m a l e n ali n e u j e m a l e n . 
T u bi b i lo m o g o č e iz p r i m e r o v povze t i z a n i m i v o s p o z n a n j e : u j e m a l n i imenova ln i šk i 
p r i l a s t e k se ne m o r e p o p r i d e v i t i in ni v noben i s k u p i n i t v o r j e n i h p r i d e v n i k o v , ker 
m e d i m e n o v a l n i š k i m a s a m o s t a l n i k o m a ni s k l a d e n j s k e g a r a z m e r j a , ni t o r e j ( sk l aden j -
ske) p o d s t a v e za (pr idevniško) ob raz i l o (npr . les-en -<- | iz] l e s | - a j ; | | - > -en) — p r i -
las tek j e do ločen s a m o p o l o ž a j n o : zveze ko t potepinski sin, samoupravljalski delavec 
p r e t v a r j a m o l a h k o s a m o v p r i l a s t k o v odv i sn ik z i z s a m o s t a l n i š k i m p r e d i k a t i v o m 
(z l a s t n o s t n i m p o m e n o m o z i r o m a p o m e n o m d e j a n j a ) — sin, ki je potepin, delavec, 
ki je samoupravljavec. T u d i p r i p r i m e r i h , k o je desn i p r i l a s t e k ime, in s icer osebno 
p r i u j e m a l n e m , s t v a r n o p r i n e u j e m a l n e m in p r i z e m l j e p i s n e m v a r i a n t n o in n i m a mož-
nos t i p o p r i d e v l j e n j a , je mogoče i z h a j a t i iz n j e g o v e p r e d i k a c i j s k e vloge v p r i l a s t k o v e m 
o d v i s n i k u : sosed Luka, hotel Turist, mesto Ljubljana •*- sosed, ki je/se imenuje Luka 
ipd . P r i zvezah Klepčev Peter, Kovačev Tone g re d e j a n s k o za svo j i l no rod i ln i ško pod-
s t a v o — Peter /odi Klepca, Tone jod/ Kovača ( svo j i lnorod i ln i ško v m e j a h p o m e n s k e 
d o p u s t n o s t i b i l a h k o raz laga l i tud i p r i m e r e potepinski sin sin (od) potepinov). 
V r s t n a al i svo j i l na p o d s t a v a je v e r j e t n o t ud i p r i z e m l j e p i s n i h l a s tn ih imenih t ipa 
Dvorska vas i pd . Za rod i ln i šk i n e p r e d l o ž n i in p red ložn i p r i l a s t e k je p o t r j e n o spo-
z n a n j e , d a je v e č i n o m a p r e t v o r l j i v v levi p r i d e v n i š k i , i z j emen je p r e d v s e m že ome-
n j e n i i z p r e d m e t n i r o d i l n i k ; z v e z a m kot ajdina žetev je p o d s t a v a svo j i l no rod i l n i ška 
— žetev (od) ajde — in ko t t a k a j e res p r e t v o r b a t r p n e p r i s o j e v a l n e zveze Ajda se 
žanje, k i jo T o p o r i š i č s icer n a v a j a , v e n d a r se z a n j o n e k a k o ne odloči . 
P r i p r e d l o ž n i h sk lonsk ih p r i l a s t k i h je u g o t o v l j e n a zan imivos t , da so ti p red log i 
r az l i čnega izvora , da so d e j a n s k o to l a h k o pros t i m o r f e m i g lagola ali p r i d e v n i k a 
oz i roma iz n j i j u t v o r j e n e g a s a m o s t a l n i k a . T a k o bi bi lo mogoče ločiti p r e d l o g od 
p r o s t e g a m o r f e m a t u d i s t em, d a se (predložni) p r i l a s tk i i zg lago l skega ali i zp r idev-
n i škega s a m o s t a l n i k a ne d a j o p o p r i d e v i t i : misel (misliti) na mater, norost (nor) na 
gobe, strah pred življenjem (bati se življenja). I z h a j a j o č iz s p o z n a n j a , da je p r i s lov 
ko t » razv i j a joč i« člen l a h k o le obg lago l sk i oz i roma o b p r i d e v n i š k i in p r i d e v n i k ob-
samos t a ln i šk i — n a osnovi tega m e r i l a je a v t o r že SS 1976 ločil t u d i nedo ločne š tev-
n i k e od p r i s lovov t i p veliko ljudi : Deliko delati — so pr i s lovni p r i l a s tk i mogoči le 
o b izg lagolsk ih s a m o s t a l n i k i h : hoja počasi <- hoditi počasi, odhod iz jeze <-oditi iz 
jeze; zveze ko t človek lam, kruh od včeraj je mogoče r a z l a g a t i le iz zvez človek, ki 
je tam (biti tam), kruh, ki je od včeraj (biti od včeraj). 
Ugotov i t ev , d a je »desni p r i l a s t ek s a m o s t a l n i š k e zveze , / . . . / t eo re t i čno l a h k o ne-
s k o n č n o do lg / . . . / « (55), ne d r ž i : n a j v e č obsega l a h k o le to l iko ses tavin , ko l iko r j e 
p o m e n s k i h sk lonsk ih r a z m e r i j , p a še ta r a z m e r j a o m e j u j e p o m e n j e d r n e g a samos ta l -
n ika ( izhodiščno že n j e g o v a g lago ln i škos t ali neg lago ln i škos t ) . 
2.1.2.1.2 P o d r e d n o p r i d e v n i š k o besedno zvezo do loča p r i d e v n i š k o s t j e d r a . P o a v t o r -
jevi t eor i j i (p r im, že n j e g o v o r a z p r a v o Še k t eo r i j i be sedn ih vrs t , posebno p r e d i k a t i v a , 
J iS 1979/80, 201—205), d a se u v r š č a j o vse besede, k i so v s t a v k u p o v e d k o v o določi lo 
m e d p o v e d k o v n i k e (p red ika t ive ) , je za p r i d e v n i š k o besedo in seveda t u d i za p r i d e v -
n i ško besedno zvezo znač i lno , da se s s p r e m e m b o s k l a d e n j s k e vloge iz p r i l a s t k o v e 
v p o v e d k o v o d o l o č i l n o s p r e m e n i t u d i be sednovr s tnos t — p r i d e v n i š k a be sedna zveza 
p o s t a n e p o v e d k o v n i š k a . Z a n i m i v bi bi l celotni t ipo lošk i p reg led t is t ih p r i d e v n i š k i h 
besed in besedn ih zvez, ki ne m o r e j o p r e h a j a t i v p r e d i k a t i v e , n p r . čista, gola, huda 
laž. 
D e s n a p r i d e v n i š k a p r e d m e t n a dopo ln i l a , ko t ie a v t o r ugotovi l že v svo jem S K ] , 
so l a h k o v vseh sk lon ih ( razen seveda v i m e n o v a l n i k u ) . Z a n i m i v o bi b i lo loči t i p r a v e 
p r i d e v n i k e z desn imi dopoln i l i od izg lagolsk ih p r i d e v n i k o v oz i roma de ležn ikov , ki p r i -
n a š a j o možnos t desn ih dopo ln i l še od svo jega p o d s t a v n e g a g lagola . P o s e b e j so p r e d -
s t a v l j e n i t ud i m e r n i p r i d e v n i k i , ki ima jo , k o t je znano , l ip ično desno dopo ln i lo iz 
samostalnika, ki poimenuje prostorsko, časovno, težnostno. dodati je treba še vred-
nostno razsežnost, in količinskega pridevnika: globok pet metrov, star doe leti, težek 
pet kilogramov, dolžen štiri dinarje, vreden štiri dinarje. Predstavljena so tudi do-
polnila iz predložnih zvez — s temi dopolnili so zlasti pogosti pridevniki stanja — 
ter prislovna dopolnila, ki so vedno leva, če izražajo stopnjo, lahko tudi v obliki 
predložnih zvez, npr. čisto prvi, lepo zapečen, od hudiča lep. na pol posušen, do konca 
zvest, ter stavčna oziroma s primerjalnim veznikom kot, torej implicitno stavčna. 
Za slovensko jezikoslovje je nova uvrstitev rodilniških zvez samostalnika s ka-
kovostnim pridevnikom, npr. belih rok, med pridevniške. Pravilnost takšne odločitve 
je potrjena z neimenovalniško (prilastkovo) obliko, skladenjsko pa z dejstvom, da 
imajo zveze možnost enakih stavčnih vlog kot pridevniške besede. Na zastavljeno 
vprašanje, katere nekakovostne rodilniške zveze imajo besedotvorne zloženske ustrez-
nike, je deloma odgovoril že Levstik v svoji razpravi Napake slovenskega pisanja 
(leta 1854. ZD 6. Ljubljana 1956), ko pravi, da so v podstavi takšnih zloženk samo-
stalniki, ki so »živalsk/a/ imen/a/« ter »imen/a/ telesnih udov« (59); dodati je treba 
še poimenovanja rastlinskih sestavin; razvijajoči pridevnik je seveda kakovostni. 
2.1.2.1.3 Predstavitev prislovne besedne zveze je še posebej zanimiva, ker je bil 
prislov zlasti v SS 1956 besedna vrsta, v katero se je odlagalo vse, kar je motilo druge 
besedne vrste, npr. izrazi tipa všeč, žal, ki so od SS 1976 dalje uvrščeni med predika-
tive (tako tudi za slovenščino že A. Isačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka, 
Bratislava 1954. 362—363), pridevniške besede tipa malo, veliko (ljudi), členki kot le, 
samo, tudi idr., deležja miže, vede, deležniki (prim. SS 1956. 243—256). 
J . Topor iš ič o b r a v n a v a pr is lovno besedno zvezo iz t reh s t r u k t u r n i h izhodišč, in 
sicer kot zvezo iz samih prislovov, iz prislovov in imenskih zvez ter iz samih imenskih 
zvez (64—65). Kl jučnega pomena je tu spoznanje , da gre za pr is lovno besedno zvezo 
iz samih pris lovov samo v p r imer ih , ko se med sestavine t akšne zveze ne da vs tavi t i 
nas lonka , v ob ra tnem pr imeru pa gre za razna pr is lovna določila ob ločenem poved-
k u ; nas lonka po tem prav i lu f u n k c i j s k o loči t ipe spotoma domov, davi navsezgodaj 
od spotoma, ko je šel domov, davi je navsezgodaj odšel ipd. Toporiš ičeva je tudi ugo-
tovitev, da je zveza iz dveh ali več pris lovov l ahko tud i p r i l a s tkovna oziroma, da so 
prislovi na desni l ahko tudi p r i l as tk i (levega) pris lova. Ver j e tno je p r i las tkovni pr i -
slov pomensko ožji, p o i m e n u j e sestavino levega ( jedrnega) pr is lova, zato je mogoče 
m e d n j u vr ini t i po j a sn j eva ln i veznik in sicer ali to je: tam (in sicer) doli, davi (in 
sicer) navsezgodaj ipd., enako tud i zveze pr is lova in imenske zveze ter (dveh) imen-
skih zvez: doli (in sicer/to je) ob reki idr . ; lepega dne (in sicer) zvečer, daleč (in 
sicer/to je) tam za gorami, lansko leto (in sicer) maja meseca ipd. 
Novost tudi v doslejšnji jezikoslovni teoriji samega avtorja je uvrstitev tako ime-
novanih nepravih predlogov tipa blizu (doma), konec (vasi), vrli (gore), dno (reke) 
med prislove. Odločitev je utemeljena s pomenskimi in izraznimi lastnostmi tovrstnih 
besed. Po Toporišičevem mnenju je zveza konec vasi enaka zvezi na koncu vasi, vrh 
hriba je na vrhu hriba, dno jezera je na dnu jezera; izrazno pa se te besede ločijo 
od pravih predlogov po tem, da poznajo premeno po zvenečnosti končnega nezvočnika 
in da imajo naglas (ugotovitev je zapisana že v avtorjevi SS 1976). Seveda se tu pojavi 
vprašanje smiselnosti premikanja teh besed med prislove; na pomenskem področju 
namreč kljub vsemu ostaja dejstvo, da te besede dopolnjujejo rodilniško končnico in 
da so vsaj v nekaterih primerih nadomestljive s »pravimi« predlogi: vrh gore je po-
mensko enako na gori, blizu hiše je ob/pri hiši. 
V okviru prislovne besedne zveze je tudi natančna razčlenitev t. i. prislovnih imen-
skih zvez. Glede na pomen so te zveze razvrščene na časovne, krajevne, vzročne in 
lastnostnc. 
Med časovnimi zvezami so predstavljene tudi nepredložne, in sicer po besedno-
vrstnih lastnostih sestavin, npr. lepega dne, maja meseca ipd. Za krajevne zveze je 
ugotovljeno, da so vedno predložne, verjetno pa bi vsaj implicitno to veljalo tudi za 
časovne, npr. meseca maja — v mesecu maju. Ponuja se vprašanje pomenskega pre-
krivanja razmerij, ki jih lahko izražata dve tako absolutni kategoriji kot sta kraj 
(prostor) in čas. Predstavljene vprašalnice vsaj deloma potrjujejo možnost takšnega 
prekrivanja, npr. kdaj — kje, od kdaj — od kod, do kdaj — do kod, časovni vprašal-
nici koliko časa bi verjetno ustrezala krajevna kako daleč (kako dolgo?), krajevna 
kam (v hiso) pa morda časovni o kateri čas (v pozno noč)-, nekako zunaj časovne 
vzporednice ostaja krajevni kod (je to samo podskupinu kje?). 
Vzročnostne zveze so samo predložne: našteti so predlogi za vse štiri imenovane 
skupine — pravi vzrok, namen, dopuščanje, pogoj, vendar brez vprašalnic. 
Lastnos tne zveze (sicer imenovane nač inovne ali kakovostne) so pomensko zelo 
n a t a n č n o č lenjene — s pomočjo usmer j eva ln ih vp raša ln i c j ih je ugotovl jen ih d v a n a j s t , 
dosle j n a j v e č v teori j i tovrs tne pr is lovne besedne zveze. Vendar pa so neka te re v p r a -
šalnice, ki površ insko us t r eza jo orodniškemu p redmetu , ve r je tno tudi glede na odgovor 
res p redmetne , s a j j ih n ikako r ni mogoče navezat i na navedeno s tavčno obl iko odgo-
vora, np r . s k o m (oditi) — tako, da greš z bratom/z bratom (brat in jaz), s k a -
t e r o s n o v j o (beliti) — tako, da z apnom prekrivaš (pri na t ančne j šem opisu, 79, 
k j e r je ta pomen po imenovan s tvar ino, so navedene tudi zveze. npr . iz moke/desk/ 
/ilovice/ječmena, k j e r gre za t ipični snovni rodi lnik s predlogom iz — narediti kaj iz 
česa), s k a t e r o n a p r a v o (beliti) — tako, da se dela s čopičem/s čopičem (pri-
mere z o rodnišk im p redme tom je t reba ločiti od de jansk ih pr is lovnodoloči lnih, pre-
tvor l j iv ih v pr is lovno pr is lovno določilo, npr . prati s strojem strojno prati — Stroj 
pere : * čopič beli, k j e r gre de j ansko za sredstvo oziroma predmet d e j a n j a ) . Pr i na-
t ančne j š ih opisih p reds tav l j en ih pomensk ih skup in las tnostnih zvez (79—81) bi bilo 
dobro, če bi se ohran i l a po imenovan ja , kot so p reds t av l j ena v preglednici (77) ali 
obra tno , t ako pa np r . snovi ve r j e tno us t reza v opisu tva r ina , s topn je v osnovni pre-
glednici ni, vp raša ln ica k a k o z e l o pa je t am vezana na mero, ki pa ima v opisu 
vpraša ln ico k o l i k o . Pr i pr is lovnih imenskih zvezah s pomenom mere (v pregled-
nici je z mero ve r j e tno po imenovana s topn ja , tudi glede na vpraša ln ico k a k o z e l o ) 
je podana tudi t ipologi ja mer in mern ih enot z vzporednimi pr idevnišk imi besednimi 
zvezami, np r . enoti m (meter) us t reza besedna zveza 3m dolglširok/oisoklgloboklde-
bel itd. 
2.1.2.1.4 Najobsežne jš i del pog lav ja o besednih zvezah zavzemajo glagolske 
(82—118), med ka te re Topor iš ič uvršča , kot smo že omenili , tud i glagolski s tavek. 
Metodologi ja o b r a v n a v e teh zvez je d r u g a č n a — av tor p r a v z a p r a v r azč l en ju j e glagole 
na osnovi n j ihove s lovarske lastnosti — valence, ki jo sloveni z vezl j ivost jo . Izho-
diščno r azč l en j evan j e va lenčnih lastnost i glagola ne pa lastnost i glagolskih besednih 
zvez je bilo ve r j e tno p o b u d a za uvrs t i tev S - s t r uk tu r e med (navadne) besedne zveze. 
T a k o so glagoli ločeni na vezlj ive in nevezlj ive. 
2.1.2.1.4.1 Nevezlj ivi glagoli so tisti »ki v s t avku lahko n a s t o p a j o brez udeležencev, 
lahko pa so druž l j iv i z okoliščinami« (82). Ze v SS 1976 je bilo ugotovl jeno, da se 
nevezlj ivi glagoli u p o r a b l j a j o »za označevan je n a r a v n i h pojavov« (82), np r . Dežuje. 
2.1.2.1.4.2 Topor iš ič ugo tav l ja , da so vsi vezl j ivi glagoli h k r a t i tudi pr isojevalni , 
da t o re j l ahko tvor i jo (osnovno) S - s t ruk tu ro , l ahko (vendar ni nu jno) pa so hk ra t i 
tud i vezavni , dopolni lo ima jo na desni v ka te remkol i ne imenovaln iškem sk lonu; ne-
vezavni glagoli so neprehodni , vezavni prehodni . 
2.1 2.1.4.2.1 Neprehodni (nevezavni) glagoli so na osnovi s topn je p redme tnopomen-
skih lastnost i ločeni še na dve skupini , in sicer na take, ki so brez (obveznega) des-
nega določila in na t ake z določilom — ti d rug i se i m e n u j e j o pomožni ; p r av i pomožni 
glagoli so tisti, ki i z raža jo samo slovnični pomen, v k o n k r e t n e m p r imeru samo s tavč-
ne (predikaci jske) ka tegor i je . Tu je zan imiva ugotovitev, da se »1. delovalnik ob 
glagolu biti p r e s t av l j a iz imenova ln ika v rodi lnik ob nikalnic i le t eda j , če gre za 
pomene nahajati se, obstajati /.../« (84—85), s k r a t k a če gre za po lnopomensk i glagol, 
pomoznik biti ne povzroča t akšne p re tvorbe : Tone je doma — Toneta ni doma : Tone 
je učitelj — Tone ni učitelj; rodi ln iška p re tvo rba je t o r e j ob jek t ivno meri lo za ugo-
t a v l j a n j e pomena glagola biti (vez : po lnopomenski glagol). 
Teoret ično z.animiv je av to r j ev poskus ugotovi t i nevezavne, se p rav i samo pr isoje-
va ne glagole. Kot meri lo je vzel sedan j i ško ali nedoločniško obl ikovno vezanost gla-
golov in t ako ugotovil , da so np r . glagoli na -am nače loma prehodni , p r a v t a k o gla-
goli na -im, -iti, k j e r so neprehodn i le glagoli p r e m i k a n j a ipd. ; zap i sana je tudi misel, 
«a so pomožni glagoli neprehodni , iz česar seveda sledi, da r a z m e r j e med ka t e r im 
koli pomožnikom in n jegov im desnim določilom ne more biti vezavno. Tako kot za 
o b r a v n a v o samo pnso jeva ln i l i glagolov je tudi za ob ravnavo vezavnosti oziroma ve-
z a v m h glagolov po posameznih sklonih znač i lno i z j emno veliko število pr imerov . 
, r e . p r a v z a p r a v za težn jo razpored i t i v s lovenskem jezikoslovju glagolsko grad ivo 
glede na vezavnost po posameznih sklonih in h k r a t i ugotovit i tudi pomenske lastnost i 
t aksn ih skup in . 
2.1.2.1.4.2.2 Vezavno razmer je , se p r a v i glagolsko besedno zvezo z desnim sklon-
i m (neimenovalmskim) dopolni lom p reds t av l j a av to r v dveh temel jn ih skup inah 
m sicer n a j p r e j nepredložno (se pravi brez vezavnega mor fema) in kasne je predložno 
(z vezavnim mor femom) . Glede števila vezavnih zvez (števila predmetov) posameznih 
glagolov je av to r m n e n j a , da so »večvezavne zveze / . . . / l ahko na jveč t roelementne« 
(87). Tu bi vel ja lo upoš teva t i število sklonskih (neimenovalniških) pomenov : teoret ič-
no bi bilo možnih toliko vezav, kol ikor je sklonskih pomenov — na možnost real iza-
ci je teh vezav pa seveda vp l iva jo glagolski pomeni . Brezpredložno toži lniško vezavo 
av to r enači z glagolsko p rehodnos t jo , sk l icu joč se na številnost p r imerov . Ugotav l ja , da 
os tane nesp remen jena pr i vseh p r a v i h glagolskih obl ikah, da p a se pri posamosta l je -
nem glagolu »načeloma« z a m e n j u j e z rodi ln ikom. Pr i glagolih z rodi ln iško vezavo je 
ugotovl jeno, da ima p o i m e n j e n j e teh glagolov v večini p r imerov obliko predložnega 
sklona, npr . bati se česa — strah pred čim, veseliti se česa — veselje nad čim; kaže, da 
se t a k o pri netožilniški vezavi onemogoči tudi površ inska sopomenskost s po imenjen im 
pr isojevalni in r azmer j em, npr . strah (bojazen) koga — kdo se boji. Za glagole z da-
ja ln i ško vezavo je po Topor iš iču značilno, da je da j a ln i šk i p r edme t edini ali pa drugi 
(ob toži lniškem). V okvi ru samo da j a ln i škega p r edme ta so o b r a v n a v a n i tud i p r imer i 
s t. i. smiselnim ali k a k š n i m d r u g i m osebkom v d a j a l n i k u , k j e r av tor s pomoč jo pre-
tvorbe v svoji lni p r idevn ik dokazu je , da gre de j ansko za osebkovo vlogo t akšn ih da-
ja ln ikov (91—92). Pri p r imer ih , ko ima glagol da j a ln i šk i in toži lniški p redmet , se 
po j av l j a v p r a š a n j e razvrs t i tve teh predmetov . Avtor meni, da vpl iva na razporedi tev 
pomen p redme tov : če p o i m e n u j e da ja ln i šk i p redmet živo predinetnost , je pred tožil-
niškim, če ta po imenu je neživo. Morda bi si v teh p r imer ih oziroma sp loh v pr i-
merili večpredmetn ih glagolov l ahko pomaga l i z imensko p re tvo rbo glagolske zveze, 
k j e r je vedno ob glagolniku n a j p r e j p re tvor j en i tožilniški predmet , se p rav i rodilnik, 
in na to da j a ln ik , npr . pripovedovanje resnice (bratu), pobiranje krompirja (očetu), 
dajanje hčerke sosedu. 
Posebej so o b r a v n a v a n e predložne (sklonske) vezave, k j e r p r a v z a p r a v ne gre, kot 
ugo tav l j a av tor že v svojem S K ] 3, 1967 (111), za predloge, a m p a k za proste glagolske 
morfeme, za »besede« torej , ki pomensko sodi jo h glagolu, s a j mu z do ločan jem ve-
zave včasih popolnoma sp remen i jo pomen, npr . pasti na sovražnika — napasti, priti 
ob denar — izgubiti, ne imeti ga več. Razč l en j evan j e po teka zopet po sklonih, gla-
golski sklonski m o r f e m i pa so preds tav l jen i n a j p r e j tisti, ki so enosklonski , na to pa 
še večsklonski ; zopet impres ionira število pr imerov, ki so izbran i tako, da je njiho.va 
pomenska razl ičnost v večini p r imerov tud i f o rma lno po t r j ena , npr . s s inonimnimi , 
homon imnimi povezavami ali s p re tvorbeno razl ičnost jo , np r . rešiti se iz nevarnosti, 
izbrati iz večjega števila 'izbrati izmed večjega števila' ipd. ali razdeliti med kmete 
'kmetom', tikati se med seboj 'eden drugega'. 
2.1.2.1.4.2.3 Med g lago l ske b e s e d n e zveze so uv r ščen i tudi p r imer i , ko ima glagol 
ob sebi še d r u g glagol. V teh p r imer ih gre za (glagolsko) pomensko določilo, ki je 
vedno desno. Tu se po jav i v kn j ig i po j em pomensko nepopolni glagol, av to r ga enači 
s pomožnim glagolom (v SSKJ so to glagoli, ki ima jo dos t ikra t pojasni lo z o s l a b -
l j e n i m p o m e n o m ) — »pomensko nepopolne glagole imenu jemo lahko pomožne« 
(100). Seveda pa i z raža jo vsi glagoli poleg slovničnih ka t egor i j še k a k splošni pomen, 
na osnovi ka te rega j ih je av tor razvrs t i l v š t i r ina js t pomenskih skupin , npr . možnost-
ni, nu jnos tn i , presojevalni , ho ten j sk i itd. Te doda tne pomenske lastnost i p r a v z a p r a v 
loču je jo pomensko nepopolne glagole od p rav ih pomožnikov t ipa biti, k j e r vezni gla-
gol izraža res samo slovnične (predikaci jske) kategor i je . Vsekakor pa postavi av tor 
z ugotovi tvi jo , da so vsi glagoli, ki i m a j o ob sebi d r u g glagol, pomensko nepopolni , 
ob jek t ivno meri lo za n j ihovo določanje . Š t i r ina j s t pomenskih skup in pomensko ne-
popoln ih glagolov av tor p o t r j u j e z možnos t jo n j ihove razpored i tve po določenem za-
p o r e d j u v (podredno) glagolsko ver igo; z apo red j e sestavin v takšni verigi mu pred-
s t av l j a ob jek t ivno meri lo za t ipologi jo teh glagolov; pr i r a z p o r e j a n j u pa bi se bilo 
m o r d a bol je izogibati s tavčni in zapo ln i tvam in s tem nehotenim sk laden j sk im raz-
mer j em. S to razpored i tv i jo je t o r e j obogatena slovenska teor i ja o besednem redu in 
dopo ln j ena predvid l j ivos t mest v besednih zvezah. Posameznim pomenom pomensko 
nepopoln ih glagolov so ugotovl jeni tud i »istorazredni d rugobesednovrs tn i us t rezniki po 
z a p o r e d j u povedkovnik , p r idevnik , samostalnik« (101). 
2.1.2.1.4.2.4 G lago l sko dopoln i lo na desn i j e l ahko tudi i m e n s k a b e s e d a ali be -
sedna zveza. Na osnovi pomenske zadostnost i j edrnega glagola deli av tor t akšne zveze 
v dve s k u p i n i : ob po lnopomenskem glagolu (avtor mu pravi p redmetnopomensk i , ka r 
pa so glede na korenski m o r f e m p r a v z a p r a v vsi) je povedkov pr i las tek, ob veznem 
glagolu (pomožniku) pa povedkovo določilo. Pomislek z b u j a glagol hoditi, ki je v zve-
zi hoditi bos p reds tav l j en kot polnopomenski — zveza n a j bi se po znanem prav i lu 
da la razs tavi t i v hoditi + biti bos, venda r pa se zdi, da t aka razs tav i tev ni mogoča, 
npr . Poleti (večkrat ipd.) hodim bos ne pomeni, da Poleti hodim + Sem bos, a m p a k 
enos tavno Poleti sem bos (biti bos); glagola hoditi t o re j ne moremo brez pomis lekov 
uvrs t i t i med polnopoinenske . 
Po fo rma l i zae i j skem vzorcu s t r u k t u r a l n e g a jez ikos lovja (za češki s tavek ga je 
podal F. D a n e š v r a z p r a v i S y n t a k t i c k y model a s y n t a k t i c k y vzorec, v. zb. p r e d a v a n j 
za V. m e d n a r o d n i kongres slavistov v Sofi j i , ČSAV 1963, 115—124, pr i nas pa ga je 
v svoj i d i ser tac i j i P o g l a v j a iz s t r u k t u r a l n e ana l ize s lovenskega časopisnega stila, 
L j u b l j a n a 1976, npr . 291—296, upo rab i l T. Korošec za neka te re p r imere iz publicis t ike) 
je av to r podal t ipologi jo teh glagolov v s t avku , kot prav i , na podlagi desne vezl j ivost i 
(106—107). T a k o je lepo v idna razl ičnost s t avčn ih s t r u k t u r , na osnovi ka te r ih se 
o b l i k u j e j o razl ične pomenske s k u p i n e pomožnikov . npr . Sami V Sami /P r id Jane z je 
t e sa r /mlad (biti); Sami S a m j se V Sami Temu se reče ključ (reči) itd. Avtor je ugo-
tovil in fo rma l i z i r a l o semna j s t raz l ičnih s tavčnih s t r u k t u r z veznimi glagoli , dopušča 
pa možnost še d o d a t n i h t ipov. 
2.1.2.1.4.3 Za g lago l sko b e s e d n o zvezo s p r imičn i in dopo ln i lom j e znači lno , ugo-
t a v l j a Toporiš ič , da ni vezavna , se prav i , da več inoma ni obvezna ses tavina glagol-
skega j ed ra . Kor i s tna bi b i la t ipologi ja »vezavnih« p r imerov kot oditi izjod. Teme l jna 
deli tev g lagolskih besednih zvez s p r i s lovn im dopolni lom i zha j a iz p o m e n a že p red-
s t av l j en ih pr i s lovnih zvez: štiri vrs te pr is lovov — k ra j evn i , časovni, vzročnostni , last-
nostni (s p o d v r s t a m i nač inovn ih in kol ičinskih) i m a j o še več (pomenskih) razredov . 
2.1.2.1.5 Razč l en i t ev p o v e d k o v n i š k i h (p r ed ika t i vn ih ) b e s e d n i h zvez i z h a j a iz raz-
vrs t i tvenega mer i l a : vse, k a r je desno od vezi, tud i opisni deležnik, je s amos to jna 
besedna v r s ta — povedkovn ik . Sicer pa so po teori j i J . Topor i š iča p red ika t iv i l ahko 
a) p rvotn i , in sicer t ipa všeč, žal, rad, treba, ki j ih je zelo malo, ter opisnodeležniški 
t ip delal-0, -a, -o in delan-в, -a, -o; zaveda t i pa se je t r eba , da je besednovrs tna osa-
mosvoj i tev te z a d n j e s k u p i n e v s a j vp ra š l j i va , s a j opisni deležnik iz raža s lovničnopo-
inensko celoto le s k u p a j z vez jo (prim, sedan j ik ) , b) d rugo tn i (konverzni) , in sicer iz-
samosta ln iški , izpr idevniški , izprislovni , izglagolski (nedoločniški) ter ko t posebni 
(brez pomožnika) tud i i zmedmetn i ; vsak samos ta ln ik , p r idevn ik td., ki se u p o r a b l j a 
kot povedkovo določilo, pos t ane to re j povedkovn ik . S a m o razvr s t i t vena de f in ic i j a p re -
d i k a t i v a — p o l o ž a j za vezjo, je povzroči la , da je ta besedna vrs ta zelo obsežna in 
pomensko he te rogena ; opuščene so n a m r e č raz ločeva lne p r e tvo rbene možnost i t ipa 
Oče je hud = se huduje (hud — pred ika t iv ) / ; e hudoben {hud — pr idevnik) , Tone je 
učitelj — učiteljski (učitelj — p r e d i k a t i v ) / o p r a o / j a poklic učitelja (učitelj — samo-
sta lnik) . 
2.1.2.2 P r i r e d n e b e s e d n e zveze r azv r šča a v t o r t a k o ko t v svoj i r a z p r a v i P r i r ed i l a 
r a z m e r j a v s lovenskem k n j i ž n e m jeziku, ob j av l j en i v J iS 1968, in kasne je v svoji 
SS 1976, v sedem pomensk ih s k u p i n : SS 1956 j ih pozna pet, av to r j ih na pomensko 
p re tvo rben i osnovi dopolni še z dvema , in sicer s s t opn j eva ln im in p o j a s n j e v a l n i m 
p r i r e d j e m . T u d i na p o d r o č j u h i e r a rh i čn ih r a z m e r i j v j ez iku je av to r uve l jav i l s t ruk -
t u r a l n o p o j m o v a n j e : t ako je p r i r e d j e p o j a v (enako kot podred je ) , vezan na besedno-
zvezno jez ikovno r avn ino (tudi s tavčno) : g re s k r a t k a za s k l a d e n j s k o e n a k o v r e d n o 
zvezo ( jezikovnih) ses tavin. P o m e n s k o in st i l is t ično je zan imivo p r eds t av l j ena že v SS 
1976 (in že p r e j v S K ] 2, 1966) možnost medsebo jnega p r e t v a r j a n j a p r i r edn ih zvez 
pa tud i teh v podredne in obra tno , k j e r se p o j a v l j a seveda v p r a š a n j e r a z m e r j a med 
vezniki in predlogi oz i roma obsega us t reznost i ene besedne vrs te d rug i . Avtor p r i h a j a 
do zan imivega s p o z n a n j a v zvezi s ce lovi tos t jo j ez ikovnega sistemu, da bi bilo t r eba 
razčleni t i v p r a š a n j a odvisnikov tudi s s tal išča povezave s p r i r e d n i m r a z m e r j e m ter 
us t rezno t emu o b r a v n a v a t i in po imenova t i p r i s lovna določila, np r . p ro t ivno prisl . do-
ločilo ipd. 
2.1.2.3 Nova je p o m e n s k o s t r u k t u r n a razč leni tev l ikovnih ( f igura t ivn ih) besednih 
zvez, ki j ih določa raz l ika »med iz razno in pomensko s t r a n j o besed« (123). G r e za 
p o m e m b e n pr i spevek k r a z u m e v a n j u st i l is t ičnih sredstev. Na osnovi i z razno-pomen-
skega r a z m e r j a med (besednimi) ses tav inami so l ikovne besedne zveze ločene na št ir i 
skupine , in sicer na istorečne, b l izuzvočne, sopomenske in raznobesedne (pro t ipomen-
ske ter nad - oz i roma p o d p o m e n s k e so o b r a v n a v a n e v tem okvi ru) . 
S k l a d e n j s k o r a z m e r j e med is torečnimi zvezami je l ahko p r i r edno ali p o d r e d n o ; 
ugo tov l j ena je p r a v z a p r a v nav idezna p r i r ednos t v p r imer ih kot na kile in kile, hoditi 
in hoditi ipd., k j e r g re d e j a n s k o za pomen zelo veliko kil, dolgo hoditi ipd. V okvi ru 
is torečnih zvez so posebe j p r eds t av l j ene ponovi tvene , p o m e n s k o s k l a d e n j s k o r a z m e r j e 
med ses tav inami je podredno , np r . beži beži v p o m e n u daj beži, pridi pridi v pomenu 
le pridi; v b is tvu gre v e r j e t n o za zvezo s konverzn im č lenkom. Posebne so m e d m e t n e 
I»onovitvene zveze, k j e r ima av to r odpr to vp ra šan j e , ali gre za več medmetov ali pa e za medine tne morfeme, np r . hov hov, hm hm ipd. 
Pomen blizuzvočnih zvez je stopnjevanjski oziroma poudarni, skladenjsko raz-
merje bi torej bilo podredno, npr. bel prebel, norec nori, pravi pravcati tudi sipo sipo. 
Pouda rn i pomen je ugotov l jen tud i za sopomenske zveze nikoli in nikdar; pomen-
sko so to re j podredile . 
Raznobesedne likovne zveze združujejo več skupin prirednih in podrednih zvez, 
npr. priredne zveze protipomenk, in sicer v različnih ubeseditvah, npr. stari in mladi, 
dober in slab. malo pa dobro ipd. Priredne so tudi ločne zveze tipa prej ali slej, 
Peter in Papel oziroma brez veznika hočeš nočeš ipd. Podredno razmerje je v zvezah 
kot črno na belem, mlad star, dobro za zlo ipd. Med raznobesednostne uvršča Topori-
šič tudi figure iz nad- in podpomenk, npr. lisica Zoitorepka. 
Teoretična razčlenitev likovnih zvez je lahko osnova morebitni slovarski predsta-
vitvi teh zvez v slovenskem jeziku, tudi zaradi številnosti primerov. Sicer pa je avtor 
pomensko in skladenjsko teorijo stalnih slovenskih besednih zvez postavil v članku 
K izrazju in pojmovanju slovenske frazeologije, ki je izšel v JiS 1973/74. 273—279 
(z nekoliko spremenjenim naslovom K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije) in 
ga prinaša tudi NSS. Toporišič ugotavlja štiri pomenske skupine frazeologemov (stal-
nih besednih zvez s stavčno (rečenice) ali nestavčno (rekla) strukturo), in sicer sestava, 
skup, sklop in zraslek, pri čemer se opira na pomensko prenesenost sestavin takšne 
besedne zveze. Posebej pa je koristna razvrstitev (nestavčnih) frazeologemov po be-
sednovrstnih lastnostih na samostalniške. pridevniške, glagolske, prislovne itd. s pri-
meri skladenjske razčlenitve njihove zgradbe. 
2.1.3 Y NSS j e u v r š č e n a tudi r a z p r a v a T e o r i j a b e s e d o t v o r n e g a a lgo r i tma 
(333—345), p rvo tno ob jav l j ena v SR 1981, k i se navezuje , kot smo že uvodoma omenili , 
na s lovn ičnos t ruk tu rna jez ikovna v p r a š a n j a . Za t rad ic iona lno slovensko besedotvorie , 
ki ga je na osnovi obl ikos lovnopomenskih lastnost i pods tavn ih sestavin t v o r j e n k e 
u temel j i l že F. Miklošič (Vergleichende S t ammbi ldungs l eh re der s lavischen Sprachen , 
Wien 1875), povezal s s k l a d n j o A. Breznik v svoji r azprav i Zloženke v slovenščini 
(Razprave AŽU II, L j u b l j a n a 1944, 55—76), p r eds t av l j a p r e tvo rbena sk ladenjskobesedo-
tvorna teor i ja bis tven kakovos tn i p remik , s a j ugo tav l j a zlasti na p redmetnopomensk i , 
besednovrs tn i ter deloma tud i prozodični ravni p re tvorbeno povezavo t v o r j e n k e s skla-
den j sko besedno zvezo. Za fo rma l i zac i jo p re tvorbeno- tvorbenega pos topka pa bi bilo 
n u j n o upoš teva t i še sk l aden j skopods t avno vlogo slovničnega pomena , in sicer kot se-
s tavino govorne pods tave obrazi l ali celo kot n j ihovo edino pods tavo ; le s s lovničnim 
govornopods tavn im pomenom je mogoče utemel j i t i mor femskos t medponskega obraz i la 
zloženk ter p redpono izpe l jank iz predložne zveze, npr . knjig-o-vez-0 •*- \tisti, ki\ 
veie\-e\ knjig {-e}; [] -> -o, {} - * -o-; brez-dom-ec •*- (fistf] {brez} dom{-a} ; [] -> -ec, 
{} -> brez-. 
T u d i p r i š tevilu naglasov in nag lasnem mestu bi bilo t reba upoš tevat i morfe insko 
zgradbo tvo r j enke kot p re tvorbeno va r i an to sk l aden j ske zveze (govorne pods tave) : 
nag lasno mesto npr . pr i podredn ih z loženkah je vezano na mor f em ozi roma del pod-
stave, ki je nas ta l iz j edrnega dela p r i l as tkove sestavine govorne podstave, število na-
glasov, np r . dvo- ali večnaglasnost , p a je odvisno od sk laden j skega r a z m e r j a govorno-
pods tavn ih sestavin (prirednost , podrednost ) , np r . belo-rdeč. v p r i m e r u poarednos t i 
p a še od prevzetost i sk laden j skega vzorca (tip kinoobiskooâlec, àvtocésta) in pa od 
tvor jenost i p r i l a s tkovne ses tavine govornopods tavne zveze, npr . kozoglav, dvoglàv : 
: petéroglàv. 
2.1.4 Razprava Strukturalno pomenoslovje besed (347—361) izhaja iz razpozna-
vanja pomensko razločevalnih lastnosti, t. i. pomenskih sestavin korenskih morfemov 
besede. Pomenske sestavine so določljive le v različnih razmerjih med korensko-
morfemskimi besedami. Gre torej za razbiranje tistih lastnosti, ki poimenovano de-
janskost razpoznavno določajo. Lahko torej sklepamo, da pojem struktura, struktura-
len v tem primeru ne zajema jezikovnosistemske strukture (strukture, vzpostavljene 
s slovničnim pomenom), ampak strukturo, ki nastaja z različnimi pomenskosestavin-
skimi povezavami korenskih morfemov besed. Če se zadovoljimo s tem dejstvom, 
potem obravnavanih vprašanj ne moremo uvrščati v slovničnostrukturni okvir. Ven-
dar pa se zdi, da je med pomenskimi sestavinami, ki jih je predstavil avtor npr. za 
samostalnika dekle, glava (dekle tudi v SS 1976, 94) pa tudi za glagol biti, mogoče 
vzpostaviti še skladenjsko razmerje, saj jih je mogoče ločiti na vsaj dve hierarhično 
različni skupini: vodilno pomensko sestavino bi morda lahko imenovali u v r š č e -
v a 1 n o (genus proximum), v okviru te pa je še skupina t. i. r a z l o č e v a l n i h se-
stavin (differentia spécif iée); pri samostalniku bi bilo to celo mogoče podkrepiti z raz-
ličnimi vprašalnicami, npr. Kaj je dekle? ženska = (ženski) človek. Kakšna ženska 
(človek)? (ženska) mlada, neporočena. 
R a z p r a v a pomeni b is tven teoret ični p r i spevek s lovaroslovju, s a j av tor nazorno 
r azč l en ju j e metodo dela s pomensk imi ses tavinami v okvi ru pomenskih razras tov 
ozi roma d rugo tn ih pomenov, pa tud i v okvi ru besednih druž in , venda r pa gre pri 
t v o r j e n k a h že za p r e p l e t a n j e ko renskomor femsk ih pomenskih sestavin s pomenskimi 
ses tavinami p re tvorbeno razvidnega obraz i lnega pomena . 
2.2 J. Toporišič j e v SS 1976 začel v okviru s lovenske skladnje obravnavati tudi 
vprašanja upovedovanja — delanja, tvorjenja povedi. Že v svojem SKJ je od pojma 
stavek, ki je še v SS 1956 združeval sporočilni in slovničnostrukturni pomen, ločil 
poved, ki je prevzela sporočilni pomen; stavek je tako postal enoumen, npr. besede 
zbrane okrog osebne glagolske oblike. 
Tudi v NSS je upovedovanje sestavina skladenjskega nanka (225—295). Sam pojem 
pomenske podstave povedi je predstavljen morda preveč mimogrede s sklicevanjem 
na tujo sopomenko: »Pomenska podstava povedi nam je to, kar se s prevzeto besedo 
imenuje propozicija« (225). V okviru pomenske podstave so ločene nujne sestavine 
— jedro, od morebitnih drugih, npr. deževati (jutri). Sicer pa lahko delamo iz po-
menske podsfave poved s trinajstimi možnimi upovedovalnimi določitvami (modifi-
kacijami). Enajstim modifikacijam iz SS 1976 sta tu dodani še dve, in sicer možnostna 
(prej v okviru gotovostne) ter kot samostojna istovetnostna (prej skupaj s kolikostno). 
Predstavljene modifikacije so sedaj kakovostna, istovetnostna, hotenjska, možnostna, 
nikalna, pomembnostna, osebna, časovna, naklonska, gotovostna, jakostna, čustve-
nostna ter perečnostna. Pri takšni množici se seveda vsiljuje vprašanje pomembnosti 
posameznih za tvorbo povedi. 
Za upovedovaln i n a u k bi bilo koris tno, če bi j ih razvrst i l i nekako t r i s topen j sko : 
t emel jne upovedova lne določi tve bi bile l ahko tiste, ki so konst i tu t ivni (bistveni) 
del povedi s s t r u k t u r o glagolskega s tavka , npr . časovna, kol ikostna, nak lonska , ni-
ka lna , osebna, pomembnos tna in morda še k a t e r a ; v okvi ru t akšne posamezne do-
ločitve bi bilo t r eba spet h ie rah ično ločiti osnovna sredstva od tist ih, ki se uv r šča jo 
v sk l aden j sko st i l ist iko ter v tem smislu zaznamova t i tud i morebi tne p re tvorbene 
povezave. D r u g o skup ino bi ses tavl ja le modi f ikac i je , ki so povedi s s t r u k t u r o gla-
golskega s t avka n e k a k o dodane, morda s topnjev i tos tna (v preglednici , 227, imenovana 
jakos tna) , gotovos tna ; tudi z n o t r a j teh je mogoča ločitev na osnovi st i l ist ične za-
znamovanos t i . T r e t j o skup ino bi ses tavl ja le v celoti st i lno zaznamovane določitve, 
npr . čus tvena . Upoš t evan je jezikovnosis temskega h ie ra rh ičnega v id ika bi pr ispevalo 
k hi t re jš i osvoji tvi impres ivnega števila p reds tav l j en ih t ipologij , temelječih predvsem 
na p re tvo rbah , pa tudi opisih, nadomeščan j ih ipd. 
Kot b is tvena ses tavina pomembnos tne določitve se je pokaza la p re tvo rbena po-
vezava med delovalniki , tudi ob l ikami povedia , npr . t ip Jurij blede — Juriju se ble-
de, Zebe me — Prezebam, Glava me boli — Imam bolno glavo; p r imera kot Smejem 
se — Smeje se mi, Tožim — Toži se mi nis ta v p re tvorbenem r a z m e r j u ; t ipa Smeje se 
mi 'Želim se smejati/Rad bi se smejal, Toži se mi 'Želim si/Rad bi' gresta ve r j e tno 
v nak lonsko mod i f ikac i jo oz i roma nak lonsko izrazje . V okvi ru časovnost i in nak lon-
skosti je t r eba poudar i t i zgodnje Toporiš ičevo spoznan j e o nu jnos t i ločitve glagolskih 
oblik od sk laden j skega pomena (že v oceni SS 1956, ob jav l jen i v Filologij i 1962, v NSS 
str . 371—379), k a r je p r a v z a p r a v p r i obeh določi tvah tudi t emel j sti l ist ične izbirnosti . 
V okv i ru nak lonske določi tve je posebe j zan imiva razčleni tev vpraša ln ih povedi, ki 
je na eni s t ran i jez ikovnosis temska, npr . ločitev na dopo ln jeva lne in odločevalne, na 
d rug i s t ran i p a i zha j a tud i iz n a s p r o t j a med z a z n a m o v a n i m in nezaznamovan im v je-
ziku, np r . delitev na p r a v e in neprave , oz i roma izločitve med razl ično zaznamovan im, 
np r . v p r a š a n j a čuden ja , govorn iška v p r a š a n j a . Pomenska raznol ikost in deloma sti-
lističnost velelnih povedi je p r eds t av l j ena z d v a n a j s t i m i osnovnimi va r i an t ami . Po-
mensko in sti l ist ično izbirnost n a m p o n u j a tudi t r i na j s t skup in t. i. ho ten j sk ih izra-
zov z osnovnim glagolskim grad ivom ter z us t rezniki v d rug ih besednih vrs tah oziro-
ma besednozveznih ali s tavčnih opisih. Pr i naklonski določitvi je Topor iš ič pomensko 
razločevalno uvel jav i l tudi sestavino glasoslovja — s tavčno in tonaci jo in s tem jezi-
kovnosis temsko u temel j i l del p ravop i sne in p ravorečne p rob lemat ike (končna — ne-
končna ločila, kadenčnos t oz i roma an t ikadenčnos t — polkadenčnost ) . 
Vprašanja besednega reda, t. i. proste stave, avtor povezuje s členitvijo po aktual-
nosti — perečnosti (prim, tudi njegovo razpravo Besedni red v slovenskem knjižnem 
jeziku, NSS, zlasti 163—172, prv ič v SR 1967). Toporiš ič ugotav l ja , da je v p r a š a n j a 
ak tua lnos tne določi tve p r a v zarad i povezave z v p r a š a n j i besednega reda »med prv imi 
pr i Slovanih« (278) o b r a v n a v a l A. Breznik v svoji r azp rav i Besedni red p goporu, 
ob jav l j en i v D S že 1908 (220—230, 258—267). Zanimiva bi bila p r i m e r j a v a zgodnj ih 
Breznikovih s p o z n a n j (npr. r a z m e r j e s tavčnega p o u d a r k a do ak tua lnos tnega jedra) 
s spoznan j i iz r a zp rave V. Mathes iusa o besednem redu v angleščini , ki jo je napisa l 
1907. le ta ; v s a j v češki jezikoslovni t rad ic i j i ve l ja n a m r e č V. Mathes ius med d r u g i m 
tudi za u temel j i t e l ja teor i je č leni tve po ak tua lnos t i in s tem tudi proste stave. V. 
Mathes ius navezu je r az i skovan je te p rob lema t ike že na d rugo polovico 19. stol., ko je 
f r ancosk i jezikoslovec H e n r y Weil opozoril n a n j o p r a v t a k o v zvezi z r a z p r a v l j a n j e m 
o besednem redu. Povezovan je v p r a š a n j besednega reda s č leni tvi jo po ak tua lnos t i je 
po Mathesiusu znači lno tudi za jezikoslovce in psihologe, zb rane okrog časopisa Zeit-
sch r i f t f ü r Völkerpsychologie na zače tku tega s tole t ja (prim. V. Mathesius . O t akzva-
nčm a k t u a l n i m členčni vë tném, v zb. J a z y k , k u l t u r a a slovesnost, Odeon 1982, 
174—178). 
J. Toporišič ohranja dve oziroma tri temeljne sestavine členitvenoaktualnostne 
teorije — izhodišče, prehod in jedro (tema, tranzicija, rema) z ugotovitvijo, potrjeno 
z razčlenjevanjem primerov, da je prehod (in izhodišče) lahko tudi opuščen (ničti). 
Z razčlenjevanjem pravljičnega besedila J. Toporišič dokazuje možnost menjavanja 
funkcij povednih sestavin s stališča treh aktualnostnih členov. Besedilno (skladenj-
sko, pomensko, slogovno) so zanimiva obravnavanja vprašanj o okoliščinah, ko se 
lahko pojavi pozaimenjenje aktualnostnih členov. Merila za razumevanje aktualnost-
nih členov skuša avtor določiti skladenjskostrukturno — jedro naj bi bil tisti del 
povedi, ki ustreza zaimenski vprašalnici, prehod tisti povedki, ki se lahko opuščajo, 
izhodišče pa verjetno vse drugo. 
3 Posebno omembo vsekakor zasluži stvarno kazalo ter abeceda simbolnih 
grafov. 
Stvarno kazalo pomeni pravzaprav že zaradi svoje obsežnosti (417—476) bistven 
prispevek za nujno potrebni (normativni) slovar jezikoslovnega izrazja. Za J. To-
porišiča značilna problemska in metodološka razsežnost raziskovanja jezika zahteva 
tudi neprestano poimenovalno ustvarjalnost. Zbrano slovenistično jezikoslovno izraz-
je se nam ponuja v kritični pretres ne samo kot dano dejstvo, ampak prav zaradi 
obsežnosti tudi kot tvorbeni model, najsi bo na besedotvorni ali skladenjski (besedne 
zveze ipd.) ravni. Razsežnost raziskovanja pa tudi težnja po ohranitvi motiviranosti 
sta verjetno bistvena vzroka za visoko besedotvorno abstrakcijo, ki se kaže v mno-
gih tvorjenkah druge, tretje ali celo višje stopnje, npr. istodobnostni, istopetnostni, 
predikatipizirati, stopnjepitostni ipd. Zlasti težnja po ohranitvi motiviranosti — 
pretvorbene povezave s skladenjsko podstavo, je bila verjetno pobuda za številne 
zloženke iz že tvorjenih podstavnih sestavin, npr. drugobesednoprstni, čustoenoobar-
vanostni, nedoločnokoličinski, časoonoglagolski, besednoprstno-oblikoslopni ipd., pa 
tudi za izpeljanke iz predložnih zvez, vendar s pomenom prvotne, izvorne funkcije 
ali izvornega položaja, lahko pa tudi tipičnega položaja, npr. izpsebinskorodilniški 
[žaA:] { iz} psebinsk{-ega} /u/* rodilnik { -a} ; [] -> -ski, { } -*• iz-, // -> -o-, obsamo-
stalniški •*- [fafc] {ob} samostalnik {-u}; |] ->- -ski, { } ob- ipd. Skladenjska pod-
stava spominja na podstavo vrstnih pridevnikov, in sicer izvornih in obstojnih, na-
stalih z navadno izpeljavo, npr. idrijska (čipka), ljubljansko (igrišče) ipd.; seveda 
pa je med obema tipoma tvorjenk vsebinska razlika — terminološke izpeljanke iz 
predložnih zvez izražajo izvornostni pomen, ki pa mora biti drugačen od dejanskega, 
trenutnega, ali pa enoumni položajni pomen (ob samostalniku -* obsamostalniški), 
Eri vrstnih izvornih in obstojnih pridevnikih ni pomenskega nasprotja, niti ni tako istvena pomenska enoumnost (ljubljansko igrišče P Ljubljani l(od) Ljubljane/ za 
Ljubljano). 
Kaže torej, da se nam odpirajo v strokovnem izrazju, tokrat jezikoslovnem, novi 
podstavni skladenjski pomeni, zlasti v okviru zlaganja in izpeljevanja iz predložnih 
zvez; gre za besedotvorni vrsti, ki se odlikujeta z največjo besedotvornopomensko 
razvidnostjo, saj ohranjata tudi na ravni obrazilnih morfemov podstavno skladenjsko 
razmerje. 
Pri stvarnem kazalu je treba poudariti dosledno uporabo priponskega obrazila 
-ni pri vrstnih pridevnikih, tudi v glavi gesla. Tako bo morda počasi prodrlo v teore-
* u — ujemanje. 
tično in tudi praktično slovarsko zavest spoznanje o pomenski razliki med (kakovost-
nim) -en-0 in (vrstnim) -n-i. 
Simbolni grafi, ki so prešli že v osnovnošolske učbenike, so postali nujna sesta-
vina strukturne (stavčne, besednozvezne oziroma besednovrstne) skladnje, saj omo-
gočajo (predmetno)pomensko neobremenjen skladenjsko razločevalni zapis različnih 
struktur. 
X S knj igo NSS J. Toporišiča se tudi s lovenska jez ikoslovna teorija potrjuje kot 
strukturalistična — jezikovne pojave v veliki meri predstavlja v takih ali drugačnih 
odvisnostnih razmerjih, skratku njihova pomenska razpoznavnost izhaja iz medse-
bojnih povezav, npr. stavčni člen — besedna vrsta, besedna zveza — tvorjenka, 
stavek — poved ipd. Odkrivanje odvisnostnih razmerij v jeziku pa seveda zahteva 
ustrezno metodologijo in tako se v NSS srečujemo s pretvorbenimi in tvorbeniini 
postopki, opisi (parafrazami), nadomeščanjem (substitucijo), skratka z metodami, 
ki omogočajo kakovostni premik jezikovnega pomena iz intuicije v logično obvladlji-
vo in v veliki meri tudi predvidljivo jezikovno bistvo. 
Ada Vidovič-Muha 
Filozofska fakulteta